N a j t e č j i slovenski dnevnik v Združenih državah .1 Velja za vse leto - - $6.00 „ - $3,00 a I Za pol leta • Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 17?. — STEV. 177. NEW YORK. TUESDAY, JILY 30, 1929 — TOREK, 30. JULIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. PREGANJANJE KOMUNISTOV PO CENTRALNI EVROPI BEOGRAJSKA POLICIJA JE ZAPLENILA AEROPLAN IN IZSLEDILA TISKARNO PROCES PROTI OBTOŽENIM STRAJKARJEM Po vsej centralni Evropi so se završile aretacije komunistov, ki so se pripravljali na praznovanje obletnice ruske revolucije. — Jugoslovanski komunistični agitatorji so se z aeroplanom vozili v sosednje države. — Diktatura na Bolgarskem. BEOGRAD, Jugoslavija, 29. julija. — Jugoslovanski komunisti so proglasili četrtek kot "medna-lodni rdeči dan" ter uvedli obširno agitacijo, da čim sijajnejše proslave obletnico ruske revolucije. Oblasti so jim pa precej trdo stopile na prste. Na dvorišču neke tovarne so zaplenile aeroplan, ki so se ga posluževali jugoslovanski komunistični agitatorji za polete v sosednje dežele. Nadalje je policija dognala, da imajo komunisti v biološkem inštitutu beograjske univerze moderno urejeno tiskarno. Zadnje dni je bilo aretiranih veliko število komunistov, posebno študentov. PRAGA, Cenoslovaška, 29. julija. — Aretacije komunistov se nadaljujejo, ker hoče vlada preprečiti praznovanje obletnice ruske revolucije. Na nekem zborovanju je bil včeraj aretiran komunistični poslanec Hruška. Na varnem sta tudi komunistična urednika Ap-pelt in Klepš. Osemindvajset komunističnih časopisov je bilo zatrtih. V Gastoniji se je začel včeraj proces proti triindvajsetem stavkar jem. Obramba bo vložila sto zapriseženih izjav, da bi se vršila obravnava v drugem kraju. SLOVAŠKI PATRIOTI OBTOŽENI SAMO ŠTIRJE KAZNJENCI POBEGNILI Profesor Tuka in njegova Dva mrtva, štir je pazniki dva tovariša so obto-j ženi veleizdaje, ker so se zavzemali za slovaško avtonomijo. SOFIJA, Bolgarska, 29. julija. — Policija je včeraj zaprla tajništvo delavske stranke. Triintrideset oseb je bilo aretiranih in zaplenjenih je bilo dosti jav bo trajalo najbrž ves današnji pamfletov in druge literature. dan> četudi bodo obU)žbe tak°j dvi" GASTONIA, N. C., 29. juliji. — Danes se je začelo pred okrajne veliko poroto zaslišanje triindvajsetih moških in žensk, tekstilnih stavkai*jev in njih voditeljev, ki se bili aretirani radi smrti policijskega načelnika Aderholta iz Gasto-nie tekom delavskih neredov v preteklem juniju. Velika porota Gaston okraja se prvič sestala, odkar ie bil Aderholt ustreljen dne 7. julija. Okrajni pravdnik Mangum je rekel da bo zahteval že dolgo zavle-deno obtožbo. Državno pravdništvo je pripravljeno začeti proces takoj, kakor-hitro bodo dvignjene obtožbe. Zagovorniki upajo, da bo mogoče zadevo precej zavleči. Zagovorniki pravijo, da niso imeli dovolj časa, da bi se pripravili na tako važen slučaj. Ako se jim posreči, bodo dobili naaaljnih dvajset dni odloga kot' določa postava države North Carolina. Zagovorniki pravijo, da imajo sto zapriseženih izjav. S temi izjavami bodo skušali doseči, da se bo vršil proces v kakem drugem kraju, ne pa v Gastoniji. Predložitev teh zapriseženih gnjene. p., IK! A » A .. . ... /"»i i vi Zaključni sestanek zagovornikov DUNAJ, Avstrija, ZV. julija. - Cehoslovaska se je vršil v Bessemer City, N C. policija je včeraj aretirala čehoslovaškega komuni- Na tem sestanku sta govorila dr DUNAJ. Avstrija. 29. julija. — V Bratislavi se bo začel jutri proces, za katerega je splošno zanimanje ne samo po Čehoslova.ški, pač pa tudi po vsej Centi-alni Evropi. Na zatožni klopi sede trije Slovaki: Albert Tuka, bivši profesor na bratiskavski univerzi in bivši član čehoslovaškega parlamenta; nadaljna obtoženca se pišeta Šmat-ski in Mach. Obtoženi so veleizdaje. Baje so se zavzemali za odcepitev Slovaške od ČeSke ter za njeno priključitev k Madžarski. Tako se glasi obtožnica. V resnici se je pa Tuka zavzemal le za avtonomijo Slovakov, češ, da se od Čehov po jeziku in značaju popolnoma razlikujejo. ANGLEŠKI PREDILCI ZASTAVKALI Delodajalci jim hočejo znižati plače za dvanajst in pol odstotka. — Tisoč petsto predilnic zaprtih. obstreljeni. — Strojna puška je na skrivnosten način izginila. MANCHESTER, Anglija, 29. jul. Nekako pol milijona bombažnih j predilcev je zastavkalo danes zju-; traj. Vsledtega je zaprtih 1500 pre- , _ . . , . „ ........ „ j dilnic. Delavci niso hoteli sprejeti stičnega poslanca Smerdo. Obdolžen je bil, da je John Randolph Neal in William Z. za dya ^ . i i. v i ! . . Fostehr, komunistični predsedmski1 pozival ljudi k nepostavnim cejanjem. AUBURN, N. Y„ 29. julija. — Posledice upora, ki je izbruhnil včeraj v Auburn jetnišnici so precej dalekosežne. Mrtva sta dva jetnika, ranjenih jih je dvajset, in škoda, ks. jo je povzročil požar, znaša nekako pol milijona dolarjev. Petdeset jetnikov, ki so bili ob sojeni na dolge zaporne kazni, je vodilo 1700 jetnikov, se polastilo arzenala ter obstrelilo štiri paznike. V boju sa bila mrtva dva jetnika. dočitn se je le štirim posrečilo pobegniti. V nedeljo je bilo v jetnišnici le malo paznikov, ker so imeli skoro vsi nedeljski počitek. Kljub temu so se pa še precej uspešno postavili upornikom v bran. Upor ima precej sličnosti z uporom. ki se je pred kratkim za vršil v Dannemora jetnišnici. Značilno je, da je neznanokam izginila strojna puška, ki je bila postavljena poleg glavnega vhoda. Kdo je zanetil požar v jetnišnici, se zaenkrat še ni dalo dognati. ŽIDJE SE BOJE ZA SVOJ NAROD STARI ČLANI V BRIAND0VEM KABINETU Židovski voditelji smatrajo za veliko nevarnost, ker prestopajo! Herriot, ki bo edini novi Zidje v druge vere. — V član, je sprejel mesto Ameriki je skoro pet! zunanjega ministra. — miljonov Zidov. Radikalci so svojo pomoč. obljubili CURIH, Švica, 29. julija. — Na šestnajstem kongresu zionistov je opozarjal dr Arthur Ruppin na nevarnosti, ki prete židovskemu plemenu. Ž id je se poročajo z ženskami, ki niso židovske vere. Židinje se može s katoličani in protestanti; preostopanje v druge veroizpovedi je splošno opažati. Dasi se je židovstvo v zadnjih tridesetih letih jako razširilo, mu vendar preti propast, če ne bo opustilo zgoraj navedenih taktik. Pred tridesetimi leti je bilo na svetu deset milijonov Židov, danes jih je pa že šestnajst milijonov. Začetkom devetnajstega stoletja jih je bilo kmaj dva milijona in pol. Število Židov v Ameriki znaša 4.500.000. KITAJCI SO SE UMAKNILI Kitajci so prepričani, da se je napetost v M & n -džuriji zelo zmanjšala. Med dbema črtama je nastala 25 milj široka zev. ČLANI CIRKUSA REŠILI INDIJCE BOMBAY. Indija, 29. julija. — Oddelek mož, zaposlenih pri nekem indijskem cirkusu, ie izvršil par značilnih rešitev tekom nenadne jreplave reke Sabamarti v Anme-habadu. Površina reke je narasla PARIZ, Francija, 28. julija — Aristide Briand je danes iniormi-ral predsednika Gastona Doumer-gue, da se mu je posrečilo oživo-tvoriti novo vlado. Obdržal je vse klabinetne člane Poincarejeve vlade. Eduard Herriot, prejšnji