Poštnina plačana v gotovini r* ■. Abb. postale I gruppo v;GIia VU lir Leto XXIX. Št. 158 (8560) TRST, nedelja, 8. julija 1973' PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Značilne novosti novejta deželnega sveta Deželni svet je včeraj z glasovi leve sredine izvolil za novega predsednika Alfreda Ber-zantija, ki je v prejšnjih dveh zakonodajnih dobah odločilno vplival na usmeritev deželne uprave kot predsednik deželnega odbora. Ta izvolitev predstavlja prvo zanimivo novost, saj priča, da so se spremenili odnosi sil v deželnem svetu ter istočasno, da se je zaradi tega spremenil tudi odnos med deželnim svetom in deželnim odborom. Politična teža se je očitno drugače razporedila, deželni svet bo po vseh napovedih imel večji vpliv, dežela se bo skratka bolj «politizirala». Pa tudi glede Slovencev neposredno je bilo na včerajšnji prvi seji deželnega sveta nekaj zanimivih novosti: Dušan Lovriha je bil z glasovi svoje stranke in dvema glasovoma furlanskega gibanja izvoljen za tajnika deželnega sveta. To je prvič, da ima slovenski svetovalec pomembnejšo funkcijo v predsedstvu deželnega sveta, kar predstavlja vsekakor važno u-veljavitev Dušana Lovrihe kot slovenskega predstavnika, izvoljenega na listi KPI. Zanimivo pa je tudi, da so bili za tajnike izvoljeni za levo opozicijo Dušan Lovriha, za desno pa liberalec Sergio Trauner in ne več misovec Morelli, kar je tudi značilno za ozračje, ki se je ustvarilo na prvi seji deželnega sveta. Dušan Lovriha in Drago Štoka sta — tudi prvič — prisego izrekla najprej v slovenščini in nato v italijanščini ter sta se tako na javen način poslužila osnovne človečanske pravice, da lahko vsakdo govori v svojem materinem jeziku. Berzanti je v svoji uvodni izjavi zelo na kratko in obrobno omenil vprašanja narodnostnih manjšin, česar pred petemi leti izvoljeni predsednik Ribezzi ob enaki priložnosti ni naredil. Na vsak način pa gre za izjavo dvomljive vrednosti, oziroma za formulacijo, ki spada v najbolj ozko ponavljanje člena 3 deželnega statuta. Izvolitev Berzantija za predsednika deželnega sveta z glasovi koalicije leve sredine in torej z glasovi KD, PSI, PSDI in PRI (svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka se je pri vseh glasovanjih vzdržal, ker želi ohraniti neodvisen položaj) je prvi akt u-stvarjajočega se sporazuma tudi o deželnem odboru in o programu dežele za prihodnjih pet let. Formalna pogajanja se bodo pričela v sredo ali v četrtek, ko bo na dnevnem redu kandidatura za mesto predsednika deželnega odbora, kandidature za podpredsednika in za odbornike ter za program. Slovence pri teh političnih pogajanjih in pri poudarjanju večje politične vloge dežele še zlasti zanima program in to tiste njegove točke, ki se bodo nanašale na izpolnitev naših upravičenih zahtev, že v drugi zakonodajni dobi dežele se je izkazalo, da lahko dežela mnogo napravi in da lahko odobri tudi važne zakone v korist slovenske narodnostne skupnosti, če le obstaja dobra politična volja, kljub omejitvam statuta. Se zlasti Pa je važna zahteva, da se vprašanja slovenske narodnostne skupnosti rešujejo globalno in da rimski parlament čim preje odobri globalni zaščitni zakon. Zaradi tega je še zlasti pomembno, da je bil na včerajšnji prvi seji deželnega sveta takoj vložen zakonski predlog slovenskega svetovalca Štoke, ki se nanaša na globalno zaščito in ki zahteva od deželnega sveta priporočilni zakon vladi. V razgovorih, ki jih je imela Slovenska kulturno - gospodarska zveza med volilno kampanjo z vsemi strankami ustavnega loka se je izkazalo, da obstaja večja odprtost za reševanje naših vprašanj. Istočasno pa je pri nekaterih strankah in med njimi zlasti pri KPI in PSI prišla jasno do izraza politična volja, da se ta vprašanja globalno rešijo; drUgi, zlasti demokristjani, pa še vedno zagovarjajo politiko postopnosti. Očitno je torej, da bo to vprašanje na dnevnem redu političnih razgovorov prihodnjih dna in da bo od vsebine in od sprejetih obveznosti mnogo odvisno, kakšna bo u-smeritev deželnega sveta in deželnega odbora do odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti tako glede neposrednih pristojnosti dežele, kot tudi glede splošne in globalne rešitve. BOGO SAMSA PO SPORAZUMU O PORAZDELITVI MINISTRSKIH MEST MED STRANKAMI LEVE SREDINE Rnmor sestavil novo vlado Šestnajst ministrov pripada KD, sest PSI, štirje PSDI in dva PRI - Danes zjutraj bo nova vlada prisegla - Mancinijeva struja ni vstopila v vlado RIM, 7. — Rumor je sestavil novo levosredinsko vlado. Danes zvečer je rešil še zadnje probleme v zvezi s porazdelitvijo ministrskih funkcij, ob desetih zvečer pa je odšel na Kvirinal k predsedniku republike, kateremu je izročil seznam novih ministrov. Leone je že podpisal odloke o sprejemu odstopa Andreottijeve vlade in odloke, s katerimi imenuje Rumorja za novega ministrskega predsednika ter nove ministre. Nova vlada bo prisegla jutri zjutraj ob 11.30. levosredinska Nova levosredinska vlada je tako sestavljena: Predsednik: Mariano Rumor (KD). Ministri brez listnice: Silvio Gava (KD — organizacija javne uprave), Achille Corona (PSI — za okolje), Camillo Ripamonti (KD — za kulturno bogastvo), Giuseppe Lupiš (PSDI — za odnose z OZN), Carlo Donat Cat-tin (KD — južna blagajna), Giovanni Gioia (KD — odnosi s parlamentom), Dionigi Coppo (KD), Mario Toros (KD — dežele), Pietro Bucalossi (PRI — znanstvena raziskava). Zunanje zadeve: Aldo Moro (KD). Notranje zadeve: Emilio Paolo Taviani (KD). Pravosodje: Mario Zagari (PSI). Proračun in gospodarsko načrtovanje: Antonio Giolitti (PSI). Finance: Emilio Colombo (KD). Zaklad; Ligo La Malfa (PRI). Obramba: Mario Tanassi (PSDI). šolstvo: Franco Maria Malfat-ti (KD). Poljedelstvo. Mario Ferrari Ag-gradi (KD). llllltllllmlllrtMIMIIiniMlllilHIlIHIllIililimimHItniuiiMlliUMiiiii...... Z IZVOLITVIJO NOVIH VODSTVENIH OBČANOV* itiSJ V Bariju se je zaključil vsedržavni kongres CGIL Soglasno odobrena sklepna resolucija Lama potrjen za generalnega tajnika BARI, 7. — Z zaključnim govorom generalnega tajnika Lame, z izvolitvijo novega generalnega sveta in s soglasno odobritvijo končne resolucije se je v Bariju zaključil. 8. vsedržavni kongres CGIL. Takoj po zaključku kongresa se je sestal novi generalni svet, ki je izvolil 64 članov vodstva, sindikata in novo tajništvo. Luciano Lama je bil potrjen za generalnega tajnika največjega italijanskega sind kata, prav tako pa ostaja nespremenjena sestava tajništva, v katerem so Lama, Scheda, Bonaccini, Forni, Guerra, Giuti in Vignola za komunistično komponento, Boni, Verzelli, Marianetti in Did6 za socialistično komponento in Gio-vanini za stranko proletarske e-notnosti (PDUP). Socialist Boni pa je bil imenovan za pomožnega generalnega tajnika, kar predstavlja edino novost v strukturi sindikalnega vrha. Zaključni dokument, ki so ga odobrili na kongresu, se začenja z analizo poetičnega in gospodarskega položaja v državi ter poudarja potrebo po »odločnem političnem preokretuf, ki naj pride do izraza v konkretnih izbirah nove vlade. Dokument se zavzema za intenzivno primerjanje sta- lišč med vlado in federacijo CG IL, CISL in UIL, ter poudarja, da ima «politični predlog CGIL organski, enotni in globalni značaj« ter pomeni »alternativo liniji gospodarskega in družbenega razvoja, ki je označevalo preteklo desetletje«. Absolutno prednost je treba po mnenju CGIL dati pobudam za razvoj Juga, potrebni pa so tudi nujni ukrepi za poživitev gospodarstva in za zaviranje nenehnega naraščanja cen. Med te ukrepe navaja CGIL zamrznjenje najemnin in javnih tarif ter razširitev nadzorstva upravnih cen. Glede pravice do stavke zaključna resolucija zavrača vsakršen poskus omejevanja te pravice, i-stočasno pa poudarja obvezo sindikata, da najde vedno bolj učinkov^ oblike boja, ki bi ustrezale potrebam po podpori in sodelovanju v boju s Strani delavcev. Na kongresu niso rešili vprašanja odnosov z mednarodnimi sindikati, tako da bo generalni svet moral odločati o vprašanju članstva CGIL v mednarodni sindikalni federaciji. Prav tako bo svet odločal tudi o vprašanju ne-uskladljivosti sindikalnih in političnih funkcij. Prevozi in civilno letalstvo: Lui-gi Preti (PSDI). Pošte in telekomunikacije: Giuseppe Togni (KD). Industrija, trgovina in obrtništvo: Ciriaco De Mita (KD). Delo in socialno skrbstvo: Lui-gi Bertoldi (PSI). Zunanja trgovina: Gianmatteo Matteotti (PSDI). Trgovinska mornarica: Giovanni Pieraccini (PSI). Državne udeležbe: Nino Gul-lotti (KD). Zdravstvo: Luigi Gui (KD). Turizem in predstave: Nicola Signoreilo (KD). Nova vlada šteje torej, poleg ministrskega predsednika, 28 ministrov, dva več kot prejšnja Andreottijeva vlada. Od teh je 16 demokristjanov, šest socialistov, štirje socialdemo krp ti in dva republikanca. Pet članov nove vlade bo prvič opravljalo ministrsko funkcijo: gre za socialista Bertoldija, za republikanca Bucalossi ja ter za demokristjane De Mito, Sigr.orella in Torosa. Toros bo tudi edini predstavnik naše dežele v novi vladi, saj se je rodil pred 51 leti v Pagnaccu blizu Vidma. V preteklosti je že opravljal funkcijo poutajnika na ministrstvu za delo. Rumor Se je moral do zadnjega trenutka boriti, da je lahko še danes predložil predsedniku Leo-neju seznam novih ministrov. Tako je Colombo šele pozno zvečer po dolgem obotavljanju klonil in sprejel mn.lrttstvo za finance, ki je bilo, kot je znano, jabolko spora v socialistični stranki. Mancinijeva struja je sklenila, da ne bo sodelovala v novi vladi, medtem ko se nadaljuje polemika o včerajšnji seji vodstva PSI. De Martino je danes zanikal, da bi kdorkoli izvajal pritiske proti hipotezi, da bi Manciniju poverili ministerstvo za finance, Mancini pa je s svoje strani zanikal, da bi bil kdajkoli zahteval to ministrstvo zase. Izredni kongres radikalne stranke RIM, 7. — V Rimu se je danes začel dvanajsti vsedržavni kongres radikalne stranke. Gre za izredni kongres, ki so ga sklicali »ob upoštevanju splošnega položaja v državi, kjer se oblast krščanske demokracije in njen režim vedno bolj odkrito kažeta kot nova izdaja korporativne, avtoritarne in klerikalne države*. Kongres bo sklepal o predlogu tajnika Bandinellija in odv. Pan-nelle, naj bi sprožili kampanjo za sklicanje desetih ljudskih referendumov za odpravo nekaterih protiustavnih zakonov. Ljudsko glasovanje, ki naj bi bilo spomladi leta 1975, naj bi privedlo do odprave konkordata, do ukinitve javnega finansiranja »klerikalnih* zasebnih šol, do odprave avtoritarnih in fašističnih določil kazenskega zakonika, do ukinitve vojaških sodišč in zakonikov ter končno do zagotovitve svobode tiska. Umrl senator KPI Pietro Secchia RIM, 7. — V neki rimski kliniki je umrl 70-letni komunistični senator Pietro Secchia. Secchia se je vključil že kot 16-letni mladenič v delavsko gibanje v vrstah socialistične stranke, kasneje pa je bil med ustanovitelji KPI. Svojo dejavnost je opravljal v severni Italiji. Fašističnim o-blastem je bil kot trn v peti, zaradi česar je bil večkrat v zaporu. Končno so ga aretirali 3. a-prila 1931, medtem ko je pripravljal 4. kongres KPI. Posebno sodišče ga je obsodilo na 18 let zapora; na svobodo je prišel samo po padcu fašizma. Po 8. septembru se je takoj vključil v oboroženi boj proti fašistom in Nemcem. Organiziral je med drugim tudi brigado »Garibaldi*, katere je bil generalni komisar. Po vojni je bil član ustavodajne skupščine, leta 1948 pa so ga imenovali za senatorja zaradi dolgega obdobja, ki ga je preživel v fašističnih zaporih. Slovenska prosvetna zveza Kmečka zveza Gorica 7.-8. julija vm 1?13 • 1973 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiMiiniiiimiiiiiHiiiiniuiiiiiiHiiiinniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiNiinniiiiiiiiiiiiiiiifiriiiiiiiiiimiiiiiii ZAKLJUČENA PRVA FAZA KONFERENCE 0 EVROPSKI VARNOSTI Konferenca v Helsinkih korak k premostitvi politike blokov Odobrena zaključna resolucija v 11 točkah - Tajnik za zunanje zadeve SFRJ Minic pozitivno ocenil konferenco HELSINKI, 7. — Prva faza evropske konference o varnosti in sodelovanju se je uspešno zaključila, čepm je položaj na Bližnjem vzhodu spravil prisotne ministre v dokajšnjo zagato. Položaj je bil še nekaj minut pred zaključkom konference precej negotov, saj si zunanji ministri 35 evropskih in ameriških držav niso bili edini glede besedila zaključne resolucije. Sporazum o resoluciji so dosegli neposredno pred zaključkom. Resolucija sestoji iz 11 točk, od katerih obravnava 7. točka problem udeležbe na konferenci o varnosti in sodelovanju Tunizije in Alžirije. Rečeno je tudi, da si o tem vprašanju prisotni ministri niso bili edini. 8. točka sklepne resolucije določa datum, ko se bo začela druga :aza konference in sicer 18. septembra 1973. 9. točka pravi, da se bodo predstavniki držav udeleženk sestali na prvi seji v Ženevi 29. avgusta, da bi pripravili drugi del konference. V zadnji, 11 točki, izražajo zunanji ministri evropskih držav ter ZDA in Kanade hvaležnost finski vladi zaradi gostoljubnosti in izredno pomembnega prispevka, ki ga je dala Finska, tako v pripravljalnem delu konference, kot v njenem prvem delu. V zaključnem govoru je finski zunanji minister Ahti Karjalainen o-menil, da je v svojem otvoritvenem govoru izrazil upanje, da bo konferenca imela velik uspeh: potek raz- niiiiiiiiiiM Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta -• f X ^ JP * % , ‘>!aL'-5.'^434L f' n * • f ♦ JI- * * 5~' * ' 'isL VW V \ . , * MM š - y ^ • t \ £ b f^tk K ^ i \ v 4. , f vjp L.f 1 >•**■ t ♦ f l * s > a „# «5* v „ deželneaa sveta med včerajšnjo sejo, na kal--i so izvolili novega predsednika sveta, dva podpredsednika in štiri tajnike, svetovalci pa poiozin prisego. V dvorano o Poročdo o seji objavljamo na tržaški sranj prave v palači »Finlandija* je njegovo upanje potrdil. Delo v tej prvi razi je bilo zesno in konstruktivno. V njej je vladalo vzdušje, ki priča o dejstvu, da v Evropi postopoma izginja spomin na tragične dogodke preteklosti in da gledajo države na njeno bodočnost / upanjem. Prisotni zunanji ministri so na splošno ugotovili, da je bila prva faza Konference o evropski varnosti in sedelovaju dokajšen korak naprej na poti k popolnemu popuščanju napetosti in k premostitvi blokovske politike. Ob koncu zasedanja helsinške konference je jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Minič dal prvo oceno o njegovem delu. Minic sodi, da je prvi del zasedanja caJ osnove za nadaljnje delo, ki ne bo nič manj zapleteno kot so bili pripravljalni pogovori. Treba bo še mnogo naporov, dobre volje, potrpljenja in medsebojnega razumevanja, da bi se ustvarili temelji sodelovanja in varnosti narodov išviope, ZDA in Kanade. Pozitivno je bilo dejstvo, da so vse države odločene, da iščejo nova pota pri graditvi odnosov, V katerih bi bila zajamčena trajna-varnost ter širše medsebojno sodelovanje. Minič je ugotovil, da je proces popuščanja napetosti pripomogel k zbližanju stališč o mnogih vprašanjih, predvsem v splošnih načelih, kljub temu pa ostajajo še dokajšnje razlike v stališčih raznih držav. Vsi se zavedajo, da bo obstoj vojaških blokov in gospodarskih grupacij tudi v bodoče omejeval razvoj mednarodnih odnosov, čeprav je na konferenci prišla do izraza tendenca da je treba rešitev vprašanj sodelovanja in varnosti iskati zunaj ozkega okvira blokovske razdeljenosti. Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve je z obžalovanjem ugotovil, da so bile prisotne države dokaj razdeljene v zvezi z vprašanjem bližnjevzhodne krize, kar o-pominja, da je svet še daleč od trdnosti in varnosti v mednarodnih odnosih. Ob rezultatih prve faze konference o evropski varnosti in sodelovanju je postala toliko bolj pomembna skorajšnja konferenca neuvrščenih na vrhu in prispevek, ki ga bo dala utrditvi miru, odstranjevanju neenakopravnosti v mednarodnih odnosih, graditvi demokratičnih odnosov med državami in hitrejšemu napredku držav v razvoju. Ob svojem prihodu v Moskvo je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko dejal, da je zasedanje evropske konference v Helsinkih postavilo trdne terrtelje za bodoče delo. Gromiko je dejal, da so prisotne države za sedaj dale svoje predloge in obrazložile svoje BMled« na varnost in sodelovanje. V teku helsinške konference je prišla do izraza, po mnenju sovjetskega ministra tendenca po popuščanju nape-petosti, ne pa po zaostritvi. Preden je odpotoval v Moskvo je Gromiko povabil na kosilo v sovjetsko veleposlaništvo ameriškega drža t iega tajnika Rogersa, s katerim je imel daljši pogovor. Rogers bo jutri prispel na enodnevni obisk v Prago. Iz zahodnonemških krogov se je zvedelo, da sta se sestala tudi zuna nji minister ZRN Scheel in Gromiko, ki sta baje razpravljala o vstopu obeh Nemčij v OZN. HONG KONG, 7. - Agencija »Nova Kitajska* poroča, da je iz Pekinga odpotovala v Albanijo kitajska vojaška delegacija. Vodi jo Hsu Hsian-čjen, podpredsednik vojaške komisije in se bo udeležila .slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve albanske vojske. uiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiMiiNiiiiiiiiiiiiiii mj E lil DANES m Po dolgih In težavnih pogajanjih o vladnem programu in porazdelitvi ministrskih mest je Humorju le uspelo, da je sestavil novo levosredinsko vlado. Včeraj pozno zvečer je Rumor predložil predsedniku republike seznam novih ministrov, ki bodo prisegli danes zjutraj. Novo vlado sestavlja 16 demokristjanov, šest socialistov, štirje socialdemokrati in dva republikanca. V Helsinkih se je zaključila prva faza evropske konference o varnosti in sodelovanju. Zunanji ministri 35 držav Evrope in Amerike so odobrili sklepno resolucijo v 11 točkah, ki je bila do zadnjega v nevarnosti, ker so obstajale dokajšnje razlike v pogledih glede prisotnosti Tunizije in Alžirije na konferenci. Prisotni ministri so v glavnem ugotovili, da gre za korak naprej na poti k popuščanju napetosti in premostitvi blokovske politike. Včeraj je bila prva seja novoizvoljenega deželnega sveta, med katero so izvolili Berzantija (KD) za predsednika, Pittonija (PSI) in Moschionija (KPI) pa za podpredsednika. Za tajnika so med drugimi izvolili tudi Dušana Lo-vriho. Včeraj so se začeli v našem mestu ustni zrelostni izpit, ki se bodo končali v prvih dneh prihodnjega tedna. TRI ZGODOVINSKE TRIDESETLETNICE V zgodovini slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov so datumi, ki se jih spominjamo z zadoščenjem, s ponosom in z zavestjo, da so pomembno vplivali na svetovno ali vsaj evropsko dogajanje. Mnogo smo v zadnjem času ie napisali o pomenu kmečkih uporov, katerih obletnice praznujemo letos. Prav danes bo na Vrhu proslava, ki bo s posebnim poudarkom posvečena uporu slovenskih kmetov na Goriškem v tesni povezanosti z velikim tolminskim puntom. V Sloveniji in na Hrvaškem je teža letošnjih proslav na uporu, ki je pred 400 leti v skupnem boju za socialne pravice tlačenega kmečkega stanu združil slovenske in hrvaške kmete v znamenitem Gubčevem uporu. Te davne dogodke na naših tleh in tiste pred trideset leti povezuje rdeča nit bojev naših narodov za socialno in narodnostno svobodo. Oborožen odpor slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov proti