PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 211 (13.149)
Trst, sobota, 24. septembra 1988
Craxi pripravljen na omejene koncesije
Zmeda med strankami glede pogajanj o tajnem glasovanju
DUŠAN KALC
RIM Na fronti tajnega glasovanja nič novega. Še vedno je beseda zmeda najbolj uporabljeni termin pri opredeljevanju razprave na razdaljo kot preludija za razpravo, ki se bo pričela v torek v poslanski zbornici. Za Craxija, ki je včeraj sklical strankino tajništvo in izrazil pripravljenost na omejene koncesije kar zadeva omejitve tajnega glasovanja, povzroča zmedo predsednik senata Spadolini, ki se gre velikega posrednika med večino in opozicijo. Za tajnika komunistične partije Occhetta, ki je včeraj takoj reagiral na izide seje socialističnega tajništva, povzroča zmedo Craxijeva nepopustljivost, ki je osnovana na napačnih predpostavkah. Če bi k temu dodali še vrsto izjav raznih drugih predstavnikov vseh strank, ki se v zadnjih dneh kopičijo na mizah tiskovnih agencij, bi bila slika dejanske zmede še popolnejša.
Medtem se je vladni predsednik De Mita sestal sinoči s svojimi ministri, da bi razčistil še zadnje spore glede gospodarskih izbir, predpoldne pa se je po telefonu razgovarjal s svojim največjim zaveznikom-na-sprotnikom Craxijem o trenutnem političnem položaju, ki ga seveda pogojuje predvsem problem tajnega glasovanja. Craxijeva glavna skrb je, da bi KD ne sklepala kakšnih podtalnih sporazumov s komunisti. To je menda De Miti tudi povedal, De Mita pa mu je baje odgovoril, naj nič ne skrbi. Zaključek: sogovornika sta potrdila željo, da se glede tajnega glasovanja poišče čim ugodnejša rešitev ob spoštovanju vladnega sporazuma. Vse to še ne pove veliko. Kaj v resnici mislijo voditelji italijanskega političnega življenja, bo pokazala razprava v parlamentu.
Na neformalnem sestanku delovne skupnosti v Splitu
Alpe-Jadran prehaja v operativo glede zaščite Jadranskega morja
Fenomen cvetenja alg v Jadranskem morju je bil katalizator, ki je pripeljal do podpisa izredno pomembnega operativnega dokumenta
VOJMIR TAVČAR
SPLIT Dežele delovne skupnosti Alpe-Jadran ocenjujejo, da mora skrbeti za zaščito Jadrana eno samo telo. Observatorij Jadranskega morja, ki je bil ustanovljen pred štirimi leti, je pravilna referenčna točka in ustrezno operativno telo za načrtovanje posega za ozdravitev Jadrana. Ta poseg pa pomeni dopolnitev podatkov o zdravju morja, uskladitev potrebnih posegov in predložitev ustreznih konkretnih načrtov osrednjim vladam.
To je najvažnejši odstavek dokumenta, ki so ga sprejeli predsedniki in predstavniki dežel Alpe-Jadran na neformalnem sestanku v Splitu. Dokument, ki ga bodo sedaj izpilili, formalno pa sprejeli na novembrskem zasedanju predstavnikov skupnosti v Benetkah, nakazuje v bistvu novo obdobje in nove perspektive za delovno skupnost, ki prehaja tako iz deklarativne v operativno fazo.
Eden od pobudnikov prelomnega-sklepa v desetletni zgodovini skupnosti Alpe-Jadran je predsednik Veneta Bernini. O predlogu, ki je nedvomno razburkal vode, se je Bernini dogovarjal v četrtek dopoldne v Ljubljani s predsednikom slovenske vlade Šinigojem, pred tem pa z zastopniki Furlanije-Julijske krajine. Prav predstavniki teh treh dežel so odločilno prispevali, da skupnost Alpe-Jadran vkoraka v drugo desetletje svojega obsto-
ja z jasno vizijo nalog, obenem pa z zahtevo po operativnih pristojnostih. »Dovolj je samo z jamranjem, samo s prikazovanjem nekega stanja, treba je zarezati v to stanje, pripraviti je treba načrte, uskladiti normative. V bistvu je treba preiti od besed k dejanjem,« je v četrtek zvečer med improvizirano tiskovno konferenco poudaril predsednik Veneta Bernini.
Paradoksalno je začrtala prelom v dosedanji zgodovini skupnosti Alpe-Jadran neformalna skupščina, na kateri so bili prisotni maloštevilni predsedniki. Kako velik korak je bil narejen pa dokazuje primerjava med sprejetim osnutkom resolucije in predlogom, ki je bil pripravljen nekaj dni pred srečanjem. Slednji je bil le generičen tekst dobre volje, sprejeti dokument pa nakazuje skupnosti jasno operativno vlogo.
Neformalno srečanje v Splitu je v bistvu nadaljevanje sestanka, ki je bil pred časom na Bledu. Ob tisti priložnosti so se predsedniki dogovorili, da se bodo spomladi sestali v Dalmaciji zaradi ladje Brigitta Montanari. Srečanje so nato odložili za nekaj mesecev, problemu potopljene ladje, ki so jo v tem času dvignili na površje, pa se je pridružilo cvetenje alg, ki je povzročilo toliko skrbi. In prav alge so bile najbrž tisti znak, ki je spodbudil predsednike skupnosti, da ne ostanejo le pri besedah. Osnutek sklepne resolucije, ki
jo bodo dokončno sprejeli novembra v Benetkah, je v tem pogledu zelo jasen. Kot je poudaril med tiskovno konferenco predsednik izvršnega sveta Hrvatske Antun Milovič (kot gostitelj je vodil srečanje), dokument izhaja iz ugotovitve, da je Jadransko morje izredno naravno premoženje, ki ga je treba zaščititi. Italija in Jugoslavija sta to dolžni tudi v odnosu do Evrope. Zaščita in tudi gospodarsko izkoriščanje Jadrana morata temeljiti na poglobljeni znanstveni analizi, ki naj nakaže splošne smernice za zaščito okolja in tudi pogoje, da bi izkoriščanje te dobrine ne povzročalo škode. Predsedniki skupnosti zato pozivajo deželne in osrednje vlade k uveljavljanju zaščitne zakonodaje, obenem pa kot je bilo uvodoma rečeni, predlagajo, naj bo skupnost Alpe-Jadran tisti enotni referent za vse posege. V ta namen so predsedniki zadolžili pristojna telesa skupnosti, naj s posebno pozornostjo preučijo vse preventivne ukrepe za zaščito Jadrana. V treh mesecih pa bodo ta telesa morala predložiti tudi prvi osnutek sanacijskega načrta ob upoštevanju mednarodnih italijansko-jugoslovanskih dogovorov o tem vprašanju. Predsedniki so se tudi obvezali za enoten korak pri osrednji italijanski in jugoslovanski vladi za zaščito Jadranskega morja, prav tako pa bodo stopili v stik z Evropsko skupnostjo in drugimi mednarodnimi telesi.
Po požaru v pristaniškem skladišču umetnih gnojil
Iz Šibenika izselili 12.000 ljudi zaradi dušečega oblaka nad mestom
ŠIBENIK_ - V nekaj mesecih so prebivalci Šibenika doživeli že drugo evakuacijo. Prvič so se morali izseliti poleti, ko so se vneli gozdovi in se je ogenj nevarno približal mestu, drugič včeraj zjutraj, ko je začelo goreti skladišče umetnega gnojila. Iz stavbe se je dvignil oblak gostega dušečega dima, ki je prekril vse mesto. Štab za civilno zaščito se je tedaj odločil in odredil evakuacijo starega mestnega jedra in pristaniške četrti.
Gnojilo, ki ga proizvaja INA v obratu Petrokemija pri Kutini, je sestavina dušika, fosfora in kalija. Po pričevanju šibeniških gasilcev, se je gnojilo vnelo med polnočjo in eno uro, položaj pa se je nevarno zaostril nekaj ur pozneje, ko je streha skladišča popustila (po eni verziji je eksplodirala zaradi požara, po drugi naj bi skladišče odkrili gasilci, da bi bolje gasili). Tedaj se je sprostil oblak plina in štab za civilno zaščito je sprožil alarm.
Bilo je okoli šeste ure zjutraj, ko so zatulile sirene in ko je štab prek valov Radia Šibenik pozval prebivalstvo, naj se oddalji. Po nepopolnih podatkih, je
zapustilo mesto nad 12 tisoč prebivalcev na skupnih 40 tisoč. Vrtci, šole in trgovine so bili zaprti, ustavljeno je bilo delo v tovarnah, ustavljen železniški in pomorski promet. Poleg gasilcev je v Šibeniku delovala samo bolnica. Vsi ostali so se skušali čimprej oddaljiti, kar je povzročilo tudi razumljivo zmedo. Naglica in zmeda sta bili tudi razumljivi, saj je po pričevanju nekaterih dim povsem zasičil uli-
ce, bilo je kot da bi na Šibenik legla gosta strupena megla.
Šele nekaj ur pozneje, ko je zapihal vetrič, se je oblak dima postopno razblinil. Snemalci splitskega TV studia, ki so prišli malo po deseti uri v Šibenik, vedo povedati, da je bil tedaj položaj že normalen. Le povsem prazne ulice so bile dokaz, da se je bilo zgodilo nekaj hudega.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gradnja avtoceste v Istri
KANFANAR — Predsednik predsedstva SR Hrvaške Ivo Latin je včeraj odkril spominsko ploščo v Mrganih v občini Rovinj, s čimer so se začela dela na Jadranski avtocesti v Istri na prehodu preko Limske Drage. Gre za prvo etapo odseka Medaki - Kanfanar jadranske avtoceste, v zahodnem delu Istrskega polotoka na evropski in magistralni poti Trst-Koper-Pulj, ki je posebnega pomena za razvoj turizma.
V tej fazi gradnje, na ekološko zaščitenem območju Limskega kanala bodo zgradili 6300 metrov dolgo cesto z ustreznimi priključki. Obnovili bodo tudi 3500 metrov regionalne ceste, (dd)
SZ in ZDA so dosegle začasen Ne pozabimo sporazum o jedrski razorožitvi na kazalce!
VVASHINGTON — Sovjetska zveza in ZDA so prišle do začasnega dogovora o krčenju jedrskega orožja in medcelinskih raket. V štirih mesecih, kolikor jih še preostane Reaganovi upravi, je namreč nemogoče doseči trajen dogovor^ zato sta sovjetski zunanji minister Sevardnadze in ameriški državni tajnik Shultz obravnavala tako imenovani mini dogovor, ki bo nekakšna podlaga za prihodnje dokončne obveze.
Začasni dogovor prepoveduje obema velesilama izpopolnjevanje strateških raket oziroma dodajanje jedrskih konic; sovjetska raketa SS-25 naj bi ohranila eno tako.konico, ameriški tri-dent pa dosedanjih osem. Ameriške tiskovne agencije poročajo, da se Še-vardnadze in Shultz nista o tem problemu pogovarjala neposredno, pač sta dogovor prepustila posameznim delovnim skupinam, saj imajo ZDA še
nekaj pomislekov glede vsebine mini dogovora, ki bi lahko pogajanja zavlekli v nedogled. Prav tako ni bil ta argument predmet obravnave na popoldanskem srečanju med Ševardnad-zejem in predsednikom Reaganom. Na dnevnem redu Ševardnadzejevega obiska pa so bile še druge pomembne točke procesa zbliževanja med ZDA in SZ, kot na primer žarišča napetosti v nekaterih sovjetskih republikah, spoštovanje človekovih pravic in medsebojno sodelovanje. Shultz je sovjetskemu zunanjemu ministru izrazil negodovanje zaradi kršenja osebne svobode v SZ, izrazil pa je tudi željo, da bi se glasnost čimprej začela odražati tudi kar se tiče političnih izgnancev. Po obisku v VVashingtonu se je Ševar-dnadze napotil v New York, kjer bo sledil zasedanju glavne skupščine OZN.
V noči na nedeljo bomo pomaknili kazalce za eno uro nazaj. Med drugo in tretjo uro zjutraj bo namreč konec letošnje 182-dnevne poletne ure, naš dragoceni čas pa bomo ponovno merili po sončni.
Italiji še dve bronasti kolajni
SEUL — Italija je včeraj na 24. olimpijskih igrah v Seulu osvojila še dve bronasti kolajni, in sicer z Mauriziom Damilanom v hoji na 20 km ter s sabljačem Giovannijem Scalzom. Nadaljuje se tako »italijanska tradicija« v teh dveh športnih disciplinah, ki je »azzurrom« vsa ta leta dala velike uspehe.
Od včeraj so se torej na teh OI pričeli prvi atletski boji. In zanimivi so bili tudi razpleti v bazenu, kjer so dosegli dva svetovna rekorda. Navdušujoč je bil tudi nastop gimnastičark v mnogoboju, kjer je Sovjetinja Sušunova za las ugnala Romunko Danielo Silivas.
Več o olimpijskih dogodkih na straneh 12, 13 in 14.
Na sliki (telefoto AP): Italijan Maurizio Damilano je kot tretji prihodi! skozi cilj, na tleh pa zmagovalec, Čehoslbvak Pribilinec.
Med obiskom jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino Krekiča v Rimu
Ugotovljen uspešen razvoj gospodarske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo
RIM — Italija in Jugoslavija sta razvili na vseh ravneh in na vseh področjih dobre odnose ter ustvarili odlične pogoje za še plodnejše sodelovanje. To je bila osnovna ugotovitev na rednem zasedanju mešane italijansko-jugoslovanske komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje, ki sta mu predsedovala ministra za zunanjo trgovino obeh držav Renato Ruggiero in Nenad Krekič. Ministra sta z zadovoljstvom ugotavljala, da se s pospeškom nadaljuje ugoden trend blagovne izmenjave, ki ga je čutiti že nekaj let, in da obstajajo realni obeti, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. O tem najzgovorneje pričajo statistični podatki za prvih sedem mesecev letošnjega leta, ko je vrednost blagovne izmenjave v obe smeri presegla 1.800 milijonov dolarjev. Zgovoren je tudi podatek, da je postala Italija že lani prvi konvertibilni partner Jugoslavije.
Gospodarsko sodelovanje pa je treba razširiti tudi na druga področja, soglasno menita ministra, ki sta včeraj podpisala obsežen protokol, v katerem je rečeno, da se je treba lotiti s skupnimi močmi tudi vprašanja varstva okolja (s posebno pozornostjo za usodo Jadranskega morja), turizma (s skupnim vlaganjem v infrastrukturne objekte) ter energetike (z
gradnjo infrastruktur, ki bi omogočile Italiji dobavo jugoslovanskega zemeljskega plina).
Druga razveseljiva postavka protokola zadeva avtocestne povezave med državama. Krekič je zagotovil, da so na razpolago sredstva za skorajšnji začetek gradnje tako imenovanih osimskih avtocestnih priključkov Razdrto-Fernetiči, Razdrto-Prevalj in Kozina-Reka.
Največjo novost včerajšnjega srečanja predstavlja načelni dogovor o skupni proučitvi možnosti za ustanovitev italijansko-jugoslovanske banke, kar bi znatno olajšalo uresničevanje skupnih načrtov. To idejo bodo sedaj proučili izvedenci obeh držav na skupnih zasedanjih.
Pogovori so se dotaknili tudi nekaterih kočljivih in še vedno odprtih vprašanj, kot je vprašanje ribolova. Ruggiero je opozoril na problem zaplenjenih italijanskih ribiških ladij in Krekič mu je odgovoril, da bo skušala njegova vlada čimprej rešiti to zade-
Dobršen del pogovorov je bil posvečen uresničevanju memoranduma, ki sta g[a januarja letos podpisala v Rimu tedanji italijanski ministrski predsednik
Goria in predsednik jugoslovanske zvezne vlade Mi-kulič. Tudi na tem področju beležimo spodbudne vesti. Kar zadeva tisti del paketa italijanske pomoči Jugoslaviji, ki predvideva 70 milijard lir za tehnološke izboljšave, znanstveno-raziskovalne pobude in šolanje kadrov, je Krekič zagotovil, da bo Beograd že ta mesec posredoval predloge za njihovo uporabo. Dejal je tudi, da se je nabralo toliko prošenj raznih ustanov in podjetij, da ponudba dejansko presega za celih 100 odstotkov razpoložljivo vsoto sedemdesetih milijard lir. Med včerajšnjim zasedanjem se je vsekakor izboblikoval občutek, da je Italija pod določenimi pogoji pripravljena preseči predvideno vsoto.
Za uporabo nadaljnjih 80 milijard lir posojila po izjemno ugodnih pogojih, ki naj bi služilo Jugoslaviji za sanacijo njenega proračuna, bodo predlogi izdelani in odposlani v teku oktobra. V novembru pa naj bi bili nared predlogi za uporabo 200 milijard lir, ki so bile namenjene skupnim naložbam v industrijske in tehnološke projekte, ali pa italijanskim naložbam v Jugoslaviji, namenjenim vsekakor izvozu.
DUŠAN KALC
V Parizu aretirali Alimontija
RIM — V mrežo protiterorističnega oddelka pariške policije sta se ujeli dve veliki ribi italijanskega levega terorizma. V sodelovanju z UCI-GOS so Francozi namreč prišli na sled in nato aretirali dva vidna predstavnika oboroženega krila rdečih brigad Giovannija Alimontija in En-rica Villimburga.
Alimonti je zaslovel kot telefonist Rdečih brigad v palači Montecitorio. V Italiji so ga aretirali 1982. leta, vendar so ga morali izpustiti na svobodo že leta 1986. Od takrat ni bilo o Ali-montiju več ne duha ne sluha, čeprav so preiskovalci zasledili njegov pečat v ropu v Ulici Prati di Papa ter v umoru senatorja Roberta Ruffillija.