ministrski predsednik, socijalist in voditelj radikalcev v poslanski zbornici, je sprejel mesto zunanjega ministra To mesto je postalo prazno, ko je bil Briand pozvan, naj stvori novo vlado. Briand se je danes zjutraj dolgo posvetoval s Herriotom, predno je slednji odpotoval v Lyons, kjer je župan, da opravi občinske dolžnosti. Novi ministrski predsednik se je nato posvetoval z Eduardorn Dai-dierjem, radikalnim voditeljem, glee predloga, da se ustvari ave novi mesti v kabinetu. Ti mesti bi zasedli radikalci. nakar bi radikalni element podprl novo vlado. Po posvetovanju so drugi voditelji Daladierove stranke obvestili Brianda. da ni potreba otvarjati novih kabinetnih mest, ker radikalci ne bodo zavzeli sovražnega naenkrat za osemnajst čevljev, ko stališča napram novemu kabinetu, se je utrgal oblak in voda je odnesla moške in ženske, ki so prale obleke ob reki. Več trapecnih in drugih umetnikov, ki so gostovali v dotičnem kraju ,je odhitelo po obrežju reke navzdol do mostu, raz katerega so razpeli vrvi ter rešili vesje število ljudi. DR. ECKENER ZADOVOLJEN S PRE1SKUŠNJ0 "GRAF ZEPPEINA" Baje je rekel, da se bodo v četrtek komunsiti demonstrirali kljub policijski prepovedi. BEOGRAD, Jugoslavija, 29. julija. — Dnevnik "Politika" zatrjuje, da bo bolgarski kralj Boris vkratkem proglasil diktaturo na Bolgarskem. Bolgarski poslanik je odpoklican iz Rima. Ob njegovem povratku bo razpuščeno sobranje. kandidat 1928. tekom kampanje leta DIVJANJE M0HAMEDAN0V NA KITAJSKEM Moslimi s o pomorili v Dangarju vse moško prebivalstvo, d očim sc te otroci in ženske resile. PEKING. Kitaska, 29. Julija. —* Ameriški misijonar Findiey Andrews Je sporočil, da so Mohame-danci usmrtili v mestu Dangar 20 tisoč Kitajcev. Podrobnosti tega pokol j a spominjajo na najtemnejša poglavja srednjeveških preganjanj. Mosiimani so pridivjali v mesto na konjih ter se ravnali po paroli: — Usmrtimo vse moške v starosti od sedemnajstega do sedemdesetega leta. Usmrčene so bile le tiste ženske, ki so eku&ale braniti svoje moče. Starcem, otrokom in ženskam v splošnem se je posrečilo pobegniti. Povod napada je bil verski fana- FORD BO ZGRADIL TOVARNO V JUG0SLA1JI BEOGRAD. Jugoslavija, 29. julija. — Sem so dospela poročila, da I namerava Henry Ford v kratkem zgraditi tovarno za avtomobile nekje ob dalmatinski obali. Ameriške avtomobilske tovarne so se zelo razširile po vsej Evropi, a večina njih ima svoje podružnice le v Nemčiji, Franciji in Belgiji. _~ L. I..... ŽIVE PO KRISTUSOVEM VZGLEDU POONA, Indija, 29. julija. — Tukaj je družba krščanskih asketov, ki so obljubil^ da bodo živeli tako kot je živel Krist. Tako je sporočil Father Winds-low ter dostavil, da nimajo ti ljudje nikake lastnine in da ne jemljejo nobene plače za svoje delo. Oblačijo s« preprosto ter hodijo bosi. Kolonija je znana pod imenom "Christat Seve Saga". Člani te cerkvene občine žive skupaj, a zadnji čas se je voditeljem posrečilo pregovoriti par domačinov, da se se Jim pridružili. KRITIKI KRALJICE MARIJE ARETIRANI V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, Romunska. 29. julija. — Vsa Amerika se nam smeje, ker je kraljica Marija tekom svojega obiska v Združenih državah pozabila omeniti, da ni nikdar plačala svojih računov za vožnje z avtomobilom, — se glasi stavek v članku Grigonja Filipes-ca, romunskega fašistovskega voditelja. Radi tega je državni pravdnik naperil proti njemu tožbo radi žal jen j a veličanstva. Filipescu je izjavil, da ne bo nikdar preklical niti ene besede članka, a rekel je, da se ne obrača članek proti kraljevski družini, temveč proti osebam, ki ignorirajo ustavo dežele. IZGREDI STAVKARJEV _V ROSARIO ROSARIO, Argentina, 29. julija. Tukajšnji stavkarji so danes ka-menali privatne avtomobile ter rezali obroče. Štrajkarji še nadalje odklanjajo sprejem posredovanja vlade in ministra za javna dela, ki si je tri dni zaman prizadeval najti rešitev problema. Sedem in šestdeset parnikov čaka v pristanišču Rosario in niti ena tona tovora ni bila naložena tekom preteklega tedna. Neprestane zadrege v pristanišču so imele za posledico da se je 400 manj parnikov ustavilo v Rosario v prvih sedmih mesecih tega leta kot pa v istem času preteklega leta. odstotka ter so zastavkali. Stavka je bila avtomatična, ker je bila sklenjena že v soboto. V zadnji minuti so se izjalovili vsi napori, da se prepreči stavko. Prizadet je skoro ves Lancashire okraj, kajti vsa bombažna industrija počiva z izjemo par naprav, ki še vedno obratujejo, ker ne spadajo v federacijo delodajalcev. Stavka je bila posledica neprestane depresije v tekstilni obrti ter je bila povzročena vsled objave tekom preteklega tedna, da bodo delodajalci skrčili mezde za dvanajst in pol odstotka. Delavske unije niso hotele spre- SANGHAJ, Kitajska, 29. julija. — i Med Kitajsko in Sovjetsko Unijo se je položaj zelo izboljšal, kot je bilo razvidno danes iz poročil iz Mančulija. Tam so se Kitajci u-maknili za 25 milj. Sovjetski uradniki so dali baje slična povelja. Krajevni člani kitajske nacijonalistične vlade so vprizorili veliko protisovjetsko demonstracijo ter dali tovarnam u-kaz naj dovolijo delavcem dan počitka. Dočim so vladni uradniki nadaljevali s svojimi posredovanji j Sj ter napovedali, da bo kmalu rešen spor glede kitajske vzhodne železnice, so prihajala podobna poro- BREMEN VOZI ZOPET PROTI DOMU PARNIK "BREMEN". 29. julija. Včeraj opoldne je pre\jzill nemški-parnik "Bremen" 629 navtičnih j milj ter je delal povprečno 27 in pol milje na uro. ' in FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 29. julija. — Dvanajst ur trajajoče križarenje nad Južno Nemčijo je prepričalo dr. Eckenerja. da je vodljivi zrakoplov, "Graf Zeppelin", v dovršenem stanju, da lahko prične še ta teden s transatlantiškim poletom. ADVERTISE "GLAS NARODA" jeti tega skrčenja ter so odredile ! čila z ruske strani. stavko, ker so se izjalovili vsi napori za uvel j avl jen je sprave. Vsled stavke je prizadeto vsako mesto in vsaka vas v Lancashirju. Domneva se, da bodo izgubili delavci tedensko nekako pet milijonov dolarjev na mezdah. Vse predilnice so bile danes zjutraj otvorjene, a unije so s svojim članom prepovedale iti na delo. MISSOURI REKA OGROŽA MESTO. A ARMADA NE MORE POMAGATI CORNING Mo„ 29. julija. — Občutek brezmožnosti se je polastil včeraj tega majhnega kraja, ko je dobil M. Rundle, tukajšnji farmer, od senatorja Harry Hawesa ugotovilo, da je le malo upanja, da bi mogel vojni department nastopiti ter rešiti mesto pred pretečim uničenjem Missouri reke. Mr. Rim die je brzojavil senatorju ter ga prosil, naj se obrne za pomoč na zvezne inžinirje, ki naj bi zadržali reko, ki se bliža vasi z veliko naglico. Sovjetska vlada se sicer navidez drži pogojev ultimata, v odločilnem trenutku bo pa precej popustila. V ultimatu je zahtevala, da morajo Kitajci izpustiti^vse osebe, ki so bile aretirane v zadnjem času ter razveljaviti vsak ukaz, katerega smatrajo Rusi za nepostaven. Kitajska trgovina, posebno trgovina s čajem, bo kmalu prizadeta, če bodo meje še nadalje zaprte. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: DVA SAMOMORA V HOTELU V ENEM DNEVU Moški in ženska sta v nedeljo iz vršila samomor v hotelu Hermitage na sedmi Ave. in 42. cesti v New Yorku. Detektivi, ki so preiskali cba slučaja, so izjavili, da ni bilo nobenega stika med samomoroma. RUSI BODO POLETELI V ZDRUŽENE DRŽAVE Sovjetska vlada je objavila, da bodo tekom prihodnjega meseca štirje sovjetski letalci vprizorili prvi polet okolu sveta. Leteli bodo v iztočno smer ter dospeli v Ameriko preko Sibirije. v Jugoslavijo Din. 500 ........ « t.SO 1,000 ........,$ 18,40 a,500 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 M 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lir 100 ................$ i.TI " too ......................$11.80 M 800 ......................$16.80 " 600 ......................$37.40 11 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma § našim zvezam v štorom kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jb no 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. GOc; Za izplačilo večjih zneskov kot gora] navedene, bodici t dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nakar ■ilih priporočamo, da s« poprej s nam ipcrtnmtU glede nakaaile. izplačila po pošti so redno izvršena V DVEH DO TRIK tedni« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABLM L3TTXM %Jk PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK •2 OOBTLANDT STREET, Telephone t Barelmf raw toss, k. x 0*00 pip "GLAS NAHODA" NEW YORK. TUESDAY, JULY 30, 1329 The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A ft rjtm ff Glas Naroda mammm Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kser, Pre«ident Louis Benedik, Treasurer Dopisi. Cleveland, Ohio. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y "GLAS NARODA (Voiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. _ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto -------¥7.00 Za pol leta ...................................43.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta .........-.......................$3.50 in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za Četrt leta ................................$150 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 Hp inu>._____i, irtrpma;,!;: _■■• i;: -.....i^rjiira-nnmramimMCia sovjetska unlja in kitajska Iz Mandžurije prihajajo poročila o rusko~kitajski!i podajanjih. izročila niso potrjena, pa utegnejo biti resnična. NuukiiLŠku. vlada je namreč medtem morala izpre-virteti, da se ne morejo uresničiti njena upanja, da bi Sov jetsko Tnijo kratkomalo izključila od kontrole nad vzhodno kitajsko železnico. < c bo K nsi j a dosegla veliko diplomatsko zmago, Ki tajska pa prav hud poraz, bo to v prvi vrsti zasluga im peri ju li stičnih velesil. To navidezno nasprotje je takoj umljivo, če se pomisli, da so bile Združene države prve, ki so se postavile na stran sovjetske vlade. Ameriški državni tajnik Stiiuson je kitajskemu poslaniku precej jasno povedal, da kitajska nacijonalistična vlada ne bo v tem oziru nič opravila. Namignil je, da bo ostala sovjetska vlada pri ohranitvi statusa quo ante ter da v tem oziru soglašajo ž njo tudi velesile. Prosimo Vas, da bi natisnili nekaj vrstic, v Vasem cenjenem časopisu, ker ste neodvisni od našega ; mesta, a vendar čita nekaj tisoč dr-\j žavljanov Vaš cenjeni list. - -Mi bomo imeli zopet volitve 20. avgusta za spremembo mestne vlade. Sedaj si je mestni poslovodja vse časopise za se pridobil, da ga zopet tako nezrečeno hvali. Zakaj, si pa lahko vsak sam misli. Brali smo, kako se je na debelo goljufalo in bi se še sedaj, toda je bil neki councilman toliko poštenjak, da je ves ovadil in je zadnji pot povedal na seji, da je vsak davkoplačevalec 8 dolarjev več plačal kakor pa bi imel za pol leta, in da se ni 25 let tako goljufalo kakor se ravno sedaj pod to vlado. Kakšen gospodar pa je to? Ceste je dal tlakovati najdražji kompaniji, samo zaradi zasebnega prijateljstva. Ko jih pa da popravljati, pa ne gleda nič, za koliko časa je dala kompa-nija garancijo. Hvalijo ga na vse pretege, da kakšno zrakoplovišče je naredil, pa smo zadnji čas brali, da je on lastnik tistega zemljišča in njegovi bratje, da so zopet ta^i zagrabili Goljufalo se je pa kar po vseh uradih za jedila za jetnike, za obleko in perilo in kjer je kateri mogel tako da je jako na slabem glasu Cleveland. Mi hočemo spremembo, pa ba-sta. Letos mislimo, da jim bo od-klenkalo, ker so tudi višje osebe zcper to vlado, da se tudi pri volitvah ne bode moglo tako goljufati, kar se jc že dvakrat. Ljudje so siti tega blufanja, mi nismo preveč naklonjeni Dawisu, ampak je dosti dobrih mož, da se izvolijo za župana. Torej davkoplačevalci, ne dajte se zopet preslepiti, saj ste vendar dosti brali, kakšna vlada je to, in mislim, da ne boste v lastno skle^ do pljuvali. To raj vsi na volišče z a spremembo ! Volilec. Prisrčno se moramo zahvaliti vsem, ki so darovali cvetlice, katerih je bilo veliko število. Pokopan je bil po katoliškem obredu. Iskreno hvalo smo tudi dolžni Rev. O'Conell za opravljene cerkvene obrede in ganljiv govor v cerkvi. Torej najlepša hvala vsem, ki so pomagali v tej žalostni uri. Bog vam naj bo plačnik. Ti preljubljeni in nepozabljeni, počivaj v miru v prerar.em grobu. Prehitro si se moral ločiti od nas, toda božja volja je in mi se ji moramo udati. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo rojstna gruda. Pokojni Frank zapušča žalujoče stariše ter dve sestri Mary in Ano ter brata Janka. Zapušča tudi več sorodnikov tukaj in v Colorado. Starišem izrekam naše sožalje! Sorodnica. Novice iz Slovenije. Ste panje Mirna Štepanja bližnja okolica sta bili pozorišče kar treh nenavadnih dogodkov. Samomor je izvršil trgovec Neumann, ki so ga potegnili iz Gruberjevega prekopa, te dni so našli na Golo-bavcu neznano obešenko, 12. julija so pa v Štepanji vasi sami prijeli drznega cerkvenega tatu. Peter Zgaga zasačili cerkvenega tata. J padel s kolesa, da si je pretresel 1 mežgane in so ga morali ponoči 2 vas m njena . , _____rešilnim vozom prepeljati v bolnico v Maribor. Umrla v Mariboru Ana Senica. soprogu policijskega prestava v pok. ivana Senice. i 'M SMRTNA KOSA. Cleveland.ska "Enakopravnost* poroča: Sprejeli smo žalostno in potres-ljivo vest, da je smrtno ponesrečil 11. julija okoli 19. je stopila v štepanjsko cerkev neka deklica, in presenečena ostala. Oko oltarja se je smukal neznan moški, ki je skušal odpreti tabernakelj. Deklica je hitro zapustila cerkev in hitela k cerkovniku. Cerkovnik je vzel cerkvene ključe in hitel v cerkev. Zaklenil je vrata in obvestil orožnike v Stepa -ji vasi. Tat ki je medtem opazil, da je ujet, je hotel pobegniti skozi lino v zvoniku in se spustiti po strelovodu. Ko pa je spodal opazil množico kmetov s cepci, kosami in grabljami, ki so se zbrali okoli cerkve, ga je minilo veselje in zlezel je lepo nazaj v cerkev. Orožniki, ki so preiskali vso cerkev, so ga našli skritega pod neko lato. Prijeli so ga Ne samo moški, tudi ženske imajo talent za trgovino in knjigovodstvo. In tako se je zgodilo, da je mlada zakonska ženica sklenila, da bo zapisala vse tedenske izdatke. Stroški enega dne so bili naslednji: Ali so liotele Amerika. Japonska,«Francija, Italija in 1i;'di Anglija pomagati Sovjetski Uniji, do katere ne goje prav posebnih simpatij? Nikakor ne. To se je zgodilo iz povsem enostavnega razloga, namreč zato, da se ne sme ustvariti nobenega preeedenenega slučaja. Kajti ee bi danes dovolili, da tsi Kitajska enostavno-prilasti rusko lastnino, hi ne mogli dosti ropotati, če bi se jutri polastila Kitajska kakih japonskih, ameriških, francoskih ali angleških koncesij. 