nacističnim in vseh vrst fašističnim okupatorjem je pomenil dejanje, ki mu v Evropi ni primere. Ni mu primere ne le zaradi herojstva, temveč predvsem zaradi zgodovinske odločitve takrat najbolj organizirane, za vodstvo odpora edine sposobne in zato močno kohezijske sile — komunistične partije Jugoslavije, da sredi brezupnih pogojev dvigne in popelje jugoslovanske narode v zmagovito revolucijo in narodnoosvobodilno borbo. S ponosom smo v teh dneh spremljali proslavljanje 30-letnice Sutjeske in podoživljali nadčloveške napore in herojska dejanja izmučenih in sestradanih borcev, ki so s pr obojem na Sutjeski in z zmago nad ogromno premočjo sitih in do zob oboroženih okupatorskih in najemniških vojska zadali hitlerjevski koaliciji na njenih notranjih frontah udarec, ki je dokazal, da je vojska, ki se bori za svobodo, neuničljiva. Neaelfska proslava v Ilirski Bistrici je, istočasno kot ona na Sutjeski, potrdila to zgodovinsko resnico za slovenski narod in posebej še za nas Primorce, ko je pred 30 leti naš dolgoletni boj proti fašizmu in za osvoboditev prerasel v vseljudski odpor in ko so prvi partizanski odredt prerasli v pravo vojsko, okrog katere se je strnilo vse slovensko primorsko ljudstvo. »Vi ste prvi visoko dvignili prapor protifašistične borbe*, je poudaril Veljko Vlahovič v svojem govoru in v tem priznanju je resnica, na katero smo upravičeno ponosni, na katero je ponosen vsak naš človek, ki je v skupno zmago vgradil svoj delež. V tej protifašistični borbi je bila znova potrjena neločljiva povezanost slovenskega z drugimi jugoslovanskimi narodi in v prvi vrsti so to povezanost izpričali borci prekomorskih brigad, ki so se daleč v tujini odločili za vključitev v NOB in katere je vojna pot vodila skozi velik del Jugoslavije in družno z drugimi jugoslovanskimi enotami do Trsta, Tržiča in drugih primorskih krajev. Prav tako smo v tem boju kovali protifašistično enotnost z italijanskimi demokratičnimi množicami v zavesti, da je fašizem enako sovražnik slovenskega in italijanskega naroda. V tem našem boju pa smo imeli tudi v okupirani Evropi edinstvenega glasnika — Partizanski dnevnik — ki je s svobodno pisano slovensko besedo spodbujal k boju za osvoboditev. Letos poteka trideset let od izida njegove prve številke. Dan za dnem z redkimi predsledki zaradi občasnih ofenziv in selitev je na desetine in stotine kilometrov daleč po kurirskih poteh in raznašalcih, ki so bili mnogokrat tudi otroci, prihajal v naše primorske domove prav do središča Trsta in Gorice. Po osvoboditvi je njegovo nasledstvo prevzel naš Primorski dnevnik in z nasledstvom tudi ideale, katerim ostaja neomajno zvest. V nedeljo 22. t. m. bomo v Zakrižu nad Cerknom skupno t domačini in preživelimi ustvarjalci Partizanskega dnevnika počastili njegovo obletnico z oakriLem spominske plošče na domačiji, v kateri je bila natisnjena prva številka. Tudi ta proslava, h kateri vabimo vse naše zveste ljudi, naj bo ob letošnjih zgodovinskih tridesetletnicah priložnost za učvrstitev protifašističnega in svobodoljubnega duha u nas za današnji čas. ___________ I. k. Tito odlikoval Krležo BEOGRAD, 7. — Predsednik Tito je uglednega hrvaškega književnika Miroslava Krležo ob njegovi 80-letnici rojstva in 60-let-nici ustvarjalnega dela odlikoval z redom jugoslovanske zvezde i lento. V pismu, ki ga je poslal Krleži predsednik Tito poudarja da je Krleža dal pečat jugoslovanski kulturi in da je veličina njegovega dela v tem, da je njegova plodna literarna dejavnost povezana z marksističnim spoznanjem družbenih zakonitosti TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PRVA SEJA NOVEGA DEŽELNEGA SVETA Za predsednika izvoljen dr. A. Berzanti za podpredsednika Pittoni in Moschioni Tajniške pasle bodo opravljali svetovalci Cogo in Martinis za večino ter Lovriha in Trauner za opozicijo Alfredo Berzanti je novi predsednik deželnega sveta; podpredsednika sta Pittoni in Moschioni, štirje tajniki pa Cogo, Martinis. Lovriha in Trauner. Tak je izid glasovanja z včerajšnje prve seje deželne skupščine tretje mandatne dobe. V začetku seje je prevzel vodstvo začasnega predsedništva urada deželnega sveta demokristjan A. Cogo. ki je povabil na opravljanje tajniških poslov dva najmlajša svetovalca, in sicer Biasuttija (KD) in Magrinija (KPI). Nato je Cogo Prvi izrekel običajno prisego zvestobe državnim in deželnim institucijam, nakar so formulo ponovili po abecendneb vrstnem redu vsi ostali svetovalci. Ko je bila vrsta na Lovrihi, je slovenski svetovalec izrekel prisego najprej v slovenščini. Pri tem so se zaslišali živahni medklici neofašistov, češ da prisega v slovenščini ni veljavna, začasni predsednik pa je z določeno nestrpnostjo zahteval, naj svetovalec ponovi formulo v italijanščini, kar je Lovriha jned tem časom praktično zc opravil. Sledile so prisege drugih svetovalcev, predstavnik Slovenske skupnosti Štoka pa je tudi prisegel najprej v slovenščini, potem pa še v italijanščini. Začasni predsednik je nato v kraj-lem govoru izrazil hvaležnost deželnega sveta tistim svetovalcem, ki »o razpregli ob kor.cu druge mandatne dobe ter pozdravili potrjene in zlasti novoizvoljene svetovalce. Nadaljnja točka dnevnega reda se je nanašala na izvolitev novega predsednika deželnega sveta tretje mandatne dobe. Glasovanje je bito tajno: Berzanti je prejel 41 glasov (med štetjem je deželni svet ob 31. glasu za Berzantija, to je ob doseženi ib«olutni vez-jni Blasov — živahno za- žitje z narodnostnimi manjšinami in za prijateljsko sodelovanje s sosednimi narodi. Deželni svet — je zaključil Berzanti — se bo po drugi strani uprl kakršnim koli oblikam nasilja in prevratniškim poskusom, ki bi ogro žali pridobitve naših ljudi. Dr. Berzanti je nato objavil imena 'lanov deželnega odbora za volitve, ki bo moral preveriti status posameznih svetovalcev in ugotoviti morebit ne pridržke glede njihove izvolitve. Odbor, ki mu predseduje demokristjan Ginaldi, sestavljajo še svetovalci Cocianni (KD), Del Gobbo (KD), Ri-gutto (KD), Parigi (MSI), Betioli (KPI), Baracetti (KPI), R. Bertoli (PSDI) in Manzon (PSI). Odbor se bo prvič sestal prihodnji torek. Pred zaključkom seje je dr. Berzanti naznanil, da je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka vložil zakonski načrt, ki predvideva posebne posege za zaščito slovenske r.arudnost-ne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. - -- OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Uradne ure na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzi 8 bodo v juliju in avgustu vsek torek od 18. do 19. ure. Šolske vesti Dušan Lovriha med glasovanjem ZAČETEK USTNEGA DELA ZRELOSTNIH IZPITOV Sr€Čanje dCŽClllCga Sindikata slovenske šole s poslancem Skcrkom V Devinu so se prejšnji ponedeljek sestali s poslancem škerkom zastopniki deželnega Sindikata za slovensko šolo ter razpravljali o zakonskem osnutku Belci - škerk za slovensko šolo. Poslanec Škerk je poročal o razpravi v poslanski zbornici in omenil možnosti za odobritev zakona v senatu. Prisotni so se dogovorili o nadaljnjih korakih, ki bi >ih bilo treba napraviti, da bi zakonski predlog čimprej odobren. Ob zaključku je poslanec poudaril koristnost nadaljnjih prizadevanj in enotnega sodelovanja ter priporočil še nadaljnja srečanja. Maturantje višjih srednjih šol so včeraj stopili pred komisije Ustni del izpita obsega dva predmeta: enega izbere dijak sam drugega mu določi izpitna komisija - Skupno 91 kandidatov Včeraj so se po tridnevnem premoru na višjih srednjih šolah začeli ustni izpiti. V času, ki loči pismeni in ustni del mature je izpitna komisija pregledala pismene naloge, ki jih določi ministrstvo za šolstvo in so enotni za vso državo. Dijaki so ta čas lahko izkoristili, da ponovno preverijo svoje znanje, dopolnijo pomanjkljivosti, tako da jim bo prihranjen strah in zadre- ploskal), 20 glasovnic pa je bilo nepopisanih. Sodijo, da so za Berzantija volili svetovalci KD, PSDI, P SI, PRI in PLI. (Svetovalec SS Štoka je pri vseh glasovanjih oddal belo glasovnico). Deželnemu svetu tretje mandatne dobe bo torej predsedoval dr. Alfredo Berzanti, bivši predsednik deželnega odbora. Glede njegovega predsednikovanja se širijo glasovi, da bo trajalo le krajši čas in bo Berzanti anatno pred izidom mandatne dobe prevzel vodstvo pordenonskega koncema Zanussi. Berzanti se je rodil pred 53. leti v Trstu, živi pa v Vidmu. Študiral je gospodarske vede. Med vojno se je udeležil osvobodilnega gibanja kot partizan in komisar brigade »Osoppo«. V demokrščanski stranki deluje od leta 1944, od leta 1948 do leta 1953 je bil njen tajnik za videmsko pokrajino, v letih 1952 in 1953 je bil tudi državni svetovalec, od 1953 do 1958 pa poslanec v parlamentu. V civilni karieri je bil pred sednik «Mediocredito», predsednik videmske bolnišnice in podpredsednik videmske hranilnice. A. Berzanti je bil predsednik deželnega odbora vse od leta 1964 do zapadlosti druge mandatne dobe v letošnjem letu. V nadaljnjem delu včerajšnje seje je deželni svet izvolil dva podpredsednika. Ustrezno glasovanje je dalo naslednji izid: Pittoni (PSI) je prejel 38 glasov, Moschioni (KPI) 15. 8 glasovnic pa je bito belih. Za tajnike so bili nato izvoljeni svetovalci Cogo (KD — 36 glasov), Martinis (KD — 35 glasov), Lovriha (KPI — 15 glasov) in Trauner (PLI — 12 glasov). Pet glasov je prejel MorelU (MSI) ena glasovnica pa je bila bela. Za podpredsednika sta bila torej izvoljena socialist Pittoni, ki je opravljal to funkcijo že doslej in komunist Moschioni. za tajnike pa demokristjana Cogo in Martinis, komunist Lovriha in liberalec Trauner. Nato je Cogo prepustil vodstvo seje novoizvoljenemu predsedniku skupščine Berzantiju. Berzanti se je zahvalil deželnemu svetu za izkazano zaupanje in se obvezal, da bo opravljal zahteven posel po svojih najboljših močeh in ob spoštovanju pravic vseh sestavnih delov deželne skupščine. Prepričan sem. je nadaljeval govornik, da se bodo člani deželnega sveta polno zavzeli za razvoj dežele, za » krepitev demokracije, za širše so delovanje ljudskih množic, za okrepitev krajevnih ustanov, za mimo so- ga, ko bodo stopili pred izpraševalce. Po hodnikih se dijaki ponovno zbirajo v skupine, razpravljajo o poteku izpitov, obrazi tistih, ki jih preizkušnja še čaka, so resni in zaskrbljeni, spodbudni besedi se prisiljeno nasmehnejo zaradi običajne vljudnosti in da bi prikrili zaskrbljenost in nelagodnost. Tudi tistim, ki jih je komisija že izprašala, je moč na obrazih razbrati nemir in bojazen, da utegnejo biti zavrnjeni, posebno tistim, ki jim manjka samozavest in se jim je med izpraševanjem kaj zataknilo. Ustni del izp’ta obsega dva predmeta izmed štirih. Enega izbere dijak, drugega določi izpitna komi; sija, kritično pa pretresejo tudi obe pismeni nalogi, preko katerih se da ugotoviti dijakovo znanje in splošno razgledanost. Na dokončno odločitev o tem ali je dijak zaslužil diplomo, kot končno priznanje njegovega truda in znanja, pa vph va tudi dijakovo prizadevanje in uspehi v času celotnega študija na srednji šoli. Na ZtW15teCenls liceju je večina maturantov pn pismeni nalogi izbrala naslov: «Z razvojem raziskovanja postajamo modrejši in se obenem zavedamo svojih meja*. Tema je bila razmeroma lahka, i-stočasno pa je nudila široke možnosti, da dijak v povezavi s sv« jim znanjem in obveščenostjo, uveljavi lasten način razmišljanja. Drugi pismeni izpit je obsegal matematiko, predmete za ustne izpite pa predstavljajo slovenščina, italijanščina, zemljepis in zgodovina. I Pred izpitno komisijo bo stopilo Drago Štoka je oddal beto glasovnico I skupno 25 dijakov in dijakinj. / ......................................................................... MNENJA IN STALIŠČA TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole «Ivan Cankar« sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, spoj^ča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri.zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zolz« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.» Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku z od deljenimi razredi v Sv. Križu sporo ča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko)leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od . do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole «Fran Erjavec« sporoča, da 24. julija 1973 za pade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Načrt za gradnjo hitrih cest je treba v marsičem spremeniti Prvotni načrt bi predvsem oškodoval prebivalstvo Barkovelj, obenem pa tudi Kras in nekatere predele na jugovzhodni strani mesta DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI ter predsedstvo komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu sta podrobno proučila vse predloge in popravke, ki so jih vnesle v spreminjevalni načrt za zgraditev velikih cest po našem področju razne ustanove, skupine ter posamezniki. Zanimivo je, da so s temi predlogi seznanili svetovalske skupine šele dve leti po sprejetju načrta. Ta zamuda občinskega odbora je neopravičljiva in je še posebno občutna danes, ko postaja vprašanje gradnje hitrih cest vedno važnejše tako za usodo tržaškega pristanišča in industrije kot za usodo tistega področja, po katerem bodo ceste stekle. O načrtu se je komunistična skupina svojčas že kritično izrekla, kritike in pomisleki pa v zadnjem času naraščajo glede na specifično stanje, ki se je ustvarilo v zadnjih časih v nekaterih predelih, ki jih predvideva načrt. Kritično stališče odraža po drugi strani tudi vse pomisleke, ki so jih glede načrta izrekle nekatere zainteresirane konzulte in del prebivalstva. Tajništvo federacije ter predsedstvo svetovalne skupine menita, da je treba nekatere od omenjenih predlogov upoštevati, čeprav se občinska uprava trmasto upira vsakršnemu poskusu spreminjanja prvotnega načrta. Upoštevati je treba predvsem vse tiste pomisleke, ki jih je del prebivalstva izrazil v zvezi s predvideno gradnjo bar-kovljanske vpadnice, predela ceste, ki naj bi šel skozi Spodnjo Magdaleno do pomola VII. ter del ceste, ki naj bi šel od Femeti čev do predela Opčin na severni strani. Barkovljansko vpadnico bi lahko zamenjali s cestno povezavo med pomoli vzdolž nabrežja in podzemskim prehodom, kakor predvideva načrt SOMEA. Tako kot bi barkovljanska vpadnica hudo prizadela prebivalstvo Barkovelj ter uničila naravne lepote kraja, bi predvideni cestni odsek, ki vodi z južne strani do VII. pomola, hudo oškodoval mestne predele Sv, Jakoba, Pončane in Magdalene. Z rahlo spremembo bi bilo mogoče preusmeriti cesto skozi industrijsko pristanišče. Kar zadeva pa odsek od Opčin do Femetičev, ki bi po prvotnem načrtu oškodoval kraško okolje, bi bila možna alternativa preureditve sedanje trbiške ceste z gradnjo nadvoza pri sedanjem openskem semaforju. Danes, NEDELJA, 8. julija LIZA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob 14.52 in zatone ob 0.45. Jutri, PONEDELJEK, 9. julija VERONIKA Na klasičnem liceju so za drugo pismeno nalogo zahtevali prevod grškega teksta v slovenščino, v nalogi o splošni kulturi pa je večina razpravljala o misli B. Croceja: »Kar je človek podedoval od svojih prednikov si mora vedno znova priboriti z lastn’mi napori, da bi se trdno ohranilo«. To je zanimiva misel in primerna za razmišljanje o nepretrganosti človekove zgodovine, o človeku kot oblikovalcu sveta, katerega ustvarjalnost in do sežki koreninijo v preteklosti, ki je del današnjosti. Izpite bo opravljalo vsega 12 dijakov in po njihovih izjavah sodeč, se je večina odločila za nadaljevanje študija na univerzi. Na učiteljišču je 23 maturantov, pri ustnih izpitih pa lahko izbirajo med slovenščmo, italijanščino, pe dagogiko in matematiko. Na trgovskem tehničnem zavodu opravlja izpite največ dijakov, in sicer 31. Pri drugem delu pismene naloge so morali prevesti slovenski tekst v angleščino, pri ustnem izpitu pa so jim na voljo izbirni predmeti: knjigovodstvo, slovenščina. italijanščina in blagoznanstvo. Še nekaj dni in mučni izpiti bedo za marljive dijake le še prijeten sjittrn na- preteklosti in njihove misli se bodo usmerile naprej, na 'počitnice, službo univerzo, tisti pa, ki se na izpitih ne bodo preveč dobro odrezali in bodo morali svoje znanje ponovno postaviti na preizkušnjo v jeseni, bodo morali vroče poletne dni preživeti ob knjigah in zvezkih in se ne bodo smeli prepustiti brezdelju na sončnih mor skih plažah. Razgovor o slovenskih vrtcih s predstavniki ONAIRC 1’rtjšnji ponedeljek so se sestali zastopniki tržaškega Sindikata slovenske šole z vodstvom ONAIRC ter razpravljali o slovenskih vrtcih ONAIRC. Med drugim je bila izražena potreba ,da bi tudi vrtnarice odhajale na enoletni izpopolnitve-ni tečaj v Ljubljano. • Ob dvajseti obletnici napada na trdnjavo Moncado, s katerim se je začela kubanska revolucija, bo jutri ob 20. uri na Šentjakobskem trgu shod, ki sta ga priredila Združenje za prijateljstvo med Italijo in Kubo ter krožek za politična in družbena vprašanja »Che Guevara«. Govorili bodo Laura Weiss, ki se je vrnila z uradnega obiska na karaibskem otoku, Boris Iskra in Vittorio Vidali. Od jutri v Miramaru spet «Luii in zvoki» Jutri zvečer bodo v miramarskem parku spet predstave »Luči in zvo-ki», ki jih že petnajsto leto prireja tržaška avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova. Prejšnja leta so se predstave začenjale že prej, toda letos so popolnoma obnovili električne in zvočne naprave, kar je privedlo do zamude. Ves strošek za obnovitev naprav je krila letomščarska ustanova, da bi na tak način nudila meščanom in turistom s.i bolj kvalitetno predstavo. Od jutri do ponedeljka, 30 julija se bodo predstave začenjale ob 21.30 in ob 22.45; od srede, 1. avgusta do petka, 31. avgusta bosta predstavi ob 21. uri ter ob 22.15; od sobote, 1. septembra do sobote. 15. septembra pa se bosta predstavi pričeli ob 20 30 in ob 21.45. Izleti SPDT organizira 14. in 15. julija izlet v skupino Viša. Izletniki se bodo razdelili v tri skupine. Prva se bo iz koče Pellarini, kjer bo prespala, povzpela čez severovzhodni greben na Viš, ter r.a Nevejsko sedlo. Druga se bo povzpela s Pellarinija na Nabojs, tretja pa bo ostala Ovčji vasi, prespala v Žavnicah ter se naslednjega dne z drugo skupino podala na Nevejsko sedlo. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Odhod 14. julija ob 15. uri izpred sodišča. Piknik ŠD Polet, V nedeljo, 15. juli ja bo na Erzelju že tradicionalni piknik športnega društva Polet, na kete-rega so vabljeni vsi prijatelji mladine. Zbirališče in odhod avtomobilske kolone v Erzelj bo ob 9. uri z Brdine. Za pijačo poskrbljeno. Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo. 29. julija pa bo odhod avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vpisovanje pri »Pohištvu Re-nar«, Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos. Praznik komunistične mladine na Opčinah Zveza komunistične mladine bo priredila ob priliki X. mednarodnega festivala komunistične mladine v Berlinu mladinski praznik v Ljudskem domu na Opčinah ki bo trajal od petka, 13. julija do nedelje, 15. julija. Prvi dan bodo posvetili solidarnosti z bojem viet namskega ljudstva in bodo tud zbirali prostovoljne prispevke za ob novitev porušenega Vietnama. Dru gi dan bo posvečen evropskim na rodom, ki jih še zatirajo fašistič ni režimi, zaključni dan pa bo posvečen bratstvu med italijansko in slovensko mladino in se ga bo udeležila tudi delegacija Zveze mladine Slovenije. XI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA DANES Grad sv. Justa ob 21.15: »Pla-nela selvaggio« (dolgometražni film — Francija) in kratkome-tražnl filmi. Kino Excelsior ob 17.30 (Retrospektiva): »La vendetta dl Homunculus« (leto 1915) in »La Poupe« (režija Luis Lamiere, leto 1899). JUTRI Grad sv. Justa ob 21.15 »Terzo dopo 11 Sole« (dolgometražni film — Bolgarija — režija Gueorui Stojanov). Kratkometražni: «In- contro con Marte 1 e Marte 2» (SSSR), »La registrazione« (Francija) ln »Utopia« (Jugoslavija). Kino Excelsior ob 17.30: (Retrospektiva): «11 Golem« (leto 1915, režija Paul VVcgener). Gledališča Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti 2 so na razpolago vstopnice za predstave IV. tržaškega festivala operete. Prva predstava bo v soboto, 14. julija ob 21. uri, ko bodo v Politeami Rossetti uprizorili Kalmanovo »Čardaš-ko kneginjo«. Nastopila bosta orkester in zbor gledališča Verdi. Kino CIRCORAMA ORFE1 bratov Liane, Nanda in Rinalda v naselju S. Ser-gio. Izreden uspeh. Danes dve predstavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna tel. 824-781. Nazionale 15.00 «Simbad e il califfo di Bagdad«. Barvni film primeren za vsakogar. Exce!sior Zaprto. Grattacielo 16.00 »Cia Pussy Cat«. I-grajo Peter Selers, Rommy Schnei-der in Uršula Andress. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Fcnice 15.00 «Mani d'acciaio: furia Cinese«. Barvni film. Eden 15.30 »La guerra dei mondi«. Barvni znanstveno fantastični film, primeren za vsakogar. Ritz 15.30 «11 ragazzo ha visto l’as-sassir.o e deve morire. Barvni film. Aurora 16.00 «1 famigliari delto vit-time nor; saranno avvertiti. Igrata Antonio Sabato m Tony Sa-valos. Barvni film. Capitol 16.00 »Oggi sposi, sentite condoglianze«. Barvni film. Cristallo 15.30 «11 cacciatore solitario«. Film v barvah primeren za vsakogar. Filodiammatlco 15.00 «Quando le don-ne si chiamavano madonne«. Igrata Edvige Fenech in Don Bachy. Bar vni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 »Lo chiameremo An-drea«. Igrata Nino Manfredi in Mariangela Melato. Barvni film. Vittorio Veneto «15.15 «Canterbury pro-ibito«. Igrata Femi Benussi in Magda Konopka. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 15.00 «L’uomo di Rio«. Igra Jean Paul Belmondo. Barvni zabavni film. Astra Zaprto. Ideale 15.00 «Lo chiamavano sergente blu«. Igrata Woody Strode in Barbara Luna. Barvni film. Impero 16.00 «La calar.dra«. Igra Lan-do Buzzanca. Barvni film prepove dan mladini pod 14. letom. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL razpisuje mesto gostilničarja. Pismene prijave sprejema odbor Gospodarskega društva do 31. julija 1973. »CITROEN« - mehanična delavnica Soma ril lani In Mlceo to prodaja nadomestnih delov v Ul. Rlttmeyer 4/a Iščemo mlada dekleta, prijetnega nastopa, dobri pogoji. ACRIDITE lil Travesale Est Zona Industriale. FIAT 750 dobro ohranjen ugodno prodam. Oglasni oddelek 76 14 70. TVRDKA import - export išče uradnico. Telefonirati v uradnih urah na 61-478. ..............iimiiii..........................................................."'iiniininiiiiiiiiiiiill.....n....■■■.... kolaudater Marino Lipout in uradnica Gabriella Pontini, tehnik Paolo Družino Ester in Pavla Miliča je osrečil novorojenček. Po-letovci čestitajo srečnima staršema, sinku pa želijo, da bi jima sledil na tekmovalnih stezah. Čestitke tudi Vilmi in Klavdiju Švaglju z željo, da bi jima bila življenjska pot kar najbolj oranžasta. PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN VODNIK« priredi 14. in 15. julija 1973 na Igrišču pod solo v Dolini ŠAGRO V soboto, 14. 7.: Ob 20. uri — nastop pevskega zbora GRAFIKA Iz Ljubljane Od 20. do 24. ure ples z ansamblom THE LORDS. V nedeljo, 15. 7.: Ob 18. nri — godba na pihala z Brega Ob 19.30 — pevski zbor Valentin Vodnik Od 20. do 24. ure — ples. Igrajo THE LORDS. Vabljeni! Mali oglasi za veliki Šmaren V PALMA DI MALLORCA Potovalni urad »Aurora« priredi v času od 6. do 13. avgusta to od 13. do 20. avgusta dve potovanji z letalom DC-9 v Palmo di Mallorca. Odhod iz Trsta. Cena od 79.000 lir dalje. VPISOVANJE IN INFORMACIJE PRI POTOVALNEM URADU »AURORA«, UL. CICERONE 4, TEL. 29243. MIRANlARSKI park «LUČI IN ZVOKI« TEDENSKI SPORED Ob ponedeljkih ob 21.30: «Maximilian of Mexico an emperoris tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimilia-no e Carlotta« (v italijanščini). Ob torkih zaradi tedenskega počitka ni predstav. Ob sredah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare« (v nemščini); ob 22.45 «Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob četrtkih ob 21.30: «Ma-ximilian of Mexico an empe-roris tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimiliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob petkih ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare« (v nemščini); ob 22.45: «Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob sobotah ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi: «Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Ob nedeljah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare« (v nemščini); ob 22.45: »Massi-miliano e Carlotta« (v italijanščini). Razstave Včeraj-danes Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29.5 stopinje, najnižja 20.6, ob 19. uri 27 stopipj. zračni pritisk 1011.9 ustaljen, veter 11 km severovzhodnik, vlaga 50 odst., dežja je padlo 18,8 mm., nebo 7 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 26.2 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. julija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 103-letna Wilma Gayer, 54-letni Bernardo Stepančič, 66-let-ni Giuseppe lob, 85-letna Concetta Leonardi vd. Valente, 62-letni Vittorio Sagues, 73-letna Maria Flego por. Albanese, 88-letni Giovanni Muggia, 68-letni Umberto Tamburini in 84-letna Maria Serafina Leiler. BIRME 1973 Presenetljivo velika Izbira UR In ZLATNINE - ZLATO 18/750%o _ Velika tzblra ur SEIKO — Posebni popusti. Urama to zlatarna LAURENTI Trat Trleste, Largo Santorlo 4 OKLICI: mehanik Giuseppe Macor in gospodinja Maria Luisa Birsa, industr. izvedenec Vittorio Bandera in učiteljica Sara Quarelli, avtoličar Giorgio Beccherini in trg. pomočnica Adriana Sau, delavec Claudio Colautti in trg. pomočnica Adriana Binetti, mehanik Livio Pioli in delavka Rita Čarni, trgovec Antonio Bassanese in šivilja Ondina Banko, študent Eliseo Gallina in študentka Lucia Stopper, trg. zastopnik Roberto Potočco in uradnica Albina Auer, uradnik livio Deiuri in učiteljica Anna Maria Terribile - Bla-sotti, uradnik Livio Vasieri in gospodinja Alida Bauer, uradnik Roberto Bayer in uradnica Erama Ro-manatti, profesor Bruno inž. Kudch in trg. pomočnica Risaria Signorello, častnik Santo Pagano in študentka Estella Lodolo, uradnik Salvatore D’Orso in šivilja Maria Cristina Palmieri, upokojenec Giorgio Da-pretto in gospodinja Anna Meriggio-li, univ. študent Guido Cristofori in uradnica Eriča Macor, univerz, študent Sergio Ressani in knjigovod kinja Marisa Posca, elektricist Vin-cenzo Del Coco in frizerka Susanna Carli, uradnik Mario Tamaro in delavka Marcella Doria, uradnik Paolo Vidmar in uradnica Silvana Morpurgo, pleskar Bruno Gattioni in frizerka Mariza Becher, radioteh-nik Roberto Avian in uradnica Ge-, linda Paoletich, mesar Paolo Miani in estetitska Uda Vattovani, urad inchmgolo in uradnica Clelia Gan-din, inženir Tullio Gerloni in univerz. študentka Maria Cristina Pao-nik Lucio Leprini in uradnica E-1 letti. delavec Roberto Facibeni in V razstavni dvorani avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo v Sesljanu je odprl razstavo svojih del Antonio Rodriguez, ki bo razstavljal do 22. t.m. V občinski galeriji v Trstu je na ogled občinstvu kakih 50 kiparskih del tržaškega kiparja Zeperja.. Razstava bo trajala do 10. julija. V tržaškem krožku trgovske mora« rice v Ul. Roma 15 bo do 12. t.m. vsedržavna razstava slikarstva in kiparstva, ki jo prireja italijanski sindikat likovnih umetnikov FAP1 — SIABA. V galeriji «Carteslus» je odprl razstavo svojih risb znani tržaški slikar L. Rosignano, ki bo raz stavljal do 7. avgusta. Center za likovno umetnost (CA1 BA) v Ul. San Nicolč 8 prireja kolektivno razstavo grafik in slik na temo: »Pejsaž, atrakcija za turizem«. Sodeluje »Gruppo artistico erbese«. ničar Francesco Zennaro - Brina in bolničarka Nelia Ellesberg, žerja-var Tullio Cemigoi in uradnica Concetta Lentini, elektromehanik France Brezivsek in gospodinja Fran-cesca Randis. delavec Uvio Pa-gliaro in uradnica Franca Cleva, uradnik Massimiliano Zucchi in u-radnica Eda Scrigner, geometer Fulvio Weis in uradnica Marisa Gamhoz, delavec Francesco Liubich in uradnica Maria Grazia Zignin, FOTO KINO OPTIKA VliMaizlnl,Sl/b Tol. 733*361 Mari Mattei, inženir Maurizio Bian-chi in gospodinja Guia Umani, delavec Giovanni Giorgi in delavka France Surian, strugar Giorgio Le-govini in delavka Emraa Buda. BARI LOTERIJA 35 17 2 4 30 CAGLIARI 46 55 74 75 90 FIRENCE 66 2 13 74 37 GENOVA 81 70 87 1 50 MILAN 5 43 78 67 21 NEAPELJ 52 75 73 51 12 PALERMO 78 69 87 40 23 RIM 6 17 18 75 70 TURIN 38 20 79 13 66 BENETKE 55 89 58 52 30 ENALOTTO X X 2 2 1 X 2 1 X X 2 1 KVOTE: 2 točk 5.967.000; 11 FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 4. OPERNI BIENALE V ponedeljek, 9. julija bo ob 20.30 poletnem gledališču v Križankah gostovala Opera Velikega gledališča iz Lodza z opero Stanislawa Moniusz-ka: HALKA. V torek, 10. julija in v sredo, 11. julija bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah Opera Velikega gledališča iz Lodza izvedla opero Charlesa Gounoda: FAUST. V četrtek, 12. julija bo ob 20.30 v stolnici ORGELSKI VEČER. Nastopil bo Andreas Buschnakovvski iz Nem-ške demokratične republike. V soboto, 14. julija bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah gostoval HARKNESS BALLET iz New Yorka. "^Vštbbhlce za vse prireditve so v prodaji od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure ter uro pred začetkom pri blagajni v Križankah, razen za orgelski Večer ui“0 pred začetkom v stolnici. Vstopnice so na voljo tudi pri poslovalnici Slavnik. Informacije in rezervacije po telefonu 21-768. Razna obvestila Slovenska Vincencijeva konferenca sporoča, da bo izlet staršev v kolonijo v Ovaro 15. julija 1973. Vpišete se lahko do 13. julija v Trstu, v Ul. S. Nicoto 31 od 17. do 19. ure, v Go-rici na upravi Katoliškega glasa. Odhod iz Trsta ob 7. uri iz Ul. Co-roneo izpred «Godine», iz Gorice ob 8. uri s Travnika. šahovski odsek kulturnega krožka Devin - štivan priredi prvi notranji društveni turnir, ki se bo pričel 26. julija in zaključil 5. avgusta v devinskem gradu ob priliki velikega ljudskega folklornega praznika. Vse člane vabimo, da se redno udeleže četrtkovih večerov do začetka turnirja, ker že igra sama na sebi služi za izpiljenje osebne šahovske tehnike. Za potrebna pojasnila so na razpolago odborniki krožka oziroma tel. 209161. SOŽALJE Ob težki izgubi očeta izreka Zveza partizanov Kontovel sožalje Liviu Al-biju in družini. Ob britki Izgubi očeta izreka sekcija Komunistične partije Prosek - Kontovel sožalje Liviu Albiju ln družini. točk — 199.400; 10 točk — 19.500 Ur DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina A1TIGEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz zan, irg Venezia 2. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi ANTON BOŽIČ (Lovrihov) Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 9. 7. ob 18. uri po jugoslovanskem času s Socerba na domače pokopališče. žalujoča sinova Josip in Boris c družinama Socerb, Trst, 8. julija 1973 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremiU k večnemu počitku našo drago mamo, sestro, taščo in nono MARIJO MARC vd. KRIŽMANČIČ Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Družina KRIŽMANČIČ Bazovica, 8. julija 1973 hm RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE V TRSTU Dvojezično poslovanje in zdravstvena oskrba - glavna skrb odbora blagajne Kodrič: «Upamo, da bodo z zdravstveno reformo tudi kmetje deležni oskrbe, kot drugi delovni ljudje» - Debeliš: «Naše delovanje ovirajo razne zakonske omejitve» Te dni poteka eno leto, odkar so bile v Trstu prve volitve v Pokrajinsko kmečko bolniško blagajno, ki jo je od njene ustanovitve dalje upravljal komisar. Ob tej «obletnici» sta Dušan Kodrič in Alojz Debeliš, predsednik in podpredsednik kmečke bolniške blagajne, odgovorila na naša vprašanja o enoletnem delovanju odbora. Oba predstavnika sta z zadovoljstvom odgovarjala na postavljena vprašanja in se zahvalila Primorskemu dnevniku, ki je stal ob strani kmetom ter podprl kandidatno listo Kmečke zveze, ki je zmagala na volitvah in zagotovila demokratično upravo te pomembne ustanove kmetovalcev na Tržaškem. — «Kako ste se znašli takoj po volitvah in v prvem letu upravljanja v svoji novi vlogi?* ALOJZ DEBELIŠ: «Zadovoljni smo, ker je naša lista zmagala na volitvah. Razočarani pa smo bili, ko sta predstavnika druge liste, ki sta bila redno izvoljena, odstopila, čeprav smo mi predstavili nepopolno listo. To smo napravili zato, da bi bili v primeru naše zmage zastopani v odboru kmečke bolniške blagajne tudi predstavniki opozicije. S tem bi ob sodelovanju in izmenjavi mnenj bolje reševali probleme naših kmetov.* DUŠAN KODRIČ: «Ob prevzemu uprave bolniške blagajne smo se točno zavedali težkoč, na katere bomo naleteli pri svojem delu. Naloga blagajne je, da nudi kmetovalcem zdravstveno pomoč’, ki jo zakon predvideva ali dovoljuje, predvsem v zvezi z omejenimi možnostmi kmetov, da si sami krijejo vedno večje stroške za zdravstvo, medtem ko so njihovi dohodki vedno na isti ravni ali celo vedno nižji. Dolgoletna prejšnja komisarska uprava nam je zapustila cel kup nevšečnosti in problemov v zvezi z osebjem. Temu smo morali posvetiti več sej našega glavnega in izvršnega odbora. Ti birokratski zapleti so zahtevali mnogo truda in časa s strani našega odbora, ki se je moral spoprijeti z njimi, jih preučiti in ugodno reševati, tako v prid bolniške blagajne kot v prid osebja samega. Ta čas pa bi lahko večkrat posvetili bolj pomembnim stvarem, ki zadevajo zavarovance. Skupnih sej glavnega in izvršnega odbora je bilo enaindvajset, kar dokazuje aktivnost upraviteljev. Odborniki so se vedno vestno udeleževali vseh sej, zavedajoč se njihove važnosti. Kot prpd-| sednik se moram vsem svojim sodelavcem zahvaliti za doslej opravljeno delo, saj ni bilo v prvem letu naše uprave stanje vedno najboljše.* — «Kakšne so bile glavne smernice vašega delovanja v prid zavarovancem?* DEBELIŠ’ «Našim kmetom smo nudili vse, kar jim pripada po zakonskih določilih: splošno zdravstveno oskrbo, specialistično oskrbo in bolnišnico. V prid zavarovancev smo rešili več finančnih problemov, glede zdravstvene oskrbe, tudi v raznih primerih posredne zdravstvene pomoči. V tem smislu ni bilo nobene pritožbe s strani zavarovancev. Na žalost pa smo se morali pri povračanju stroškov držati v mejah vsedržavnih zdravniških konvencij.* KODRIČ: « Želeli bi nuditi zavarovancem tudi kaj več. toda zakoni nam tega ne omogočajo. Med letom smo nadaljevali s farmacevtsko podporo za upokojence s to nevšečnostjo, da se je, ne po naši krivdi, izplačevanje nekoliko zavleklo. Poudariti moram, da sta odbor in osebje bolniške ...................... Prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na grob Marije Križmančič daruje družina Ferle-tova 3.000 lir. V isti namen daruje Zofka Šajsnikova 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Marc vd. Križmančič daruje družina Žagar (Ciletova) 5.000 lir. V počastitev spomina ob obletnici smrti Stane Grgič (Krančeve) daruje sin Stanko 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Križmančič daruje Just Grgič 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Oskar Vidoni 500 lir, Marko Per-tot (Nabrežina št, 2) 1.000 lir, Ana Košuta (št. 86) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Vide Kovač daruje Slava (Sirca) 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Vide Kovač daruje Mara (Trst) 5.000 lir. V isti namen daruje Duško Kovač 2.000 lir. V spomin pok. dr. Josipa Sedmaka darujeta brat Alojz in žena 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Vide Kovač in Francke Bogateč daruje Gabi 3.000 lir. V daljni Argentini so se kriški rojaki spomnili svojih padlih sovaščanov in zbrali prispevek 200.000 lir. * » • Ob 11. obletnici smrti Eme Adamič por. Škerlj darujejo otroci 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Rudolfa Pavletiča daruje sestra Ana 20 000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina pok. Ivana Michelazzija daruje Olga Budin 5:000 lir za PD «Slavko Škamperle*. blagajne napravila vse, kar je bilo v njunih močeh, da bi do zavlačevanja ne prišlo. Obenem se je odbor naše bolniške blagajne, v sodelovanju z drugimi tremi pokrajinskimi blagajnami v deželi, zavzel, da bi raztegnili farmacevtsko podporo tudi na aktivne kmetovalce, ki so bili doslej pri tem prikrajšani. Poleg tega smo se zavzemali, da bi tako upokojenci kot aktivni člani bili deležni dopolnilne podpore. Deželna uprava je izdala v tej zvezi izredne prispevke za zavarovance, kar se tiče farmacevtske podpore. Poleg tega pa je deželna uprava izdala tudi zakon, da se dopolnilna podpora raztegne tudi na aktivne člane. Stroški za zdravila in za zdravstvene pripomočke bodo sedaj povrnjeni tudi aktivnim članom, DEBELIŠ: «To so bili glavni problemi, ki so prišli do izraza na vsaki seji. Naša glavna skrb je bila, da bi jih čimbolje rešili in ustregli vsem. Vsi odborniki se živo zavzemajo, da bi kmetom nudili čimvec, saj so odborniki bolniške blagajne sami kmetovalci in vedo, kakšne težave jih tarejo.* — V vašem volilnem programu je bil tudi odločno postavljen problem dvojezičnosti. Kaj ste v zvezi s tem ukrenili doslej, saj imamo občutek, da se stanje ni mnogo spremenilo v tem zadnjem letu. V tej zvezi nam tudi marsikateri kmet postavlja kritične pripombe.* DEBELIŠ: «Naša prva skrb je bila, da smo vsaj trenutno zaposlili osebo, ki obvlada slovenščino, ki občuje s slovenskimi kmeti v njihovem materinem jeziku. Toda Osebje, ki je uslužbeno danes pri bolniški blagajni, je stalno, v službo pa je vstopilo še pod komisarsko upravo in ne pozna slovenščine. Tega osebja ne moremo nadomestiti z drugimi, slovenskimi uslužbenci. Zaradi omejenega števila zavarovancev pa ne moremo niti povečati števila osebja.* KODRIČ: «Prav v zvezi s problemom dvojezičnosti sva bila s podpredsednikom v Rimu pri osrednjem vodstvu kmečkih bolniških blagajn, da ga seznaniva s poseD-nim stanjem na Tržaškem.