Pripadnika »komunistične partije v boju« Alimonti in Villimburgo sta v Parizu stanovala skupaj. Ko ju je policija aretirala, sta oba imela pri sebi ponarejene osebne izkaznice, svojo pravo identiteto pa sta priznala šele po daljšem zasliševanju in potem, ko so italijanske oblasti posredovale njune prstne odtise in fotografije.
Spetič poročevalec zakona o vračanju in odškodnini istrskim beguncem iz cone B
RIM — Pred meseci je poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek o ratifikaciji in izvajanju sporazuma za dokončno ureditev vseh obveznosti, ki jih predvideva 4. členxosimskega sporazuma in ki zadevajo odškodnino za bivšo italijansko imovino na jugoslovanskem območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Sedaj je na vrsti senat. Včeraj so v senatni komisiji za zunanje zadeve soglasno, brez vsakršne razprave, odprli pot zakonskemu osnutku. Velika zanimivost senatnega postopka je v tem, da so poverili poročevalsko vlogo slovenskemu senatorju Stojanu Spetiču kot predstavniku opozicije. Navadno imenujejo za poročevalca predstavnika večine. Ta izbira pomeni, da glede ratifikacije pomembnega dela italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma ni bistvenih razhajanj med večino in manjšino v parlamentu.
Sen. Spetič je v dolgem poročilu orisal glavne značilnosti 4. člena, ki predvideva, da mora Jugoslavija kot odškodnino za razlaščena premoženja v bivši coni B izplačati Italiji 110 milijonov dolarjev, in sicer v 13 letnih obrokih z začetkom odplačevanja 1. januarja 1990, ter da vrne imetja 179 istrskim beguncem. Spetič je posvetil veliko pozornosti tudi samemu osimskemu sporazumu, ki je končno razčistil dolgoletne spore okrog mejnega vprašanja, čeprav je imel hkrati dramatične posledice za usodo skupnosti, ki živijo ob meji. Na meddržavni ravni pa je vsekakor prevladala politika dobrososedskih odnosov, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in sodelovanja. V tem okviru sporazum določa vrsto operativnih načel za gospodarsko kooperacijo ob meji ter razne druge ukrepe, ki naj bi prispevali k ustvarjanju vzdušja miroljubnega sožitja. Nato je opozoril na obveznosti obeh držav, ki izhajajo iz osimskega sporazuma, o zaščiti pravic narodnostnih manjšin, slo-
venske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Poročevalec Spetič je na koncu pozval vlado, naj odpravi vse birokratske in druge ovire pri vračanju imetij istrskim beguncem ter pri izplačevanju odškodnin. Ravno tako bo treba pozorno slediti gradnji avtocestnih povezav z Italijo, za kar se je Jugoslavija obvezala ob podpisu sporazuma. Pri tem je omenil gospodarske in druge težave Beograda, pozitivno pa je ocenil izpričano pripravljenost vlade SR Slovenije, da se, četudi z lastnimi sredstvi, loti istočasne gradnje avtocestnih priključkov.	D. K.
Za večjo integracijo SFRJ Z evropskim gospodarstvom
GRADEC — Dvanajsto zasedanje mešanega odbora za sodelovanje med Jugoslavijo in Evropskim združenjem za prosto trgovino (EFTA) je prineslo presenečenje, ki se ga velja razveseliti. Jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil član zvezne vlade dr. Oskar Kovač, je jasno priznala, da je mogoče pričakovati bistvene spremembe v odnosih med EFTA in Jugoslavijo. Slednja je pripravljena sprejeti recip-rociteto v odnosih, kar pomeni, da bo prišlo do vzajemne ukinitve carin za industrijsko blago. To pa ne pomeni nič drugega kot pristop Jugoslavije k združenju.
V okviru EFTA je bila nedavno ustanovljena izvedenska skupina, ki bo sestavila poročilo o jugoslovanskih predlo-
gih. Rezultate bo predstavila novembra letos v Ženevi na rednem zasedanju gospodarskih ministrov EFTA.
Očitno je Jugoslavija, ki ni članica nobene izmed evropskih integracij, je pa edina država zunaj zahodnoevropskega gospodarskega prostora, s katero ima EFTA institucionalizirane odnose, spoznala nevarnosti, ki ji grozijo 1992. leta. Lani je dala na zasedanju mešanega komiteja EFTA - Jugoslavija v Novem Sadu prve predloge o institucionalizaci-ji trgovinskih tokov. Ob obisku generalnega sekretarja EFTA Georga Reischa v Beogradu junija letos so ideje ustrezno razvili. Sedanji premik proti vratom v Evropo vzbuja prvo upanje, da Jugoslavija čez štiri leta ne bo ostala osamljen otoček sredi Evrope.	D. V.
Kamoristi umorili občinskega svetovalca
NEAPELJ — Neapeljska kamora je podpisala še en umor. Pod streli plačanih morilcev je tokrat padel občinski svetovalec iz SantAntonia Abate, 41-letni Diodato D'-Auria.
Morilci so pričakali DAurio v Ulici Lettere, nekaj sto metrov proč od vile, kjer je žrtev stanovala z družino. DAuria je sedel v svojem mercedesu in čakal hčerko, ki bi jo moral pospremiti v šolo. Ko je 17-letna Maria sedla v avto, se je pričelo streljanje. Prvi je streljal morilec, ki se je skrival za nekim zidkom. Občinski svetovalec je omahnil na volan, hčerka pa je bila toliko prisebna, da je potegnila ročno zavoro in se skrila na dno avtomobila. Trojica kamoristov se je skrivala tudi v nekem parkiranem avtomobilu, iz katerega so nato streljali na že mrtvega DAurio. Trije streli do ga zadeli v tilnik.
Žrtev kamoristične zasede je bil izvoljen v vrstah krščanske demokracije, po izvolitvi pa je DAuria zapustil stranko in se približal krajevni listi katoliških demokratov. DAuria je bil bivši odbornik za javna dela, bil pa je lastnik nepremičninske družbe IPA, ki je imala sedež v SantAntoniu Abate ter podružnico v Rimu.
Po hudih neredih preteklih dni se položaj v Zakavkazju umirja
MOSKVA — Stanje v armenskem glavnem mestu Erevanu se je po četrtkovih masovnih demonstracijah nekoliko umirilo. Včerajšnjih stavk in demonstracij se je udeležilo znatno manj ljudi, prav tako so začeli redno delati javni prevozi in tudi v nekaterih šolah so imeli reden pouk. Kaže tudi, da je zmernemu gibanju, ki ga vodita intelektualca Silva Kapu-tikjan in Zorij Balajan le uspelo preglasiti skrajneže, ki ne nasprotujejo niti nasilnim oblikam protesta. V Gorskem Karabahu pa je še vedno v veljavi policijska ura, prav tako so v pripravnem stanju posebne enote sovjetske vojske, ki nadzorujejo strateške točke in nekatera javna poslopja v Erevanu.
Informacije iz Zakavkazja prihajajo tako rekoč po kapljicah, uradni viri pa so le sporočili, da je bilo v tem poslednjem protestnem valu 48 ranjenih, ena oseba pa je umrla. V
Gorskem Karabahu je policija zaplenila večje količine orožja in eksploziva, ne prizanaša pa niti lastnikom hladnega orožja, zlasti potem, ko je v nekaterih armenskih domovih prišlo do osebnega obračunavanja z Azerbajdžanci.
Odbor za Gorski Karabah je včeraj še enkrat poudaril zahtevo po izrednem zasedanju vrhovnega sovjeta Armenije, na katerem bi obravnavali manjšinski problem v republiki in oblikovali tudi krščansko-armensko enklavo v Azerbajdžanu. Armenski nacionalisti obtožujejo azerbajdžanske oblasti, da stalno kršijo kompromis, do katerega je prišlo preteklega 28. julija, ko je vrhovni sovjet obljubil večjo avtonomijo tej republiki. Opozarjajo pa tudi na dejstvo, da azerbajdžanske oblasti spodbujajo priseljevanje Azerbajdžancev v Gorski Karabah, v vidiku ljudskega štetja, ki bo v začetku prihodnjega leta.
Amin Džemajel samovoljno imenoval novega premiera
Šef libanonske začasne vlade Aoun
BEJRUT — Zaradi nesklepčnosti so v libanonskem parlamentu včeraj že tretjič v 36 dneh prestavili izvolitev novega predsednika države. Krščanski člani parlamenta so namreč ponovno bojkotirali sejo tega telesa in tako zaostrili že itak občutljiv položaj v državi.
Dosedanjemu predsedniku republike Džemajelu je zapadel mandat v četrtek opolnoči, tik pred iztekom dolžnosti pa je poveril krščanskemu generalu Miche-lu Aounu, poveljniku vojaških sil, sestavo začasne vlade. Džemajel je svojo od-
ločitev utemeljil z željo, da bi začasna vlada olajšala prenos predsedniške oblasti, vendar je sklep naletel na zelo ostre reakcije v muslimanskih vrstah. Aounovo imenovanje so označile za obliko vojaškega udara in poleg tega potrdile naklonjenost dosedanjemu šefu vlade Hosu. Aoun je sicer v začasno šestčlansko vlado poklical tudi tri muslimanske predstavnike, vendar so ti, na pritisk voditeljev sunitov, šiitov in druzov, zavrnili imenovanje.
Položaj je trenutno zelo zapleten. Na eni strani je krščanski tabor, ki priznava legitimnost Aounovega kabineta, na drugi pa muslimanske komponente, ki podpirajo »staro« vlado sunita Rosa. Da je nesoglasje med obema taboroma precejšnje, priča izjava voditelja druzov Džum-blata, enega od šestih muslimanskih članov Kosove vlade, ki je napovedal skorajšnjo sejo tega izvršnega telesa. Začasna vlada Michela Aouna pa se je medtem že sestala, in to kljub temu da na seji ni bilo muslimanskih članov vlade.
Največ nesoglasij med krščanskim in muslimanskim taborom zadeva odnos do sirskih čet, ki jih krščanska stran smatra za okupatorje. Do polemik med obema stranema pa je prišlo tudi zaradi kraja, ki je bil določen za izvolitev novega predsednika Libanona. Medtem ko je muslimanska stran vztrajala pri starem parlamentu, ki se nahaja na t. i. zeleni črti Bejruta, pa so kristjani zahtevali zasedanje drugje.
• Iz Šibenika izselili
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Gasilci in štab civilne zaščite, tehniki Petrokemije in pripadniki vojaškega oddelka za jedrsko, biološko in kemijsko zaščito, doslej še niso ugotovili vzroka požara. Kaže, da je začelo tleti pod gomilo umetnega gnojila, vzrok pa ni znan. Gnojilo NPK se namreč vname šele pri 400 stopinjah C. Žarišče pa je, kot kaže, čisto pri dnu, pod 17 tisoč tonami gnojila. Izključena je zato sabotaža, vendar zakaj je začelo tleti? Trajalo je precej ur preden so gasilci lahko obvladali požar, tako da so se ljudje proti večeru začeli vračati in kaže, da sedaj ni več nevarnosti, čeprav požar še ni bil povsem po-gašen. Ko se je mračilo, so z buldožerji še vedno odstranjevali gnojilo, da bi gasilci tako lahko prišli do žarišča in povsem pogasili ogenj.
Popoldne so prišli v Šibenik predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Antun Milovič, predsednik sabora Andjelko Ru-njič in drugi člani republiških oblasti, da bi z vodstvom splitske občine preučili položaj. Ironija usode je hotela, da se je predsednik Milovič dopoldne udeležil sestanka predsednikov delovne skupnosti Alpe-Jadran, na katerem so razpravljali ravno o vprašanju zaščite okolja. Se večja ironija pa je, da so se dopoldanskega srečanja udeležili tudi predstavniki družbe INA, ki so orisali naprave za odkrivanje plina in nafte na Jadranu. Sprejeli smo varnostne ukrepe, je dejal eden od poročevalcev, da bi preprečili onesnaženje, možna pa je vselej okvara ali človeška napaka, čeprav je doslej v dvajsetih letih dela ni bilo. Skoraj v opomin človeškemu napuhu je ob isti uri na Šibenik legel oblak strupenega plina.
Zaradi vdihavanja strupenega plina so v šibeniški bolnici pregledali 65 ljudi, šest ljudi pa so pridržali na zdravljenju.
V. T.
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I
Zaradi neperspektivnega programa
Sežanski iskraši prekrižali roke
SEŽANA — Nejasna in nedonosna programska usmeritev, strah pred odpuš-čenjem delavcev, za katere ni dela ter seveda nezadovoljstvo nad osebnimi dohodki (povprečje 346.310 dinarjev) je že v četrtek zjutraj spodbudilo 253-član-ski kolektiv Iskre Elektroakustike v Sežani, da je od svojega vodstva in občinskih funkcionarjev zahteval jasne odgovore, kaj nameravajo storiti za izboljšanje njihovega položaja. Ker v četrtek tak pogovor še ni bil mogoč, so svojo zahtevo podkrepili tudi s prekinitvami dela.
Šele včeraj zjutraj pa so se zbrali na izrednem zboru, na katerem so na pobudo predstavnikov občinskega vodstva izvolili stavkovni odbor. Pri tem so sežanski iskraši izrazili vso podporo vodstvu svoje osnovne organizacije sindikata in njenega predsednika celo izvolili tudi za predsednika stavkovnega odbora.
Ker delavci še niso imeli jasno oblikovanih zahtev, tudi večurni sestanek njihovih predstavnikov z vodstvom podjetja in občine včeraj še ni prinesel oprijemljivih rezultatov, tako da bodo z iskanjem rešitve za tretji najšibkejši člen sežanskega gospodarstva nadaljevali prihodnji teden.
Damjan Hrovatin, sekretar občinskega sindikalnega sveta, je povedal, da je za nezadovoljstvo v Telematiki več vzrokov, največji med njimi pa je vsekakor neperspektivni proizvodni program, saj so delovne zmogljivosti tovarne izkoriščene le približno eno tretjinsko.
Ob tem, da so delavce k protestu spodbudili tudi podobni uspešni ukrepi drugih kolektivov po Jugoslaviji, pa so bile neposredni povod za stavko tudi neizpolnjene obljube v zvezi z osebnimi dohodki.
JANEZ ODAR
Problemska konferenca o narodnosti
KOPER Komisija za narodnosti pri predsedstvu občinske konference SZDL Koper je pripravila dolg seznam ugotovitev stališč in sklepov, s katerimi naj bi v občini uresničevali posebne pravice pripadnikov italijanske narodnosti. Na nekaterih področjih tega uresničevanja je že opaziti izboljšanja (na primer pri vidnih oznakah in javnih napisih je zdaj pogosteje zastopana dvojezičnost kot še pred nekaj leti), vendar je še veliko nalog nedokončanih. Zato je koprska komisija za narodnosti predlagala vrsto konkretnih ukrepov.
Občinska skupščina bi morala imenovati delegatsko skupino, ki naj bi pripravila ustreznejše (manj zbirokratizirano) besedilo, s katerim so v statutih in drugih splošnih aktih opredeljene posebne pravice narodnosti, s primernejšo štipendijsko politiko naj bi zagotovili izšolanje več učiteljev za poučevanje italijanščine, občinski ali obalni izvršni svet naj bi ustanovil posebno prevajalsko službo, ki bi jo koristile vse tiste službe, ki morajo poslovati dvojezično. Prav tako naj bi dosledneje preverjali znanje italijanščine predvsem pri upravnih delavcih in funkcionarjih. Izvršni svet občine Koper naj tudi stori vse za obnovo prostorov Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci v Kopru. Skupščina Obalne skupnosti naj preko republiških in zveznih organov zahteva, da popis prebivalstva v letu 1991 ne bi vseboval vprašanj, na podlagi katerih bi bilo moč preštevati pripadnike narodnosti, družbenopolitične organizacije naj bi posebej obravnavale in se opredelile do aktualnih pobud, ki nastajajo zadnje čase med pripadniki narodnosti. Te in še nekatere druge ugotovitve bodo zdaj posredovali v javno razpravo, po njej bodo celotno gradivo dopolnili in v občini sklicali problemsko konferenco, ki jo bo organizirala socialistična zveza, problematiko narodnosti pa bo podrobneje obravnavala tudi občinska skupščina, na kateri bo vlogo četrtega zbora zastopal sis za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti.
Biasutti
sprejel
Brezigarja
TRST — Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je sprejel svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Breziga-raja.
Srečanje je sodilo v okvir odnosov med deželnim odborom in Slovensko skupnostjo.
Na sestanku sta se sogovornika pogovarjala o nekaterih specifičnih problemih, med katerimi o zakonu o zaščiti slovenske manjšine in o razvoju Krasa.
Svetovalec Brezigar je med pogovorom podčrtal potrebo po sprejetju nekaterih posegov, ki jih je treba usmeriti v podporo tradicionalnemu gospodarstvu na Krasu in poleg tega izrazil željo, da bi deželni odbor Fur-lanijre-Julijske krajine čimprej odobril statut Kraške gorske skupnosti.
Tesnejše vezi med Ferraro in Koprom
KOPER — Na današnji »šagri pla-ve ribe« v mestni četrti Ulice Bologna v Ferrari bodo podpisali prijateljsko listino med omenjeno mestno četrtjo in krajevnimi skupnostmi Ankaran in Hrvatini. S tem bodo še dopolnili prijateljske vezi med Ferraro in Koprom, ki ju že vrsto let veže listina o pobratenju. Današnje prireditve v Ulici Bologna se bo udeležilo kar 56 članov kulturno umetniškega društva Božidar Kolarič iz Hrvatinov in sicer člani mešanega pevskega zbora, folklorna skupina, na prireditvi pa bo sodelovala tudi lutkovna skupina Papilu. Poleg nastopajočih bo v Ferraro na šagro plave ribe odpeljal tudi poln avtobus krajanov obeh Krajevnih skupnosti.