1 Za Rusijo so se zavzeli iz svojih lastnih interesov. Zaenkrat se še ne more reči, če bodo rusko-kitajska pogajanja uspešna, toda simpatije velesil bodo v tem slučaju vedno na strani Rulsije. Velesile se boje nove svetovne katastrofe, na katero še niso dovolj pripravljene. naš nadsve agilen in marljiv na narodno-kulturni delavoc. časnikar in odpeljali v Ljubljano v sodne in ljudski učitelj in vzgojitelj. Mr. ljudski učitelj in vzgojiteluj, Mr. Edwin Primosich, dijak tretjega letnika medicine. Ker nimamo še natančnejših poročil o ppteku te velike nezgode, zato se bomo omejili danes samo na omejeno poročile, podrobnosti pa bomo še naknadno poročali. Pokoni Edwin se je nahajal na orožnih vajeh v vojaškem taborišču v Carlisle, Pa., kjer je bil re- Samomor obupanega moža. 15. julija okrog pol II je našel neki železničar na Petrovem selu nasproti Kalvarije pri prvem prelazu na neki akacijil obesenca. O svojem odkritju je obvestil krče-vinsko občino in orožni.ško postajo Šele popoldne so spoznali v obe-sencu 66-letnega Ivana Vračka bivšega kletarskega delavca pri mariborski vinski tvrdki Primmer Vrat-ko je imel na temenu še velik obliž na rani. prizadeti mu nedavno v sporu od nekega sodelavca, ki ga je udaril z verigo po glavi Ker so Vračku pretili, da bo odpuščen iz službe, si je starec to la-ko gnal ik srcu. da je sklenil iti prostovoljno v smrt. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Pobrežje. Časopis ...... beraču dala sladoled kinematograf razno ........... 3 cente; ..... 2 centa; 25 centov; 30 centov; 59.30 DIVJI ZAPAD SREDI CIVILIZACIJE zapore. Tat je 23-letni Anton Čebela, rodom z Reke. Pri njem so našli ne- j kaj denarja, ki ga je pokradel iz i obeh puščic. V cerkvi je napravil i piecej .škode, ker je več stvari po- ( _ lomil. | v Neudorf pri Vratislavu Anglija si je pridržala rešitev šti-' Zdaj je Egipt monarhija z moderno ustavo. Fuad kraljuje potom vla- rih vprašanj za poznejši cas. Oo- , , , , . . . , . ... 1 de, ki je odgovorna parlamentu. — držala je svoje komunikacijske „ . _ , . _ . ... * , .... . i Egiptski proračun doseže 4o milijo- proge, jamčila je za nedotakljivost egiptskih meja, prevala je zaščito inozemcev v Egiptu in pridržala si je odločitev glede Sudana. 15. marca 1922. je proglasil sultan Fuad Egipt za kraljevino, sebe ^a kralja, dinastijo Mohameda Alijo pa za vladajočo. Moderni Egipt ae pričenja s prihodom Mohameda Alija i. 1905. Mohamed Ali, rodom Albanec, general turške armade, je bil poslan v Egipt s kazensko eks-stal, pritisnil je Klaro na svoje sr-* pedicijo. Nemire je zatrl in ostal ie ce. v Egiptu najprej kot guverner. Ko je "Jokaš?" je rekel. "Radi mene • spoznal, da ima Egipt sijajno bo- ne jokaj! Srečen Tebe". sem, ker imam , dočnost, je sklenil naseliti se traj- nov funtov ali v jug. valuti okrog 12 miljard Din. Glavni dohodki so uvozne in izvozne carine. Egipt nima lastne industrije, razen sladkorne in zato je razumljivo, da tvorijo carine do 50% vseh državnih dohodkov. Egipt izvaža surovine, v prvi vrsti bombaževino, uvaža pa industrijske izdelke. Država se sicer na vse načine prizadeva razviti svojo industrijo, kar pa ni mogoče, ker nima premoga. Jeseni prihodnjega leta namerava Egipt uvesti zaščitno carino in inozemska industrija se že zdaj razburja. stvenih sekt, ki jih je tukaj nešteto. Preden pa se jih dotaknemo, bodi omenjeno, še to-le: Splritistov je na Češkem vec nego vernikov marsikatere velike cerkve. Najdeš jih med vsemi družabnimi razredi med bogatimi tako kot med reveži. Žive v strogo omejenih društvih sami zase, ne meneč se za javne mnenje, zasmeh in zbadljivke s^, jim prav tako malo mar kot simpatije. Le zdaj pa zdaj pror.ikne kakšna skrivnostna vest in t°daj vse uprav blazni. Tudi "mistični" do- no njem in prisilil je turško vlado, Ali so "videnja" mogoče. Mud najbolj skrivnostne pojave .si to prikazen razložimo in nc počitnice" ! 12 Področja "okultne vede", ki kc znamo naravnega zakona ki bi bil Klara" je takoj vide »t, da je mla- ljudle ° njej dandanes teko pre- j v skladu ž njo. Tako nam ostane ! {/v rnn^ni/% .4 AM i m Trt rrt . C. A » di mož slep. Slučajno sta se sešla j nato vsak večer. Berton je sedel na skali in prisluškoval, kdaj se bode začull njeni koraki. Ko je prišla j izza ovinka gozda, se je sklonila, da j bi videla, ali je tam. Ko ga je za- i gledala, je pospešila korake, on pa j je vstal in ji šel nasproti. Njuni roki se nista izpustili, dokler sta bila skupaj. Berton ni nikomur povedal o svojem novem znanstvu. Toda nekega večera se ni vrnil domov. Njegova mati je pustila vrata odprta. ko je sla zadnja k počitku. Ležala in prisluškovala je, ali bo zaeula njegove tipajoče korake. Odbila je polnoč, prišlo jutro, a on se ni vrnil. Mislili so. da se je zgodila nesreča. Iskali so ga po polju, v gozdu, v potoku — zaman. Naznanili so, da je izginil. S tem so se zadovoljili, nihče ga ni pogrešal. grda. In ko se je javila kot gojen-ka v šolo za bolniške strežnice, ji ni nihoe branil. Mogoče tudi ni bil slučaj, da je bila prideljena kot strežnica oddelku za slepce. Berton je odkril Klari svoje srce. Bila je prvi človek, s katerim je govoril iz srca. Bil je srečen, ko je čutil, da ga razume. Topleje in tesneje sta se stisnili njuni roki, čimdalje bolj sta bila skupaj. Gori v gozdu je nenadoma umolknil, jo objel, trepetajoč in neizrekljivo srečen je pritisnil svoje lice k njenemu. Naslednji dnevi so ji prinesli nemir In boje. Našla je Bertona, spoznala je neizrekljivo srečo — ali naj jo zopet izgubi? Podedovala je malo premoženje, ona in slepec bi lahko brez skrbi živela. Stregla mu bo in ga vodila. To bi bilo življenje, o kakršnem ni nikdar sanjala. pirajo, spadajo "videnja". Ta so ; edina možnost, da verjamemo brez neka posebna oblika "svetlovide- j razlag ali pa da jo uvrstimo med nja" in se omejujejo večinoma na , "slučaje". Toda takšnih slučajev je sedanjost, včasih pa se nanašajo ! preveč, da bi bili samo slučaji. Ne-tudi na bodočnost in preteklost, j mec dr. Ruker je napisal za "Leip-Vcasih naznanjajo bližnje dogod- ! ziger Illustrierte Zeitung" članek kc, po navadi žalostnega značaja, j in navaja obilno število videnj, ki kakor smrt znanih ali sorodnih o- jih poznamo iz zgodovine. Vse. kar seb. Zlasti med severnjaki dobimo se da količkaj naravno razložiti in mnogo ljudi, ki se jim prikazujejo | za kar nimamo res