* V Rimu smo naleteli na razumevanje in po njihovem nasvetu smo poverili odvetniku Sancinu nalogo, naj bi iz pravnega vidika izdelal študijo o uporabi dvojezičnosti v javnih ustanovah naše dežele. Naša želja je, da bi se vse takoj in ugodno rešilo, na žalost pa je birokratska pot dolga in vse se prepočasi, čeprav Ugodno, razvija. Ravno te dni nam je odvetnik Sancin izročil dokončno študijo, na podlagi katere smo prepričani, da bo lahko naš odbor končno uresničil vse tiste programske točke, ki si jih je zastavil pred lanskoletnimi volitvami in kar so tudi naša načela ter načela vseh kmetov na DEBELIŠ: «V najkrajšem času bo razpisan natečaj za stalno mesto uradnika pri bolniški blagajni. Med drugimi pogoji natečaja je tudi popolno obvladanje slovenščine. Naš kmet se bo lahko obrnil na svojo ustanovo v svojem jeziku in imel od nje tudi odgovor v materinem jeziku. Poleg tega bomo imeli vse tiskovine in napise dvojezične. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se kmetje sedaj vedno bolj sproščeno obračajo v svojem materinem jeziku na bolniško blagajno in da ima uslužbenec, ki obvlada slovenščino, največ stikov z zavarovanci, saj se ti tako lahko sproščeno pogovarjajo o raznih zadevah v zvezi s svojimi zdravstvenimi problemi.* KODRIČ. «Zavedamo se, da ni zdravstvena oskrba, ki jo nudimo našim zavarovancem, popolna, ker tega ne predvideva zakon. Upamo pa, da bodo v najkrajšem času tudi kmetje deležni popolne bolniške oskrbe, kot jo uživajo drugi delovni ljudje. Prepričani smo, da zdravstvena reforma, o kateri se danes vedno bolj pogosto govori, in se predvideva, da bo uresničena, rešila tudi te probleme, zaradi katerih je kmet še vedno zapostavljen v primerjavi z drugimi delovnimi ljudmi, ki so deležni popolne zdravstvene podpore.* R. P. Obvestilo pevcem partizanskega zbora Vse člane Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabimo, da se zberejo danes ob 18. uri na prireditvenem prostoru na Vrhu pri Doberdo bu, kjer bo pred nastopom akustična vaja z ozvočenjem. Tudi včeraj je razstava terana in pršuta privabila v Repen številne goste, ki radi popijejo kozarec dobrega vina. Prišlo je veliko prebivalcev iz bližnjih vasi, poletna soparica pa je na nekoliko hladnejši Kras pregnala tudi precej prebivalcev mesta. Prijetno vzdušje je popestril ansambel lahke glasbe iz Saleža. Šagra se danes nadaljuje. Ob enajsti uri dopoldne bo na županstvu posebna komisija ocenila razstavljena vina repentabrskih vinogradnikov, popoldne od 17. do 20. ure pa bo igrala godba na pihala s Proseka. Zvečer pa do zaključka razstave bo igral ansambel «Kras». (Na sliki: župan Guštin med petkovim odprtjem razstave). niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii« BO SLOVENSKA ETNIČNA SKUPNOST PRAVIČNO ZASTOPANA? V davčnih komisijah na Tržaškem in Goriškem bo sto petdeset članov 102 člana bosta s Tržaškega, 48 članov pa bo z Goriškega Kakor je naš list že poročal, bo-1 do v kratkem izoblikovane nove davčne komisije v okviru preosno-ve davčnega sistema. Komisije bodo razsojale o sporih med davčnimi zavezanci in finančno upravo pri vseh posrednih in neposrednih davščinah. Danes bomo navedli glavne povzetke o komisijah, ki bodo delovale na Tržaškem in na Goriškem. V okoliših tržaškega in goriškega sodišča bodo ustanovili po eno komisijo prve stopnje. Davkoplačevalci iz Devina - Nabrežine in Zgonika se bodo morali obračati v Gorico, ker obe občini spadata v tamkajšnjo sodno območje. Tržaška komisija prve stopnje bo razčlenjena na 12 sekcij. Vsaka sekcija bo sestavljena iz 6 oseb (iz predsednika, podpredsednika in 4 članov). Skupno bo torej štela 72 članov. V goriško komisijo s 4 sekcijami bodo imenovali 24 oseb. Za prizivno komisijo druge stopnje bodo ustanovili pokrajinsko komisijo v Trstu, prav tako v Gorici. Tržaška komisija bo razdeljena na 5 sekcij, goriška na 4. Ker bo, kakor pri prvi stopnji, v vsaki komisiji 6 oseb bo štela tržaška prizivna komisija 30 članov goriška pa 24. V celoti bodo potemtakem v prvo in drugostopenjske komisije imenovali v kratkem kar 150 oseb od tega 102 na Tržaškem in 48 na Goriškem. Naj pripomnimo takoj, da se komisije ne bodo občasno obnavljale, ker bodo lahko člani obdržali svojo funkcijo do izpolnitve 75. leta, razen nekaterih omejenih primerov nastale nekompatibilnosti. Ob opisani masovni in pravzaprav enkratni preosnovi, nastaja vprašanje pravičnega zastopstva Slovencev v Italiji v tako važnih organih javnega značaja. Kakšne so perspektive za uveljavitev tega, od vseh priznanega a žal v praksi neupoštevanega načela? Kot smo že pisali, utegnejo v tem oziru odigrati pomembno vlogo občinski in pokrajinski sveti. Njim je namreč dana možnost, da predlagajo sezname, vsebujoče imenske predloge za dva kandidata za vsako sekcijo. Dokončna izbira je poverjena predsednikoma tribunala v Trstu in Gorici za komisije prve in predsedniku prizivnega sodišča v Trstu za komisije druge stopnje. Vsak občinski svet lahko pred- TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo laga predsedniku tribunala (za komisije prve stopnje) 2 osebi za vsako sekcijo. Tak0 bo lahko vsak svet v 4 občinah na Tržaškem (Trst, Milje, Dolina, Repentabor) predlagal na izbiro predsednika tržaškega tribunala 24 imen, ne glede na število prebivalstva posamezne krajevne ustanove. Gre torej za skupno 96 kandidatov. Za goriško komisijo bo vsak občinski svet predlagal 8 imen. Občine s slovenskim prebivalstvom (Gorica, Sovodnje, Števerjan, Doberdob, Devin - Nabrežina in Zgonik) bodo lahko «kandidirale» skupno 48 oseb za komisijo prve stopnje njihovega okoliša. Jasno je, da ne bo mogla sodna oblast izbirati Slovencev, če ti ne bodo zastopani ali bodo nezadostno zastopani v predloženih seznamih. Zato bo primemo, da se vsak občinski svet opredeli za polno število predlaganih, tembolj, ker izbira lahko pade na občane katere koli druge občine posameznega okoliša, imena pa se lahko ponavljajo v seznamih raznih občin. Podobno je pri pokrajinskih komisijah, le da v tem primeru vsak pokrajinski svet predloži trojno število kandidatov. Trst predlaga zaradi tega 30 oseb (od tega bodo imenovali 10 članov), Goriški pokrajinski, svet predloži seznam vsebujoč 24 oseb (od katerih bo predsednik prizivnega sodišča dokončno izbral 8). Ne dvomimo, da bodo izvoljini o-gani s strankami, ki jih sestavljajo, opravili svojo dolžnost. Tržaški pokrajinski svet je n.pr. pravkar že predlagal za drugostopenjsko komisijo 4 imena oseb slovenske narodnosti. Žal ni Slovencem dano upati, da bo ista načela upoštevala tudi finančna uprava, ki je po zakonu pristojna, da izbere ostalo polovico članov in v glavnem tudi podpredsednike sekciji. Vsaj do danes so namreč finančni intendanti dosledno ignorirali Slovence z zaprtostjo, ki verjetno nima para na nobenem drugem področju. Končna odločitev pa bo le pripadala, kot rečeno, sodnim oblastem. Zaradi tega je zaupati čutu pravičnosti visokih sodnih eksponentov in njihovi uvidevnosti, zlasti ker danes ni nobenega pisanega zakona, ki bi varoval in ščitil interese slovenske manjšine in ker bi bila morebitna današnja zgrešena ali nezadostna odločitev nepopravljiva za dobo dolgih desetletij. S. O. nik ter je na raznih razstavah vin večkrat dobil zaslužena priznanja. Več let je bil odbornik domače hranilnice, dokler jo niso fašistične oblasti razpustile. Leta 1932 se je oženil z domačinko Ano Štrajn, ki pa je na žalost čez nekaj let umrla. Deset let kasneje se je znova oženil z Borštanko Ivanko Zobec. Obe ženi sta mu v zakonu povili štiri otroke, od katerih sta dva živa. V soboto popoldne ga je poleg svojcev spremila velika množica, ne samo domačinov, temveč tudi vaščanov vseh breških vasi. Pevski zbor PD Vodnik, katerega član je sin Mario, mu je zapel v slovo nekaj žalostink. Iz hiše žalosti je žalni sprevod krenil proti župni cerkvi, nato pa na domače pokopališče. M. M. LIN E A m I moška in ženska oblačila UL. CAROUCCI, 4 - TEL 31-188 - TRST ... način oblačenja ... / kakšen kroj pri LINEA{_ Prezgodnja smrt Vilka Kocjančiča Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo znanca ali znanko k večnemu počitku. Še huje pa nam je, ko nas prezgodaj zapusti razmeroma mlad delaven mož, priden kmet in skrben gospodar kot je bil Vilko Kocjančič iz Doline. Vsi, ki so ga poznali, se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da ga ni več med nami. Pokojni Vilko Kocjančič se je rodil 25.5.1910 v Dolini v zavedni kmečki družini. Takoj po končani ljudski šoli je začel delati na očetovi kmetiji, po smrti očeta pa je prevzel težko breme in obdeloval zemljo do zadnjega dne. Po-i kojnik je bil zelo dober vinograd- KMEČKA ZVEZA O VPRAŠANJU ZEMLJIŠČ NA HUDEM LETU Odnose med lastniki in Golf duhom je treba čimprej dokončno urediti Predstavniki lastnikov zemljišč so se v spremstvu tajnika Kmečke zveze sestali s pooblaščenci Golf cluba Predsinočnjim so se predstavniki lastnikov zemljišč na Hudem letu v spremstvu tajnika in tehnika Kmečke zveze sestali v prostorih Golf kluba s pooblaščenci tega društva. Sestanek je Kmečka zveza zahtevala še spomladi, potem ko je že pozimi navezala stike s prizadetimi Lonjerci in Padričarji in je priredila v začetku marca posvetovanje v Lonjerju z njimi. Na petkovem sestanku so predstavniki kmečke strokovne organizacije prikazali vodstvu Golf kluba potrebo, da se nujno uredijo odnosi med lastniki zemljišč na Hudem letu in Golf klubom, ki jih ima v najemu. Predvsem je treba dati pravno veljavno ureditev najemnim odnosom s podpisom najemnih pogodb. To zahtevo je bila Kmečka zveza sicer postavila v imenu lastnikov že leta 1960, ko je vojaška oblast derekvirirala po njenih vztrajnih posredovanjih zemljišča na Hudem letu in se je pojavil Golf club kot najemnik. Drugo vprašanje, ki so ga predstavniki lastnikov postavili je najemnina. Razumljivo je, da- najemnine, ki so bile dogovorjene pred več kot 10 leti, ne morejo več zadovoljiti lastnikov in da jih bo treba primerno povišati. Glede poviškov najemnin so voditelji Golf cluba odgovorili, da mora o tem odločati njihov upravni svet, ki se bo po možnosti sestal še ta mesec, glede najemnih pogodb pa so se strinjali, da se vprašanje uredi. Upati je torej, da se bodo končno odnosi med lonjerskimi in pa-driškimi lastniki zemljišč na Hudem letu vendar uredili s posredovanjem Kmečke zveze v prihodnjih mesecih. L. V. Poslužujte se občinskih izpostav Tržaška občina sporoča, da se v zadnjih časih vedno več ljudi poslužuje osrednjega anagrafskega urada, kar povzroča precejšnjo zmedo pred okenci uradov. Da bi preprečila te nevšečnosti, občinska uprava vabi prebivalstvo občine naj se poslužuje raje najbližnjih občinskih izpostav in občinskih uradov, ki razpolagajo z Iektronskim termi- nalom in lahko zato hitreje izdajajo vse potrebne dokumente. Takšni centri so v Proeeški ulici 28 na Opčinah, v Ul. S. Ermacora 3 za Rojan, v Ul. Colautti 6 za Sv. Vid, v Ul. Foscolo 7 za Staro mitnico, v Ul, Rotonda del Boschetto 3/F za svetoivansko področje, v Ul. Mauroner 2 za Kjadin, v Ul. del Vento 13 za šentjakobsko področje, v Ul. Roncheto 77 za Skedenj in na Stari istrski cesti 34 za področje Valmaure in Naselje sv. Sergija. V Kraški galeriji v Repnu Danes se v Kraški galeriji v Repnu zaključi slikarska razstava, ki jo je pripravil tržaški slovenski slikar, Škedenjc Silvester Godina. Razstava je vzbudila veliko zanimanje, saj si je razstavljena dela ogledalo veliko ljudi, domačinov in meščanov. Kdor pa še ni utegnil stopiti v Repen, naj to stori še danes dopoldne ali popoldne, v času pač, ko je galerija odprta občinstvu. Hkrati ko pozivamo zamudnike, naj si ogledajo razstavo Silvestra Godine, najavljamo, da bo v soboto, 14. t.m. ob 20.30 v isti galeriji v Repnu odprl razstavo svojih del drugi naš tržaški krajinar, prav tako škedenjski rojak Avrelij Lu-kežič, ki je za to priložnost pripravil kakih šest olj in deset pe- rorisb. --------------- • Zaradi upokojitve tajnika devinsko - nabrežinske občine dr. Maria Gerbinija, je bila na njegovo mesto imenovana dr. Pia GermanL • Jutri ob 20.30 se bo na sedežu v anagrafski palači, soba št. 217 II. nadstropje, sestala konzulta za Novo mesto, iiniiiimiiiiiiiiiiiiiimiimitiiiiimiiiiiiiiiimnnuHiiiiimimiiiiimiiiiiifiiimmimiiiiiiiiiiiiimmtmtmmi PATRONAT |NAC OBVESTILA 34133 Trst, Ul. Cirerone 8/b . Telef. 62785 TUDI ZA KMETE -NEPOSREDNE OBDELOVALCE BREZPLAČNA ZDRAVILA Končno so si tudi kmetje - neposredni obdelovalci priborili toliko pričakovano pravico: povračilo stroškov za zdravila. Stopil je namreč v veljavo deželni zakon, ki daje kmetom to pravico od 1. julija letos, lahko zaprosi za povračilo stroškov na Pokrajinsko kmečko blagajno v Trstu. Kot za kmete upokojence se boste tudi vi. neposredni obdelovalci, držali tega postopka: 1. Zdravnik vam izda potrdilo, na katerem seveda predpiše zdravilo, pri tem pa mora napisati tudi vaše ime. To pa je potrebno, da bi ne prišlo do špekulacij, ko bi nekdo kupoval zdravila za neregistrirane osebe. OSMICA Lupine — Praprot št- H je odprl osmico. Toči belo in čmo vino. lniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiu V NOVI GORKI 4C3 .V,; Anton in Cecilija Kovič iz Sovodenj sta junija slavila biserno poroko Rudi šlmac v poročni dvorani Kromberškega gradu ob ponovni zaobljubi zakoncev Kovič V soboto, 9. junija sta v Novi Gorici slavila 60 let skupnega življenja — biserno poroko — zakonca Anton in Cecilija Kovič. Ta lepi in redki jubilej sta jubilanta proslavila v prelepi poročni dvorani Kronberškega gradu, kjer jima je čestital predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi šimac in izročil spominsko plaketo, po ponovni zaobljubi, kateri je prisostvoval sin Ferdo, vnuki, pravnuki in prijatelji. Jubilanta sta se rodila v Sovodnjah, kjer sta se tudi leta 1913 poročila, v času pred prvo svetovno vojno, ki se je za nas končala tako, da je ta del domovine ostal pod tujo oblastjo. Vsa leta prve vojne je Anton Kovič preživel na frontah. V letih 1914 in 1915 je bil na ruski, r.ato na soški fronti, kjer se je udeležil tudi borb pri Kobaridu do proboja te fronte. Družina Kovič se je ob koncu vojne naselila v Mariboru, kot mnogi iz Primorske, ki niso hoteli ostati pod tujo oblastjo. «časi, ki smo jih tedaj preživljali v Mariboru so bili težki*, pripoveduje Kovič. «Bili smo navdušeni nad novo domovino, ki smo jo tedaj imenovali SHS. Toda, komaj nastala država se je že od vsega začetka borila z mnogimi težavami, kar je še posebej prišlo do izraza v Mariboru. Tedaj je bilo tam precej tujih uslužbencev in tudi zapeljanih domačinov, ki so delali nasprotno našim oblastem. Dobro se spominjam teh časov in naših narodno zavednih ljudi, ki so se prostovoljno javljali, ko je bilo treba pomagati. Zaposlen sem bil v kaznilnici, kjer smo prevzeli delo za onimi. ki niso hoteli delati za novo državo: naši rojaki Petelin, Židanik, Gulič, Bizjak, Vetrih. Zavnik in še nekateri, so se v teh časih dobro izkazali. Mimogrede naj omenim, da je bila tedaj tudi pri mestni policiji večina naših rojakov iz Primorske. Spominjam se nekaterih, kot na primer Kretiča, Rojca, Kralja, Trpina. Rustje, s katerimi smo sodelovali povsod, kjer je bilo treba, da utrdimo osno- ve novi, mladi domovini. Imeli pa smo v teh krajih, ob pravem času tudi moža, mislim na generala Maistra, ki je bil odločen mož in je znal pravilno ukrepati. Tudi prva leta po vojni je bilo težko. Prejemki državnih uslužbencev so bili nizki in težko se je živelo. Zato si je poiskala tudi žena delo, delala je kar doma: šivala je perilo za tovarno in tako smo se kljub vsemu prebijali. V svojem prostem času sem se udeleževal že od leta 1919 dalje z lovci njihovih pohodov. Tedaj nismo imeli v Mariboru še organiziranega lovskega društva, šele leta 1923 smo ustanovili v Mariboru lovsko društvo, ki obhaja tako letos svojo 50-letnico obstoja. Toda tudi tu smo imeli v začetku težave, ker so hoteli nekateri nemško orientirani, da poleg slovenščine uveljavimo v društvu tudi nemščino. V tem smo videli nakano, da prevzamejo v svoje roke tudi upravo v lovskem društvu. Toda prehiteli smo jih in v novi odbor smo izvolili samo zavedne Slovence in čeprav nas je bilo tedaj samo osem, nam je končno uspelo, da je društvo bolj zaživelo. V teh letih, med dvema vojnama, sta odrasla tudi najina otroka, poKOjna ncerka Anica, ki je končala učiteljišče. Nekaj let je poučevala tudi v Novi Gorici, medtem ko se je sin Ferdo zaposlil na železnici. Ta so bila leta pred novo, že drugo svetovno vojno in začele So se nove zgodbe v najinem življenju, ki pa smo jih srečno preživeli. Mnogo je še zanimivega, toda zdi se mi, da ima vsaka družina, ki je srečno preživela vsp te viharje, svojo zgodbo življenja. Saj veš, je nadaljeval svoja razmišljanja naš jubilant, kako je bilo od leta 1941 dalje v Mariboru za nas. Ko je sin Ferdo odšel leta 1942 v partizane, ko se je boril prvo leto na Pohorju, nato na Kozjanskem in kako smo bili organizirani in delali tiho in vztrajno do naše osvoboditve. O tem bi ti bolje pripovedoval sin Ferdo*, je zaključil svoje misli moj sobesednik, še vedno živahni naš Novogoričan Anton Kovič. Društvo upokojencev mu je ob 25-letnici članstva podelilo plaketo častnega člana in tudi lovci so svojega zvestega člana zelene bratovščine počastili: podarili so mu lep album in diplomo. Moj obisk, ki je ob sproščenem kramljanju prehitro potekel, je bil tako zaključen. Ko sem se vračal, sem razmišljal, da je to zgodba o življenju ene izmed naših primorskih družin izpred prve in druge vojne, kjer so si bile usode podobne. Dobra usoda je hotela, da sta obhajala kljub težkim preživelim časom, svoj biserni jubilej Anton in Cecilija Kovič, še čila, v krogu svojih dragih in številnih znancev in prijateljev, ki jima iz srca želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. B. F. 2. S potrdilom greste v lekarno, kjer zaprosite za zdravilo in za potrdilo (fustellato), na katerega bodo prilepili ceno zdravila. 3. Potrdilo s ceno vložite ali pri našem Patronatu ali pa kar direktno na Kmečko bolniško blagajno. Pri tem pa pazite: ROK ZA VLOŽITEV TE PROŠNJE JE MESEC DNI PO DATUMU NA POTRDILU. OBVESTILO »»JUGOSLOVANSKIM* UPOKOJENCEM Obveščamo vse upokojence, ki uživajo jugoslovanske pokojnine (po konvenciji, starostne, invalidske ali družinske), da bo 1. avgusta zapadel rok za prijavo Skupnostim pokrajinskih in invalidskih zavarovanj v Jugoslaviji, da ste pri življenju, da niste v delovnem razmerju ter da ne vršite samostojne dejavnosti. Prijavo je treba vložiti do 31. 7. 