I. U.
CYRAN0 DE BERGERAC v PDG v Novi Gorici
NOVA GORICA — Primorsko dramsko gledališče bo v četrtek, 29. 9. 1988 uprizorili prvo premiero v letošnji sezoni. CVRANO DE BERGERAC Edmonda Rostanda, veliki tekst francoskega gledališča v prevodu Otona Župančiča, je s sodelovanjem celotnega igralskega ansambla PDG zrežiral Dušan Mlakar z Binetom Matohom v naslovni vlogi in gostjo Barbaro Lapajne kot Roksano. Dramaturg Goran Schmidt, scenograf Marko Krumberger, kostumografka Alenka Bartl, avtor glasbe Lado Jakša, po-stavljalec sabljaških scen Andrej Zajc, kreator maske in lasulj Zoran Lemajič.
V Železni Kapli 9. obirsko srečanje pisateljev narodnosti
ŽELEZNA KAPLA — Literatura manjšin in prevajanje je osrednja tema letošnjega 9. obirskega srečanja pisateljev narodnostnih manjšin, ki se je začelo včeraj v Železni Kapli v Avstriji. Na srečanju, katerega pobudnik je bil pokojni koroški pesnik in pisatelj Valentin Polanšek, sodelujejo predstavniki koroških Slovencev v Avstriji, slovenski književniki, madžarski pisatelji, ki živijo v Sloveniji, italijanski pisatelji iz Slovenije, Slovenci iz Italije, predstavniki gradiščanskih Hrvatov, Lužiških Srbov, Južnih Tirolcev in tudi nemško pišoči koroški avtorji. Prireditelji tega že tradicionalnega srečanja na Obirskem, Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in domače kulturno društvo Obir, so se letos odločili, da bodo poglobili vprašanje literarnega prevajanja, ker je le-to sila aktualno za manjšino in tudi pomembno za uveljavitev manjšinskih avtorjev, ne le v strogo večinskem okolju, pač pa v širšem srednjeevropskem kontekstu.
Uvodna referata sta včeraj prebrala Silvija Borovnik in Horst Ogris. Borovnikova je razčlenjeno vprašanje prevajanja in sicer ne le strogo na literarnem polju, pač pa se je v svojem prispevku zaustavila tudi ob pomenu prevajanja na drugih področjih. Horst Ogris je dal srečanju polemično noto s svojim prispevkov z naslovom »Prevajanje, zavajanje, laž«. Na literarnem večeru sta udeležencem predstavila svoje delo Južni Tirolec Gerhard Koffler in koroški Slovenec Jani Oswald.
Danes se bo obirsko srečanje nadaljevalo z referatom Helge Mračnikar o literaturi koroških Slovencev v prevodu in s prispevkom Hansa Kipsmullerja o literarni večjezičnosti v okolici Gorice. Popoldne so na sporedu kratki referati sodelujočih avtorjev in prevajalcev, ki bodo načeli diskusijo o osrednji temi srečanja. Zbor manjšinskih pisateljev na Obirskem se bo zaključil jutri z literarno matinejo na Radi-šah.
MARJAN KEMPERLE
Piranski mladinci prišli iz pripora
KOPER - Preiskava proti trem piranskim mladincem, osumljenim kaznivega dejanja grabeža v zvezi z afero hob-by bus, še ni zaključena, se pa približuje koncu, trije osumljeni mladinci so že včeraj prišli iz pripora, smo lahko zvedeli na današnji tiskovni konferenci pri koprskem preiskovalnem sodniku.
Predsedstvo piranske občinske konference ZSMS je tudi že sprejelo sklep, s katerim so izrekli nezaupnico predsedniku in članu predsedstva OK ZSMS Piran. Člani predsedstva so menili, da je uvedba preiskovalnega postopka proti obema mladinskima funkcionarjema povzročila politično škodo občinski konferenci ZSMS in so zato občinski konferenci ZSMS predlagali, da ju na seji 5. oktobra razreši funkcij, vendar naj bi jima predhodno omogočili.da sama odstopita.
* * *
Bistvo kaznivega dejanja, s katerim naj bi si trije mladinci prisvojili 9,9 milijona dinarjev pri poletnem poslovanju s hobby busi, je skrito v sklepu predsedstva OK ZSMS z dne 19. julija 1988. Po mnenju preiskovalnega sodnika je bilo predsedstvo izigrano, ker so temu predsedstvu trije obdolženi podali netočne podatke o dotedanjem poslovanju hobby busov, na osnovi česar so se potem odločili za nagrado dvema od treh mladincev. (Predsednik OK ZSMS naj te
nagrade sploh ne bi bil deležen.) Iz zapisnika s te seje je moč razbrati, da bi smela dva mladinca za organizacijo prevozov prejeti vsak po 25 odstotkov od ostanka čistega dohodka, medtem ko je pri zaslišanju večina članov predsedstva trdila, da so se dogovorili le za 25 odstotkov (za oba skupaj). Preiskovalni sodnik meni, da je tudi ta odstotek sporen, ker naj bi se zanj člani predsedstva odločili na osnovi informacij o nizkem ostanku čistega dohodka, čeprav naj bi bilo že tedaj - 19. julija - jasno, da gre za višji ostanek čistega dohodka, ali pa so si obdolženi že pred tem sestankom delili več, kot bi smeli. Višina ostanka čistega dohodka naj bi bila po ugotovitvah preiskovalnega sodnika taka, da bi lahko tedaj (19. 7.) M. Z. in S. K. prejela mesečno vsak po 300 tisoč, torej skupaj 600 tisoč dinarjev. Že šest dni prej pa so si osumljeni prvič nakazali 2,25 milijona dinarjev za opravljeno delo preko Mladinskega servisa na imena različnih študentov. Ti so 21. julija denar prejeli na knjižice, ga dvignili in izročili obdolženim. Tak sporen način obračunavanja so še nekajkrat ponovili. Obdolženi pa naj bi od posameznih voznikev-študentov prejemali tudi gotovino v višini 900 tisoč dinarjev in si ga prilastili, čeprav bi denar morali nakazati na račun OK ZSMS.
Preiskavo naj bi, zaradi zaslišanja še nekaterih prič, zaključili v prvih dneh meseca oktobra.
BORIS ŠULIGOJ
»Kako pa se zdaj počutiš, Tim?« ga je vprašala, ko je zatisnila okna, da je postalo v sobi mračno.
»Počutim se dobro, vendar sem strašansko utrujen.«
»Potem pa spi, ljubček. Ko se boš zbudil, pa pridi k meni. Tukaj bom.«
Konec tedna je minil brez posebnosti. Tim je bil tih, telesno si še ni čisto opomogel, toda Mary ni opazila posebnih znakov, ki bi kazali, da že močno pogreša mater. V nedeljo popoldne ga je posadila na prednji sedež svojega velikega bentleya in se odpeljala po Rona. Čakal ju je na verandi, in ko je zagledal avto, jima je s kovčkom v roki pritekel nasproti, tako da je preskakoval po dve stopnici naenkrat. Kako star je videti, je pomislila Mary, ko se je obrnila, da bi mu odprla zadnja vrata. Kljub vitki postavi in fantovskemu načinu gibanja, sploh ni bil mladenič. Ob pogledu nanj jo je zaskrbelo. Pomislila je na Tima, če bi ostal brez matere in očeta. Po Dawnijinem izbruhu v petek je bilo malo verjetno, da bi ju bila ona pripravljena nadomestiti; zdaj je na prvem mestu njen mož. To je bilo za Davvnie morda dobro, za člane njene najožje družine pa je slabo kazalo. In kako, zaboga, naj ona, Mary Mortonova, vzame Tima k sebi, če bi se Ronu kaj zgodilo? Zdaj se je zdelo, da
vsi mislijo najslabše, kaj bi si šele mislili in naredili, če bi se Tim za stalno preselil k njej? Že ob sami misli na to se je zgrozila. Le Ron, Archie Johnson, stara soseda Emily Par-kerjeva, Tim in ona sama, so bili mnenja, da je ta zveza dobra. Kar streslo jo je ob misli, kaj bi Dawnie rekla ali storila. Gotovo bi prišlo do škandala, če ne celo do sodne razprave. Toda naj se zgodi karkoli, Tima je treba obvarovati hudega in posmeha. V resnici je bilo prav malo pomembno, kaj se bo zgodilo z njo, ali z Dawnie in njunima življenjema. Pomemben je bil samo Tim.
Rona je kljub prizadetosti in žalosti zabavalo, ko je opazoval Tima na poti v Gosford, ko je pritiskal nos na okensko šipo in ves zavzet strmel v mimo bežečo pokrajino. Ko je Mary pogledala v vzvratno zrcalo, ga je videla, kako opazuje sina in se pri tem nasmehnila.
»Nikoli mu ni dovolj, gospod Melville. Kaj ni čudovito, če človek ve, da uživa v vsakem potovanju tako kot v prvem?«
Ron je prikimal. »Kako prav imate, gospodična Mortonova! Nikoli nisem vedel, da tako uživa v potovanju. Kolikor se spominjam, je tistih nekajkrat, ko smo ga hoteli z avtom popeljati na izlet, vse pobruhal. Kakšna svinjarija! Pa še v zadrego nas je spravil, ker avto ni bil naš. Če bi vedel, da bo to prerasel, bi bil kupil avto in ga malo vozil naokoli. Ko ga zdaj tako gledam, sem zelo jezen sam nase, da tega nisem poskusil.«
»No, gospod Melville, zaradi tega se vam ni treba vznemirjati. Tim je vedno srečen, če gre vse dobro. To je zanj le drugačne vrste sreča, to je vse.«
Ron ji ni odgovoril; oči so se mu napolnile s sozami in moral je obrniti glavo, da se je lahko zagledal skozi okno.
Potem ko ju je Mary namestila v svoji poletni hišici, se je začela pripravljati na odhod nazaj v Sydney. Ron jo je gledal ves obupan.
»Presneto, gospodična Mortonova, mar odhajate? Mislil sem, da boste ostali tu z nama.«
Odkimala je. »Na žalost ne morem. Jutri moram biti v službi. Moj šef ima prihodnji teden veliko zelo pomembnih sestankov, zato moram biti tam, da mu bom v pomoč. Mislim, da je v hiši vse, kar bosta potrebovala. Tim ve, kje je kakšna stvar in pomagal vam bom, če boste naleteli na kakšne težave v kuhinji ali kje drugje v hiši. Rada bi, da se počutite tukaj kot doma, da počnete tisto, kar vas je volja in kadar vas je volja. Hrana je raznovrstna in dovolj je je. Če pa bi slučajno morali v Gosford, boste našli telefonsko številko taksija v beležnici ob telefonu in vztrajam, da račun plačam jaz.«
Ron je vstal, ker si je že oblačila rokavice in se pripravljala na odhod. Prisrčno ji je segel v roko in se nasmehnil.
»Zakaj me ne kličete Ron, gospodična Mortonova? Jaz pa vas bom klical Mary. Zdi se mi nekam neumno, da se kar naprej obkladava z gospodom in gospodično.«
Zasmejala se je in mu za hip ljubeče položila roko na ramo. »Ja, strinjam se, Ron. Pa bodiva odslej naprej Ron in Mary.«
»Kdaj pa se bomo spet videli, Mary?« jo je vprašal Ron in ni vedel, ali naj jo kot hišni gost pospremi do vrat ali naj se vrne v svoj naslanjač.
»V petek zvečer, vendar nikar ne čakajte z večerjo name. Morda bom morala ostati v mestu in večerjati s svojim šefom.«
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Nova sezona našega gledališča v ocenah njegovih upraviteljev
Ob vpisovanju abonmajev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, so podali člani Izvršnega sveta sledečo ižjavo:
Prof. Jože Pirjevec, predsednik
Kakšna bo letošnja sezona? Ima me, da bi rekel, da je vse na Jupitrovih kolenih, pa vendar nočem biti tak pesimist. Mislim, da je tudi od nas marsikaj odvisno, ne samo od višjih sil, kakšno sezono bomo oblikovali. Jaz sem prepričan, da bomo oblikovali dobro sezono, kajti začeli smo z elanom, dela se s polno paro. Prepričani smo, da smo izbrali repertoar, ki bo marsikomu po godu, ki bo vsakemu nekaj dal in tako moram reči, da se te sezone nadvse veselim, kajti videli bomo dosti lepega, dosti zanimivega in dosti zabavnega.
Arh. Darij Jagodic, podpredsednik
Kot eden izmed podpredsednikov gledališča si želim samo eno, da bi sezona res bila všeč našim abonentom, našim ljudem, nam upraviteljem pa, da bi jo uspelo speljati do konca, da bi ne imeli finančnih problemov, kot smo jih imeli zadnja leta, na žalost, vedno. Upam, da bo letos boljše.
Saša Rudolf, podpredsednik
Tudi v Koreji poznajo rek, da edinole bolnik ceni zdravnika. Če to velja za najpomembnejšo dobrino, lahko rek razširimo na kulturne pridobitve, ki so del nas samih. Med japonsko zasedbo je bilo domače gledališče prepovedano, vsiljeno japonsko. Po korejski vojni se je gledališka dejavnost razbohotila. Zanimanje je toliko, da so abonmaji posameznih gledališč na mah razprodani. Res je, da je pri nas presedeti večer pred TV ekranom udobno in neobvezujoče, toda televizijska elektronika skriva v sebi past, ki nas zna z nekaj desetletij spremeniti iz družabnih v povsem asocialne posameznike. Ne pozabimo za to na abonma SSG v Trstu, ki nam obenem nudi visoko umetniško kvaliteto in priložnost za družabnost.
Silvij Tavčar, blagajnik
Z veliko težavo in velikimi napori smo zaključili minulo gledališko sezono, a tudi prihodnja ne bo brez težav, ker si želimo ohraniti vsebinsko kvaliteto in profesionalnost. Istočasno moramo zagotoviti gledališču določene dohodke. Upravičeno pričakujemo razumevanje in podporo s strani naših obiskovalcev, s strani naših podjetij pa, da bi tudi to sezono sponso-rizirala naše gledališče kot so doslej.
Marija Ferletič, tajnica
Upravni in izvršni svet sta posvetila dosti sej problemu, kako prikrojiti program željam našega občinstva in kako ga uskladiti s finančnimi sredstvi, ki so vedno zelo skromna. Računamo, da bodo tudi režiserji opravili svoje delo tako, da bodo občinstvo zadovoljili. Pričakujemo, da bodo naši ljudje zadovoljni, kajti gledališče bo živelo in bo vedno bolj napredovalo le, kolikor bo imelo prisotnost občinstva.
Danes zvečer ob 19. uri ob sodelovanju cele vasi
V Trebčah bodo počastili 10-letnico poimenovanja šole po Pinku Tomažiču
V Trebčah bo danes lepa slovesnost, na katero se pripravljajo vaščani, predvsem pa domača šola s svojimi učiteljicami in učenci, in s katero bodo počastili 10. obletnico poimenovanja šole po Pinku Tomažiču.
»Sobotna in nedeljska slovesnost bo krona požrtvovalnega dela, ki so ga opravili vaščani; prireditev v Ljudskem domu z nastopom recitatorjev in pevskega zbora ter odkritje spomenika Pinku Tomažiču pa"bosta tudi začetek novega obdobja šole, skozi katero je šlo toliko trebenskih rodov. Vsi si želimo, da bi bila prihodnost te šole še svetlejša in uspešnejša od njene preteklosti.«
Tako je zapisal naš dnevnik 22. 9. 1978, dan pred poimenovanjem tre-benske šole. Pa si oglejmo, kako je omenjeni dogodek zabeležila v posebnem albumu s slikami in članki o tej prireditvi, ki ga hrani šola, Damjana Furlan, takratna učenka 4. razreda.
»V naši šoli je bila 24. septembra 1978 slovesnost ob poimenovanju šole. Dan je bil zelo lep. Prišli so ravnatelji, učitelji, profesorji in drugi predstavniki oblasti. Na slovesnost je prišla tudi Pinkova mama. Prišla je tudi delegacija šole Pinko Tomažič iz Kopra. Glavna slovesnost se je začela ob treh popoldne, ko je Pinkova mama odkrila spomenik. Oliver in jaz sva jo spremljala. Ob spomeniku so stale žene, oblečene v narodne noše. Nastopili so zbor in recitatorji, vmes pa smo recitirali tudi mi. Vsi učenci smo imeli majčke z napisom "Osnovna šola Pinko Tomažič". Šolo smo poimenovali po Pinku Tomažiču zato, ker je ljubil slovenski jezik in je dal zanj svoje življenje.«
Dolgo so se takrat v Trebčah pripravljali na to pomembno slovesnost in poimenovanje. Premostiti je bilo treba številne birokratske zapletljaje in še druge ovire ter težave, da je prišlo do odobritve izbire imena šole. Potem pa se je začelo delo za vaščane, ki so sklenili, da bodo uredili ne samo šolske prostore, temveč tudi zunanjost šole ter da bodo postavili Tomažiču tudi spomenik. Bilo je potrebnih nad 1000 delovnih ur, ki jih je spremljala tudi uspešna nabiralna akcija.
V podobnem vzdušju kot pred desetimi leti se tudi danes trebenska šola, skupno z vaščani, pripravlja na nocoj-
šnjo slovesnost^ki bo ob 19. uri v šolskih prostorih. Želja vseh je, da bi bila nocojšnja proslava priložnost za obuditev spominov na dogodke pred desetimi leti, da pa bi bila tudi priložnost, ko si naša slovenska javnost potrdi obljubo in obvezo, da bo svojo šolo čuvala, da ji bo stala ob strani, da ji bo v pomoč pri njenem delu, da bo, skupno s šolniki, učenci in dijaki ohranjala ideale, ob katerih je začela ponovno rasti in s pomočjo katerih mora na svoji poti tudi vztrajati.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (arhivski posnetek): tako je pred desetimi leti potekalo prostovoljno delo vaščanov pred trebensko šolo.