zanesljivih prič ! gcciki v drugih deželah pri nas ži-Egipt je dar reke Nila. Kamor sc? vahno odmevajo. Posebno številne ' do, da ga je priznala za dednega razlije nilska voda, tam je najrodo- | častilce ima Terezija Neumannova j kediva Egipta. Glavna njegova za- vitnejša zemlja sveta, ker ni nilske j "čudežna svetnica" iz Koenners-; sluga je, da je temeljito izpremenil vode, tam je pustinja. Humus prinu- • rcutha. Sam voditelj slovaških ka-l egiptske razmere. Reformiral je zla ša Nil iz habeškega gorskega nasi- j teličanov pater Hlinka je romal k 1 sti poljedelstvo. Bil je inicijator va. Napačno je naziranje. da je e- riii in njegov list je prinesel o tem kultivacije bombaževine. Da bi mo- pisko poljedljstvo zelo primitivno, dolgo, pobožno- poročilo, gli bombaževino kulti vira ti, je bilo Tujci se sicer čudijo, ko vidijo kme- j že več Rot leto dni ^cmirja {treba izpremeniti irigacijski sistem, ta orati z lesenim plugom iste kon- : lfcpubUko še nepojasnjeno padanje kamenja z neba. Kame- t Do Mohameda Alija se je egiptska strukcije, kakor je bil plug Egio- zemlja namakala po tako zvanem čanov časa faraonov. Zemlja sama nje se baje siplje tako. kakor da takšni dogodki. Ti ljudje imajo ; je izločil in vendar nam ostane še običajno bolno občutljive živce. mnogo, kar nam da lahko misliti. V Iz verodostojnih virov nam je Londonu deluje Angleška družba bazenskem sistemu, to se pravi, da v Egiptu je taka: da ji niso potreb- j w kdQ trosi, orehe Q tem s0 Usti so napeljavah vodo iz Nila na polje ni moderni plugi. Egipt šteje okoli pisali in pišejo cele kolone; zdaj in jo pustili tri mesec stati. Voda 15 milijonov prebivalcev in letni pa zdaj v polemiko Kak je prodirala v zemljo in pustila na prirastek znaša do 200.000. Ker i strokovnjak, drugače na zadevo na-poiju humus, ki ga je prinašala s rodovitna zemlja omenjena na do-jpihujejo 0 kultisti in sen2acij želj-seboj. Na ta način so bili izgubljeni line reke Nila. je nevarnost preob- ; m časnikarji. Kamenje pa je padalo zdaj na Slovaškem, zdaj na Češkem: ne meteoriti temveč navadno zemeljsko kamenje. In baše še pada Tudi razni telepati in hipneti- trije dragoceni meseci in vode jo ljudenosti vedno večja. Zato si vla- bilo za intenzivno kultivacijo pre- da na vse načine prizadeva nape- malo. Mohamed Ali se je posveto- j Ijati vodo iz Nila v kraje, kjer zem- val s francoskimi inženjerji in skle- ija še ni rodovitna. t nil je zgraditi najprej pri Ustju ' . . .. i Delte ogromen jez. da bi se moglo1 Glavni produkt Egipta so bomba- znanih premnogo slučajev videnja, za raziskavanje dusevnihjxjjavov. j od fcazeRskega na perenial_ | ževina, koruza, pšenica, bob, slad- zcrii imaj0 zlaie case Češki Sven- " ........ ni sistem To pomeni da je2 vodo i kor čebula, ki se izvaža po vsem | gali. ki se piše Vrba. ima povcod dvigne 1 £Vetu- ^P1 Je uvozU 1. 1925. iz ino- kamCr pride, prenapolnjeno d^o- Najznameritejši med njimi je go- Tej družbi pripadajo znameniti u-tovo slučaj, ki ga je doživel slo- čenjaki in ti so zelo kritično pre-viti svedski učenjak in mistik Swe- motrili vsa poročila o videnjih, denborg in ki ga potrjuje sam Zaključek je ta", pravi Zenker. Kant. še slovitejši filozof. ! 'da pojavi videnja v resnici obsto- Swedenborg je gledal prikazen o ' velikanskem požaru v Stockholmu. kc je bil sredi velike družbe daleč proč od švedske prestolnice, v Go-tenbunrgu. Prikazen je navzočim natanuno popisal. To je bilo 10. julija 1759. Dva dni pozneje je pri- j Pred stuttgartsko poroto se je spel v Gotenburg sel iz Kodanja in j otvoril proces, ki vzbuja v wuert-spcročil grozno katastrofo, ki je j temberški prestolnici ogromno sen-zadela Stockholm — natančno tako, kakor jo je bil gledal Sweden-borg. Razumsko je nemogoče, da PROCES RAD LEPOTICE RAZSTAVA ZRAČNE PLOVBE. zacijo. Obtoženec bivši bankir Ber-gci-, se mora zagovarjati zaradi re-volverskega atentata, ki ga je izvršil 29. januarja proti vodji mestne V Olympiji pri Ijondonu se je o-tvorila doslej največja razstava zračne plovbe. Rastavilo bo preko 200 tvrdk vsega sveta, ki izdelujejo aparate ali njih sestavne dele ali potrebščine za zračna pristanišča in vse mogoče druge predmete ki \ so v zvezi z račno plovbo. Samo celotnih aparatov bo preko 70, Kot zanimivost navajajo, da bo ob tej priliki Ford prvikrat razstavil svoje letalske izdelke na Angleškem. Na razstavi se bodo neprestano predvajali poučni filmi iz področja zračne plovbe in najbolj znani strokovnjaki ter letalci bodo imeli predavanja. ženske klinike prot. dr. Baichu. Prof. Baich je imel dolgoletno}stanja" sPlošno Je znano, da je razmerje z ženo bankirja Bergerja,. Siptska bombaževina najboljša na ki so jo smatrali za najlepšo žen - i svetu- Posledica na raščajočega bo- zadržuje. da se njen nivo in da je mogoče dovajati vodo na.zemstva za 58 milijonov funtov bla- rano. m če uganja svoje produk-oclja nepretrgoma v času ko Ni! j 8*. *voail ga je pa za 59 milijonov, cije. v kavarni, se je v,»nno bati. ca pade j V Egipt uvažajo največ Anglija. bodo ljudje, ki ne morejo dobiti : Nemčija, Belgija. Amerika. Avstrali- prostora. razbili sipe r.a oknih Prvi jez je dal Mohamed Ali zgrr.- ja ^ češkoslovaška. Zelo važen /a Malce mrzle vode je vlil na razredni blizu Kaire, kjer so Nil razdeli, Egipt je sueški prekop, ki ie vzbudil j te glave čudodelec Samek. k. aein v dva rokava. S tem je bila cmo- mednarodno zanimanje za deželo; iste čudeže" kakor vsi drugi, a-gocena celoletna kultivacija ozem- j faroanov. Ekstremni nacijonalisti mo da pred začetkom produkcij lje Delte. Pozneje so zgradili še j trdijfc da bi se godilo Egiptu mnogo ljudem razlo^ da se nič na svetu druge zatvornice, med katerimi je 5olje? če bi sueškega prekopa sploh! ne more zgoditi s hudičevo pomoč-glavna assuanska, zgrajena 1. 1902. S to zatvomico je bila omogočena perenialna irigacija celega gornjega Egipta. Sprememba irigacijske-ga sistema in sistematična kultivacija bombaževine. je temelj sedanjega Egipta in njegovega blago- e- V okolici gespe Silbertove se vselej ko preide v trans, pojavi neko " nevidno bitje"; le-to trka zdaj tu, zdaj tam. Včasi je fluidum, t. j. tvarno bitje, tako da se dotika roke. lovi za obleko in podobno. Ne razume samo govora, ampak tudi misli navzočih lju^i m jim odgovarja s trkanjem kakor pri "brzo-javu. V Pratii se je zgodilo, da je bila sospa Silbertova v nekem biografu.. Nenadoma se je v njeni loži pojavila zeleno se svetlikajoča svetloba v obliki plamena. Ljudstvo je to. kaj pa. brz opazilo in je nastalo silno razburenje. Ko si je gospa Silbertova ogledavala staro židovsko sinagogo, je rabin Kraus ki jo je spremljal, baje opazil v zra-i ku zelene. bie.MČtco zvezdo. Večkrat — taito zatrjujejo — njen drugi duh, gospud Nell iz 15. stoletja, kuj nariie al; naslika, v splošnem pa odgc.voarja zelo redkobesedno z "da" ali "ne". Njenim praškim seansam je pri-sostovalo vč zdravniških avtoritet, med njimi vseučiliški profesorji Sylllaba Mares, nemški p..ihijater O. Fisher in več vseučiliskih asistentov. Go.'pod Nell se je oglašal na razne načine: zdaj je trkal, zdaj se je dal občutiti z zeleno roke. čije dotik je bojda žametno me-iiak. 3 to roko je bil pobožal uče-ega prcre.orja Syllabo. nsrbnega zdravnika prezidenta Masaryka. Prisotnih je biio tudi vec novinarjev. k: jO pravili, da so *:ne-li vtisk. kakor da b: gledali pojave iz nekega neznan*: h a veta. Razhajajo .