1973. Da boste pravočasno lahko vložili prijavo in da vam bomo pravočasno poskrbeli potrebna dokumenta (potrdilo, da ste živi in potrdilo Delovnega urada), se zglasite čimprej v našem u-radu. POPRAVEK V nedeljski rubriki smo v članku o družinskih dokladah navedli dve tabelii-fi)rug» tabela je bila namreč zgrešena in jo danes spet navajamo v pravilni obliki: Dohodki oseb, ki so v breme družinskega poglavarja razni dohodki 43.900 43.900 43.900 76.800 za soproga za vsakega otroka za vsakega starša za oba starša Vpraš.: Imam 56 let in nimam plačanih prispevkov. Kaj naj naredim, da bom dobila vsaj minimalno pokojnino? Odg.: Kot večina drugih, tudi vi ste čakala do zadnjega trenutka. Dobro bi bilo, če bi se prej zglasila in bi vam že prej svetovali in uredili na kak način pokojnino. Ker ste mi v pismu navedla, da imate nekaj zemlje, bomo skušali vas vpisati v Kmečko bolniško blagajno in to za pet let nazaj. Ta je edina možnost. S tem, da vas bomo vpisali za pet let nazaj, boste pri 60. letu starosti imeli plačanih že 9 let prispevkov in tako zaprosili za kmečko invalidsko pokojnino, ki bo sicer minimalna. Mislim, da je na vsak način bolje kot pa čakati do 65. leta starosti in dobiti socialno pokojnino, ki znaša danes 18.000 lir. Vpraš.: Je to res, da patronat Kmečke zveze INAC ureja dokumentacijo m daje svet samo kmetom? Odg.: Že dosti oseb me je to vprašalo. Naš patronat je bil sicer v začetku ustanovljen z zamislijo, da bo pomagal kmetom. Potem pa mu je bilo z ministrskim dekretom dovoljeno, da posluje za vse kategorije delavcev, ne glede na to, če so kmetje, obrtniki, trgovci, delavci, ki delajo v industriji, pri kreditnih zavodih itd. Z eno besedo, na razpolago smo vedno vsakomur. • • • Za vsa pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat INAC, Ulica Cicerone 8-b pritličje, tel. 62785. Umik za stranke je naslednji: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah ter v četrtkih popoldne od 15.30 do 18.00. TR1ESTE ALISCAFI S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: • SESUAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ — LIGNANO: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 • PIRAN — UMAG: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 CENE) TRST — SESIJAN: Enosmerna 500 Povratna 900 TRST ■— GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — LIGNANO: Enosmerna 1.600 — Povratna 3.000 TRST — UMAG: Enosmerna 1.450 — Povratna 2.500 TRST — PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1.600 Otroci od 4. do 14 leta ima|o popust 50% potovalnih agencijah ter na • informacije in odhodnem pomolu rezervacije pri vseh GORIŠKI DNEVNIK V PRIREDBI NAŠIH OSREDNJIH ORGANIZACIJ Danes zvečer bo na Vrhu osrednja proslava 260-letnice velikega tolminskega punta Ob 20. uri bo govoril Boris Race • Nastopila bosta godba na pihala iz Anhovega in Tržaški partizanski pevski zbor - V petek zvečer so odprli tri zanimive razstave Poletno praznovanje prosvetnega društva »Danica* r.a Vrhu. ki je letos združeno z osrednjo proslavo kmečkih puntov v priredbi Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici, se je pričelo v petek zvečer na Vrhu z odprtjem treh zanimivih razstav, ki so jih priredili v dveh prostornih učilnicah domačega šolskega poslopja. Razstavo je v imenu prosvetnega društva «Danica» odprl predsednik prof. Leopold Devetak. »Z odprtjem razstav narodnoosvobodilne borbe, slovenske knjige ir.- jamarske skupine »Kraških krtov* želimo prikazati, v okviru proslav kmečkih puntov, življenje tistih, ki so prvi na Primorskem pokazali pot upora*, je dejal prof. Devetak. »Razstava 'Kraških krtov’ nam prikazuje lepote in bogastva naše slovenske zemlje, ki jih moramo braniti za vsako ceno, razstava slovenske knjige pa nas bo spominjala, da je tudi naš narod z veliko silo pripomogel, da se je strl nacifašizem*. Odprtju razstave so prisostvovali jugoslovanski konzul iz Trsta Kosor, domači občinski odbornik Marčelino Devetak, pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch, pokrajinski svetovalec Jože Jarc. župan iz Doberdoba Andrej Jarc, zastopnik Slovenske prosvetne zveze Dino Roner, predsednik štandre-škega društva »Oton Župančič* Danilo Nanut in veliko drugih. Sledil je ogled zanimivih razstav. V pritličju so «Kraški krti*, včlanjeni kot samostojna skupina v Slovenskem planinskem društvu, prikazali lepote kraškega podzemlja. Veliko je na tej razstavi slik o lani odkriti Jami, ki so jo naši jamarji imenovali »Kraljica Krasa*. Razstava prikazuje neumorno delo dolgoletnih ljubiteljev našega podzemlja, ki so se lani združili v samostojno slovensko jamarsko skupino. V učilnici v prvem nadstropju pa je okusna razstava slovenske knjige (te so tudi v prodaji), na stenah pa so na panojih prikazani najbolj značilni trenutki našega narodnostnega preporoda in narodnoosvobodilne borbe. Vse tri razstave bodo odprte vse dni praznovanja. Na prireditvenem prostoru na Lar-gi, s katerega je lep razgled na vso goriško kotlino, je bilo že v petek zvečer polno ljudi. Domačini so pripravili stojnice, na širokem travniku je letos veliko več miz in stolic kot v prejšnjih letih. »Brjar* je postavljen na istem mestu kot lani, na drugi strani pa je velik oder, na katerem se bodo vrstile razne prireditve. Drevi bo osrednja proslava kmečkih puntov. Ob 19. uri bo nastopila godba na pihala iz Anhovega, ki je postala že skoro stalni gost na zamejskih prireditvah. Ob 20. uri bo o pomenu kmečkih puntov v slovenski zgodovini govoril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Po njegovem govoru bo nastopil Tržaški partizanski zbor. Po proslavi bo orkester »I Salvador* iz Ronk igral za mlade in odrasle plesalce. Prihodnji teden se bo poletno praznovanje na Vrhu nadaljevalo v petek, soboto in nedeljo. Tokrat bo organizacija padla na rame domače sekcije združenja bivših borcev. V petek bo tekmovanje v briškoli, sledil bo ples, ponovili ga bodo v soboto, v nedeljo pa bo priložnostni govor. Nove telefonske številke v goriški bolnišnici V telefonski centrali goriške splošne bolnišnice so dobili nove številke. Doslej je namreč imela bolniš niča v Gorici samo eno številko, in sicer 83-991, ki bo tudi vnaprej delovala, vendar bo služila samo za nujne telefonske pozive za cestno varnostno službo. To številko bo treba klicati samo v primeru cestne nesreče. Nove številke bolnišnice pa so naslednje: 30-011, 30-111, 82 001, 87-421. Na te številke bo moč klicati bolnišnico od jutri, 9. julija dalje. Nove številke bodo v novem telefon skem imeniku, ki ga bodo začeli deliti v kratkem. Sezonske vožnje iz Brd v Gradež Prometno in turistično podjetje »Avtopromet* v Novi Gorici je tudi v letošnji turistični sezoni uvedlo sezonske vožnje z avtobusi iz gori-ških Brd v obmorsko letovišče in kopališče Gradež. Take vožnje so se lani zelo obnesle in uveljavile. Avtobus bo vozil le ob nedeljah, in sicer tja do konca avgusta. Prebivalci goriških Brd, ki bi želeli potovati z avtobusom v Gradež, morajo to le nekaj dni prej sjioročiti bodisi sprevodnikom na Dobrovem ali pa neposredno v prometni^ pisarni »Avtoprometa* v Novi Gorici. Avtobus bo seveda odpeljal le tedaj, če bo prijavljencev za nedeljsko vožnjo dovolj. Vpišimo otroke v slovenske šole p Orlamnt *« oko*rx *« *■**»»** • »ImvanaUm uen*» pPhom OUMLA l*. V«— Mvmu. M M UPIS0UM1JE 2» ŠOLSKO LETO 1373-74 .. .,--1- , 4.1,ie—‘— M,»».rK,, uradniške potk prt jwn*» k »*bn»» »tanoeih in podjetji f»«M* Pr«4«»*ta»watai « ***** * cot* tnjlli (f *K>*e*t* CJINS&A >-* mam PER L' 1HK0 SC0LISTK a l m • 'Pisati o Krleži danes, pa čeprav ob tem njegovem velikem življenjskem jubileju i potem ko nam je njegova sedemdesetletnica naplavila celo grmado esejev in drugih izdaj o njem in njegovem delu, o njegovi zgodovinski vlogi v vrstah revolucionarjev, ki so preobrazili naš jugoslovanski svet, in o umetniškem Domenu njegovega sporočila, se mi zdi kaj težka ali celo nesmiselna naloga. Gora postane še višja, še silnejša in bleščeča, da ti jemlje vid. Izmed številnih ocen njegovega dela ne kaže tu omenjar ti tistih, ki ga postavljajo med vrhove južnih slovanskih književnosti, kolikor ponoviti neoporečno dejstvo, da je Miroslav Krleža med redkima jugoslovanskimi pisatelji, ki si je v boju z domačim okoljem ohranil potrebno nadevropsko idejno perspektivo, iz katere gleda, prikazuje in biča v svojih literarnih delih laži in krivice, ki jih Je meščanski družbeni red kopičil od dne do dne. Gotovo pa je tudi, da je prav zaradi tega svojega zornega kota doživel v svetu precej manjše priznanje, kakor si ga je bil zaslužil. Zdaj Evropa delno popravlja ta svoj dolg in z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je za Francoze Hrvaški bog Mars še petdeset let po svojem nastanku «eden izmed najglasnejših krikov sovraštva, ki je bil kdajkoli izrečen proti vojni, njenim ponižanjem in trpljenju, ki so od vekomaj isti«. V njegovih delih se resda oglaša vest časa, toda z glasom, ki nam je še danes nadvse blizek. Krleža namreč sodi v generacijo, ki je dora-ščala in se oblikovala tik pred prvo svtovno vojno, v času, ki je morebiti bil prav tako napet, kot je današnji, ko so bila družbena nasprotja v Evropi vse hujša in ko je bil svet v resnici prepuščen na milost in nemilost velesilam. Prav zato je danes marsikatera njegova pesem ali pripoved še kar preveč aktualna. To pa je, hkrati s pohvalo za pisca, tudi bridka obsodba današnjega stanja v svetu. Ce v mislih površno preletimo njegov velikanski o-pus, stopa pred nas s svojimi številnimi obrazi — pesnik, dramatik, prozaist in esejist — in vsi so kot en sam. če bi bil zgolj pesnik ali dramatik ali prozaist, mar ne bi pustil za seboj, opusa, vrednega genialnega književnika? On pa je vse to združil pod Imenom, izlil iz enega srca. In ko se spopadeš z njegovimi eseji, te mora prevzeti občutek, da si pred zadnjim polihistorjem. Prav ob tern pa se verjetno v tebi zgane tudi misel, da vse le ne more biti suho zlato. Poštenemu ocenjevalcu res ne bo težko priznati upravičenosti tega dvoma, ali vprašal bo: Kaj ne bi bilo dovolj, da nam Je napisal zgolj Balade Petriče Kerempuha? In vendar Je to tako drobna zbirka, da Jo le težko najdeš med stranmi tistih šestintrideset ali več knjig zbranih del. Miroslav Košuta VENDARLE PREMIK K RESNICOLJUBNOSTI Slovenska narečja v Furlaniji v vodiču za videmsko pokrajino V posebnem poglavju je izrecno rečeno, tki je «popolnoma upravičeno in logično, da vlada tod slovenščina» Miroslav Kržela Pred kratkim je pokrajinska turistična ustanova v Vidmu (En-te Provinciale per il Turismo di Udine) izdala «Praktični vodič za Karnijo, železni Kanal, Kanalsko dolino in za Nadiške doline («Gui-da pratica per la Carnia, Canal del Ferro. Val Canale e Valli del Natisone*). Sama po sebi je ta publikacija dobrodošla, saj so stari vodiči, ki jih je izdajal znameniti italijanski geograf Olinto Marinelli, pošli in je bila potreba po novem turističnem priročniku za te vzhodne doline videmske pokrajine nujna. še bolj pa je pomembna ta turistična publikacija prav zaradi tega, ker se je zgledovala po predfašističnih turističnih vodičih, ki so jasno in bistro razlagali, kakšno je hribovsko prebivalstvo vzhodne Furlanije in kak jezik govori, saj sta med drugimi | osebnostmi sodelovala s svojimi obsežnimi prispevki tudi dva še | kako znamenita znanstvenika in I hkrati tudi krajevna politika: prof. Ivan Trinko iz Trčmuna in profesor Francesco Musoni iz Saržente. Čeprav sta bila iz dveh nasprotnih političnih taborov: (profesor Musoni je bil kandidat vladne liberalne stranke a Trinko eden izmed dolgoletnih voditeljev katoliške ljudske stranke in njen izvoljeni pokrajinski svetovalec), pa sta pisala o beneških Slovencih v videmski pokrajini znanstveno točno o njhiovem slovenskem materinem narečju, o njihovih šegah in navadah. Fašizem je v 25 letih svojega vladanja zabrisal sleherno sled, da žive v teh gorskih krajih beneški Slovenci, ki govorijo svoja slovenska narečja, ki niso italijanska. Na tej mistifikaciji fašističnega izvora vztrajajo vse uradne in strankarske ustanove krščansko demokratske stranke. Skromna 'Guida' pokrajinske turistične ustanove je prvi de-mokristjanski uradni znanilec resnice o slovenskih narečjih, ki POMEMBNA PRIDOBITEV ZA SLOVENSKI KNJIŽNI TRG Izšel je prvi slovenski leksikon «Leksikon Cankarjeve založbo Gre za slovenskim potrebam prirejen in bistveno dopolnjen nemški «Brockhausov splošni leksikon», pri čemer je sodelovalo okrog 150 slovenskih strokovnjakov Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani so zabeležili velik delovni uspeh. Izšel je prvi slovenski leksikon, LEKSIKON CANKARJEVE ZALOŽBE kot se glasi njegov naslov. Ko smo pred dvema letoma napovedovali prvi slovenski leksikon, ko je založba razpisala sub-skripcijo, smo dvomili, dia bo delo izšlo v napovedanem roku. Saj vemo, kake zamude doživljajo nekatere izdaje. Toda založba je točno po; napovedih, da sredi leta delo izide, dala te dni leksikon na slovenski knjižni trg. Je to res prvi slovenski leksikon,?. Res je, da imamo Slovenski biografski leksikon, ki ni končan, res je, da imamo Poučni slovar, ki je skupaj z Leksikonom Dravske banovine prišel na svetlo že pred vojno. Po osvoboditvi smo dobili Priročni leksikon, napravljen po hrvaški predlogi. Dobili smo Krajevni leksikon Slovenije, umetnostnozgodovinski leksikon pred dvema letoma in gledališki leksikon. Splošnega, priročnega leksikona, pa v slovenščini doslej nismo imeli. Cankarjeva založba je v tem pogledu zaorala ledino, in to uspešno. Res je sicer zmotno prepričani, da gre za povsem samostojno domače delo. Glede na to, da imajo drugi narodi bogato tradicijo v izdajanju leksikalnih del, da imajo temeljito preštudirano organizacijo in sistem dela in glede na to, da smo v času izmenjavanja izkušenj ter mednarodne delitve dela, bi bila povsem samostojna izdaja nesmiselna in predraga. Naslonitev na tuj, svetovno znani leksikon založbe F. A. Brockhaus .je bila torej smiselna in koristna. .Založba je sicer stala pred izbiro za kateri tuji leksikon ngj se odloči. Toda ko so študije pokazale, da je za naše potrebe in razrpere Brockhausov splošni leksikon najbolj primeren, in ko je tudli ta zahodnonemška založba pokazala pripravljenost za sodelovanje, je Cankarjeva založba sprejela sklep, da za svoj leksikon uporabi splošni Brockhausov leksikon. Seveda leksikalna dela ni mogoče enostavno prevesti, podobno kot druga literarna ali poljudnoznanstvena dela. Leksikalna dela je treba prirejati za domače potrebe. In v ta namen je Cankarjeva založba osnovala v uredništvu posebno delovno skupino, ki jo je vodil Marjan Krušič. Ta pa je okoli sebe zbral uredniški odbor dvajsetih slovenskih uredni- BOGATA HISTORIOGRAFSKA DEJAVNOST ISTRSKIH HRVATOV Obsežen zbornik člankov in razprav o «Labinski republiki» v letu 1921 Svoje razprave je objavilo 21 avtorjev - Slovensko znanost zastopa Milica Kacin-Wohinz Primorski Slovenci in hrvatski I-strani imajo v zgodovini minulih sto let mnoga skupna pota. Prav zato si lahko dovolimo, da za uvod k lastnemu poročilu o izidu zbornika razprav posvečenih »labinski republiki* leta 1921 napišemo tudi nekaj podatkov o historiografskih prizadevanjih pri enih in drugih. Rezultat tega dela. zlasti pri proučevanju zgodovine od narodnostnega preporoda dalje do današnjih dni, kaže na izredno pridnost in vnemo Istranov. Primorski Slovenci se s tako bogatim številom izdanih monografij, zbornikov, razprav in člankov ne moremo ponašati Izreden uspeh istrske zgodovinske znanosti lahko pripisujemo speeiainm znanstvenim usta novam, ki imajo zelo določene naloge. Tako lahko omen mo Jadranski institut pri JAZU v Zagrebu, dalje Sjeverojadranski inštitut JA ZU, ki ima svoj sedež na Reki, zgodovinski arhiv na Reki in v Pazinu, puljski arheološki muzej, nekatere istrske muzeje, reško po-družnco hrvatskega zgodovinskega društva, posebno kulturno organizacijo »Čakavski sabor* v okviru katere deluje »Pazinski memorijal* ali katedra za novejšo povest I-stre. Mimo tega se zgodovinopisna prizadevanja združujejo pri i-strskem »književnem* društvu sv Cirila in Metoda, svoj center za zgodovinske raz!skave pa ima tudi italijanska zveza za Istro in Reko s sedežem v Rovinju (Centro di ricerche storiche). O historio-grafskem delovanju istrske emigracije bi veljalo pisati posebej. Gotovo, da seznam činiteljev historiografskih prizadevanj pri I-stranih še ni izčrpan. Vredno pa j* omeniti, da izmed navedenih nekatere ustanove izdajajo periodično ali pa samo začasno svoje publikacije. Tako ima zagrebški inštitut — njegova raziskavanja se gajo na mnoga področja člove kovega ustvarjanja ob obalah ia dranskega morja - »Anale*, re-ški inštitut sodeluje pri »Jadranskem zborniku*, izdaja pa poleg samostojnih izdaj tudi zbirko »Pro blemi sjevernog Jadrana*, v o-kviru katere je izšel (z letnico 1972) kot drugi zvezek zbornik razprav z znanstvenega zborovanja ob petdesetletnici labinske republike (Rabac, 2.-3. III. 1971). »Pazinski memorijal* je od leta 1970 pripravil tri znanstvene simpozije; gradivo o dveh srečanjih je bilo že objavljeno v posebnih zbornikih. Svojo skupno publikacijo imata reški in pazinski arhiv. Puljski arheološki muzej je pripravil dva zvezka razprav posvečenih arheološkim problemom i strskega polotoka, rovinjski italijanski center pa objavlja znanstvena dela in zgodovinske vire v svojih periodičnih publikacijah «Quaderni», »Atti*. »Documenti* »Monografie*. V okviru knjižnih zbirk'obeh istrskih revij »Dometi* in »Istarski mozaik* izhajajo krajša dela, o mnogih večjih krajih obstajajo krajevnopisne monografije, pazinsko »književno* društvo pa je nedavno objavilo zajeten drugi del Milanovičevega dela o hrvatskem preporodu v Istri med leti 1893 1947. V tem našteva nju pa ne bi smeli pozabiti me sta Istre v osrednjih zgodovinskih publikacijah, ki Izhajajo v Za grehu. Primorski Slovenci nimamo to llikšne množine publikacij in zlasti znanstvenih ustanov, ki izven na cionalnega sred šča skrbe za lokalna zgodovinska ali točneje domoznanska proučevanja. V povoj nih letih je delo na tem področ ju potekalo spočetka kampanjsko (boj za meje!), kasnejša prizadevanja, ki so govorila v prid sistematičnosti pa niso rodila večjih rezultatov in zato danes še vedno ugotavljamo pomanjkanje organiziranih miciativ in tematsko porazdeljenih nalog za posamezne ra ziskovalce ali ustanove. V preteklosti je bilo nekaj pobud Spomnimo se prizadevanj Zgodovinskega društva za Slovenijo, da bi bila primorski problematiki posvečena posebna zgodovinska periodična publ kacija. «Istrski zgodovinski zbornik* iz leta 1953 je izšel le enkrat, zbornik založbe «Lipa» je prav tako zamrl, enako nekateri drugi krajevni zborniki (Tolmin, Gorica) Zelo malo verjetnosti je, da bi mogla v kratkem času dozoreti zam sel o samostojnem inštitutu za novejšo primorsko zgodovino, ki jo, je pred meseci izrekel koprski zgodovinar prof Kramar. Ne moremo sicer prezreti prizadevanj nekate rih osrednjih slovenskih ustanov, kot inštituta za zgodov no delav skega gibanja v Ljubljani, ki je na primer kot prvo knjigo svoje zbirke o zgodovini Slovencev med leti 1918 1945 izdal prav zajetno zgodovino Milice Kacinove o Pri morcih v dveh letih italijanske o-kupacije po prvi svetovni vojni Ob naši skromni beri, moremo I-stranom veliko priznati in ni bilo odveč, da smo na tem mestu problematiki primorskega zaodovi . nopisja posvetili več, kot bi se < zaradi naslova tega poročila smeli. Če se povrnemo k zborniku «La-binska republika 1921 godine* lahko zapišemo, da je obsežen, saj šteje preko štiristo strani. Svoje razprave je objavilo 21 avtorjev, med katerimi sta tudi dva istrska Italijana in trije italijanski zgodovinarji, medtem ko slovensko znanost zastopa Milica Kacin - Wohinz z razpravo o revolucionarnem gibanju v Julijski krajini v letih 1920 in 1921. Del prispevkov je posvečen stavki la-b'nskih rudarjev, ki se je pričela 2 marca in končala 8. aprila 1921 ter je poznana kot «labinska republika*, del pa prikazuje istrske razmere v času pred in po letu 1921. Uvod v publikacijo je prispeval dr. Vjekoslav Bratulič, direktor