Pogovor s profesorico Ljubo Berce Košuta, ki odhaja v pokoj
»Slovenska šola ne zaostaja za italijansko«
Med šolniki, ki so vse svoje življenje posvetili šoli in vzgoji mladih in ki gredo letos v pokoj, je tudi profesorica Ljuba Berce Košuta, ki je zadnjih 15 let poučevala knjigovodstvo na trgovskem zavodu. Tudi njej je izredno težko zapustiti šolo in dijake, s katerimi je preživljala svoje dneve. »To je težka odločitev, da se ločiš od mladine. Meni je bilo vedno všeč delati z mladimi, saj sem se udejstvovala tudi v prosvetnem življenju. Čeprav sem sprva izbrala poučevanje bolj naključno, ker je bilo pač treba pomagati družini, sem z leti zelo vzljubila to delo, tako da mi bo • sedaj zmanjkal eden od sestavnih delov mojega življenja. Najbolj pa bom pogrešala stik z mladino, ki daje vedno novega življenjskega zagona. To je seveda odvisno od odnosa, ki ga imaš z dijaki. Osebno nisem bila nikoli prestroga, ker sem skušala imeti razumevanje za njihova osebna zanimanja, za njihove šibkosti in pomanjkljivosti.«
V svoji dolgi šolski karieri pa je profesorica Berce Košuta seveda imela nič koliko priložnosti, da se je naučila dela z mladimi. Poučevala je namreč kar 36 let, delala pa je skoraj na vseh šolah tržaškega ozemlja, od Plavij do Devina. Prvo službo je imela v Plav-jah, kjer je pod zavezniško vojaško
upravo bila dobro obiskana kmetijska šola (do mestnega središča ni bilo nobene nižje srednje šole). Tu je poučevala dve leti. »Delala sem po 30 ur na teden brez polne plače, saj nisem poučevala svojega predmeta — knjigovodstva pač pa predmete, kot ročno delo in telovadbo, ki so bili manj pla-
čani. Po ves dan sem izostajala od doma, ker ni bilo zvez med Plavjami in Opčinami, kjer sem stanovala. S kolegi — med njimi je bil tudi Milko Rener — smo si pomagali tako, da smo jedli pri župniku v Plavjah. Pozimi pa je pihala taka burja, da smo se morali držati v verigi, ko smo hodili do šole, da nas ne bi odpihnila v potok. Delali smo v res težkih okoliščinah, saj nismo imeli vseh pravic, ki so si jih šolniki izbojevali s sindikalnim bojem. Takrat smo imeli še neenake plače, suplenti so bili izkoriščani, nismo imeli bolniškega dopusta (zaradi bolezni smo lahko izostali samo pet dni na leto, tako da smo večktrat šli bolni v službo), med porodniškim dopustom pa so ženske dobivale polovično plačo, medtem ko so jim odbijali celo normalen dopust. Naša generacija je morala pretrpeti številne krivice, ki nam jih niso nikoli poravnali, niti z upokojitvijo. Mnogi profesorji, ki so poučevali celih 40 let, dobivajo minimalno pokojnino. A saj je to povsem razumljivo. V tistih časih je bilo zelo malo stalnih profesorjev, ker še ni bilo slovenskih habilitacijskih izpitov. Mnogi pa niso hoteli delati habilitacije v italijanščini, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi bili premeščeni v Italijo,
zaradi česar bi slovenski šoli zmanjkali morda najboljši profesorji.«
Nato je profesorica Berce Košuta poučevala na raznih nižjih šolah tržaške pokrajine, dokler ni leta 1968 dobila mesto (ni pa še imela staleža) na tako imenovanem ženskem oddelku poklicnega zavoda. »To je bil oddelek za šivilje, kjer so se dekleta šolala tri leta. Šele leta 1972 sem dobila stalež na trgovskem zavodu, kjer sem končno poučevala svoj predmet — knjigovodstvo — saj sem diplomirala iz trgovskih ved. V vseh teh letih, ki sem jih v veliki meri posvetila šoli, sem se naučila delati z dijaki, kakor da bi bili moji otroci: samo na ta način jim lahko res pomagaš.«
Kako pa gleda prof. Berce Košuta na sedanjo slovensko šolo? »Slovenska šola v ničemer ne zaostaja za italijansko. Mladina sicer posveča manj časa šoli, humanistična izobrazba je nižja kot nekoč, nadomešča pa jo splošnejša kultura. Za slovensko šolo v Italiji pa bi bili potrebni pogostejši stiki s Slovenijo, s slovenskimi univerzami, zlasti seminarji za šolnike so zelo pomembni, ker so v Jugoslaviji večinoma bolj dovzetni za nove dosežke, tako da na seminarjih dobivamo večkrat informacije iz vsega sveta.« (bg)
Za 12. Glasbeni september
Sočna glasba dna Agostini-Fenouil
V	Lonjerju se danes začne praznik grozdja
Danes in v nedeljo bo v Lonjerju na sporedu vsakoletni praznik grozdja, z razstavo najlepših grozdov, ki jih prispevajo lonjerski in katinarski vinogradniki. Praznik v organizaciji Kulturnega društva Lonjer Kati-nara in Kolesarskega kluba Adria Rešim se bo pričel danes popoldne s slikarskim tekmovanjem ex tempore za obiskovalce osnovne in srednje šole, nadaljeval pa v večernih urah ob veselih zvokih Mare in njene glasbene skupine.
Praznik se bo nadaljeval v nedeljo zjutraj s kolesarsko dirko na kronometer za 12. trofejo Agraria Močilnik, popoldne pa bodo obiskovalce zabavali Veseli godci iz Boljunca, vmes pa bo tudi nagrajevanje najlepših "špronov". S tem drugim septembrskim praznikom bodo lonjerski športno-kulturni delavci zaključili letošnjo sezono po kar dobrem uspehu vaškega praznika pred dvema tednoma, ko so obiskovalci lahko občudovali izvajanja Zorana Lupinca in Oskarja Kjudra na diatonične harmonike in se zabavali ob zvokih mladega ansambla Zvezde.
V	Podlonjerju pa bo danes in jutri na pobudo tamkajšnjih vinogradnikov tradicionalni Praznik trgatve. Program praznika, ki se bo odvijal v Ljudskem domu v Ul. Masaccio z začetkom ob 16. uri, predvideva, poleg razstave in nagraditve najlepšega grozdja, predvideva nastop "Veselih gostov" in godbe Triestinissima.
Praznik grozdja bo, prav tako danes in jutri, tudi v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija.
Nastop Dua Federico Agostini (violina) - Yva Fe-nouil (klavir) je privabil v Evangelistično-luteran-sko cerkev na Trgu Panfili doslej največje število ljubiteljev komorne glasbe. Razlog je na dlani: Federico Agostini je rojen Tržačan in izhaja iz znane in ugledne glasbene družine Gullijev. Njegov ded je bil violinski pedagog in violinist (sodeloval je tudi v orkestru v slovenskem Narodnem domu), njegov stric Franco Gulli je znani italijanski violinski virtuoz in pedagog: njegova mati Giuliana Gulli je prav tako priznana pianistka, docentka za klavir na konservatoriju Tartini in zdaj članica Kvarteta Lorenzi, ki bo v petek, 30. t. m., tudi sklenil doslej nadvse uspešni 12. Glasbeni september. Federico Agostini je glasbene študije začel z dedom, jih nadaljeval na tržaškem konservatoriju in diplomiral na konservatoriju v Benetkah z R. Zanettovic-hem. Izpopolnjeval se je pri Accardu in Gulliju in mnogo nastopal kot solist v raznih komornih sestavah in z znanimi orkestri, na številnih uglednih mednarodnih festivalih in veliko snemal. Je član kvarteta Faure.
Njegova partnerica v duu, mlada francoska pianistka Yve Fenouil, je študirala na konservatoriju v Toulousu in v Marseillu ter na višjem državnem konservatoriju v Parizu z znanimi pedagogi in leta 1984 osvojila prvo nagrado za komorno glasbo. Izpopolnjuje se na Accademii Chigiani in na Akademiji v Nici. Nastopa kot solistka in v komornih
sestavah. Poučuje klavir na glasbeni šoli v Mon-tmorencyju.
Duo Agostini-Fenouil, ki obstaja dobra tri leta, je imel na sporedu Mozartovo Sonato K.V. 301 v G-duru, Mendelssohnovo Sonato v F-duru in Sonato op. 18 v Es-duru Richarda Straussa. V dvostavčni, mladeniško živahni Mozartovi sonati iz serije sonat, ki jih je Mozart napisal v Mannheimu po povratku z bivanja v Italiji, in za katere je značilna popolna enakovrednost obeh inštrumentov, koncertanta ob sicer intonančno čistem in virtuoznem muziciranju še nista dosegla tiste prepričljive izvajalske elegance, ki je potem prišla do polne veljave v Mendelssohnovi tristavčni Sonati, v kateri je violinist, ob mestoma premočni klavirski soigri, zlasti v Adagiu, izvabljal iz godala zvočno intenzivno kan-tileno s posebno lepoto na visokih strunah in žlahtno briljantnost v živahnem zaključnem stavku As-sai vivace.
Sonata op. 18 Richarda Straussa je nudila duu Agostini-Fenouil še eno priložnost za skladno in lirično doživljeno muziciranje predvsem v drugem stavku (andante cantabile), kjer je še enkrat prišla do izraza violinistova virtuozno oblikovana cantile-na v vseh legah in pa tehnična dovršenost v hitrem Finalu (andante-allegro) z vzorno izpeljano dinamiko. V celoti sta koncertanta ponudila številnemu občinstvu lep glasbeni užitek in požela zanj dolgotrajen aplavz, kateremu je obvezno sledil še stavek iz ene od Mozartovih sonat, (j.k.)
V ciklusu Glasbenih popoldnevov
Jutri nastopi Gallus Consort
Jutri ob 18. uri bo v ciklusu Glasbenih popoldnevov nastopil Gallus Consort. Ansambel (ki je poleg Deželnega sedeža RAI in Tržaške pokrajine tudi organizator ciklusa) nam bo s sodelovanjem gosta Ser-gia Balestraccija predstavil dela J.F. Fascha, J.J. Ouantza in G.Ph. Telemanna. Johann Friedrich Fasch je študiral glasbo pri mojstru Kuh-nau, pozneje se je posvetil pravu. V Leipzigu je ustanovil Collegium Musicum; pozneje se je udejstvoval kot violinist, kot tajnik, kot orglar. Čeprav Fascha danes malokdo pozna, je bil v svojem času zelo čislan, v svoja dela pa je vnašal tudi določene novosti, ki pa so jih šele kasnejši skladatelji poglobili in razvili. J.J. Ouantz je bil zelo plodovit skladatelj, danes ga poznamo predvsem zaradi njegovega Učbenika. Učbenik za prečno flavto je namreč prvi od treh pomembnih učbenikov (poleg Ouantzovega za flavto sta pomembna še učbenik Leopolda Mozarta za violino in učbenik Emanuela Bacha za čembalo) 18. stoletja. V času, ko so glasbeniki dosegali kvečjemu socialni položaj privilegiranega lakaja, je bil življenjski uspeh Johanna Joachima Ouantza povsem izreden: bil je upoštevan zasebni učitelj cesarja Friderika Velikega. Ker je cesar Friderik (tudi sam odličen flavtist in skladatelj) svojega učitelja zelo cenil, je bil Ouantzov položaj v kraljestvu zavidanja vreden (a sreča ni nikdar popolna: anekdote pravijo, da se je bal svoje žene!). Georg Phi-lipp Telemann je bil eden najpomembnejših skladateljev 18. stoletja. Kot vsi baročni skladatelji je tudi Telemann kasnejšim rodovom ostal neznan. Njegova dela so začeli ponovno odkrivati dokaj pozno. V današnjem oživljanju baroka pa ima gotovo spet vodilno vlogo.
Značilnost nedeljskega koncerta pa je vsekakor v tem, da v vseh skladbah (razen v Ouantzo-vem Triu za tri prečne flavte) nastopata prečna in kljunasta flavta vzporedno. V literaturi, ki obravnava glasbo preteklih stoletij, naletimo večkrat na netočnosti: nove in temeljitejše raziskave izpodbijajo prejšnja mnenja. Med taka zgrešena mnenja lahko štejemo tudi mnenje, da je prečna flavta nastopila po kljunasti in da je le to izpodrinila zaradi svoje večje zvočnosti. Dela Fascha, Ouantza in Telemanna so najboljši prikaz, kako sta prečna in kljunasta flavta sočasno igrali svojo vlogo v glasbenem življenju v prvi polovici 18. stoletja.
Po statističnih podatkih za september
Cene še rastejo vendar počasneje
Statistični podatki o rasti cen proizvodov, ki jih vsak mesec objavlja Urad za statistiko Občine Trst in ki nazorno prikazujejo in-flacijsko stopnjo, so v tem mesecu pokazali, da je inflacija nekoliko popustila. Po sicer še nepopolnih podatkih za mesec september naj bi se povprečna inflacijska stopnja v tem mesecu zaustavila na 4,8 odstotka (v primerjavi z lanskim septembrom). Prejšnji mesec je bil porast inflacije nekoliko višji, in sicer 5 odstotkov. Splošna inflacijska stopnja v tem mesecu naj bi bila najnižja v tem letu in se torej usklajuje z načrtovano stopnjo inflacije, ki naj bi na koncu leta znašala 4,7 odstotka.
Statistike pa še enkrat potrjujejo, da je Trst med najdražjimi mesti v Italiji. V tem mesecu je Trst skupaj z Milanom na drugem mestu lestvice mest, ki jih statistiki jemljejo za vzorec. V primerjavi s prejšnjim mesecem so cene proizvodov široke porabe v Trstu (in Milanu) poskočile povprečno za 0,6 odstotka, to je za 0,1 odstotka manj kot v avgustu, ko je bil splošni indeks rasti življenjskih stroškov 0,7 odstotka (v Milanu pa 0,5). Na prvem in nezavidljivem mestu je v tem mesecu Genova, kjer je inflacija porasla za 0,7 odstotka (0,1 odstotka več kot v prejšnjem mesecu). Na tretjem mestu je Bolonja z 0,5 odstotka, na zadnjem mestu pa Turin s
samo 0,3 odstotka inflacije (v tem mestu so porasle samo cene oblačil in obutev ter raznih storitev).
Inflacijska stopnja je v tem mesecu v Trstu in v primerjavi z lanskim septembrom porasla za 5,5 odstotka. Največ so se povišale cene živil, oblačil in obutev. V primerjavi z avgustom so se živila v Trstu podražila za kar 1,4 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 7,3 odstotka. Oblačila in obutve so se podražili za 0,3 odstotka (glede na lanski september 5,9), razne storitve pa za 0,4 (4,8). Najbolj presenetljiv je podatek o ceni živil, saj imajo stroški za prehrano v glavnem najnižjo inflacijsko stopnjo. Prav tako presenetljiv pa je podatek o porastu cen oblačil in obutev, ki so po navadi na prvem mestu. Ker pa se še ni začela nova sezona za prenovo oblačil, se cene torej ne bi smele podražiti, nasprotno pa so kljub običajni septembrski pavzi nekoliko poskočile.
Drug zanimiv podatek je, da so cene električne energije in kuriv ostale enake kot prejšnji mesec, saj je inflacijska stopnja v vseh mestih enaka ničli, v Bolonji pa so cene celo padle za 0,1 odstotka. Temu botruje seveda dejstvo, da so stroški energije porasli avgusta povprečno za kar 3,8 odstotka. Prejšnji mesec so namreč povečali davek na energijo, podražila pa so se tudi kuriva.
Interpelacijo predložili tudi zeleni
Dežela naj se izjasni o problemu sinhrotrona
O vprašanju lokacije sinhrotrona se bo v kratkem ukvarjal tudi deželni svet. Interpelacijam predstavnika SSk Brezigarja in svetovalske skupine KPI (prvi podpisnik Budin) se je včeraj pridružil še poseg deželnega svetovalca zelenih Wehrenfenniga, ki je predložil predsedniku Biasuttiju vprašanje v zvezi s to zadevo. Wehrenfennig uvodoma ostro obsoja "arogantno zadržanje" tržaškega občinskega odbora, ki je zavrnil vse prizive domačega prebivalstva in naravovarstvenikov, ne da bi prej slišal mnenje občinskega sveta. Nihče ni doslej jasno in konkretno povedal, zakaj so pristojna telesa izbrala za lokacijo sinhrotrona Bazovico in ne opuščenega območja v bližini padriškega centra za znanstveno raziskovanje, podčrtuje predstavnik zelenih, ki očita družbi "Sincrotrone Trieste", da še ni odgovorila na pripombe WWF in drugih gibanj, ki se ukvarjajo z zaščito
Wehrenfennig poziva deželno vlado, naj razjasni in poglobi vse tehnične ter urbanistične argumentacije v zvezi z lokacijo svetlobnega pospeševalnika ter naj v tem okviru spodbudi še novo temeljito raziskavo, upoštevajoč mnenja tako domačega prebivalstva kot ekologistov.
Poslanka radikalne stranke Adelaide Aglietta, ki je tudi občinska svetovalka v Trstu, pa je v zvezi z lokacijo sinhrotrona in z zadržanjem tržaških upraviteljev naslovila parlamentarno interpelacijo predsedniku vlade De Miti. Tudi Aglietta v svoji interpelaciji, ki so jo podpisali še nekateri poslanci Pannellove stranke, ostro obsoja "unilateralno" zadržanje tržaškega občinskega odbora, ki bi moral v pričakovanju sestave nove uprave opravljati samo tekoče upravne zadeve, v bistvu pa si je s sklepom o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici prevzel veliko politično odgovornost.
Izvoljena svetovalca zelene alternativne liste Bekar in Capuzzo sklicujeta za ponedeljek ob 20.30 v Bazoviškem domu posvetovanje za "pripravo posvetovalnega referenduma o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici". Pri tem se postavlja vprašanje, ali bi taka pobuda v teh pogojih res stvarno koristila boju krajevnega prebivalstva ter njegovih zastopništev, ki od vsega začetka, in ne od včeraj, nasprotujejo gradnji sinhrotrona na urbanističnem območju T8 pri Bazovici. Celotno vprašanje pa ne gre omejiti samo na bazovsko stvarnost, saj gre za problem, ki zadeva ves Vzhodni Kras in širše tržaško območje.