-e -.ime v '.čiri. .-takr> si raz -lfžiti te pojave ali kažejo priv>t-nost neznane .nteLgence • tako trde oicultisu ■. ah pa so nastali pod vplivom magičnih sil. O teh poizkusih p.sejo v. i listi in ljudje se pui.jo 7a vse, kar diši po tajnem gospodu Nellu in njegovi nositeljici. gospel Siibertovi iz štajerskega Gradca. Zanimejše je. kaj ne bilo, ker bi Egipčani ne bili v sfe-S. jo ali z vplivom kakih nadr.ar%v- sodijo resnici, od okultističnih ve ri angleških interesov. i moči. temveč da je vse ali plod j sil, ki so v človeku oziroma v pri-Egiptsko prebivalstvo se deli na j rodi, ali pa je plod zvijače in pre-fellahe ,to so siromašni kmetje in yare. Nato pa po vsaki produkciji poljski delavci, in na meščane. V (ljudem natanko pojasni, kako se izpelje to "čudežno" dejanje. Egiptu je še okoli 2 milijona praprs-bivalcev, med katerimi imajo večino Kopti, ki so kristjani. Ostali so A-rabci in tujci. ^Največ je v Egiptu Vse pa je v poslednjih štrinaj-stih dneh potisnil v ozadje posel sko v Suittgartu. Bankiru je bilo eastva je bila nujno potrebna bolj-; Grkov, Italijanov in Židov. Poleg raz S°sPe Silbertove iz Gradca, ki je <-------- — —i« --------- ša državna organizacija. Čeprav jejnih liudskih in srednjih šol ima znana tudi v severnein delu slove- bil Egipt do angleške okupacije za- Egipt dve univerzi, muslimansko nije- Ne bo teda: odvec' ak0 tudl četkom vojne suverena turška dr-1 A1 Ashar, ki šteje okoli 70,000 slu- slovenci i2^0 ° njenih Prasklh žava, jy bila notranja organizaci-1 šateljev in je največja na svetu, in nastopih. Nobena vladna ostavka ja popolnoma prepuščena Egiptu.! egiptsko univerzo, ki jo je usta- nikak P°litičm Preobrat, nobena Bergerjevo in Baichom, ker je bila j Zboljšanje administracije gre na 1 novil sedanja kralj Fuad leta 1908,' ^ašistovska ali boljseviška vzbuna račun tujcev, zlasti Francozov, od I ko je bil še princ. Ta univerza ima ne more ljudi tollkailJ vznemiriti 80-tih let preteklega stoletja pa sedaj štiri fakultete in se zelo lepo in zaPustit v javnostI takeSa .vtl" to razmerje — po volji, ker ga je denarno izkoriščal. Po inflacijski dobi je pa njegovo podjetje propadlo in so ga zaprli. V tem času se je razbilo tudi razmerje med ženska zelo razsipna. Kmalu nato se je usmrtila z veronalom. Ko je prišel Berger iz ječe, je začel trditi ,da je Baich sokriv ženine smrti in je zahteval 20,000 mark kot nagrado za molk. Baich se je tej za- tudi Angležev. Zgodovina prihoda Angležev v Egipt je kratko tale: Leta 1881 je prišlo do upora ta-kozvanih treh polkovnikov pod DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CE^E ZA OGLASE SO ZMERNE atenta, ki se ni posrečil, k S PODMORNICO NA SEVERNI TEČAJ. htevi uprl in Berger je izvršil nanj j vodstvom Arabija. Njihov namen je bil onemogočiti v Egiptu »turški in sploh inozemski vpliv. Začetni Arabije vi uspehi so dosegli vrhunec v pobijanju tujcev in ko je francoska f lotil j a zapustila egiptske vode, je angleška mornarica bombardirala Aleksandrijo in izkrcala vojsko, ki je v bitki pri Tell-el Kebiru premagala Arabijevo vojsko. Od tistega časa je angleška okupacijska vojska v Egiptu. Angleški vpliv S3 je vedno bolj širil. Sir Evelyn Baring, angleški generalni konzul in poznejši lord Groner, je bil pravi .. , , - . . ska. kakor ena ali dve privatni se- razvija. Nad polovico profesorjev je ' ^ - _ , r ans stare gospe iz Gradca, inozemcev, največ Francozov. Tisk & H . . . . .. , . Ljudje se dobesedno podijo za ca- se deli na nevtralni, ki podpira1 J J Polarni letalec Sir Hubert Wil-kins namerava v juliju prihodnjega leta s podmornico na severni tečaj. Podmornico že gradijo. Te dni je povedal Sir Wilkins novinarjem nekoliko podrobnosti o svojem načrtu. Ekspedlclja bo odpotovala s Špic-bergov preko tečaja proti Alaski. Podmornica bo opremljena na prav poseben nečin. Najvažnejša priprava na njej bo nekakšen vodilni drog na najvišjem mestu, ki bo drsel ob robu večnega ledu — pod morsko površinp. Kjer bo v ledu razpoka, se bo ladja lahko avtomatično dvignila. Poleg tega bo nameščen na njej aparat, ki bo, z di-namitom razbijal ledeni oklop. Wilkins hoče predvsem fotografirati živalstvo in rastlinstvo vglo-bočinah morja, premeriti te globo-čine in debelost ledu. Moštvo na la4ij bo imelo po več funkcij. .Kuhar bo n. p. tudi fotograf. Preden se odpravi Wilkins pod ledeno skorjo, so jo hoče še natančno ogledati od zgoraj- Te dni poleti z ameriško zrakoplovno ^špedicijo v 4LrkUdo. vlado, in na tisk političnih strank. Nevtralni tisk je najbol; razširjen in je v rokah Sirijcev. List * 'Al Ahran" izhaja v 100,000 izvodih. Poleg arabskih dnevnikov izhaja v Egiptu mnogo francoskih, italijanskih, grških, armenskih in angleških listov. i sopisne vesti o nji; listov se proda i trikrat več nego po navadi. Skratka: Praga nori za mističnimi sen-, zacij ami, vendar pa bodi povedano: nič manj od Dunaja, Berlina ali Parizo. Gospa Marija Silbertova je 62 let stara, vdova po finančnem komi- j sarju. Biva v Gradcu. Od mlado- IŠČEM 15—20 GOZDARJEV. Gozd je v ravnini. — Dobro podnebje. — Plača od corda $2.25. Sisto Liberty Box 2, Mastens, Pa. <2x 30&31) mesto, na drugem je varšavski časnikar Kludski, na tretjem pa neki kmečki mladenič iz iSmbacha v Avstriji. S Silbertov so se izvajali ___ „ e razni poizkusi, številni učenjaki ~ iz vsega sveta so jo že proučevali Na sliki vidite mojo bivši zeno Mary Prosen1. . . . .. . .. in hčerko Mary, katera je stara sedaj sedem P^izkusevali. Prihajali so k nji se rovanj nezasiepljeni in vendar ne v materijalizem zakopani učenjaki. Znani profesor Mareš, filozof in fiziolog, pravi v svoji izjavi, da biti. ki nam danes ne bi bila znana. sploh ni. To, kar je videl na seansi z gospo Silbertovo ne more biti dokaz za obstoj duhov. "Doslej nisem dognal nič pozitivnega o kakih duhovih te vrste, bolj me zanimajo živi ljudje, ki umejo povedati ali napisati kaj novega" Neki drugi učenjak ne zanika, da ne bi obstajala nam neznana bitja, misli pa, da ne morejo biti ta bitja iz sveta onkraj groba. "Duhovi", ki so se kdaj pojavili s pomočjo medijev, niso doslej povedali nič drugega nego to, kar vsi vemo In znamo. O tem, ali so poizkusi z gospo Silbertovo prevara, je izjavil neki učenjak, da nc misli, da bi mogla ta žena vleči toliko znanstvenikov za nos, sodi pa, da poizkusi vendar le niso v zadostnem skladu s strogimi zahtevami vede. Toliko tedaj o praški senzaciji z gospo Silbertovo. Zdi se. da smo že prilično v 'starih" dobrih ča- sti. zlasti pa, odkar je vdova. — , , . * „ sih", da ljudi tolikanj vznemirja mnogo ukvarja s spintizmom. Za-! ' ., . a . ! "RrncpV>rf*f*le ' v mznih nodo- slovela je kot eden najslovitejsih