Sjevernojadranskega inštituta, ki je organiziral simpozij o labinski republiki. Slede razprave Ferda čulinoviča, Ivana Ercega, Toneta Crnoborija, Miroslava Despota, Marije Kopitar Cetina, Teodora Šale, Vlada Oštriča, Bernarda Stullija, Vjekoslava Bratuli-ča. Jure Medarča, Marka Lego-viča, Milice Kacin Wohinz, dve skupni razpravi Giacoma Scottija in Luciana Giuricina, Jakova Jelinčiča, Miroslava Bertoše, Hermana Burs;ča, Josipa Demarina, Enza Colottija, Cesara Colomba in Branka Djukiča Milica Kacinova je obravnavano tematiko predstavila že leta 1907 na simpoziju ob 501etnici oktobrske revolucije v Liubljani. leta 1971 na simpoziju v Kopru ob polstoletnici marežgan-skega upora ter je nato vključila v že omenjeno pomembno delo o primorskih Slovencih pod italijan sko okupacijo, ki je izšlo v samostojni knjigi leta 1972. Branko Marušič kov, za posamezne znanstvene panoge. Ti uredniki so razdelili delo med svojih 120 sodelavcev. Če upoštevamo še tiste, ki so delo strokovno pregledali, kakorkoli svetovali in delo lektorirali, je število slovenskih sodelavcev naraslo na okrog 150 strokovnjakov. Število morda preseneča. Toda po podatkih uredništva, je bila tretjina gradiva temeljito popravljena. Okrog 10.000 gesel od skupno 52.000, nanašajočih se predvsem na slovensko in jugoslovansko kulturno in politično življenje, na zgodovino iri geografijo, so povsem na novo napisali čim boli lapidarna, a popolna informacija, ki sicer ne bo zadovoljila specialistov posameznih strok, ki pa daje povprečnemu uporabniku leksikona kar najbolj točne splošne informacije in razlage. Ti kratki teksti so dopolnjeni z grafikoni, razpredelnicami, zemljevidi, predvsem pa podobami. Leksikon ima 800 barvnih in več kot 4000 črnobelih slik, ki so odlično reproducirane in ki tvorijo bistven sestavni del publikjarijd'. Ob tebi''je treba ugotoviti, da je tisk odličen in d« je tiskarna časopisnega podjetja Delo tžsjicšno ' opravila svojo nelahko nalogo, ki sicer Platnica «Leksikoua Cankarjeve založbe* domači avtorji. Tudi nekatera gesla s področja tehnike, matematike in naravoslovja so domači sodelavci dopolnili. Tako je torej, kot pravi založba, nastalo leksikalno delo, ki združuje znanje slovenskih strokovnjakov posameznih znanstvenih področij s skoraj stosedemdesetletnimi založniškimi in uredniškimi izkušnjama svetovno znane založniške hiše. Da gre za resnično veliko delo bo vsak uporabnik leksikona ugotovil že takoj, ko bo knjigo vzel v roke. Če pa bo pregledal delo, pa bo s knjigo še bolj zadovoljen. Priročna oblika knjige je ravno pravšnja za praktično npo-rabnost dela. Preko 1000 strani dvokolonskega tiska kaže na obsežnost leksikona. Prebiranje teksta pokaže, da gre za strnjeno razlago posameznih gesel, bodisi pojmov bodisi zgodovinskih, geografskih, za prikaz osebnosti, za razlago tehničnih naprav in sploh gesel z vseh znanstvenih področij. Bistvo leksikona je strnjena, sodi že med naloge specializiranih tiskam. Kot vsako delo ima najbrž tudi Leksikon Cankarjeve založbe svoje pomanjkljivosti. Nemogoče je, da bi nestrokovnjak opazil strokovne spodrsljaje. Upamo, da spričo kvalitetnih sodelavcev teh ne bo veliko. Morda bo kdo nezadovoljen s kriteriji, ki so bili odločilni za predstavitev uglednih domačih političnih, kulturnih in javnih delavcev. Nekateri so najbrž prezrti, drugi bi spet lahko brez škode odpadli. Smemo tudi verjeti, da prinaša leksikon podatke o najnovejših dognajniih na področju posameznih ved. Ce obstoje pomanjkljivosti so te spričo ve'ike-ga dela in nespornih kvalitet publikacije, malenkostne. Smemo trdi, da je bilo z izdajo leksikona opravljeno veliko delo. Več kot 25.000 prednaročnikov, ki so v naprej pokazali svoje zaupanje v izdajo, ne bo razočaranih. Gotovo bo še ostalih 15.000 izvodov (naklada obsega 40.000 izvodov) kmalu našlo pot med ljudi. Sl. Ru. jih slovenski ljudje govorijo v videmski pokrajini. Prinašamo prevod poglavja, ki govori o slovenskih narečjih Beneške Slovenije; »Prebivalci Na-diških dolin so ponosni, gostoljubni ljudje, ki se preprosto obnašajo. Nesreče, ki jih prizadevajo, sprejemajo bolj pogumno kot vdano in se prilagajajo novim ne ravno prijetnim prilikam ponosno in nekako zviška. Po vojni 1914-18 so te doline proglasili za najzvestejše od vse Italije, ker ni bilo med njimi nobenega dezerterja. Kljub skromnim, da celo ponižujočim življenjskim razmeram, jih cenijo kot zavzete, vztrajne in vestne delavce.* »V sleherni družini znajo govoriti slovensko in italijansko ter uporabljajo oba jezika brez razlike. Toda če upoštevamo, da je resnično in pravo človečansko o-kolje v teh krajih ustvarilo slovensko pronicanje na to ozemlje, ki je bilo prej zelo redko naseljeno, je popolnoma upravičeno in kajpada tudi logično, da tod vlada slovenščina.* »Francesco Musoni se sklicuje na poljskega slavista J. Baudoina de Courtenaya, ko piše v «Guida delle Prealpi Giulie*. ki jo je izdal 1. 1912 Olinto Marinelli po zaslugi Alpinskega furlanskega društva, da se Slovenci v Furlaniji delijo na štiri skupine, in sicer: na rezijanske Slovence, na terske Slovence in na Slovence ob Nadiži in Idrijci. Glede tega so ugotovili, da se jezikovno zadnje tri skupine ločijo med seboj po čisto rahlih odtenkih, medtem ko se prva skupina (rezijanska) jasneje loči od drugih, toda vendarle ne bolj, kot se večina naših (italijanskih) narečij loči od italijanskega knjižnega jezika.* Kdaj bo avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina sledila zgledu videmske pokrajine in začela imenovati v svojih številnih publikacijah prebivalce stare Slavije ali sedanje Furlanske Slovenije z njihovim pravim narodnostnim imenom? Skrajni čas je že, da deželne ustanove gredo po poti znanstvenih ugotovitev obeh znamenitih Marinellijev, Giovannija in Olin-ta,, pa Ff$n(JJ8ca_ Musoni,ja pa tudi profesorja Ivana Trinka in tolikerih drugiK italijanskih znanstvenikov in še mnogih iz drugih'Evropskih držav, ki so pisali svoja znanstvena dela v dobi še pred fašistično ero. Predfašistič-na Italija je poznala le Slavijo in štiri slovenska narečja teh Slovencev, ki prav kot Slovenci v demokratični Italiji niso poznali med seboj dezerterja, ko je divjala vojna proti avstro - ogrskemu cesarstvu. Ali ne zaslužijo ti najzvestejši državljani, da jih imenujemo z njihovim pravim imenom, ne pa da dežela nadaljuje s svojim spakovanjem, ko govori o slovenskem prebivalstvu videmske pokrajine v nestrpni teminologiji fašizma. Dve novi pesniški zbirki Mala kulturna žarišča na Slovenskem ljubijo poezijo sem pomislil, ko sem dobil v roke novi knjigi, ki jih je izdalo društvo Svoboda — Tone Čufar z Jesenic oziroma Kulturno umetniški krožek, ki deluje v okviru društva: ta moja malce hudomušna malce pa zaresna misel o posebnem odnosu do poezije na obrobju se mi je utrdila še posebej ob dejstvu, da so na Jesenicah izdali prej še dve zbirki in sicer Savinškovo in Kokotovo: novi knjigi pa sta Mihe Klinarja izbor iz vojne lirike pod naslovom Na mrtvi straži in pa Soneti Valentina Cundriča. MIHA KLINAR je v sodobnem slovenskem literarnem ustvarjanju bolj malo poznan, čeprav se s pisanjem ukvarja že ves čas, objavlja pač večinoma le v obrobnih glasilih in sicer publicistiko, prozo — romane in novele ter poezijo; pričujoča knjiga na mrtvi straži je njegova tretja zbirka. Neobičajno obsežna, saj ima 168 strani, prinaša v današnji čas vzdušje m ustvarjalno estetske principe medvojnega časa: ta prvina, ki pade najprej v oči, nas najprej navda z nezaupanjem, saj je bilo pri nas že mnogo tovrstne literature, ki je bila bolj sad hotenja, socialne naloge kot resnične ustvarjalne ihte. Prvi dotiki s to liriko pa so mi nezaupanje pregnali — partizanska lirika je to, ki resnično ni nič slabša od lirike najbolj znanih slovenskih partizanskih pesnikov: sporočilno čiste in jasne pesmi, oblikovno nekoliko tradicionalistične in mestoma precej navezane na kakega vzornika, zato pa toliko bolj uglajene, po motivih pa še celo raznolike in žive. Skratka poezija s katero se bo morala literarna zgodovina še srečati, jo preveriti in ovrednotiti — ne samo zaradi avtorja, pa če je še tako skromen, ampak tudi zato. da bodo dokumentirane ustvarjalne sile in zmogljivosti zgodovinskega trenutka, ki sta mu posvečena misel in čustvo zbirke in Klinarjevega ustvarjanja. Pa še drobna zanimivost o avtorju: prvi dve povojni leti je bil oficir odreda JA za Slovensko Primorje v coni A. Svoje prve pesmi pa je objavil na Tržaškem radiu in v Bevkovih Razgledih. VALENTIN CUNDRIČ je bolj poznan slovenski javnosti: »Soneti* so tijegova. šesta zbirka in prav gotovo bo knjiga poslastica za' tse tiste, ki iščejo v poeziji rasno (ali težaško) oblikovalno kivzč^^^ kapljice potu, ki so pritekle i>. uma in srca peUNftovega. Zbirka je namreč kratkomalo en sam venec sonetnih vencev — prevedeno v potrošniški jezik: kar 211 sonetov s kiticami, rimami, vklap-ljajočimi se vodilnimi verzi in celo z — akrostihom »sto nožev v hrbet*. Stvar je toliko bolj zanimiva ker je po slabih dveh letih to že drugi sonetni venec sonetnih vencev (prvega je objavil Milja Šarabon). Priznam lahko, da me je obseg zbirke prestrašil in da je, Marko Kravos (Nadaljevanje na 6. strani) illiilimiiiiiniiiiliiliiiiiiliiiiiiiiifiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiMiiiiitniia PLODNI NOVOGORIŠKI KULTURNI CENTER BERILO O RUTU Izbor objavljenega in neobjavljenega gra-diva o Nemškem Rutu na Tolminskem Pred kratkim je izdal Goriški muzej v Novi Gorici 112 strani obsegajoče Berilo o Rutu, ki je druga tovrstna izdaja plodnega kulturnega centra: prvi zvezek je bil namreč posvečen Bovškemu berilu. Knjiga prinaša izbor iz objavljenega in neobjavljenega gradiva o Nemškem Rutu na Tolminskem. ki je bil še v začetku tega stoletja za jezikoslovce, zgodovinarje in etnologe zanimiv naselitveni otok, ki je govoril nemško: seveda se je ta šele polpretekla zgodovina odrazila tako v zdaj slovenskih dialektalnih govorih tistih krajev kot tudi v topo-nimiki in običajih, ki so še danes posebnost v slovenskem prostoru. Z vidika etnične psihologije je zanimivo da je delal ta tolminski kot že med obema vojnama preglavice italijanskim oblastem, saj je bil ves uporniški in antifašističen, kar se je pozneje pokazalo tudi v odporu v drugi svetovni vojni, ko so ti kraji dali izredno veliko aktivnih borcev in žrtev. Preko študij, razprav in zapisov v knjigi spoznamo tako razvoj in asimilacijske procese pri manjši nemški skupnosti, ki je živela od prve polovice trinajstega stoletja sredi slovensko govorečega ozemlja. Prav ti procesi so za nas nad vse zanimivi, kakor je zanimivo slediti tudi različnim tendencam v interpretaciji in o-bravnavi tega jezikovnega pojava. Vso to problematiko zrcalijo »berila*: od zapisa Štefana Kocjančiča v Slovenski bčeli leta 1853, do informativnih in deloma polemičnih študij von Czoemiga, Simona Rutarja, Ivana Koštiala, Milka Kosa. Neobjavljena sta še tu prispevka Cirila Kosa o zgodovini Ruta med obema vojnama in članek Cirila Zupanca o Rutu med NOB. Ponatisnjeni sta še dve pi- I g srni Simona Kosa. Prispevki s opremljeni z opombami, ki jim j i vsej verjetnosti avtor uredni ijige Branko Marušič. Še kako kritično pripombo: Pr spevek Cirila Zupanca Rut v m rodnoosvobodilnem boju se mi a mestoma preohlapen, presplošet zato tudi daje slutiti, da so n< katere zgodovinske interpretacij premalo poglobljene (n.pr. vlog TIGRA, razvoj in obseg organiz ranega odpora po vaseh i.dr.] posebno še 6e jih povežemo poljudno, a simpatično obravnav Ruta med vojnama Cirila Kosi Prav tako tudi pogrešamo sode bno dialektološko študijo in šti dijo o etnoloških prvinah teh zi nimivih krajev. Vsekakor pa nai je knjiga vzbudila zanimanje i kaže, da so načrti in prijemi Gc riškega muzeja uspešni in potrt bni. Marko Kravos revije GALEB 8 Z 8. številko je tudi mladinsl revija »Galeb* zaključila sv XIX. letnik. Vsebina je vsa f čitniška. primerna razpoložen otrok ob koncu šolskega let saj pravi Danilo Gorinšek v vodni pesmici: Zbogom, zadr šolski dan! /Pohitimo zdaj i planj vsi poletja se navžijm v kolo radosti stopimo. Ta za nja številka se ponaša z veliki številom dopisov šolskih otrc “f? ,kateriIni 50 nekateri r zelo lepi. Za prihodnje leto er«rinftv° reVije razpisalo r za novo Petnic hr^b. ,med 62 osnutki i brala izdelek Alenke Dobril učenke 2. razreda osnovne šo vRicmanjih. Največ osnutkov : poslali iz katinarske šole, kar 1 ( m TITELE fcloVKUB V BREGU MED ZGONIKOM IN SALEŽEM NEDEUA, 8. JULIJA 1973 PONEDELJEK, 9. JULUA 1973 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.06 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni kvartet; 11.15 Radijska igra; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.45 »Čin-čila za nekdanje dame*, radijska igra; 17.30 Filmska glasba; 18.45 Jazzovski koncert; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.25 Zabavna glasba. TRST 9.10 Orkestri; 10.00 Maša; 11.00 Domači motivi; 14.30 Glasba po željah. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester Ba-iardi; 10.41 Glasbena oddaja; 11.21 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.45 Juke box; 15.45 Plošče Ricordi; 15.15 Današnji pevci; 16.45 Orkester Gould; 18.00 Orkestri lahke glasbe; 18.30 Programi tedna; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Domače pesmi in melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Operetne melodije; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Poletne pesmi; 11.15 Folk glasba; 12.22 Hit parade; 13.20 Program z A. Lionellom in V. Valeri; 14.00 Plošča za poletje; 14.30 Plošče; 16.00 Popoldan z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Sodobna glasba in pevci; 21.3 Koncert; 22.20 »An-data e ritorno* z Ranierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo I Pro-col Harum in C. Villani; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Poletni zabavni program; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradi-mento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 »Supersonic*; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 «Andata e ritorno* z Ranierijem; 20.50 Operni svet; 22.10 Glasba v večeru. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Italijanska, opere; 13.00 Evropska folk glasba; 13.30 Gluck, Hummel, Strauss; 14.30 Kvartet Amadeus; 15.30 »Pirati suirisola*; 17.05 Koncert; 18.00 Literarno oddaja; 18.30 Antologija interpretov; 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 20.45 Strani iz Albuma; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30, 24.00 Poročila; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Radijska igra za otroke; 10.05 Iščemo popevko poletja; 11.06 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi boja in dela; 11.45 Poslušalci čestitajo; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Ansambli zabavne glasbe; 15.30 Humoreska; 16.05 Operne melodije; 17.00 Radijska igra; 17.43 Zabavni orkestri; 18.05 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Orkester RTV Ljubljana; 00.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Kmetijska oddaja; 18.15- Program za mladino »Pippi calzelunghe*; 20.00 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Prigode barona Trenka*; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. i II. KANAL 21.00 »Včeraj in danes*; 22.25 Portret avtorja: Mario Sironi. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.06 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Kara jan izvaja Beethovna in Brahmsa; 18.55 Glasbena beležnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Folklora in tradicija; 16.20 Glasba domačih avtorjev; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Glasbena galerija; 15.45 Plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Poletje in mi; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 22.30 Pisana glasba; 23.00 Popevke; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit parade; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.25 Boc-cherini, Schumann, Granados itd; 20.20 Koncert; 21.50 Orkestri lahke glasbe; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila, 7.40 Pojeta Memo Re-migi in Marisa Sannia; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka »Margd*; 10.35 Posebna oddaja; 12.40 »Alto gra-dimento*; 13.30 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Zgodovinski romani; »Aleksander Veliki*; 15.45 Glasbeno govorni spored; 17.35 Telefonski pogovori; 20.10 »Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.43 Ital. jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za klavičembalo; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Adamova suita za balet; 14.30 Koralna glasba; 15.00 Ob 90-letnici Kodalyjevega rojstva; 16.00 Stravinski; »Le Rossignol*; 17.20 Sopranistka M. Wright in pianist A. Beltrami; 17.50 Strani iz albuma; 18.30 Sličice iz Francije; 18.45 čemi koncert; 20.15 Koncert sodobne glasbe; 21.30 A. N. Ostrovski; »Volkovi in ovce*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Pojemo za vas, otroci; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.20 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...*; 15.10 Zbor F. Prešeren iz Celja; 16.40 »Prisluhnite nam...*; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel T. Kmetca; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno — G. Strniša: Pesmi; 00.15 Popevke se vrstijo. ITAL TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 18.45 Slike iz sveta; 19.15 Nadaljevanka: »Ragazzo di periferia* 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; »La scala a chioc-ciola*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Eno uro z Emiliom Grecom; 22.15 Rostro-povič izvaja Dvoraka. Sredi vinogradov, vrtov in cvetic leži mala, čedna vas ■ Koludrovca Raje brez avtobusa kot brez krošnjate koprivnice - Zgledna delavnost in marljivost vaščanov - Krvavi prispevek v borbi proti fašizmu - Cvetlični nasadi mladega Sergija Miliča Pod krošnjo velike koprivnice je vedno hladna in prijetna senca Na desni strani ceste iz Zgonika v Salež se svet dviga v rahli brežini, ki postopoma postaja bolj strma in doseže svoj vrh na hribu Čuk. prav ob vznožju hriba leži skupinica hiš in s ceste je videti samo nekaj rdečih streh med krošnjami drevja. Vas, ki se razprostira v tej zavidljivi legi, nekoliko višja od ravnine zahodnega Krasa, sredi vinogradov, skrbno obdelanih polj in nasadov dreves, je Koludrovca. Z glavne ceste krene pot na desno in po slabih sto metrih popelje sicer redke obiskovalce v vas. Prometa po tej poti ni ravno ciosti: nedeljski izletniki je večinoma ne poznajo in raje peljejo naprej po lepo asfaltirani cesti. Niti avtobus ne privozi v Kolu-drovco, pač pa se ustavi ob križišču z glavno cesto. Z avtobusom; je povezana prava zanimivost te male in čedne vasice, ki nam nazorno odkriva značaj svojih prebivalcev. Ko so v povojnih letih zahtevali, naj avtobus popelje tudi skozi Koludrov-co, je zgoniško županstvo prošnjo odobrilo. Edina zapreka je bilo veliko, krošnjato drevo, ki stoji sredi vasi in ki bi ga bilo treba posekati. »Koprivnice pa ne damo, raje smo brez avtobusa!