Nenavadne vremenske razmere
»Cvetje v jeseni«
Nestalne in malce nenavadne vremenske razmere so letos zmedle hruško, ki raste v Praprotu pred hišo Bruna Škrka. Sadno drevo očitno ni več vedelo, ali je pomlad ali jesen. Letos namreč pravih letnih časov sploh ni bilo, saj je bila zima izredno topla in se je skoraj neopazno zlila s pomladjo.
Na hruški so še pred meseci pognali beli cvetovi, ki so bili precej redki. Ko so počasi dozoreli v plodove, se je na drevju nenadoma pojavilo cvetje, kot da bi se narava šele prebujala iz zimskega sna. (Foto Križmančič)
Manjšinska problematika buri duhove političnih pogajalcev
Ostra obsodba pojavov rasizma
Na sedežu Krščanske demokracije v palači Diana so se sinoči spet sestali pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in LpT ter nadaljevali razpravo o programih novih tržaških uprav. Šele po odobritvi programa bodo pogajalci pričeli obravnavati Sporno vprašanje tržaškega župana, okrog katerega se v bistvu vrtijo vsa ta dolga in dolgočasna politična pogajanja. Tajniki so se že sestali v četrtek zvečer in se razšli brez sporazuma. Do različnih gledanj je prišlo pri obravnavi vloge tržaškega pristanišča in pri sestavi poglavja, ki zadeva slovensko manjšino. Lista za Trst je na sredinem srečanju spet vztrajala, da se bo morala nova koalicija potegovati za parlamentarno odobritev tako imenovanega "poenotenega besedila" zaščitnega zakona, ki bi vseboval to, kar manjšina že uživa in nič več, raje nekaj manj. Melonarski tajnik Staffieri je govoril tudi o vprašanju dvojezičnih izkaznic v naši pokrajini in znova postavil zahtevo, "da imajo Italijani v Devinu-Nabrežini pravico do izkaznic samo v italijanskem jeziku". Delegacija Krščanske demokracije se s temi stališči ne strinja, ostale stranke pa še kolebajo.
Lista za Trst je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža nekatere pomisleke nad osnutkom programa, posebno kar zadeva poglavje o manjšini. "Zaradi čuta odgovornosti" pa bo delegacija Liste vseeno še dalje sodelovala na pogajanjih. Socialisti so na sredinem srečanju spet jasno povedali, da v novih odborih ne marajo predstavnikov Slovenske skupnosti, medtem ko so demokristjani mnenja, da bi morala SSk na nek način politično sodelovati pri vodenju občine in pokrajine.
Razvoj dogajanj močno zaskrblja pokrajinski izvršni odbor SSk, ki ugotavlja, »da je takšen pristop k reševanju slovenske problematike nesprejemljiv in meji že na rasi-
zem. Nekatere stranke nočejo imeti pri mizi slovenskih sobesednikov, ker vedo, da bi ti zahtevali dostojno in enakopravno obravnavanje^ manjšinske problematike v programskem dokumentu«. Če bi se izkazalo, da obe največji stranki (KD in PSI, op.ur.) soglašata z izločitvijo slovenske problematike iz programa in slovenskih zastopnikov iz večin in iz odborov — se zaključuje izjava — bo SSk resno razmislila o svojem končnem zadržanju do sestave odborov in do zavezništev v drugih krajevnih upravah. Krajevni voditelji stranke lipove vejice se očitno v prvi vrsti nanašajo na upravni in politični položaj v Nabrežini, kjer SSk sodeluje s KD, socialisti pa so v opoziciji, (st)
V sredo na Deželi o zahtevi po odstavitvi Carboneja
Deželni svet bo v sredo na izredni seji obravnaval resolucijo svetovalske skupine KPI, ki zahteva odstavitev podpredsednika deželnega odbora Gianfranca Carboneja. Zahteva po odstavitvi Carboneja se kot znano nanaša na polemike, ki so sledile obsodbi nekdanjega predsednika tržaškega avtomobilskega kluba Moncinija.
Solidarnost s Carbonejem sta včeraj javno izrazila deželni tajnik PSI Saro in socialistično pokrajinsko vodstvo, ki je očitalo komunistom, da so zadevo izkoristili, da bi vnesli razdor v deželni večini. "Nekaterim sektorjem KPI" socialistično vodstvo očita, da goji nesprejemljivo juridično logiko "homeinističnega kova".
Spoštovano uredništvo
Dame Suck, 20-letni črnopolti državljan, je bil pred dnevi tarča grobega fizičnega napada. 10 tržaških mladeničev ga je psovalo za »umazanega črnca« in ga preteplo v samem mestnem središču.
Mladi Senegalec je ilegalno živel v našem mestu približno mesec dni. Da bi se preživljal, je medtem na skrivaj in brez dovoljenja prodajal majhne izdelke, kot to počenjajo še drugi njegovi sodržavljani. Kljub bojazni pred policijo, se je po napadu, zaradi udarcev in bolečin, moral zateči v bolnico. Tam so mu nudili prvo pomoč in ga seveda prijavili na policijo. Tako je dobil ukaz, naj v kratkem roku zapusti Italijo.
Ta prvi dogodek, ki je prišel v javnost na straneh tržaškega italijanskega dnevnika, je odkril celo serijo fizičnih in moralnih napadov na temnopolte ljudi, ki prebivajo v našem mestu.
Člani mladinskega odbora SKGZ nikakor ne moremo pri tem ostati ravnodušni. Kot člani napredne organizacije in pripadniki slovenske manjšine, ki je v polpretekli zgodovini okusila napade nacističnih in rasističnih sil in ki je še danes žrtev nacionalističnih pozicij in mišljenj, ostro obsojamo zgoraj navedene dogodke. Taki
dogodki, v enaki meri kot oskrunitve spomenikov padlim v boju proti naci-fašizmu in prepovedi rabe slovenščine v javnem poslovanju, kažejo na nacionalistično in rasistično vzdušje, ki je v našem mestu še kako prisotno in ki ga je treba zajeziti, preden preraste v širše nedemokratično vzdušje in netoleranco do »drugačnega«.
Naša naloga je, da skupaj z demokratičnimi someščani italijanske narodnosti poiščemo pot v čimbolj demokratično družbo, kajti samo v taki družbi bomo Slovenci lahko postali polnopravni državljani.
Obenem obžalujemo, da Primorski dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji, glasnik slovenske narodne manjšine in naslednik Partizanskega dnevnika, ni namenil niti vrstice zgoraj omenjenemu dogodku.
MLADINSKI ODBOR SKGZ * * *
Res, vest je objavil le tukajšnji italijanski dnevnik. Zal naša redakcija ni bila o tem obveščena po običajnih policijskih ter drugih kanalih, ki se jih vsak dan poslužujemo v našem delu. Žal pride pri našem delu včasih tudi do takih kratkih stikov. Ne le za dogajanje v mestu, marveč marsikdaj tudi v krogih, ki naj bi jih naš dnevnik po-bliže zanimal.
Danes začetek neobičajnega popotovanja po vaseh
Potujoči potepači vabijo na veselo otroško urico
V zadnjih časih se je veliko kulturnih društev začelo zanimati za izven-šolske dejavnosti otrok. Če so bile pred leti take in podobne dejavnosti okrnjene zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi se s tem ukvarjali, so danes razmere nekoliko boljše. Ugotavljamo namreč, da se nekaj mladih zanima za delo z otroki in to ne le v poletnem, temveč tudi v, jesenskem in zimskem času.	\
Tako so se v pretekli sezoni razvili tudi nekateri laboratoriji za animacijo. Poleg tistega na sedežu ZSKD sta podobni skupini delovali še v Dolini in v Podlonjerju. To so bile vsekakor zanimive izkušnje, ki so naletele na pozitiven odziv tako otrok kot tudi staršev in odbornikov kulturnih društev, ki so pri tem sodelovala. Skupina animatork, ki deluje v okviru ZSKD in ki je lani vodila te laboratorije, je pred kratkim izdelala načrt za novo pobudo namenjeno otrokom. Odvijala naj bi se prav na začetku te sezone, tudi kot primeren in mikaven uvod v novo šolsko leto otrok, že iz samega naslova te prireditve pa lahko marsikaj razberemo.
Potujoči potepači so nastali iz enostavne ugotovitve, da se otroci vedno manj lahko igrajo na odprtem. Prišlo je tako do svojevrstne ponudbe, ki želi zapolniti to »vrzel« in ustvariti čimveč priložnosti, da bi se otroci zabavali in poigrali na svežem zraku. Animatorke so si tako zamislile neke vrste potujočo skupino, ki bo v štirih popoldnevih obiskala razne vasi tržaške pokrajine. Na odprtem, in sicer v najbolj tipičnem kotu vasi, bodo nato priredile kratko animacijo z raznovrstnimi skeči in igrami - za otroke in z otroki. Pri tem pa so seveda prosile za pomoč društva, ki delujejo v teh vaseh.
Potujoči potepači bodo svoje veselo potovanje na živo pisanem kombiju začeli že danes. Najprej bodo obiskali otroke v Boljuncu, kjer jih bodo ob 15. uri pričakali na Jami. Uro za tem pa bodo prišli na vrsto še otroci iz Mač-kolj, ki se bodo s Potujočimi potepači pozabavali na dvorišču pred osnovno šolo.
Prihodnjo soboto pa se bo veselo potovanje nadaljevalo še po drugih vaseh tržaške pokrajine... (dam)
Z geslom »Rešimo morje«
Ekološka štafeta v Miljah
Ob prihodu ekološke štafete, ki je z geslom "Rešimo morje" odpotovala v četrtek iz mesta Adria blizu Roviga, danes pa bo prispela v Rovinj, je miljska občinska uprava včeraj priredila okroglo mizo o onesnaženosti Jadranskega morja. Poleg izvedencev in naravovarstvenikov sta se srečanja udeležila tudi župana Občine Milje Mutton in Doline Švab ter predsednica občinske skupščine Kopier Isabella Flego. Miljski župan je poudaril, da je za resen pristop k raziskovanju vzrokov onesnaženosti Jadranskega morja nujno potrebno sodelovanje vseh jadranskih obalnih občin, tako italijanskih kot jugoslovanskih. Isabella Flego je opozorila, da bi že otroke morali vzgajati v ljubezni do narave. Edvin Švab je izrazil zadovoljstvo nad pobudo in nad dejstvom, da sta z Isabello Flego lahko spregovorila v materinem jeziku: ona v italijanščini, on v slovenščini.
Na sliki (foto Magajna): udeleženci včerajšnje okrogle mize. Ob mikrofonu župan Občine Milje Mutton.
Včeraj v Standi
Mladi Rečanki kradli ličila in parfume
Zaradi kraje v Standi so agenti letečega oddelka aretirali dve mladi Rečanki. Dekleti — Mirjana Andrič in Tamara Arsenič — sta šele pred kratkim postali polnoletni. Včeraj popoldne ju je v drogerijskem oddelku veleblagovnice zasačil čuvaj. Misleč, da ju nihče ne vidi, sta si začeli Jugoslovanki polniti torbe ‘s parfumi, ličili, laki za nohte ter drugimi kozmetičnimi artikli, vzeli pa sta tudi nekaj zapestnic in par uhanov. Ukradeno blago je bilo vredno okrog 125 tisoč lir.
Čuvaj je dekleti odvedel v urad trgovine in zavrtel številko 113. Agenti so ju odpeljali na kvesturo, kjer sta priznali, da sta izmaknili nekaj blaga tudi v drugih drogerijah v mestnem središču.
Policisti so ju odpeljali v koronejski zapor. Danes zjutraj jima bo pretor Re-inotti sodil po hitrem postopku.
Ob smrti Pepke Švagelj vd. Malalan izrekajo iskreno sožalje sinu Zoranu in hčeri Karli ter svojcem sodelavci Radia Opčine.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1988 - 89
Franco Brusati: GALANTNI POGOVORI igra v dveh dejanjih - režija Boris Kobal
Oscar VZilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST
komedija - režija Marko Sosič Anton P. Čehov: STRIČEK VANJA
prizori iz vaškega življenja - režija Dušan Jovanovič Ivan Cankar: LEPA VIDA
drama - režija Meta Hočevar Hugo von Hofmannsthal: SLEHERNIK
misterij o življenju in smrti - režija Mario Uršič
Peter Tunini: TRG V BENETKAH
komedija - gostovanje Drame SNG Ljubljana
Joe Orton: KAJ JE VIDEL BATLER
komedija - gostovanje PDG Nova Gorica
Alternativni predstavi v abonmaju Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG komedija - režija Dušan Mlakar Hermann Broch: POVEST SLUŽKINJE ZERLINE monodrama - režija Žarko Petan
ABONMA V TRSTU
Vpisovanje abonmajev od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 12. t. m. vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33 % popusta
Ricmanje - jutri, 25. t. m., ob 18. uri
SUPER KONCERT
Nastopali bosta skupini AGROPOP in MARTIN KRPAN iz Ljubljane
gledališča
koncerti
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Danes, 24. t. m., ob 20.30 (red A) otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbinderja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B).
Pri blagajni gledališča Verdi so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Pri
osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditev starih do vključno 1. oktobra.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Štivanska cerkev
V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensemble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
Repentabrska cerkev
Jutri, 25. t. m., ob 18. uri bo v sklopu glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CONSORT.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle. EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin Williamš.
razstave
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je do 28. t. m. na ogled razstava EX VOTO IN UMETNIKI.
V	konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Madama Souzatzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Brivido d'estate, dram., ZDA 1988, r. M. Glea-son, i. L. Singer, A. Edtvards.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Viva Va-nessa, pom., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Bat 21.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Nosferatu a Venezia, srh., i. Klaus Kinski.
PENICE - 17.00, 22.15 Big, r. Penny Marshall; i. Tom Hanks.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Scuola di polizia V.
MIGNON - 16.00, 22.15 Cenerentola, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.10 Le signore degli animali, pora., □ □
V	tržaški Občinski galeriji bo od 28.
t. m. do 9. oktobra razstavljal svoja dela slikar Boris ZULIAN.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giu-seppa ZIGAINE.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Od 28. septembra do 8. oktobra razstavlja član Foto Trst 80 Antonio SPAZZAL na temo TIHOŽITJA IN KRAJINE. Odprtje razstave v sredo, 28. 9., ob 20.30. Na otvoritvi bodo sodelovali člani Foto Trst 80 z diapozitivi o Kraškem pustu. Vabljeni!
V	galeriji Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) bo jutri, 24. t. m., ob 18.30 odprtje razstave slikarke Brigitte BRAND. Razstava bo na ogled do 7. oktobra ob delavnikih od 17. do 20. ure.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Top model.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Barfly, dram., 1987, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Dunaway, □
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 La mas-chera, dram., It. 1988, r. F. Infascelli, i. H. B. Carter, M. Maloney.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Una scatenata moglie insaziabile, pom. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
____________izleti_____________
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Rovinj in Limski kanal v četrtek, 29. t. m., ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
t
yj§(i' > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Baletna šola
Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 26. septembra
Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma v ponedeljek ob 16. uri.
včeraj - danes
razna obvestila
Danes, SOBOTA, 24. septembra 1988
NADA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.59 - Dolžina dneva 12.04 - Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 4.50.
Jutri, NEDELJA, 25. septembra 1988
ZORA
PLIMOVANJE DANES: ob 03.13 najnižje -54 cm, ob 09.39 najvišje 54 cm, ob 15.47 najnižje -42 cm, ob 21.38 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,3 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Edoardo Valentinuz, Mariel Agostini, Francesca Benedet, Sara Bellemo, Luca Caramuta, Alessandro La-rese.
UMRLI SO: 75-letna Olga Stefani, 68-letni Renato Genzo, 83-letna Marianna Zabeo, 81-letni Armando Gutmann, 83-letna Maria Bianchi, 92-letna Paola Fa-nin, 81-letni Giuseppe Blason, 82-letna Giuseppina Svaghelj, 85-letni Ermanno Bregant, 86-letni Pio Piccoli, 28-letni Ma-urizio D'Alessio, 69-letni Giovanni Sauro.
OKLICI: šofer Leonardo Liccioli in gospodinja Patrizia Poli, zobotehnik Alessandro Bruschetta in telefonistka Daniela Fogar, finančnik Giuseppe Sal-zillo in študentka Alessandra Policardi, finančni stražnik Giuseppe Di Benedetto in knjigovodkinja Antonia DelPOrco, uradnik Giorgio Sartori in prodajalka Giovannella Derosas, pilot Massimo Ba-lanzin in stevardesa Alessandra Cipriani, študent Maurizio Riccucci in študentka Donatella Ferrante, gasilec Eugenio Di Gallo in natakarica Isa Goi, zdravnik Pi-ero Paolo Monsacchi in gospodinja Eli-sabetta Nardinelli, finančni stražnik Ciro Scognamiglio in gospodinja Laura Pros-docimo, uradnik Loris Tessaris in gospodinja Marija Prebanda, uradnik Edoardo Valentinčič in gospodinja Miriam Pesel, tiskar Dario Pavan in uradnica Gabriella Paties, električar Giovanni Lukan in gospodinja Alessandra Migliorini, agent javne varnosti Valter Cervellieri in gospodinja Roselda Lozano, inženir Franco Parladori in farmacevtka Fiorella Barp.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
V Lonjerju bodo danes, 24., in jutri, 25. t. m., na RAZSTAVI GROZDJA najlepši šproni domačih vinogradnikov. V okviru razstave bosta organizatorja KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria skrbela tudi za družabno-zabavni program, ki ga bodo popestrili danes Mara in njena skupina, jutri pa Veseli godci.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši ter SKD Tabor Opčine prirejata v petek, 30. septembra, ob 20.30 literarni večer: ALEKSU PREGARO - VEČER MOJE POEZIJE. Predstavitev Roberto Damiani in Josip Tavčar. Sodelujejo recitatorji Gianmaria Bugatto, Andrej Pisani, Alda in Giuliano Sosič ter avtor ob klavirski spremljavi Silvija Donatija. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub - višješolska mladina vabi danes, 24. t. m., ob 18.30 vse stare in nove člane na REDNI OBČNI ZBOR v Ul. Donizetti 3.