I medijev našega časa; nekateri stro-kovjaki jo celo uvrščajo na prvo Bauernschreck" v raznih podo-j bah ni enačicah. Nočemo pa reči. da bi bila odveč diskusija o poia-vih, ki so še človeku zagonetni, zakaj nikakor ne drži. da je prav naša doba na višku znanstvenega razvoja in moaroslovnega spoznanja. let. Dne 8. aprila tega leta me je zapustila brez ' v Gradec ali so jo povabili v Lon- vsakega povoda, vzela seboj tri otroke in pre-| dan- na univerze Sorbon- cej denarjaj Baje je pobegnila z Nacetom Pav-1 no. v Berlin, v Monakovo itd.; tudi lovičem. Doma je iz vasi Palčje pri Št. Petru ' v Pragi je bila že ponovno, na Krasu. Njeno dekliško ime je bilo M. Va-j Učenjaki ki verujejo v obstoj o-lenčič, rojena v Podgrajah na Primorskem. Ko 'kultnih sil (neraziskanih naravnih me je zapustila, sva žfvela v Durant City, pri ali nadnaravnih pojavov), so trdno Kane, Pa. — Rojake sirom Amerike lepo pro- preverjeni, da v Siibertovi Uči ne- sim, kdor ve zanje, naj mi pošlje njih nadov proti dobri nagradi. Ker pa sem uverjen, da bosta Nace in Mary sama čitala ta oglas, naj se sama javita. Jaz sem pripravljen vsak hip razveljaviti najino poroko. Slišal sem namreč, da je tudi ona rekla, da hoče razporoko od mene. Tempo torn preklicujem vso odgovornost napram moji bivši ženi in otrokom ter izjavljam, da nisem plačnik za kake njihove na-daljne dolgove. — Vinko Prosen, 718 Hall Ave., St. Marys, Pa. I' ifiLL^ ■ ■ - _ . .................... ki iz inostranstva v tostranstvo "premeščen" duh, ki se imenuje Nell. Kako se je ta Nell imenoval kot živ človek, še niso dognali, čeprav se vneto trdijo. Pravijo, da je "Nell" živel kot slovit učenjak v 15. stoletju. Bival je v Nuermbergu. Kdor hoče, da se Nell pri poizkusih pojavi, mora imeti trdno 'vero ADVERTISE in OLA8 NARG&A MUZEJ lk ZRAČNO PLOVBO V Stuttgartu so osnovah ogromen muzej, ki bo nosil ime grofa Zep-pelina in ki bo kazal razvoj nemške zračne plovbe. Zeppelinove delavnice so prepustile muzeju vse svoje zbirke, ki se nanašajo na njihov postanek in delovanje. Sto drugih podjetij za izdelovanje zračnoprometnega materijala in mnogo organizacij bo muzejske zbirke izpopolnilo. Mu?.ej bodo o-tvorili za javnost v maju prihodnjega leta. • . '^ilMTišr 1' 'GLAS NARODA" NEW YORK. TUESDAY. JULY 36, 192» The LARGEST SLOVENK »ABLt h f. i. A Mlada ljubezen. R O M A N Za Glas Naroda priredil G. P. AMERIŠKA ZASTAVA IZ CVETLIC (Nadaljevanje.) Ta ženska Je hodila semintja ob strugi stare reke, baš na mestu, kjer je prej padal v globino Slap. — Kaj neki išče tukaj? — se je vpašal abej Bordes. — Tukaj ni mogoče niuesar ukrasti. Čudne misli so mu pri tem švigale skozi glavo. Dan pozneje je srečal na pori Laroqua. Laroque je bil dokazan volkodlak. — In zakaj se potikaš ti tu zgoraj? — si je mislil abej ter si po-drgnil z roko po čelu. — Seveda, — si je mislil naprej, — mi niti ne pade v glavo, da bi vrjel vse te neumnosti! Konečno pa mora vendar biti nekaj resnice na vsem tem. Ker vejuje narod v čarovnice in volkodlake... Bal se je izpresti nadalje te misli. Spomnil se je pred kratkim napravljenih zdravniških razkritij, razburljivih prikazni, katere so opazovali v bolnicah, mislil je na obsedene v Loudunu, na indijske fakirje in na vse čudovite povesti prejšnjega in sedanjega časa. — Če bi bilo koncemkoncti vendar le res? — je mrmral. — Bradata Pupona in tihotapec Laroque sta se prikazala pred njegovimi duševnimi očmi. Od svojih pradedov prevzeto praznoverje, ki je napolnjevalo njegove možgane s svojimi tajnimi kalmi, je poganjalo nove brste, ker mu Je izginil Slap. Kot vsi oni njegovi nesrečni rojaki, ki zaman iščejo zavetja pri čoveški znanosti in vsemogočnosti Boga, je skušal sedaj obrniti svoje misli proti satanu, hudiču. Njegova znanost ni mogla pri tem ničesar izpr»»meniti. Ali ni poznal znanstveno naobraženih mož. odvetnikov in zdravnikov, ki so postali pri naraščajoči štarosti prav lako praznoverni kot so bile njih nekdanje dojilje? — Čarovnice! Ali ne govori celo Biblija oAjih? — si je mislil abej Bordes. — Kako, če mi je kaka hudičeva kreatura izmaknila' Slap? — , Katera bi mogla biti? Ah, če bi jo le mogel ujeti! Ob istem času mu je padlo v glavo več povesti iz okolice. Tako so vrjeli tam na deželi, da prisili duhovnik, ki pozabi zapreti svojo maš-ni knjigo ob koncu daritve, vse zaveznike satana ostati v cerkvi. Na binkoštni ponedeljek je čital abej Bordes v Aigues-Vives mašo. pri kateri je bil navzoč ves Gargos. Kot iz raztresenosti je pustil odprto mašnc knjigo. Četrt ure pozneje se je cerkev izpraznila in tudi bradata Putona ni ostala. | Nato je posegel po drugem sredstvu, ki je v njegovi okolici zelo priljubljeno: položiti strok z devetimi svežimi grahi v posvečeno vodo. Če vidi copernica ta strok, ne more več potegniti roke iz posvečene vode. I Abej si Je torej preskrbel zelen grah, — čeprav je bil strašno drag, - izbral dva stroka, ki sta imela predpisane lastnosti ter položil ene- I ga v .škropilnik v Gargosu, drugega pa v škropilnik v Aigues-Vives. Ni pa prišel v položaj, da bi moral oprostiti kako čarovnico! Abej je bil neutolažljiv. Imel je že namen povprašati za svet Roumigasa! Prav tako hitro, kot Je prišel, se je tudi umaknil od skušnjave. — Bilo bi v resnici trapasto! — si je rekel. — Jaz kot duhovnik ne morem kazati, da verujem v taqe stvari. Kaj bi mislili v vasi o meni? Vsi moji farani se gotovo še spominjajo pridige o "izkoriščevalcih splošnega praznoverja", v kateri sem grdo bičal gotove ljudi. Ne, jaz ne smem vprašati Routnigasa! Medtem so potekali dnevi. Že trije tedni so minuli izza dneva sv. Atonina, in slap je še vedra tekel na zemljišče Silverja. Varuh Jakobine je pričel hujšati. Nobenega teka ni imel več in njegovo spanje je postalo nemirno. Polovico tvojega časa je presedel na skali svojega prejšnjega Slapa ter za-padal pri tem v strašno otožnost. Njegov vrt se mu je zdel prazen in zapuščen, hiša mrka kot pokopališče in njegovi slabo namakani travniki so izgubili polagoma svojo blestečo, zeleno barvo. Onega, kar je bila duša vseh stvari ,ni bilo več tukaj! Nekega Jutra ni mogel več nadalje obvladati svojega hrepenenja ter se napotil z majhnimi, starikavimi koraki proti novemu Slapm. — Ah, — si je mislil na tihem, — v resnici je krasen, in Silver je srečen fant! Kako krasno šumi! Kako se razpenja krasna mavrica nad nJim! Ali ne izgleda to, kot prt mlade deklice, ki se pripravlja na poroko? V očeh abeja je blestelo pri pogledu. — No, Silver, — je nagovoril hribovca, —'ali še vedno nisi zadovoljen? — O, da, gospod župnik! Nista več govorila s sovražnimi besedami, pač pa se prijazno pozdravila. kot vsi drugi ljudje in v nežnejšem tonu njih glasov je tičala želja po spravi. Abej je opazoval dohod k Slapu. Vse je bilo vprek. Silver je dal baš zagradlti svoje zemljišče. Par delavcev je postavljalo zid ob cesti, drugi so podirali stare zidove, ki naj bi le branili pred plazovi in konečno je tesar napenjal vrv nad globok odvajalni jarek. — O, Silver, ti boš olepšal celc okolico cerkve! — To