*, je bil soglasen odgovor vasi. Tako se še danes domačini lahko zbirajo pod večer na križišču in zlasti poleti je senca široke krošnje koprivnice večja udobnost, kot bi lahko bil avtobus, ki bi peljal skozi vas. V Koludrovci pa bi danes bil avtobus pravzaprav tudi nepotreben. V vasi je namreč le 37 stalnih prebivalcev, od teh je 9 otrok, preostali pa imajo kar 14 avtomobilov. To je poprečje, ki ga nimajo niti v najbolj bogatih ameriških mestih. Sploh je ta vasica čuden pojav. Skupno je 14 hiš, čeprav je samo 11 hišnih številk, kar pomeni, da nekateri imajo po dve poslopji. In, kar je največ zavidanja vredno, dve tretjini hiš .je popolnoma novih ali povsem prenovljenih. »Koludrovca je najmanjša vas v občini, je pa prav gotovo najbolj bogata*, so nam dejali v Zgoniku. »Pa saj je tudi prav*, so takoj pristavili. »To so izredno delavni ljudje, pridni in mar- JUG. TELEVIZIJA OD 8. DO 14. JULIJA 1973 NEDEUA, 8. julija 9.45 Neznani leteči predmeti; 10.35 Oktet in ansambel Rudija Mohorka; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 Otroška matineja; 12.50, 19.20, 21.00, 23.30 Poročila; 12.55 TV kažipot; 16.30 Ansambel J. Radicsa; 17.00 Velika nagrada Aachna; 19.00 Za konec tedna; 19.25 »Janošik* - slovaški film; 20.45 Risanka; 20.35 Split 73; 22 45 Rezerviran čas; 23.00 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 »Pravnuki* - serijski film; 21.15 27. kanal - informativna oddaja; 21.30 Split 73 - festival zabavnih melodij. PONEDEUEK, 9. julija 19.15 Obzornik; 19.30 »Pustite jih živeti*, serijski film; 20.00 Mladi za mlade; 21.00 Dnevnik; 21.35 C. Zuckmayer: »Stotnik iz Kopenicka*; 22.30 Video kasete: Zlata obala; 23.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Reg Vamey show - zabavnoglasbena oddaja; 22.30 »Dirkalni čoln* - film iz serije »Izzivajoče morje*. TOREK, 10. julija 19.15 Obzornik; 20.00 Metulji naše dežele; 20.20 S kamero po svetu; 20 45 Risanka; 21.00 Dnevnik 21.35 Tolstoj: »Vojna in mir*; 22.45 Kulturne diagonale; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Presenečenja ljubezni* -celovečerni ital. film; 23.00 Lažnivci - kviz oddaja. SREDA, 11. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Mačkon in njegov trop - film; 19.55 Športna oddaja; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 »Deviška kraljica* - film; 23.10 Glasbeni nokturno; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Kdo varuje našo spomeniško dediščino?* - dok. film; 22.20 Zabavnoglasbena oddaja. ČETRTEK, 12. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Športni in turistični filmi; 19.55 »Neznani predmeti* - film; 20.45 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam na oddih?; 2140 Četrtkovi razgledi; 22.30 F. David - D. Kadijevič: »Varovanec*; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; Smejmo se s F. Franchijem in C. Ingrassio; 23.00 Gora: Monte Rosa - dokumentarna oddaja. PETEK, 13. julija 19.05 Obzornik; 19.20 Veseli tobogan; 19.55 Doktor na pohodu -film; 20.20 Plavanje; 20.46 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 »Viva Maria* - film; 23.35 XXI. stoletje 24.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Darilo, ki spravlja v zadrego* - film; 22.20 Narodna glasba. SOBOTA, 14. julija 18.00 Vaterpolo mornar; 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovščine Toma Sawerja; 20.45 Risanka; 21 00 Dnevnik; 21.35 Slovenska popevka 73; 22.25 «šerif v New Vorku* - serijski film; 24.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 »Zvezdnik* - film; 21.15 Poročila; 21.30 »Kroglice so pre drage* - film; 22.20 Mali koncert-Ole Buch »Masche*. J ljivi. Že ob štirih zjutraj hodijo na polja delat in garajo do večera. Polja in vinograde imajo tako lepe, kot malokje. So pač odlični kmetje. Tudi tisti, ki imajo drugo službo v mestu. Na našem delu Krasa so imeli prve traktorje prav v Koludrovci. Prvi so uvedli intenzivno obdelovanje in — to jim je posebno v čast — niso nikoli prodali svoje zemlje.* Na svojo zemljo so navezani z dušo in telesom, kot je bilo razvidno iz pogovorov, ko nam je u-spelo priti v stik z domačini, kar pa ni bilo tako lahko, kot bi se zdelo, saj so posebno v teh poletnih dneh vsi, tudi otroci in seveda ženske, na delu sredi polj in vinogradov. Vas se zdi prazna, samo čedne hiše kažejo, da je obljudena. Ljudi pa ni nikjer, tako da se meščanu, ki je navajen na stalni hrup in ropot, zdi prav čudno, da sta še kje tak mir in tišina. Tišina, ki jo žgolenje ptic samo še poudarja. Pravijo, da ptiči najbolj in najlepše pojejo v krajih, kjer so delovni in marljivi ljudje. Na ta ljudski rek sem se spomnil, ko sem v vročem popoldnevu prispel v to malo kraško vas. če je vas majhna, ni pa sprehod od enega konca do drugega nič manj zanimiv. Nasproti velike koprivnice sredi vasi je vzidana kapelica, na desni strani pa se odpira dvoje dvorišč. Še malo naprej po cesti, ki je stisnjena med hišami in pridemo do krasnega kraškega portala z izrezljanimi vrati. Iz te hiše je bil doma Alojz Budin, ki so ga obsodili na drugem tržaškem procesu skupno s Pinkom Tomažičem in drugimi slovenskimi antifašisti. Pred hišo se odpira majhna trata, ki ji delajo senco drevesa in ki se dviga v polkrožnih terasah, da je podobna pravemu naravnemu anfiteatru. Če od Koprivnice zavijemo na levo, smo po nekaj korakih pred drugim lepim portalom, ki krasi vasico in na katerem je vklesan datum iz polovice prejšnjega stoletja. Le nekaj metrov više stoji nova, še nenaseljena hiša, za katero se razprostirajo obsežne prekrite pregrade. To je druga plat Kolu-drovce, moderna in dinamična, ki pa se povsem usklaja s prvo, mirno in tradicionalno. Naprednega duha obenem pa navezanost na zemljo in na svoj slovenski narod so v Koludrovci pokazali tudi med vojno, ko je vsa vas aktivno sodelovala v borbi proti fašistom in za svobodo domačij. Seveda so za to plačali tudi svoj krvni davek; trije vaščanu se niso vrnili iz nacističnih koncentracijskih taborišč, ervega pa so ubili v boju. Partizanov po je vas dala kar 11, zraven pa še tri kurirke. V nemški internaciji je bilo 12 vaščanov, ki so pred nemškim lagerjem okusili tudi izgnanstvo v Italiji, ko so poleti 1942 vdrli v vas fašisti in odgnali s seboj vse moške. Ob razsulu fašističnega režima se jih je nekaj povrnilo domov, druge pa so odgnali v strahotne lagerje v Mauthausnu. Med njimi je bil tudi Just Fabian, ki takrat še ni dopolnil 15 let! Tisti, ki so se borili v gozdovih, in tisti, ki so se povrnili iz la-gerjev pa so se že takoj po vojni resno lotili dela. Obnovili so hiše, uredili polja, vinograde in napolnili hleve z živino. Danes sta v vasi samo dve družini, ki se ukvarjata izključno s kmetijstvom, ostali pa vseeno vzorno vzdržujejo svoja polja, vinograde in živino. Na 37 prebivalcev je 35 glav goveje živine in mleka je seveda dosti. Prodajajo ga v mlekarno, od česar Pa ni ustreznih dohodkov zaradi prenizke cene in ker morajo sami nositi mleko do Zgonika. Živina pa se pri poljedel stu vendarle izplača, saj je znano, da ie kralj vseh gnojil prav... hlevski gnoj. Velike preglavice z živino pa so zaradi izletnikov, ki. puščajo po pašnikih kupe sme- ti. Živina požre marsikaj in tako je v nekaj letih zaradi tega poginilo kar 11 goved. če so problemi z živimo, pa ni posebnih težav z vinom, ki ga pridelajo obilno in obeh vrst: krepko belo in pristno črnino. Posebnost Koludrovce pa je tudi gojenje cvetlic.. Že pred vojno so imeli nekaj cvetličnih nasadov in mlekarice so prodajale cvetje bogatejšim tržaškim družinam. Takrat so gojili predvsem vitke in žilave koprivnice, ki so jih vo- zarjd prihajali kupovat od daleč, da bi si iz njihovega prožnega in odpornega lesa naredili biče. Po vojni pa je z motorizacijo popra-ševanje po bičih seveda upadlo, tako so se lotili cvetja. Pred nekaj leti se je tega lotil tudi domačin Sergij Milič, ki se je kmalu krepko postavil na noge, da si je uredil zgledno toplo gredo na površini 750 kv. m, kjer pod stekleno streho rase 3000 vrtnic. Pod vasjo pa ima Milič še veliko polje, kjer goji skoro 40 tisoč mečkov (gladiol). Prodaja jih v mesto, kjer je popra-ševanje po cvetju veliko in še stalno rase. »Škoda samo, da naša cvetličarska i.idruga ne deluje boljše, pa bi cvetje laže prodajali.« Tako si Milič sam pomaga in skuša čimbolje gojiti svoje cvetje, v katerega je res zaljubljen. Pri tem mu pomagajo tudi izvedenci kmetijskega nadzorni-štva, sam pa si ureja velik bazen, iz katerega bo črpal deževnico, ker klorirana voda ni primerna za zalivanje nežmih in občutljivih cvetic, zlasti vrtnic. Sergij Milič je lahko za zgled krepkega slovenskega fanta, ki se je uveljavil na domači zemlji. Njegova krasno urejena topla greda in morje mečkov (gladiol) nimata samo gospodarske važnosti, pomenita tudi, da je vsemu navzlic še nekaj mladih ljudi, ki so čvrsto privezani na svojo rodno grudo, ki ne bi odstopili ali prodali niti pedi svoje zemlje, ki jim je trdo delo pod soncem sredi zelenja ljubše od vseh navideznih udobnosti, ki jih nudi mesto. Tisto mesto, ki se iz Koludrovce zdi neprimerno daleč in v katerega se vračamo le s težkim srcem. Sergij Premrli Kornate bi morali proglasiti za nacionalni park Ker turisti mahne sistematično uničujejo izredno pomembno floro in favno in ker je zaščita pomanjkljiva, vidijo rešitev le v tem ŠIBENIK, 7. — Komati so velikanska skupina otokov v srednji Dalmaciji. Nekateri trdijo, da je otokov 360, drugi da jih je 365, prav toliko kolikor je dni, v letu. Ne bomo se spuščali v razglabljanje ali jih je 360 ali 365, dejstvo je, da so Kornati najbolj slikovito otočje v Evropi. Kornate si lastijo Zadar, Biograd na moru in Šibenik. Vsi ti trije turistični centri jih vnašajo v svoje turistične reklamne publikacije. Hkrati pa, kot pravijo ljubitelji Kornatov, nihče za Kornate ne skrbi, niti Zadar, niti Biograd, niti Šibenik. •iiiiimiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiia Dve novi pesniški zbirki (Nadaljevanje s 5. strani) Pogovor s Sergijem Miličem sredi njegovih vrtnic čeprav pišem sedaj te informativni zapis, nisem v celoti prebral — pošteno povedano: zato mora imeti človek ne samo čas ampak mora biti tudi razpoložen. No, diagonalni pogled na pesmi govori o modernizaciji soneta v oblikovnem in vsebinskem smislu, lirična pripoved je moderna, z razkošno uporabo leksikalnih prvin: vtis baročnosti krepi razmeroma ozko zamejen prostor pesnikovega doživetja, ki je vedno le njegova intima. Lirizem, ki je v sonetih prisoten, tako večkrat preglasi skrb in trud. da bi z novimi oblikovalnimi postopki prekril premajhni izhooišč-ni prostor za tako pesnitev (je sploh možen bolj široko razprostranjeni prostor v današnjem človeku?). Dvomim, da je mogoče obnoviti romantičnega človeka — pesnika v današnjem času, kot hudo dvomim, da lahko nastane danes v Evropi še kak veljaven ep ali sonetni venec. S tem ne mislim reči, tudi zaradi zares prepovršnega branja knjige si lega ne upam, da je šel Cundričev napor v nič: nekateri nadrealistični in asociativni prijemi, so posrečeni , in pomembni, prav tako je iskren pesnikov lirski svet, pa še to in ono bi lahko šteli zbirki v dobro. Ne nazadnje nam tak pesniški napor daje priložnost, da primerjamo naš svet in današnjega človeka in ustvarjalca s človekom romantike ali predromanti-ke: te razlike pa Cundriče va zbirka v veliki meri zrcali. Obe knjigi Cundričeva in Klinarjeva sta lepo opremljeni, slednja še celo s črteži ak. slikarja Jake Torkarja, oprema Sonetov pa je delo Bonija Čeha. Ob koncu naj še izrazimo pohvalno misel delu jeseniških kulturnih delavcev, ki se mi zdi pravilno zastavljena v lastno ustvarjalno zmogljivost in brez kakih občutkov manjvrednosti — kar tudi govori o dejstvu, da se kultura na Slovenskem vse bolj decentralizira in rase zdaj v mnogih majhnih žariščih, bliže ljudem in svoji lastni družbeni funkciji. Veljaven od 8. do 14. julija 1973 0 OVEN (od 21.3. do 20. 4. ) Uspeh boste dosegli le, če boste imeli veliko zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Več čuta za odgovornost in za praktičnost. Zaključite neka dela in se nekoliko odpo-čijte. Več pozornosti ljubljeni osebi, ki se čuti zapostavljeno. Črevesne motnje. Bik (od 21. 4. do 21. 5. ) Dobili boste pismo ali vest, ki vas ne bo preveč navdušila. Tudi sicer boste naleteli na motnje oziroma težave. Proti koncu tedna pa bo spet vse gladko teklo v splošno zadovoljstvo. V trenutkih neraz-položenja se tolažite med svojci. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 22. 5. do 22. 6.) Vse se bo prav izteklo, če se nalog ne boste lotevali V i nekakšnem strahu pred predstojniki oziroma okoljem, v katerem delate. Večja aktivnost vodi k večj:m rezultatom. Zato podvizajte se. Neko prijetno srečanje, ki bi se moglo spremeniti v kaj več. Nervoza. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Obdobje bo primemo za manjša dela, zato se zahtevnejših nalog ne lotevajte. Možho je, da pojdete na pot, vendar ne računajte, da vam bo prijetno. Tudi sicer se ne boste kdo ve kako dobro znašli. V čustvenih zadevah pa vse po starem. Dobro počutje. LEV (od 23.7. do 22. 8.) Po dolgem zavlačevanju boste neki načrt vendarle izpeljali. Rezultati ne bodo najboljši, vendar boste zadovoljni, da se vam ni treba ukvarjati s stvarjo, ki vam ne prija. Neko razočaranje, ki vas je hudo potrlo, se bo pokazalo kot nekaj dobrega. Glavobol. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Novi programi, nove pobude in splošno razpoloženje kot nalašč za Večje rezultate. Izboljšali si boste položaj, deloma tudi na račun tistih, ki se delu izogtoajo. Ne izogibajte se družbi, ki ste je potrebni. V družbi boste tudi nekoga srečali. Omotičnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Radi v nekaterih stvareh preti-1 ravate, kar vam lahko tudi škoduje. Ko gre za resne stvari, bodite smotrni, v lažjih zadevah pa brez strahu. V ljubezni ne iščite nemogočega, kajti zadovoljstvo je povsem subjektivnega značaja. Nerazpoloženi boste. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na pot boste šli, mnogo novega odkrili, toda ne računajte, da vam bodo te novosti veliko koristile. Nasprotno, ugotovili boste, da boste v kratkem zlezli v zagato. V naprej se pripravite na težave. Ne bodite ljubosumni. Stopite k zdravniku. < STRELEC (od 22. 11 do 20, 12.) če boste hoteli zares vsestran sko prodreti, boste mo rali krepko zavihati rokave, kajti tekmecev bo veliko 'n na boljšem bo do kot vi. Skušajte najti kako oporo pri strokovnjakih. Spozna li boste osebo, ki jo boste vzlju bili. Hudo utrujeni boste. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Z vso dobro voljo ne boste uresničili načrtov, ki ste jih toliko časa gojili in računali, da vam bodo odprli vsa vrata. Spor ali prepir, ki bo razčistil neke zadeve in vam posredno poma gal. Na pot boste šli in v neki družbi vam bo zelo prijetno. 0 VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Zelo dobre perspektive, ki pa jih boste vi zapravili, ker niste pripravljeni za zahtevnejše delo. Sedanji šibki rezultati vas bodo pozneje veliko stali. Prav tako vas bo veliko stala nervoza s katero se znašate nad ljudmi, s katerimi živite. Prehlad. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Znašli se bo ste v slepi ulici, vendar boste našli tudi pot iz nje. Razpolože nje se vam bo pokvarilo, ko boste ugotovili, da je brezvestnost pogosto pogoj za do šego velikih uspehov. Zadovoljite se s svojim in to vcepite tudi svojcem. Potrebni ste počitka. Kakor so zatrjevali v turistični zvezi v Šibeniku, bi se bili morali pred časom lotiti tega vprašanja bolj resno, da bi preprečili uničevanje flore in favne tega področja, toda ostalo je le pri besedi. In škoda se nadaljuje tudi letos, kajti turisti skoroda sistematično že uničujejo rastlinstvo tega otočja in tudi ribje bogastvo med otoki, da ne govorimo o raznih spomeniških vrednotah, pa čeprav je vsaj to bogastvo pod zaščito ustreznih forumov in organizacij. Toda en sam patrolni čoln ne more vsemu kaj. Zato zahtevajo v odgovornih krogih, da naj bi vse Kornate proglasili za nacionalni park, s čimer bi se zagotovila na eni strani sredstva za vzdrževanje kontrole, na drugi strani pa bi se ostreje postopalo proti tistim, ki se ne bi držali predpisov. In razlogov za proglasitev Kornatov za nacionalni park je veliko. Kornati imajo zares edinstveno floro in edinstveno favno, poleg tega pa še cel kup kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Vrhu tega so bila v majhnih zalivih posameznih otokov oporišča partizanske mornarice, tu je imel svoj sedež tudi minerski vod ši-beniške primorske čete, na otoku Piškera je bila partizanska bolnišnica, edina bolnišnica na vsem Jadranu. Tu so tudi razni stari spomeniki, na primer ostanki tem-plarskega samostana iz 12. stoletja. Skratka tolikšno je tu bogastvo, da bi ga bilo treba zaščititi, to pa je možno le, če se Kornati proglasijo za nacionalni park. Peter Lawford nima nobene zveze z Liz HOLLYWOOD, 7. — Peter Lau>-jord se je končne vendarle oglasil, seveda v zvezi z zadevo, ki se ga neposredno tiče, namreč v zvezi z vztrajnim ponavljanjem, da so ga zadnje čase videvali z Liz Taglor, ki je, kot smo že poročali, najavila svojo ločitev od svojega sedanjega moža Richarda Burtona, čk se je Peter Lamford sedaj oglasil k besedi, je logično, da je zanikal kakršnokoli čustveno zvezo z lepo, vendar ne preveč mlado Liz Taglor. V Londonu pa kljub temu zanikanju še kroži vest, da je vzrok ločitvi med Elizabeth Taglor in Richardom Burtonom prav on, 50-letni filmski umetnik Peter Lamford. Peter Lamford je bil v svojih izjavah zelo odločen. Rekel je: »V vsej tej zadevi ni prav nič resničnega. Mojo izjavo lahko brez skrbi sprejmete, kajti zares prav nič ne more biti bolj daleč od resnice, kot govorica o neki moji idili z Liz.