Otroški pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo PRVA VAJA danes, 24. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
Mladinski pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo PRVA VAJA danes, 24. t. m., ob 15.30 v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
KD F. Venturini priredi PLESNI TEČAJ. Interesenti naj se javijo na tel. št. 812993 ob uri kosila in večerje.
Godba na pihala iz Ricmanj prireja VOKALNO-INSTRUMENTALNI TEČAJ ZA OTROKE od 5. do 10. leta. Vpisovanje se nadaljuje v ponedeljek, 26. t. m., od 19. do 20.30, nakar bo za starše vseh gojencev pripravljalni SESTANEK za _šolsko leto 1988-89 s profesorji in odborom godbe.
V	ponedeljek, 26. septembra, ob 20.30 bo v Bazoviškem domu LJUDSKO ZBOROVANJE ZA PRIPRAVO POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O LOKACIJI SINHROTRONA PRI BAZOVICI. Prisotna bosta občinski svetovalec za Zeleno listo Maurizio Bekar in pokrajinski svetovalec Sandro Capuzzo.
Sekcija Zveze borcev VZPI-ANPI iz Boljunca vabi borce, svojce, aktiviste in vse vaščane na sestanek v torek, 27. 9., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. Dnevni red: OBNOVITEV SPOMENIKA.
KD F. Venturini - šola za diatonično harmoniko vabi interesente na sestanek v sredo, 28. septembra, ob 20. uri v Kulturni center A. Ukmar-Miro pri Domju.
ZSKD sklicuje GLAVNI ODBOR v ponedeljek, 26. septembra, ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni vsi predsedniki društev.
Uprava občine Zgonik sporoča, da ob praznovanju sv. Mihaela, zgoniškega patrona, v četrtek, 29. septembra, ne bodo delovali občinski uradi, občinski otroški vrtci in sledeče občinske službe: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, pomožno osebje po šolah, delavska in smetarska služba.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V ponedeljek, 3. oktobra, se začne TEČAJ REKREACIJSKE TELOVADBE. Vpisovanje v petek, 30. t. m., od 15. do 18. ure.
KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cice-rone 8/b, tel. 360324.
TEČAJ BIODINAMIČNEGA VRTNARSTVA. V teku je vpisovanje v tečaj biodinamičnega vrtnarstva, ki se bo vršil od 5. 10. do 2. 11. vsako sredo in četrtek (9 lekcij) v konferenčni dvorani Delavskih zadrug - Cooperative Operaie, L.go Barriera 3 - Trst; tajništvo in informacije tel. 040/64147.
V	Tržaški knjigarni se nadaljuje zbiranje podpisov v podporo ODBORU ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC.
__________prispevki_______________
V	spomin na preminule sorodnike daruje Marija Sonce vd. Ukmar 25.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
Družina Malalan daruje 200.000 lir za Godbeno društvo V. Parma - Trebče.
Namesto cvetja na grob Amalije Grilanc daruje Olga Bratuž 10.000 lir za Zavod za slepe Rittmeyer.
V	spomin na Stanka Muho darujeta Aleksija in Primož Možina 20.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Josipa Trampuša darujejo Vinka in Franc Trampuš 30.000 lir, Irena in Ljuba Legiša 20.000 lir ter Fani Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred.
Ameriški dolar............ 1393. -
Nemška marka ............. 743.—
Francoski frank........... 217.—
Holandski florint ........ 659.—
Belgijski frank........... 35.—
Funt šterling............... 2315-
Irski šterling............ 1980.
Danska krona.............. 191.—
Grška drahma ................. 8,75
Kanadski dolar ........... 1125.—
Ivani se je pridružila sestrica
MAJA
Iskreno čestitamo Katji in Borisu, Maji pa želimo vso srečo v življenju Vilma, Zdravko in Nadja z družino
NEVI LUKEŠ
ob visokem delovnem jubileju iskreno čestitata
KD in Gospodarska zadruga Skala iz Gropade
Danes se poročita
PAOLA in IGOR
Svojemu pevcu in njegovi izvoljenki čestita
KD F. Venturini
Danes se poročita
IGOR in TANJA
Iskreno čestita
Gozdna zadruga Padriče
čestitka
Danes se poročita IGOR in TANJA, vso srečo v skupnem življenju jima želi KD Slovan
_________mali oglasi_________________
NAŠLI SMO 19. septembra med Gabrovcem in Prosekom psa pasme volpino belo-rjave barve. Tel. 229474.
EMIL PURIČ je v Repnu odprl osmico.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
OB SOBOTAH iščem delo kot hišna pomočnica. Tel. 231037.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj iz Šem-polaja.
TRGOVSKO PODJETJE išče uslužbence za poslovalnico v Trstu in Gorici. Zahteva se dobro poznanje uvoznega in izvoznega poslovanja, plača po dogovoru, jamči se diskretnost. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Trgovsko podjetje".
TRŽAŠKO PODJETJE išče prodajalca-termotehnika z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kat. Zahteva se znanje slovenskega/hrvaškega jezika. Pismene ponudbe v italijanščini: UNITECH Srl, P.O. Box 494, 34100 TRST/TRIESTE.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ - Narodna 28 na Opčinah (pri tramvaju), nadaljuje prodajo po ugodnih cenah.
PRODAM harmoniko victoria super/31, 120 basov, v odličnem stanju. Tel. 280072.
PRODAM sode za vino raznih velikosti in raznovrstno drugo orodje za vino in kletarjenje. Tel. 0481/489530.
BOLNIŠKA SESTRA išče delo. Tel. 003866/23056.
HIŠNA POMOČNICA išče dvakrat tedensko delo. Tel. 768237.
MIZAR obnavlja pohištvo in opravlja raznovrstna popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
ŠMINKE, pudri in kreme SHISEIDO so v prodaji pri Kozmetiki 90 na Opčinah.
PRODAM nekatere knjige za prvi razred geometrske šole. Tel. 228252.
V MARIBORU prodam po ugodni ceni stroje in orodje za ključavničarsko obrt. Tel. 003862/25993.
HRASTOVA IN AKACIJEVA suha drva za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM črno in belo grozdje v Borštu. Tel. 228447.
PRODAM črno grozdje po dogovoru. Tel. 228139.
PRODAM hrastove sode: 2 po 15 hi in enega od 23 hi. Tel. 229112 ali 229331.
PRODAM prostor 60 kv. m v Ricmanjih, primeren za skladišče ali stanovanje. Tel. 228390.
DTTZ Žiga Zois zaposli za šolsko leto 1988/89 na ločenem oddelku za zunanjo trgovino v Gorici profesorja knjigovodstva na stolici za 14 ur. Informacije nudi ravnateljstvo v Trstu, tel. 54356.
Japonski jen		9,75
Švicarski frank 		881,-
Avstrijski šiling		105,50
Norveška krona 		199.-—
Švedska krona		213.—
Portugalski eskudo		8,50
Španska peseta		10,50
Avstralski dolar 		.... 1060.
Debeli dinar		0,38
Drobni dinar		0,38
23. 9. 1988
menjalnica
ZALJUBLJENI V NEMŠČINO
Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK
TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. 040/732057
Vpis v tečaje od 19. do 30. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah)
Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan, Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst
GOETHE-
INSTITUT
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
GROZDJE ZA VINO
NA DRŽAVNI CESTI 202 (TRBIŠKA)
MED OPČINAMI IN PROSEKOM SORTNA GROZDJA IZ APULME:

TREBBIAN0 - MALVASIA ■ SANGIOVESE ■ M0NTEPULCIAN0
Tedenski pregovor:
Za mravljo je rosa poplava.
(sanskrt)

SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 120 leti: 24. 9. 1868 je bila ustanovljena Slovanska čitalnica pri Sv. Ivanu.
□	Pred 120 leti: 26. 9. 1868 je bila ustanovljena Kmečka čitalnica na Opčinah.
□	Pred 55 leti: 26. 9. 1933 je posebno sodišče s sodbo št. 26 obsodilo Nataleja Kolariča, Clementa Purgerja in Martina Montanja na dvanajst, osem in šest let zapora zaradi ustanavljanja sekcij KPI.
□	Pred 50 leti: 27. 9. 1938 je posebno sodišče obsodilo 16 članov komunistične organizacije iz Trsta, Pulja, Kopra in Rovinja na 2 do 20 let zapora zaradi tiskanja Ljudske fronte, časopisa II Lavoratore in druge partijske literature.
OSEBNOSTI:
□	27. 9. 1880 se je v Doberdobu rodil politični delavec in odvetnik Josip Ferluga, ki je umrl v Trstu 11. 12. 1958.
□	30. 9. 1895 je v Devinu umrl učitelj in glasbenik Hrabroslav Volarič, ki se je rodil 13. 10. 1863 v Kobaridu.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v sredo, 28. 9., ob 19.30: koncert Filharmonije iz Strasbourga, solist Jean-Louis Gill - orgle, dir. Theodor Guschelbauer (R. Strauss, Saint-Saens).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 29. 9., ob 19.30: koncert Simfonikov Slovenskev filharmonije, violinistka Kaja Dancozowska, dir. Milan Horvat (Šivic, Čajkovski, Strauss; pon. 30. 9., ob 20. uri).
PORDENON
Športna palača
V	ponedeljek, 26. 9., ob 21. uri: Francesco Guccini.
•	Vstopnice so na razpolago v Trstu pri agenciji UTAT (Pasaža Protti 2 - tel. 040/65700) in v Gorici pri Disco Ciuhu (Ul. S. Chiara 2 - tel. 0481/32925).
MESTRE
Gledališče Toniolo
V	petek, 30. 9., ob 21. uri: koncert Simfonikov gledališča La Penice, solist Oscar Trentin - fagot, dir. Jiri Kout (von Weber, Pauer, Dvoržak).
BENETKE
Cerkev sv. Martina
Nocoj, 24. 9., ob 19.30: koncert organista Fabia Cadetta, flavtista Sergia Zollija in violinista Guida Freschija.
Gledališče Goldoni
V	nedeljo, 25. 9., ob 20.30: Belo, rdeče, zeleno... jazz! - duo Gian-carlo Schiaffini-Tiziana Ghiglioni in ansambel Lingomania.
V	četrtek, 29. 9., ob 20.30: Belo, rdeče, zeleno... jazz! - trio Gianlu-igi Trovesi in kvartet Riccardo del Fra.
Cerkev Pieta
V	ponedeljek, 26. 9., ob 21.30: Trio di Venezia izvaja skladbe Vivaldija, Telemanna, Bacha in Marcella.
PADOVA
Sala dei Giganti al Liviano
V	nedeljo, 25. 9., ob 11. uri: Vivaldijevi Letni časi z orkestrom I Solisti Veneti, dir. Claudio Scimone.
•	Brezplačne vstopnice so danes od 9. ure dalje na voljo v trgovini Ricordi (Trg Garibaldi 1 - 049/44013).
Diskoklub Extra Extra
V	četrtek, 29. 9., ob 21. uri: nastopa Eddy Grant.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 24. 9., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
V	sredo, 28. 9., ob 19. uri: opera Rigoletto (Giuseppe Verdi), dir. Wolfgang Scheidt.
V	petek, 30. 9., ob 19. uri: opera Figarova svatba (Wolfgang Amadeus Mozart), dir. VVolfgang Scheidt.
Mladinsko gledališče
V	torek, 27. 9., ob 19.30: Resničnost (Lojze Kovačič), rež. Ljubiša Ristič.
V	četrtek, 29. 9., ob 19.30: Zločin na Kozjem otoku (Ugo Betti), rež. Paolo Magelli.
Lutkovno gledališče
NA DVORIŠČU PRED VELIKO DVORANO danes, 24. 9., ob 17. uri: Veliki lutkovno-plesni show z mladimi plesalci plesne šole Kazina.
•	V primeru slabega vremena bo show v dvorani Lutkovnega gledališča.
V	VELIKI DVORANI danes, 24. 9., ob 18. uri: lutkovna predstava Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda.
•	Brezplačne vstopnice za predstavo so na voljo pri hostesah od 16. ure dalje.
V	VELIKI DVORANI v nedeljo, 25. 9., ob 11. uri: nastop plesnega gledališča Pionirskega doma Cvetke Jerinove iz Celja.
• Brezplačne vstopnice so na voljo eno uro pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Lutkovno gledališče sporoča, da bo podoben lutkovno-plesni vikend na sporedu tudi v soboto, 1. oktobra, in v nedeljo, 2. oktobra.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 25. 9., ob 20. uri: Studio Hinde-rik iz Amsterdama predstavlja igro z lutkami človeške velikosti Rob pločnika, rež. Hinderik De Groot, glasba Warnerja van Esa.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 26. 9., ob 20. uri: v okviru festivala Neue Slowenische Kunst v Ljubljani - baletni observatorij Zenit, nastopa gledališče Rdeči pilot (ponovitev 27. 9.).
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 24. 9., ob 21. uri: skupina Terzo Teatro predstavlja Molie-rovo komedijo Žlahtni meščan, rež. Mauro Fontanini.
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v sredo, 28. 9., ob 20. uri: predpremierska predstava Cyrano De Bergerac (Edmond Rostand), rež. Dušan Mlakar (premiera 29. 9., ponovitvi 30. 9. in 1. 10.).
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Srednja dvorana
Fantastika - Fantastični in znanstvenofantastični filmi
V	torek, 27. 9., ob 16. uri: Princeska nevesta (Princess Bride), ZDA 1987, r. Robert Reiner, i. Peter Falk, Cary Elwes.
V	torek, 27. 9., ob 18. uri: Baterije niso priložene (Batteries not included), ZDA 1987, r. Mathew Robbins, i. Jessica Tendy, Frank McRae.
V	torek, 27. 9., ob 20. uri: Vesoljske žoge (Spaceballs), ZDA 1987, r. Mel Brooks, i. Mel Brooks, John Candy.
V	sredo, 28. 9., ob 16. uri: Legenda (Legend), ZDA 1985, r. Ridley Scott’, i. Tom Cruise, Mila Sara.
V	sredo, 28. 9., ob 18. uri: Saturn III (Saturn lil), ZDA, r. Stanley Donen, i. Farrah Fawcett, Kirk Douglas.
V	sredo, 28. 9., ob 20. uri: Notranje vesolje (Innerspace), ZDA 1987, r. Joe Dante, i. Dennis Ouaid, Martin Short.
V	četrtek, 28. 9., ob 16. uri: Zavojevalci z Marsa (Invaders irom Mars), r. Tobe Hooper, i. Karen Black, Hunter Carson.
V	četrtek, 28. 9., ob 18. uri: Bedaki iz vesolja (Morons Irom outer space), VB 1985, r. Mike Hodges, i. Mel Smith, Griff Rhys.
V	četrtek, 28. 9., ob 20. uri: Gothic (Gothic), VB 1986, r. Ken Russel, i. Gabriel Byrne, Julian Sands.
V	petek, 28. 9., ob 16. uri: 2010 - Leto, ko smo vzpostavili stik (2010: The year vre made contact), ZDA 1984, r. Peter Hymas, i. Roy Scheider, John Lithgow.
V	petek, 28. 9., ob 18. uri: Zunanje Ozemlje (Outland) ZDA 1981, r. Peter Hymas, i. Sean Connery, Peter Boyle.
V	petek, 28. 9., ob 20. uri: Peggy Sue se je omožila (Peggy Sue got married), ZDA 1986, r. Francis F. Coppola, i. Kathleen Turner.
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstava hrvaških umetnikov 5 + 5 (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 5. 10.).
□	PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223932): razstava skupine Irwin (vsak dan 10-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 5. 10.).
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): razstava lutk in slik Lutkovnega gledališča Pengov (vsak dan 10-13 in 16-19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, od 28. 9. do 22. 10.).
PIRAN
□	MESTNA GALERIJA (Tartinijev trg 3 - tel. 066/73753): razstava grafičnih del Giovan Battista Piranesija iz obdobja 1745-1792 (vsak dan 10-12 in 17-20, do 13. 10.).
PASSARIANO
□	VILA MANIN: Marcello Mascherini evropski kipar (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 6. 11.).
VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico): Intart '88 - razstavljajo umetniki iz SR Slovenije (vsak dan 17-19.30, ob sobotah tudi 10-12, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 6. 10.).
SPILIMBERGO
□	PALAZZINA PRO SPILIMBERGO: F-JK Fotografija '88 - Henry Cartier Bresson (vsak dan 9.30-20, do 2. 10.).
□	VILLA SAVORNIAN: F-JK Fotografija '88 - Zanni Berengo Gar-din (vsak dan 9.30-20, do 2. 10.).
□	PALAZZO DELLA BIBLIOTECA: F-JK Fotografija '88 - John Phillips (vsak dan 9.30-20, do 2. 10.).
BENETKE
□	PALAČA GRASSI: Feničani (vsak dan 10-19).
□	PALAČA FORTUNV: Revolucija v dnevni sobi - Sovjetski porcelan 1917-1930 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 27. 11.)
□	PALAČA FORTUNV: fotografska razstava Paparazzi 1953-1964 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 12.).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: pianist Lorenze Baldini; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba;
11.35	Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmet. nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 V studiu; 18.00 Plesni prizori; 18.30 Knjige; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Radio na obisku;
22.20	Od tod do polnoči; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Promet; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Sol Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mizica, pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glas. starinarnica.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Na Radiu Kp;
8.00	Casual; 8.20 Popevka; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Po istrskih uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 19.00 Hot 20; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni val.
filmske premiere
tu in tam
eva fornazarič
Računalnik za zapuščeno Anno
Režiser Francesco Maselli ljubi ženske in jim že nekaj let posveča svoje filme. Po poklonu debitantki Valerii Golino se je Maselli (»Citto«, kot mu pravijo prijatelji in bivši zagovorniki upora proti beneškemu filmskemu festivalu) popolnoma posvetil najlepši med italijanskimi igralkami, slavni temnolasi in sinjeoki Ornelli Muti.