upam, gospod župnik! — In kaj nameravaš postaviti tam, na mesto tvoje koče? — Hišico s slamnato streho, v kateri bodo tujci lahko pili mleko, sadne soke in likerje. — To je izvrstna misel! Če bi napravil jaz to v farovžu, bi si lahko pridobil premoženje. Duhovnik pa si ne more dovoliti tega, kar lahko stori lajik. Brez dvoma boš Imel tudi kravo? — Dve kravi, gospod župnik ter par ovac. Oče mi je prepustil del jjvoje črede. — Za to boš potreboval dosti denarja! — Posodili mi sa bodo. Zdaj imam kredit. Ponujajo mi več kot rabim. — To se mi ne zdi čudno, Silver. Ti si pameten fant, na katerega se človek lahko zanese. Na nekaj pa bi te še rad opozoril. Meni se zdi, da je položaj tvojega zemljišča zelo neugoden. Karkoli zidaš na njem, ti lahko podrejo plazovi vsako spomlad. . — To vem zelo dobro, gospod župnik. Raditega pustim postavljati le neznatna poslopja: — enostavno teraso za goste. Krave in ovce lahko nastanim kje v vasi, v kaki hiši. — Če bi imel majhen kos zemlje tam doli spodaj, desno od Slapu, bi lahko postavil najlepše poslopje. Kako mično bi bilo to! Slap bi imel pod nogama, zavarovan bi bil pred plazovi in užival bi krasen razgled v dolino Aigues-Vives! — Vse to dobro vem a zemljišče je vaše, gospod župnik! — Seveda. % s — In jaz si nisem drznil. .. — Kaj pa? — Jaz si nisem drznil prositi vas, da mi ga odstopite. Abej ni odgovoril ničesar. Zrl je trenutek v tla, potegnil nato svojo tobatijero ter rekel nato: — Midva boma še govorila o tem! To je stvar, katero je treba premisliti! (Cretan je Paroikov — Shipping New* — 31. julija: L»r»-t«i«5n. Amcrlrh, Ch«-rboui-g Oherlmuttf. Hrrmeu Br~—.-i* 1. avgusta: 2. avgusta: 1'iiris, Havre Saturr.la. Trst Majfsti<\ Ch-rboiirif lvni>!arid. Najkrsjsa pot po 8(»exnld. Veakdo Je v posebrl kabini s vsemi modernimi udobnosti — Pljar-a Id el*vD* fran<*2«ka kuhinja. Izrecno nizke cene. Vpr&Aajte kateregakoli 1 T>ooblai£en«ffm agenta «11 FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. Hamburg Uot- ORIGINALEN SAMOMOR CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS I! COSULI'GH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: ŠATURNIA 2. AVGUSTA — 16. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA VULCANIA 23. AVGUSTA — 27. SEPTEMBRA 1. NOVEMBRA | I Raturnla in Vnleania prekaša vse lad-i je svetu v razkošju, udobnosti in iiu-sliei ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Ver ' novosti na t^h motornih la«!ja!'. vklju I; fcno plavalni bazen v drugem razr«--iig.eut-<'hlariil. Cherbourg, Hamburg Co rite (irande, Napoll. Cenova 14. avgusta: i're-id»-nt Roosevelt, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: France. Havre Milwaukee, Cherbourg. Karlsruhe Bremen Manretaoia. Cherbourg 16. avgusta: Homerir. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne sur Mer. teidam Augustus, Napoll. Genova 17. avgusta: Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 20. avgusta: lie dt France. Havre 21 avgusta: Stuttgart. Boulogne »ur Mer. Bremen Aquitanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg men 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Harnburg Bremen. Cherbourg, Bremen 23. avgusta: Vulcania. Trst Majestic, Cherbourg I„ap!and, Cherbourg, Antwerpen Hotter-dam, Boulogne aur M»-r. terdam 24. avgusta: Albert Collin. Cherbourg. Hamburg Minnekaiida. Cherbourg 26. avgusta: Resolute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: Paris. Havre 28. avgusta: Berengaria, Oherbourg America, Cherbourg, Bremen 29. vagusta: Dresden. Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Berlin Cherbourg,. Bremen New Amsterdam. Cherbourg. Rotterdam 31. avgusta: St. I-ouis. Cherbourg. Hamburg Conte Blancatnano, Napoll. Genova ttre- Kot- Mussolini in kardinal. Državnem tajniku kardinalu Ga-sparriju so pripovedovali, da je Mussolini nehal kvartati. odkar je i Vojak 27. pešpolka v Uh. Hradi t tu Edmund Hitzl je imel ljubavno razmerje s služkinjo Wolltzevo. Dekle se je odpeljalo te dni k svojim roditeljm, ker je odšla gospa, pri | kateri je služila, na počitnice. Čez 'dva dn se je pa vrnila k svojemu^ ^ Joseph Rrovat i ljubčku, katerega je .obvestila o prihodu. Istega dne popoldne je do-! bil Hitzl od vojakov v baraki pri bolnici dve vojaški puški in več na-; Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurie h Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, OREGON Oregon City, J. Koblar. 1. Jesenski France". izlet, — sep. «., "lie a« 2. Jesenski islet, — okt It. "He de France" Božični skupni Izlet, — A. dec., "lie da F-*nc»". postal ministrski predsednik, čeprav bojev. Z ljubico je odšl za bolnico, je bil prej zelo navdušen -za igro e-carte, v kateri se odlagajo poedine karte. Kardinal Gasparri je odgovoril: — Mussolini se očividno boji odložiti kralja. (Dalje prihodnjič.) in ADVERTISE "GLAS NARODA" kjer je nabasal obe puški. Eno ie dal ljubici, drugo je pa obdržal sani. Ko je bilo vse pripravljeno, sta se poljubila in oba hkrati sprožila. Zadela sta se v srce tako, da sta bila takoj mrtva. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove vzrok dvojnega MARYLAND-samomora. Vse kaže. da sta šla vo-t Steyer, J. Černe. jak in njegova ljubica pristovoljno Kitzmiller, Fr. Vodopivec. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. in i PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer* Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan- stari kraj je da je po- čič. A. Skerlj. učen o potnih listih, prtljagi in Farrell, Jerry Okorn. | drugih stvareh. Vsled naše dolgo- Forest City, Math. Kamin. jetne izkušnje Vam mi zamoremo Greensburg, Frank Novak. i dati najbcljša pojasnila in pripo- Homer City in okolico, Frank Fc- ročamo vedno le prvovr?tne brzo-renchack. pamike. Irwin, Mike Paushek. I Tudj nedrimvljani zamorejo po_ Johnstown, John Polanc, Martin tovat- y star} kraj na obisk toda Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 FOPOLEN CENIK JE PRIOBCEN ' V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. -Virginia, Frank Hrvatlch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. ■ ■ '' u. t OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Xumse Niles, Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngs town, Anton Kikelj. Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch, Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Fr. Schifrer. -West Newton. Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN ' Milwaukee, Joseph Tratnik xn Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene, Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. Vsak zastopnik L:da potrdilo "a svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, Skerlj,{naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki ;e stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti sc: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni f ene in neporočeni otroci izpod 21. !et& onih nedriavljaniov, ki so bili postavno priputčeui v tO deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT NEW YORK ■■■s -. :«■*