* Da bi še bolj podprl svojo izjavo, ki jo je dal časnikarjem, je Peter Lamford izjavil tudi, da je še vedno zaljubljen v svojo drugo ženo, v Mary, od katere se je bil ločil letos junija, še več, izrazil je upanje, da se bo z njo spet pobotal. Peter Lamford je bil nekoč poročen s Patricio Kennedg, torej s sestro Johna, Boba in Teda Ken-nedgja. Nato sta šla s Patricio narazen in Lamford se je oženil z Mary Roman, hčerko komika Dana. Pred nedavnim pa je Mary Roman vložila tožbo za ločitev in Peter ter Mary sta pretekli mesec šla vsak svojo pot. Pretekli teden pa so nekateri opazili, da se je Liz Taglor, ki je obiskala Kalifornijo, dvakrat srečala s Petrom. In tedaj se je začelo šušljati, da se med njima plete neka čustvena zveza. Nekajkrat se je omenilo tudi to. da sta oba Londončana. Ko je Liz Taglor izročila časnikarjem svojo izjavo, da se namerava ločiti od Richarda Burtona, je v njej bilo med drugim zapisano, da «vmes ni nikakršna tretja oseba*, s čimer naj bi bila Liz hotela povedati, da ne obstaja neka nova ljubezen. Toda opravljivci tega niso hoteli verjeti in govorice so se širile. V svojem sporočilu časnikarjem na hotelskem pisemskem papirju eRegencg* kjer je najavila svojo ločitev od Richarda Burtona, ie Liz Taglor napovedala tudi svoje potovanje v Kalifornijo, kjer da jo čaka mati in kjer da ima veliko starih iskrenih prijateljev. Dodala je tudi, da bi ji pri tem prijatelji morali pomagati. Odločno pa ie zanikala sleherno zvezo z nekom. In ko je Liz pred dnevi prišla v Los Angeles, se je resnično umaknila v nekakšno izolacijo. Baje se je nastanila pri prijateljici Eddie Goetz, ki je v Los Angelesu znana kot zelo družabna ženska in h kateri je Liz Taglor že večkrat prišla na obisk, kadar se je kaj sporekla s svojim možem. Ta pa meni, da bo tako, kot trdi njegova Liz. Richard Burton živi zadnje dni v Long Islandu pri svojem pravnem zastopniku Aaronu Froschn in se smatra še vedno za zakonitega moža Liz Taglor. Med drugim je v zvezi s tem izjavil, da se smatra še vedno vezanega na Liz, le da ju njuno poklicno delo in razne druge zadeve ločujejo. Sicer pa se bo zadeva v kratkem razčistila. PnmorTki^dnevmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. julija 1973 PO ZMAGI NA LETOŠNJEM DRŽAVNEM PRVENSTVU V MARIBORU Atletski samouk Makarovič iz N. Gorice jugoslovanski rekorder v deseteroboju Atlet izrednih možnosti, ki se bo lahko potegoval celo za čarobno mejo 8000 točk Ivo Makarovič, član atletskega kluba »Gorica* iz Nove Gorice je od srede sem ne samo ponovno državni prvak v deseteroboju, ampak je tudi novi državni rekorder z zelo solidnim rezultatom 7.578 točk in obeta, da bo ta rekord kmalu popravil. Prvič je Makarovič postal državni prvak na lanskem državnem prvenstvu, 2. julija v šabcu. Takrat je za naslov prvaka potreboval 7.218 točk, kar je bil njegov osebni rekord in četrti slovenski rezultat vseh časov. Na letošnjo tekmovalno sezono se je Makarovič skrbno pripravljal, vendar je na slovenskem prvenstvu v Celju po treh disciplinah in premočnem vodstvu moral zaradi poškodbe odstopiti. Tej poškodbi je sledil daljši počitek, ki je nedvomno pokvaril njegove načrte. Odveč je skoraj napisati, da je skozi vso sezono uspešno nastopal na raznih tekmovanjih in prvenstvih v različnih disciplinah. Doseženi rezultati pa so govorili v prid trditvam, da bo tudi letos ponovil lanski uspeh. Na državnem prvenstvu desetero-bojoev v Mariboru 3. in 4. julija letos je že takoj po prvih disciplinah povedel, zbir točk pa je napovedoval nov državni rekord, ki ga je držal atlet ' celjskega Kladi var ja, Franc Vravnik že od 27. junija 1965! Polnih osem let ni bilo v Jugoslaviji atleta, ki bi uspel zbrati več od Vravnikovih 7.486 točk. Že v teku na 100 m je Makarovič z rezultatom 10”8 izboljšal svoj osebni rekord za desetinko, odličen je bil v skoku v daljino, medtem ko je v teku na 110 m z ovirami tekel precej pod lastnimi sposobnostmi. Novi osebni rekord je dosegel še v teku ,na 400 metrov in v krogli, medtem ko je bil v ostalih disciplinah poprečen, z izjemo kopja, ki mu je poletelo skoraj 49 m daleč. Petindvajsetletni Ivo Makarovič, doma iz Goljevice nad Anhovem, elek-tromehanik pri Soških elektrarnah, atlet samouk (ki zadnje čase trenira po pismenih navodilih Aleksandra Milenkoviča, strokovnjaka iz Beograda!) je mnenja, da lahko v deseteroboju doseže magično mejo 8.000 točk. Bežna analiza doseženih rezultatov to napoved samo potrjuje. Kot zanimivost naj še napišemo, da je Makarovič vrgel kroglo celo 13,80 m daleč in je po uspešnem metu čisto slučajno, po malomarnosti, napravil prestop, da ima v skoku s palico (zaradi slabih pogojev treninga) sila slabo, t^hoikp. Prav v teh dveh disciplinah pa so njegove, skrite rezerva, Id. mo bodo nekega dne navrgle potrebno število točk, do toliko zaželene številke 5.000. Tehnični rezultati: , \ V' ,(V oklepaju so lanski rezultati iz šabca) 100- m 10’8 (10"9), ■daljina 735 (700), 110 m ovire 16” (15”5); 400 m 49”3 (49"7), višina 196 (194), palica 400 cm (360), krogla 13,08 m (12,29), kopje 48,98 (41,01), disk 44,09 m (45,61), 1500 m (4’33”5 (4’38'6) Skupaj 7.578 (7.218) točk. Emil Hvalica NOGOMET V prijateljski tekmi s FZG Mladi Mircnci preveč neizkušeni Adria (Miren) — FZG Mun-zesheim (ZRN) 2:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Fornazarič v 30. min., 1:1 H. Kaiser v 59. min., 1:2 H. Kaiser v 60. min., 1:3 Wohrle v 65.. min., 1:4 Scheffzig v 73. mm.. 2:4 Saksida v 82. min. ADRIA: Radivoj Leban, Silič, Marvin, Gorkič, Saksida, Jerončič, Cotič, Ivčev, Emiljan Silič, Fornazarič, Bagi, Gulin, Klanjšček, Beč, Černe, Peršolja. FZG: Kummer, Thomas, Kohl, Lautenschlager, Vasilkovič, Wohr-le, Kolb, Manfred Kaiser, Herbert Kaiser, Bocker, Scheffzig, Schilling, Sauber, Barkhandt, Leichle. SODNIK Peljhan iz Ajdovščine. GLEDALCEV: 500. V prijateljski mednarodni nogometni tekmi sta se na igrišču A-drie v Mirnu pomerili ekipi domače Adrie in gostujoče moštvo «FZG» iz zahodnonemškega mesta Munzes-heim. Trener gostujoče ekipe je go-riški rojak Pino Križaj, nekdanji odlični igralec Gorice (sedanjih Vo- Prvi polčas se je po dokaj kvalitetni igri zaključil z minimalnim vodstvom Adrie (1:0), V drugem delu je domače moštvo vstopilo več mladih, rezervnih igralcev, kar so gostje tudi krepko izkoristili. V štirinajstih minutah so kar štirikrat zatresli mrežo rezervnega vratarja domačinov R. Siliča in si tako zagotovili zmago. Domačinom je sicer še uspelo zmanjšati rezultat preko (na tej tekmi enega svojih najboljših igralcev) Sakside, več pa niso uspeli. Morda bi dosegli več, če nekateri posamezniki ne bi pozabljali, da je nogomet kolektivna igra in ne bi za vsako ceno skušali sami zatresti mreže nasprotnikov. Od mladih igralcev v domači ekipi je še največ pokazal hitri Černe, ki se je dvakrat znašel v ugodnem položaju za dosego gola, vendar mu je takrat zmanjkalo moči in odločnosti. P. B. Začetniški tečaj za kotalkarje ŠD Polet priredi v času od 16. do 31. julija in od 1. do 15. avgusta začetniški tečaj za kotalkarje. Vpišejo se lahko otroci od dopolnjenega četrtega leta do 7. leta starosti, ki bodo po opravljenih izpitih lahko nadaljevali s kotalkanjem. Vpišejo se lahko tudi starejši otroci, vendar brez možnosti za nadaljevanje v tej aktivnosti. Vpisovanje je na sedežu ŠD Polet, v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer dar.es, 8. t. m. od 9. do 10. ure ter jutri, 9. t. m. od 19. do 20. ure. NOGOMET VICENZA, 6. - Italijansko združenje polprofesionalnih nogometašev je pozvalo vse svoje člane, ki nastopajo v C in D ligi, naj ne podpišejo nobene pogodbe za leto 1973-74. To pa zaradi tega, ker ni prišlo do sporazuma o izboljšavah med zvezo nogometašev in italijansko polprofesionalno nogometno ligo. Igralci bi morali tako počakati s podpisom pogodb, dokler ne bi bili določeni novi ekonomski pogoji. ATLETIKA 10”9 RENATE STECHERJEVE Rekord, ki ni rekord t, • ' I ' v ’ ' ' \ ' ' ** 1 1 9 1 t I • Zmešnjava zaradi dveh načinov merjenja - Pod enajstimi sekundami tudi Kubanka Chivasova Čas 10"9 katerega je pred dnevi dosegla vzhodna Nemka Renate Ste-cher (Meissner) bodo uradno priznali za novi svetovni rekord v teku na 100 metrov. Dogodek pa ima še poseben zgodovinski pomen, ker, je bil prebit eden tistih «zidov», ki so mejniki atletskih dosežkov. Ni' pa bilo ob tej priložnosti posebnega hrupa, JI •' __Uti kakršnega so podobni dogodki zbudili v prejšnjih letih in ki ga še bodo za bodoče dosežke. Zakaj? čas^ 10''9 Stccherjeve ni v resnici r.oben' svetovni rekord, temveč komaj tretji dosežek vseh, časov na svetli. Vzrok te zmešnjave sta dva različna načina merjenja časa. Ročni in električni. Prvi je načelno pravičnejši, ker izmeri dejanski čas teka,. ’ električni pa točnejši, čeprav »ukrade* vsakemu sprinterju tistih nekaj drobcev sekunde, ki jih ta porabi, da sliši strel in spravi svoje telo v tek. Znanstveniki nekega nerpškega instituta so ob priliki lanskih olimpijskih iger izmerili, da predstavljajo ti drobci sekunde za kratke teke bistvenih 2,7 desetinke sekunde. Električno merjenje namreč časa za asimilacijo ukaza za start ne upošteva in ura začne teči takoj ob strelu. Doslej najhitrejša je bila še vedno Stecherjeva, tako da je pravici zadoščeno. V olimpijskem finalu je dosegla točno 11"07, kar bi «ročno» veljalo 10"8. Dejansko je pod 11 sekun- •iiiiiiiiimiiiiimmiiiiiumijimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiimmiitiiiiiitiimiimiimiiiimtiMiimimimHmiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiitiii NOVA ZIMSKOŠPORTNA IZNAJDBA ZA POLETNO UPORABO Se bo smučanje na travi razvilo v šport bodočnosti? Tudi na Goriškem ima nova panoga prve privržence Nekemu italijanskemu smučarskemu učitelju se moramo zahvaliti, da je v teh vročih poletnih mesecih vsaj poskusno zaživela nova smučarska disciplina ali zvrst in to »smučanje po travi». Doslej smo smučali po snegu, plastiki in še morda po čem, od danes naprej pa tudi po zelenih površinah. 1 ■ ............8 T' Ta 'novost, ki 'je prišla! na dan pred dvema mestecema tr Italiji,: je dptjila navdušene posnemalce tudi pri nas in ^cgr-‘.'ry,„,smpfars)sb„ up){p(ior,Petru jPodgorniku iz. Nove Gorice ih Andreju Mažgonu iz Idrije. Ta dva navdušenca sta se pred nedavnim udeležila tudi prvega uradnega tekmovanja po travniku v Italiji, kjer sta se odlično odrezala. Povsem jasno pa je, da je treba imeti, za to novo panogo posebne smuči, ki so prav tako delo omenjenega italijanskega zanesenjaka. Dolge so Drža v smučanju na travi je povsem enaka drži na snegu do 95 cm, na njih so montirane prav take varnostne vezi kot na pravih smučeh. So nekoliko inočnejše izdelave, širše in na .koncu imajo pritrjena dva kovinska valja, premera 3 cm, ki imata to lastnost, da držita drsno ploskev kakšen milimeter od tal. Smučar ima okoli pasu pritrjeno plastično vrečko, oz. rezervoar, v katerem je prostora za 5 litrov tekočine. Te smuči je treba namreč tudi »mazati*, ker sicer po suhi travi masa ne drsi. Tekočina, ki vsebuje vodo in del različnih detergentov, še namreč' po ■ dveh cevkah, ki vodita iz rezervoarja, izteka pod krivine smuči in tako maže drsno ploskev smuči in s tem omogoča hitrejšo pot v dolino. Pri izbiri terena niti hi tako važna višina trave, saj so prvi poskusi pokazali, da enako dobro drsi tako po dolgi, kakor po kratki travi. Edina nevšečnost je morda ta, da se je treba izogibati kamenja, ki ga pozimi pokrije sneg. Ostale novosti v zvezi s smučanjem po travi so skoraj že vsem znane, manj znano, pa je to, da se tudi s smučanjem na travi da predelati celotno smučarsko šolo. To je namreč poskusil prvi pH nas Peter Podgornik na »svojih lastnih* smučiščih v Čepo-vanu. In kaj pravi on k tej tudi zanj noviteti? Smučanje po travi se bistveno ne razlikuje od normalnega smučanja na snegu, kot morda le v tem, da je treba rahlo spremeniti držo, tako da se smučar nekoliko bolj nagne nazaj to pa predvsem zaradi kratkih smuči. Pri izvajanju. likov kot so smuk naravnost, pluženje in plužni zavoji pa ostane tehnika izvedbe popolnoma ista. Razlika, oziroma težje izvedljivi so liki z močnim obremenjevanjem robnikov, kar pa je popolnoma razumljivo zaradi drsnosti trave, ki se seveda ne more primerjati s snegom. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da že samo dva navdušenca kot sta Podgornik in Mažgon, imata na Primorskem svoje pristaše, ki si bodo kaj kmalu nabavili potrebno opremo in dami v MUnchnu tekla tudi Kubanka Chivas. Dosegla je 11’’18 ali »ročnih* 10”91 (zaokroženo 10”9). O Chivasovi so govorili, da je bila kuharica Fi-dela Castra. S tem časom je bila mlada Kubanka dejansko sama svetovna rekorderka od 11. ure 1. septembra do 15. ure naslednjega dne, ko je v polfinalu, Stecherjeva dosegla do stotinke isti čas. Isti dan, 2. septembra, je r.ato Stecherjeva še sama popravila ta izredni rekord na IT’07 (ali 10" 8). Mednarodna zveza za šedaj še ne loči dveh bistveno različnih načinov merjenja, predvidevajo pa, da' se bo zadeva v razmeroma kratkem času pravno normalizirala. \ Rezultat Stecherjeve je končno zaključil že »inflacijsko* serijo časov 11", ki so se v zadnjih letih pojavljali pri atletinjah velike razlike v vrednosti. , Poglejmo malo zgodovino tega rekorda. Prvi uradni čas imajo statistiki od 23. julija 1911. Neka Siina Simola je v Turkuju na Finskem 100 metrov pretekla v 13”8, dve leti kasneje pa Rusinja Nina Popova 13”1. Prvi u-radni rekord je komaj iz leta 1934, ko je Poljakinja Stanislava VValaczie-wicz dosegla 11”7. Njen je bil tudi popravek do U"6, kasneje pa so baje ugotovili, da ni »spolno* povsenj ženska in • ji nadaljnjih popravkov do U"2 _: : _ l: ..t .1-1- — Fm-ir niso priznali. »Leteča mamica* Far.y Blankers-Koen iz Nizozemske je leta 1948 tekla 11”5, rekord pa je nato šel v Avstralijo. Do 11’'4 ga je najprej popravila Marjorie Jackson, do 11"3 leta 1955 pa Shirley Strickland. Temnopolte atletinje so dobile s «čmo venero* Wilmo Rudolph svojo boginjo. Po dvakratnih 11’3 je na o-limpijskih igrah v Rimu (s pomočjo vetra) celo tekla čistih 11”, leto kasneje pa se je končno osamosvojila s časom 11"2. Kljub trem zlatim kolajnam iz Rima Wilma Rudolph baje ra imela življenjske sreče. Pred leti so celo pisali, da je morala vsa odličja prodati, da je lahko preživljala tri otroke. Dve mladi poljski atletinji sta rekord postavili istočasno leta 1965 v Pragi. Že leto prej sta se Irena Kir-szenstein (sdaj Szewinska) in Ewa Klobuchovvska izkazali v Tokiu. Obema so izmerili 11” 1. Klobuchovvski so leto kasneje prepovedali nastopati iz istih razlogov kot rojakinji Walac-ziewicz 30 let prej. Sledila je inflacija časov 11"1 dokler ni v olimpijskem ’ fihahl' v 'Mehtki •' temnopolta ' A-,meWčantia (Vgomia Tyus' razdalja pretekla v 11 sekundah in naš'privedla’do [tega. kaT Srraj napisali y uvodu.;': : • :■ 1:-. . ” .i, K- ?• OBVKSTILA SPDT priredi od 27. do 31. avgusta POLETNI SMUČARSKI TRENING NA PLAZU POD PRISOJNIKOM (VRŠIČ) za smučarje predtekmovalnega in tekmovalnega razreda, letn. 1960, 1959 in starejše. Bivanje in hrana v koči »Na Gozdu*. Zjutraj bo na razpolago vlečnica, smučarski učitelj pa bo z mladinci ves dan za telovadbo in za smučanje. Plačilo se bo poravnalo v dinarjih. Točna vsota bo določena, ko bo znano število udeležencev tečaja. Zainteresirani naj se čimprej prijavijo, da se rezervirajo mesta in poskrbi za prevozna sredstva. Prijave v Ul. Geppa 9, tudi telefonsko na številko 31-119. Ime, 'naslov in telefonsko številko morajo udeleženci poslati najkasneje do sobote, 14. julija. • « « ŠZ Bor obvešča, da bo Izredna odborova seja v ponedeljek, 9. t.m. oh, 19.30. . . Športno združenje Dom obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za začetnike. Treningi so vsak ponedeljek in. četrtek od 20. do 22. ure na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (UL Mon-tesanto 84). ATLETIKA KOBLENZ, 6. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Zahodni Nemčiji je jugoslovanski atlet Me-djimurec zmagal v teku na 1000 m s časom 2’19”5 ter izenačil s tem jugoslovanski rekord. KRAMLJANJE Z JUGOSLOVANSKIMI «ZVEZDAMI> Ni lahko vsak dan doseči novega rekorda Pavličiceva meni, da bo letos še popravila svoje čase Manjša atletska tekmovanja imajo nedvomno neko prednost: pred ali po končanih tekmah so atleti radi sami na tribuni, od koder sledijo kolegom v arem. Na reški Kantridi se je za Jugoslavijo srečno končala prva važna mednarodna preizkušnja. Vse tekmovalke niso bile s svojimi dosežki e-nako zadovoljne. Radojka Franzotti: »Bila sem počasnejša kot običajno*. »Čemu pripisujete to počasnost?* «Morda je za vse kriva vročina*. «Letos ste dosegli najboljši rezultat v Evropi. Kaj še pričakujete od te sezone?* «Ko bi rezultat ponovila, bi že bila zadovoljna*. Mnogi so od Jelice Pavličič pričakovali rekord vsaj na 100 metrov. Kaj meni o tem pričakovanju prizadeta sama: »Ni tako lahko vsak dar. doseči rekord. Sama se zavedam, da sem letos zanesljivejša, skok od 11”5 do 11”4 pa je le težji kot na primer od 11”7 do U”6. »Ste bolj zadovoljna z 200 metri?* »Brez dvoma*. »Česa si želite?* »Več startov v močni konkurenci*. »Letošnji cilj?* »Državno prvenstvo, polfinale za evropski pokal in balkanske igre*. »Upate, da boste popravili letošnje čase 11"5 in 23”1?» «Posebno na 100 m je rekord možen večkrat. Na 200 je te težje. 400 mislim pustiti za konec sezone in za naprej*. »Na katero tekmo se najraje spominjate?* »Na tisto v Ostravi, ko je Renata Stecher dosegla nov svetovni rekord 10"9. Jaz sem bila z 11”5 četrta, za dvema Kubankama*. Vera Nikolič je bila zadovoljna i napredkom, ki pa je neznaten proti vestem, ki so kasneje prišle iz več evropskih krajev. Nerada prizna kaj takega, čeprav ima za seboj že sedem tekmovalnih let v mednarodni konkurenci. »Naravno je, da pride do zamenjave. Letos sem v zamudi s treningom in mislim, da ostalih letos ne bom več ujela. Prihodnje leto bo pa še ena sezona*. «Ali računate na tretji evropski naslov?* »Naravnost nanj ne! Evropsko prvenstvo pa je za vsakega atleta važen cilj*. »Kaj menite o Jelici Pavličič?* »Izreden talent. Če mene na evropskem prvenstvu ne bo, bo pa ona lahko zmagala*, nam je povedala Vera Nikolič, čakajoč na avtobus za Reko. Bruno Križman miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimfiHHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiMnMiiiiiinimifiiiitiimiiiiiiiiinMmiuiiiiiiiiiiiiimiiimiiuiiiiiiiim V OBČINSKI SINDIKALNI NOGOMETNI LIGI V NOVI GORICI Znana so imena treh moštev ki so se prebila do finala Skupno se je turnirja v malem nogometu udeležilo 34 ekip s 345 tekmovalci Pri letošnjih delavskih športnih igrah OSS v Novi Gorici je v malem nogometu tekmovalo kar 34 e-kip, oziroma se je v 43 tekmah razvrstilo celo 345 igralcev raznih delovnih kolektivov iz območja občine Nova Gorica. Tekmovanje je vodila nogometna podzveza, ki je skrbela za športni razpored, izprašane sodnike'te^šrtžbujbčdga delegata za vsako’ tekmo. Igralci tehn^fro^™^ '• d0^? , . » N »/*■*!■ ** * •Ht**! f tllljšiVf M) Bolnica in Salonit — I. Premagane ekipe so dosegle: 4 mesto PPVS - H., Nova Gorica, 5. mesto Bolnica iz Šempetra (kar je izreden uspeh zdravnikov) ter 6. mesto Salonit - I. iz Anhovega. Uspehi teh treh ekip so še toliko večji, ker ni manjkalo presenečenj, kajti že v predtekmovanju so nepričakovano naglo izpadle močne e-kipe, čeprav so imele delno tudi aktivne igralce, kot PPVS - L, I-skra - I., Gostol - I. in še nekatere. Neporažene so ostale le ekipe: Vozila - I., Grosist - II. ter Vozila - H., ki se bodo pomerile za 1. do 3. mesto v septembru, v finalni borbi (vsaka z vsako). Prvaka je treba torej iskati med Vozili in Grosistom. V teh ekipah pa so večinoma aktivni igralci, ki redno tekmujejo v lubih v velikem nogometu. Pri bi,ht sindikalne športne igre bolj za Rekreacijo, če bi v vseh športnih panogah nallotlflrV/lflavei, ki ne tekmujejo redno kot aktivni športniki. Drugi pa zopet menijo, da imajo člani sindikata vsi enake pravice in tudi na drugih območjih tekmujejo vsi, ker >e gre tudi za doseganje dobrih rezultatov. Glede na izredno zanimanje za mali nogomet je ugotovljeno, da člani delovnih kolektivov hočejo večkrat igrati in tudi tekmovati. Dosedanji način delavskih športnih i-ger je že čas prehitel, kar se tiče malega nogometa. Res ni mogoče govoriti o kaki sistematični rekreaciji, če zagotovijo le dve nogometni tekmi vsaki ekipi, katera nato največkrat že izpade. Prav zato je bil med samim tekmovanjem na licu mesta razgovor s predstavnikom za šport in rekreacijo pri OSS, predstavniki kolektivov in'nogometne podzveze. Prišlo jp