O njej pravijo,, da je lepa (in kdo bi si drznil kaj takega zanikati), a netalentirana igralka. Or-nella Muti pa je obenem igralka, ki si ne dela utvar. Zaveda se, da je zablestela predvsem zaradi svojega ljubkega in fotogeničnega obraza, ki se je redno pojavljal na naslovnih straneh izredno branih fotoromanov. Prizna, da je njena igralska sposobnost omejena, predvsem pa je toliko poštena (častna izjema v filmskem svetu), da ne zanika svojih napak. Za igralko brez posebnega nagnjenja do dramske umetnosti se je Mutijeva izkazala v intervjujih, ko je brez dlak na jeziku priznala, da se je večkrat (nekajkrat preveč) prepustila režiserjem, ki ji niso bili kos, veliko napak pa je zagrešila predvsem pri izbiri filmov. Sinopsis ali lepo napisan scenarij večkrat še ne pomenita dobrega filma.
Podobno pogumno izbiro je Mutijeva naredila tudi pred nekaj meseci, ko je pristala na snemanje Masellijevega filma Zasebni kodeks, ki so ga predstavili na letošnjem beneškem festivalu. Film ni enostaven, prej nasprotno. Vizualni učinek je izredno močan, saj se celotno filmsko dogajanje oddvija v stanovanju nekega očitno bogatega umetnika. Sleherni kos opreme odraža življenjski stil pisatelja, o katerem vemo le toliko, da kandidira za Nobelovo nagrado in je pravkar zapustil Anno (Ornello Muti), ki ga neizmerno ljubi.
Po slavnem Cocteaujevem biserčku Človeški glas je Maselli posodobil Magnanijevo dramatično interpretacijo zapuščene ženske, ki ji življenje visi na telefonski žici, in podaril Mutijevi razsežnosti računalnika. Anna je izgubila ljubezen in želi, da bi razumela zakaj. Njen ljubimec je v tistem stanovanju, v pohištvu, v spominu računalnika, ki ga je mogoče odpreti z »zasebnim kodeksom«.
Škandali v palači Fortuny
BENETKE — Med razstavami, ki bogatijo beneško jesensko ponudbo, izstopa droben (v primerjavi z veleraz-stavo o Feničanih, seveda) poklon najbolj zanemarjenim zastopnikom »umetniške« fotografije: paparazzom. Izraz je tako udomačen, da so ga vključili celo v italijanski pravopis, dosledno pa ga uporabljajo tudi drugi jeziki, ker je res težko najti boljši izraz za »ponižujoče in obenem poniževalno fotonovinarstvo«.
Neologizem z negativnim prizvokom ima izrednega očeta, režiserja Fe-derica Fellinija. V slavnem filmu La dolce vita (1959) je Fellini namreč vključil lik fotonovinarja Paparazza, ki je dejansko osrednja osebnost pestrega nočnega življenja sanjskih prebivalcev Hollywooda na Tiberi.
Paparazzo (ime spominja tudi na »papatačije«, vrsto dokaj sitnih komarjev) pooseblja - tako v filmu kot v nočnem vrvežu rimske vitrine Via Venelo - fotografa, ki ustvarja škandale. Igralka z raztrgano nogavico, zvezdica, ki se gre slačipunco, ljubimec z boksarskimi popadki, bolj ali manj uradni pari in še marsikaj drugega so paparazzi vestno ujeli v svoje mehansko oko.
Tazio Secchiaioli, Velio Cioni, Ser-gio Spinelli, Elio Sorči, Marcello Gep-petti so smetana italijanskega udarniškega fotonovinarstva in prav njim je posvečena razstava v palači Fortuny. Razstavo so odprli pred kratkim, umotvori paparazzov (in tudi njihove - večkrat dogovorjene - »nesreče na delu«) pa bodo na ogled do 4. decembra letos.
Sophia Loren »elegantno« stopa iz avtomobila leta 1961 na sliki paparazza Marcella Geppettija.
Dvojezični napis na grbu Občine Doberdob je sporen
V Kulturnem domu na pobudo treh rajonskih svetov
Počakati bo treba na uskladitev z zaščitnim zakonom ki, se pripravlja
Predsedstvo ministrskega sveta je odgodilo vsakršno odločitev glede osnutka grba občine Doberdob z dvojezičnim napisom. Odgoditev utemeljuje Predsedstvo ministrskega sveta s potrebo po uskladitvi predloga z bodočimi določili zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je, kakor znano, v postopku preučevanja. Obstaja tudi možnost, da se zaenkrat z dekretom dodeli samo simbol občine, medtem ko naj bi kasneje odobrili grb v celoti.
Tako vest je goriška Prefektura te dni s posebnim pismom sporočila upraviteljem doberdobske občine in nedvomno bodo o vprašanju razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki je napovedana za torek, 27. t. m., in kjer naj bi sprejeli tudi odločitev, ali se strinjajo s predlagano (polovično) rešitvijo ali pa velja počakati :— vprašanje je seveda, kako dolgo — da pride do odobritve (ali zavrnitve) celotnega grba, vključno z dvojezičnim napisom.
Predsedstvo ministrskega sveta, tako izhaja iz pisma Prefekture, v glavnem soglaša s predlaganim osnutkom simbola in predlaga le nekaj malenkostnih sprememb, ki naj bi zadovoljile predpisom ' uradne" heraldike, to je vede, ki se ukvarja s preučevanjem grbov.
Vest, ki prihaja iz Rima, lahko tolmačimo na dva načina: v pozitivnem smislu, to je, da se glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence vendarle nekaj premika, oziroma da se
nekaj pripravlja in da je vlada o tem dobro seznanjena; po drugi strani pa se ni mogoče ogniti pomisleku, da ne gre morda za prefinjen razlog izmikanja in zavlačevanja z odločitvijo, ki bi slovenščini na Goriškem dala tudi uraden pečat. Poudarjamo na Goriškem, kajti za občine na Tržaškem veljajo, kot smo lahko ugotovili v primeru Nabrežine v podobni zadevi, drugačni predpisi.
Upati je, da bo obveljala prva možnost, to je, da se stvari v Rimu vendarle premikajo. Sicer pa bo zanimivo prisluhniti torkovi razpravi v občinskem svetu v Doberdobu.
Vprašanje, če ne bo rešeno v do-lednem času, se bo ponovilo v pri-odnjih mesecih, saj tudi v nekaterih drugih občinah z mešanim prebivalstvom razmišljajo o pripravi grbov.
Na svoji zadnji seji je pokrajinsko vodstvo socialistične stranke razpravljalo o predlogu sporazuma za sestavo odborov na Pokrajini, v Tržiču in v Ronkah ter o predlogu preureditve strankinih organov. Cilj take preureditve naj bi bil "v premostitvi težav, ki nastajajo zaradi ločevanja struj in raznih interesnih skupin". Predlog preureditve je bil sprejet soglasno. Razpuščen je bil politični urad (ker so prav v tem organizmu prišle najbolj do izraza
V torek seja občinskega sveta
Doberdobski občinski svet se bo sestal v torek, 27. t. m., ob 16.30. Svetovalci se bodo tokrat spoprijeli z neobičajno zajetnim dnevnim redom, saj obsega preko trideset točk. Poleg pričakovane razprave o zapletu v zvezi z občinskim grbom bodo vzeli v pretres obračun finančnega poslovanja za leto 1987 ter nekaj drugih vprašanj tekočega finančnega poslovanja. Na dnevnem redu je nadalje poverite v raznih zakupov in nalogov za pripravo načrtov.
posamezne skupine), izvoljeno je bilo novo pokrajinsko tajništvo. Dosedanji pokrajinski tajnik Luigi Blasig je bil potrjen na tem mestu.
Pokrajinsko tajništvo sestavljajo Vittorio Ilaria, Mario Bazzarini, Clau-dio Toso, Giorgio Dellago, Carla Viez-zoli, Ezio Bianconi, Valter Ressi, Mic-hele Milazzo, Giorgio Duranti, Grazia-no Dantignana, Franco Lupi in Gialui-gi Devetag.
Razpuščen politični urad PSI Izvoljen nov pokrajinski odbor
Molierov Žlahtni meščan
Kulturni dom v Gorici bo nocoj gostil nastop goriške amaterske gledališke skupine "Terzo teatro ", ki bo, z režijo Maura Fontaninija, uprizorila Molierovo komedijo Žlahtni meščan ("11 borghese gentiluomo"). Predstava bo s pričetkom ob 21. uri. Prireditelji večera so trije goriški rajonski sveti in sicer sveti za Gorico center, za Svetogorsko četrt in Placuto ter za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Vstop bo brezplačen.
Uspešna amaterska skupina, ki že več let deluje v Gorici, bo z Molierovo komedijo v začetku oktobra sodelovala na vsedržavnem festivalu amaterskih gledališč v Schiu. Že lani so na tem tekmovanju prejeli pomembno priznanje, z letošnjo preiskušeno komedijo, v kateri ob igralcih nastopa tudi nekaj plesalk, pa želijo lanski uspeh vsaj ponoviti.
V komediji o žlahtnem meščanu je Moliere postavil v središče dogajanja obogatelega, a hkrati neotesanega trgovca, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi postal žlahten gospod. Tako nabere okrog sebe vsakovrstne parasite.ki ga isko-riščajo. Monsieur Jourdain pa poleg svojega kvari tudi življenje hčerke Lucille, saj bi hotel da bi se omožila vsaj z markizom, medtem ko ona ljubi drugega, preprostega mladeniča. Razplet je dokaj grotesken, ko Jourdaina na izmišljeni slovesnosti imenujejo za turškega plemiča. Možakar uživa ob lažnem naslovu, vsi okrog njega pa dosežejo to, kar so si želeli.
Jutri netekmovalni pohod skozi zelenje obeh Goric
Športno društvo Marathon iz Gorice organizira v sodelovanju z Zvezo teles-nokulturnih organizacij - Utrip iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, peti netekmovalni tek, ki bo jutri po panoramskih poteh Goriške.
Pohod je mednarodnega značaja, saj se proga vije tudi onstran meje. Glavne točke na poti, ki je dolga 13 km, so grič Kostanjevica, severna okolica Gorice, pevmski gozdič in novi park pri Soči. Naziv pohoda je torej upravičen, organizatorji pa si s to športno-rekreacijsko pobudo prizadevajo tudi za vzpostavljanje sodelovanja med prebivalstvom z obeh strani meje.
Start bo od 9. do 10. ure z dvorišča nekdanjega zavoda Dante v Ul. Brolo, kjer bo tudi cilj. Udeleženci bodo lahko pretekli ali prepešačili progo v maksimalnem času treh ur in pol, med potjo pa bodo imeli na razpolago dve okrepčevalnici. Podelitev nagrad bo ob 12.30. Kdor bi se še želel prijaviti za jutrišnji pohod, lahko to stori na startu do 9.15. Vpisnina znaša 3 tisoč lir (brez spominske značke 1500 lir). Prireditev bo ob vsakršnem vremenu.
Drevi odprtje v domu za ostarele v Krminu
Razstava stripov D’Osualda
V domu za ostarele v Ul. San Giovanni v Krminu odprejo drevi ob 17. uri razstavo znanega furlanskega ustvarjalca stripov Alessandra D Osualda. Prireja jo krminska občinska uprava, ki želi na tak način ovrednostiti rojaka, ki je s svojimi papirnatimi junaki zaslovel po Evropi, pri tem pa vedno ohranil in skušal ovrednotiti svoje furlanske kulturne korenine.
Razstava bo na ogled do 8. oktobra. Obiskovalci si bodo lahko ogledali večji del DOsualdovih številnih knjig stipov ter trideset panojev z večjimi risbami. Med temi bo seveda v ospredju keltski junak Tarvos, s katerim je zaslovel D'Osualdo. Tarvos je med vsemi junaki stripov svojevrsten, saj so njegovi stripi napisani v furlanščini.
Alessandro D Osualdo je razstavljal svoja dela širom po Evropi v Munchnu, Beogradu, Varšavi in Frankfurtu. Tokrat se bo predstavil domačemu občinstvu, ki ga bo lahko pobliže spoznalo, saj bo tudi sam prisoten ob odprtju razstave.
CGIL opozarja javnost na probleme javne šole
Šolski sindikat CGIL bo v prihodnjih dneh delil pred šolami letak, v katerem ugotavlja, da se šolsko leto pričenja v skrajni negotovosti glede bodočnosti javnega šolskega sistema, saj se okrog pojma javne šole odvija oster politični spopad.
Alarmni zvonec, ugotavlja CGIL, je bila razsodba Državnega sveta o "uri verouka". Sledil je predlog ministra Gallonija o finansiranju zasebnih šol ter napoved namena, da bi s časom ukinili celodnevni pouk v osnovnih šolah. Sindikat ugotavlja, da ti poskusi kažejo na težnjo po obnovi razredno opredeljene šole v okviru države, ki v najboljšem primeru opušča svojo nezamenljivo vlogo na vzgojno-izobraže-valnem področju, ko se ne celo postavlja kot konfesionalna država.
Tudi neizvajanje nove pogodbe šolnikov je po tem mnenju del napadov na javno šolo. Njena obramba je možna le z modernizacijo šole in resnično demokratično reformo, ki naj bi temeljila na izvajanju pravice do študija.
Sindikat zato postavlja troje zahtev: podaljšanje obveznega šolanja do 16. leta; okrepitev podpornih učnih dejavnosti za šibkejše (z uporabo številnih odvečnih šolnikov), s čemer bi lahko odpravili množičen pojav opuščanja šole; večje zaupanje šolnikom s priznanjem didaktične avtonomije.
Ob zahtevi po takojšnjem izvajanju pogodbe šolnikov poziva sindikat dijake k večji zavzetosti za šolske probleme (z ustanovitvijo nekakega - povsem avtonomnega — sindikata dijakov), šolnike in vse do teh problemov občutljive demokrate pa, naj se aktivno vključijo v demokratična prizadevanja za obnovo javnega šolsega sistema.
Gasilcev ne bo zraven ob obletnici Vajonta
Gasilci se ne bodo udeležili slovesnosti ob 25-letnici tragedije Vajonta, ki bodo 1. in 2. oktobra v občinah Erto, Casso in Longarone. Gre za pomenljivo odsotnost, saj so v dramatičnih dneh pred 25 leti bili gasilci med glavnimi nosilci reševalne akcije prizadetemu prebivalstvu. Do polemične odločitve s strani deželnih zveznih sindikatov gasilcev je prišlo po srečanju s predstavniki deželne uprave, ki jim gasilci očitajo, da jih niso niti povabili na posvet o civilni zaščiti, sedaj pa jih vabijo na neko zgolj obredno manifestacijo. Gasilci se zavzemajo za korenito reformo gasilskih enot in ustanovitev službe za civilno zaščito, o kateri je govor v Italiji prav od časa tragedije Vajonta.
Zamenjava poveljnika karabinjerjev
Poveljnik karabinjerjev v Gorici, podpolkovnik Vincenzo Russo, zapušča danes naše mesto in se pripravlja na prevzem novih službenih dolžnosti v Mes-trah. Na njegovo mesto bo prišel podpolkovnik Attilio Aguilano, ki je doslej služboval v Anconi.
Dosedanji poveljnik Russo je goriškim karabinjerskim službam poveljeval dve leti in v tem času bil deležen pozornosti vsedržavne javnosti ob aretaciji Vallan-zasce. V teh dneh se poslavlja od predstavnikov državne oblasti in krajevnih upraviteljev. Danes ga bo sprejel prefekt Garsia, v prejšnjih dneh pa je bil na poslovilnih obiskih pri goriških občinskih in pokrajinskih upraviteljih.
V novogoriški knjižnici Franceta Bevka
Bogata razstava furlanske knjige
V prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici, v oddelku za mladino, na Ulici Gradnikove brigade, so v četrtek zvečer odprli bogato razstavo furlanske knjige. Obsega okrog sedemsto eksponatov (knjig, fotokopij in drugega materiala) skoraj tristotih avtorjev. Torej zelo bogat prikaz furlanske pisane in tiskane besede, od najstarejših dokumentov iz leta 1150, preko anonimnih avtorjev iz 14. in naslednjih stoletij, do najsodobnejših avtorjev. Gradivo za razstavo, ki je prva taka razstava v Novi Gorici in morda v slovenskem prostoru nasploh, so prispevali Goriški muzej, Mestna knjižnica iz Gorice in Furlansko filološko društvo. Po uvodnih besedah ravnatelja knjižnice Rajka Slokarja in po poslušanju krajšega zvočnega zapisa furlanske pravljice je sodelavec knjižnice Marjan Brecelj in kura-tor razstave pojasnil namen prirediteljev: vodila nas je želja po spoznavanju kulture sosednjega naroda, s katerim Slovenci pravzaprav že vsaj tisoč let delimo ta prostor. Zamisel o prika-
zu bogastva, ki ga premore narod, ki danes šteje doma in po svetu približno milijon duš, je bila sprva precej široka, vendar se je bilo treba v končni stopnji omejiti zgolj na področje knjige, je pojasnil Brecelj, ki je udeležencem slovesnosti posredoval tudi oris razvoja furlanske književnosti ter nato bil še odličen vodič po razstavi.
Slovesnosti ob odprtju razstave furlanske knjige so se udeležili tudi številni predstavniki kulturnega življenja iz Gorice in Vidma, literarni ustvarjalci, ki pišejo v furlanščini itd. V imenu Furlanskega filološkega društva se je za uspelo pobudo zahvalil Eraldo Sgubin in posebej naglasil, da bi tako razstavo potrebovali tudi v Vidmu, Gorici in morda še katerem središču Furlanije-Julijske krajine. Razstava bo odprta do 12. oktobra in najbrž jo bodo podaljšali. Že na četrtkovi slovesnosti je bilo slišati želje in predloge, da bi omogočili ogled dijakom nekaterih videmskih in goriških šol.
Na Vrhu stopata danes na skupno življenjsko pot
NERINA DEVETAK in
CLAUDIO ULIAN
Vso srečo jima želi
ŠKD Danica
razna obvestila
KD Jezero v Doberdobu prireja jutri gobarski pohod z mikologom Milkom Cebulcem. Zbirališče bo ob 8.30 pred gostilno Peric na Poljanah.
DTTZ Žiga Zois zaposli v šolskem letu 1988/89, na ločenem oddelku za zunanjo trgovino v Gorici, profesorja knjigovodstva, na stolici za 14 ur tedensko. Pojasnila nudijo v tajništvu zavoda v Trstu (040 — 54356).
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič
(Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89, vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se nadaljuje še do konca meseca za oddelke: harmonika, flavta, violina.
SPDG obvešča, da se prične redna vadba rekreacijske telovadbe 27. septembra ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma.
______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Big big big«.
VERDI 17.30-22.00 »Goodmorning Vietnam«.
VITTOR1A 17.30-22.00 »Una sfrenata donna in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Milagro«.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Rešitev v zadnjem trenutku«. 22.30 »Dekolte«.
DESKLE 19.30 »Zakon orožja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto - Korzo Italia 242 -tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 72701.
_________pogrebi____________
Danes ob 12. uri Adeodato Tonutti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na pokopališče v Ločniku.
DANES, 24. SEPTEMBRA
la maglia
T R Ž I Č - Ul. Roma 58
VAS PRIČAKUJEMO V PREUREJENIH PROSTORIH Z NOVIMI MOŠKIMI IN ŽENSKIMI KOLEKCIJAMI ZA JESEN IN ZIMO
PANCALDI - KAFKA -YVES SAINT LAURENT
-	NANI BON - JACKEV
-	OVERTOP - PETER BRAVVN - CARELLA
-	LE BAMBOLE -CRISCA BY ESCADA
□	TEČAJI VSEH STOPENJ ZA OTROKE IN ODRASLE
□	STROKOVNO USPOSOBLJENI IN DIPLOMIRANI PREDAVATELJI
□	AVDIOVIZUALNI UČNI PRIPOMOČKI VSEH STOPENJ
□	PREVAJALNE USLUGE IN KOMERCIALNO DOPISOVANJE
V GORICI - Ul. Cascino 5 - Tel. 0481/3484 Urad posluje v popoldanskih urah
Olimpijske igre izza kamere
Tale človek se sploh ne skriva za snemalno kamero, da ga ne bi fotograf slučajno slikal v oči, kot bi si lahko na prvi pogled mislili. Povrh vsega si tudi ni nadel slamnika, ker bi bil rahlo sramežljiv, saj marljivo opravlja svoj poklic pod vročim seulskim olimpijskim soncem. Da bi bolje kljuboval pripekajočim sončnim žarkom, pa si je na glavo nadel klobuk, saj bo moral ostati za kamero do konca letošnjih iger, ko bo prepoteni slamnik odvrgel in si bo lahko zasluženo oddahnil.
sobota 20.30 RAI 3
Mancia competente (kom.) sobota 23.50 RAI 3
Cime tempestose (dram.) nedelja 14.10 RAI 1
Allegri vagabondi (kom.) nedelja 22.30 Italia 1 Marathon Man (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1
Cera una volta 11 West (vestern) ponedeljek 20.30 Rete 4
Una giornata particolare (dram.) ponedeljek 23.35 Rete 4 La merlettaia (dram.) torek 0.05 Rete 4
Sette volte donna (kom.) sreda 20.30 RAI 2 II giudice (dram.) sreda 20.30 Canale 5 Don Camillo (kom.) četrtek 20.30 RAI 1
Moses Wine detective (krim.) petek 20.30 RAI 3
La fmestra sul cortile (krim.) petek 20.30 Canale 5
La signora in rosso (kom.)
glasba
nedelja 10.50 RAI 3
Uto Ughi z Royal Philarmonic Orchestro torek 23.15 RAI 1
Koncert: Accardo igra Mozarta četrtek 22.55 RTV-I.j
Uspešnice Pop delavnice 88 petek 24.00 Italia 1
Nočni rock - skupina Genesis
šport
sobota 14.50 RAI 1
Avtomobilizem Fl: VN Portugalske nedelja 15.15 RAI 2 in TV-Kp
Avtomobilizem Fl: VN Portugalske nedelja 20.30 Italia 1
Nogomet: prijateljska Milan-Inter torek 14.55 RAI 3
Nogomet under 18: Italija-Nizozemska
ali
sobota 12.05 RAI 1
Nurejev pleše Pepelko Prokofjeva ponedeljek 22.30 RAI 2 Primer Buharin (aktualno) torek 20.30 RAI 2
Mednarodna noč turizma
Spored olimpijskih iger v Seulu je iz dneva v dan objavljen na športnih straneh PD
cc ° s
SSs
šli
> —
O 01
Ul £ >-^ > 1
>CO s n
■grl
O (0 ^4* "O O)
CC ^
Sil
LU • ,
^ || o a|
E“
ec co =• o>
až'
ir .b
5
r

						
i		RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dokumentarec: Vicino al cielo, vicino alla terra
11.30	Variete: Portomatto
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (2. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Portomatto (3. del)
14.15	Nanizanka: Sherlock Holmes
15.10	Izobr. oddaja: Tehnike in okus
16.10	Glasbena oddaja: Cantamare '88
17.10	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II buono, il brutto, il catti-vo (vestern, It.-Šp. 1966, r. Sergio Leone, i. Clint Eastvvood, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film: Il buono, il brutto, il catti-vo (2. del)
23.30	Aktualno: Ciak per un santo
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 16.25)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
16.25	Film: Frou frou (kom., It. 1955, r. Augusto Genina, i. Dany Robin, Gino Cervi)
18.15	Aktualno: Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commissario Kbs-ter - Tentato omicidio (i. Siegfried L6witz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Segreti di famiglia (dram., r. Jack Hofsiss, i. Stefanie Po-wers, Maureen Stapleton, Mari-on Ramsey, James Spader)
22.05	Dnevnik
22.20	Variete: Il Milionario (vodi Joce-lyn)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Nanizanka: Il brivido delbimpre-visto
23.55	Šport: OI - prenosi iz Seula
12.00	Inf. odd.: Vabilo v gledališče
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Dante Alighieri -Božanska komedija
15.00	Izobraževalna oddaja: I giovani incontrano 1'Europa
15.30	Šport: tenis - turnir Grand Prix (prenos iz Palerma)
17.30	Dnevnik - šport iz Seula
18.10	Šport: jahanje (iz Rima)
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarec: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Banca dT-talia
20.30	Film: La finestra sul cortile (krim., ZDA 1954, r. Alfred Hitchcock, i. James Steward, Grace Kelly)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Športna oddaja: Missione Seul
23.30	Aktualno: Delta
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dokumentarec: 20 let prej
! .Illfil
: *■ j
AQ\i
:a tel
F
.
RTV Ljubljana
2.45	OI: studio, košarka (finale, M), atletika
8.45	Video strani
9.00	OI: studio, kanu, plavanje^ tenis, vključitve, namizni tenis (Z, dvojice), judo, namizni tenis (M, finale)
14.30	OI: pregled, hokej, košarka, atletika
17.30	Video strani
17.45	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (11. del)
18.15	Dokumentarec: Dediščina Evrope
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Smrt v Kaliforniji (Joan Barthel, r. Delbert Mann, i. Cheryl Ladd, Sam Elliot, 3. del)
21.10	OI: dnevni pregled
22.40	Dnevnik
22.55	Film: Tasio (dram.,-Španija 1984, r. Monxto Armendariz, i. Patxi Bisguert, Isidoro Jose Solano)
TV Koper
24.00	OI: kanu (finale), atletika
3.00	OI: atletika, finale, hoja 50 km, skok v višino (Ž), tek čez ovire na 100 m (Ž), tek čez ovire na
3.000	m (M), tek na 10.000 m (Ž),
košarka (M, finale), tenis (M, finale), sinhrono plavanje (finale)
8.00	OI: judo (95 kg), ritmična gimnastika (finale)
12.00	OI: namizni tenis (dvojice M in Ž, finale), rokoborba (prosti slog)
13.30	TVD Novice
14.30	OI: sabljanje (meč ekipno, posnetek finalnih tekem)
16.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
21.30	OI: pregled
23.00	OI: kanu (finale)
		
11
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::
CANALE5
8.00	Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria
9.30	Rubrika: Premiere
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.35	Kviza: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Kviza: Bis, 12.35 II pranzo e servito
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.00	Film: Suspense (krim., VB 1961, r. Jack Clay-ton, i. Deborah Kerr, Peter Wyngarde)
17.15	Kvizi: Doppio slalom,
17.45	Cest la vie, 18.00 OK il prezzo e giusto!
19.15	Nan.: Časa Vianello
19.45	Kviz:Tramoglieema-
rito
20.30	Film: La signora in ros-so (kom., ZDA 1984, r. Gene Wylder, i. Gene Wylder, K. Le Brook)
22.10	Dokumentarec: Forum
22.50	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.15	Petrocelli
1955, r. Camillo Mas-trocingue, i. Milly Vi-tale, Alberto Farnese)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d'amore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: Il petomane (kom., It. 1983, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Ugo Tognazzi, Mariangela Melato)
22.30	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
23.00	Dok.: Vietnam 0.10 Film: L'erede (dram., It. 1973, r. Philippe Labro, i. J. P. Belmon-do, Carla Gravina)
14.00	Aktualno: Smile
14.30	Glas. oddaja: Deejay television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: L'ultimo com-battimento di Chen (pust., Hong Kong 1977, r. Robert Clouse, i. Bruce Lee)
22.25	Nanizanka: Zanzibar
22.23 Variete: Dibattito
23.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto
24.00	Glas.: Nočni rock - Ansambel Genesis
1.10	Nanizanka: Star Trek
Ciro Ippolito, i. Mario Merola, Angela Luče)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.30	Film: Mal d'Africa (pust., It. 1967, r. Stanis Nievo)
1.00	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
ITALIA 1
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
9.30	Film: Porta un bacione a Firenze (kom., It.
7.15	Risanki: Belle e Sabas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide,
12.00	Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Lovely
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra , speciale anticrimine
20.30	Film: Lacrime napuli-tane (dram., It. 1982, r.
TELEOUATTRO
13.00	Nanizanki:	Angie,
13.30	Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki: Leonardo, 18.15 La vedova e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
20.30	Rubrika: L' ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Velike svetovne reke
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
(O
E &
n E’ 2 a) 2
|”!
f!f
=n§
li
® ® E
t||I
IIII
sl
Vio
k
O®


«g||jH5=ii!:::....
iifc,:::"1
''F.I..
Ur ’
lil
It, ■
‘ iiilljjjj
llii
1-:
■II
m
iii
® l!=
□P
..
|J

■11 ■l!
ITALIJANSKA 1E		■■ E?	ISA		i:	:::::::::::::::::::::::::::
		Hl:||lttlil«ll	S&B 1 vSjmIl			
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
8.30	Tečaj francoščine
9.00	Dok.: Francoske dežele
9.30	Nan.: Sfida segreta
11.00	Nad.: Le galosce della felicita (ZRN 1986, r. J. Herz, 1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Poletni maraton: balet Cendril-lon - Pepelka (S. Prokofjev, pleše Rudolf Nureyev, 1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prisma
14.50	Športna sobota, vmes kolesarstvo (iz Romagne) in avtomobilizem, F1 - VN Portugalske
17.00	11 sabato delto Zecchino
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Nabožna oddaja
18.20	Šport: Seul OI '88 - povzetki
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Vela d'oro '88
23.00	Dnevnik
23.10	Film: Benedizione mortale (srh., ZDA 1981, r. Wes Craven, i. Ma-ren Jensen, Ernest Borgnine)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
24.10	Film: Benedizione mortale (2. del)
1.30	Šport: olimpijske igre Seul '88 (neposredni prenos)
13.00	Dnevnik
14.30	Dnevnik - kratke vesti
18.00	Aktualna oddaja: Vedrai - Sette-giorni TV
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kds-ter - Un caso molto semplice (i. Siegfried L6witz; komisar Kbster mora tokrat razkriti čudne okoliščine v katerih je umrlo mlado dekle.)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: QueH'ultimo ponte (vojni, ZDA-VB 1977, r. Richard Atten-borough, i. Dirk Bogarde, James Caan, Sean Connery, Maximili-an Schell)
22.50	Dnevnik - nocoj
23.05	Dnevnik: posebna športna oddaja - Karim Aga Khan, sovrano anche a cavallo
24.00	Dnevnik - športne vesti
11.50	Aktualna oddaja: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis - turnir Grand Prix (iz Barija)
17.30	Šport: Olimpija
18.15	Aktualno: Podelitev mednarodne nagrade Trenta za novinarje
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Zabavna oddaja: Spett. le Rai -Videolettere
20.30	Film: Mancia competente (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lubitsch, i. Miriam Hopkins, Kay Francis, Herbert Marshall)
21.50	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Olimpijada
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Športna oddaja: Missione Seul
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Filmska rubrika
23.50	Film: Cime tempestose (dram., Mehika 1953, r. Luis Bunuel, i. Jorge Mistral, Irasema Dilian)
RTV Ljubljana_________________
8.35	Ponovitev otroških oddaj: Radovedni Taček, 8.50 Pamet je boljša kot žamet
8.55	Nadaljevanka: Predigra življenja
9.25	Aktualno: Tedenski zabavnik
10.30	Aktualno: Izbor tedenske programske tvornosti
11.10	OI: studio, veslanje, plavanje, atletika, dnevni pregled, gimnastika, dviganje uteži
17.30	Film: Ko je kraljevala komedija (ZDA)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Knjiga
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved 19.59 Aktualno: Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Hrestač (3. del)
21.20	OI - dnevni pregled
22.50	Dnevnik
23.05	Film: Morilec policajev (akcij., It. 1982, r. R. Faenza, i. Harvey Keitel, Nicole Garcia)
0.50 Videostrani
TV Koper______________________
1.30	OI: atletika
4.30	OI: troskok (M), peteroboj (M)
2.00	OI: veslanje, finale, četverec s
krmarjem (Ž), 2.10 dvojni dvojec (Ž), 2.30 dvojni brez (Ž), 2.50 četverec s krmarjem (M), 3.10 dvoj-
1	»«	■	1	■li	■	■lili	«11!	SI	■	fifilfi	II
ni dvojec (M), 3.30 dvojni brez (M), 3.50 skiff (M)
4.00	OI: gimnastika, (M), plavanje (delfin), boks (kval.)
9.00	OI: plavanje (delfin), boks (kval.), kolesarjenje na stezi (finale)
12.00	OI: plavanje, 200 m delfin (M), 50 m prosto (M), 800 m prosto (Ž), 100 m hrbtno (M), 4x100 mešano (Ž)'
14.00	OI: kolesarstvo, dviganje uteži
15.30	OI: sabljanje (meč, finale)
17.30	OI: boks (kvalifikacije)
19.30	OI: ponovitve
20.30	Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
23.30	OI: pregled
		lili!!!	””			:::			iHiiHi!;	' 		....	i!!!	■	P	::::							i:::;::::					
																										
1 • •	Ime In! 1V ItfM	1 JAkl:Ln		:::::::	:::::		::::			I:;;::!:::				I::::	••i;		••li:		::::		HšinnB:;;						m:	iii::
CANALE5
8.00	Nanizanke: II dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.35 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Bolta e risposta (kom., It. 1949, r. M. Soldati, i. Nino Taran-to, Isa Barzizza)
17.15	Nanizanki: Fifty Fifty,
18.15	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: La corrida
22.50	Nanizanka: Helena
23.35	Film: Intrigo alLAvana (krim., ZDA 1957, r. Laslo Benedek, i. John Cassavetes, Sarah Shane)
1.00	Nanizanki: Sulle stra-de della California, 2.00Petrocelli
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Film: Giove in doppio-petto (glas., It. 1954, r. Daniele D'Anza, i. Car-lo Dapporto)
11.30	Nanizanke: Cannon,
12.30	New York New York, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bo-nanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Film: II talismane della Cina (pust., ZDA 1951, r. Lewis R. Poster, i. Ronald Reagan, Rhonda Fleming)
18.30	Nanizanki: Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Aktualno: Serata 3 D
21.15	Film: Gorila in fuga
(krim., ZDA 1954, r. Harmon Jones, i. Anne Bancroft, Cameron Mitchell)
23.00	Film: L ultima minac-cia (dram., ZDA 1952, r. Richard Brooks, i. Humphrey Bogart, Et-hel Barrymore)
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
1TALIA 1___________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Nanizanka: II principe delle stelle
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Siamo guelli di Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.L, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Professione gius-tiziere (krim., ZDA 1984, r. Lee Thompson, i. Charles Bronson, Theresa Saldana)
22.20	Šport: Superstar of Wrestling
23.05	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.35	Šport: Grand Prix 0.40 Nanizanki: Star Trek,
1.40	G indice di notte
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12,301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vitada vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Šport: Speedy
17.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Prestami tua moglie (kom., It. 1980, r. Giuliano Carmineo,
i. Lando Buzzanca, Diego Abatantuono)
22.25	Kviz: Golpo grosso
23.30	Film: Sotto il tallone (krim., Fr. 1965, r. Pier-re Granier-Deferre)
1.15	Nanizanka: Switch
TELEFRHJLI
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.15	Nanizanki: Lui, lei e
gli altri, 17.45 I magni- ji tiči sei
18.15	Nad.: Lavedovaeilpi- || edipiatti (i. Ave Nin-
chi, Enrico Papa)
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Giorno per giorno
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Film: Donne e briganti (zgod., It. 1950, r.
M.Soldati, i. Amedeo Nazzari, M. Mauban)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Koncert z dirigentom Christopherjem Es-chenbachom
1.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA	' '	1	1	
RAI 1		RAI 2	RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.40	Dokumentarec: I Nuba
11.30	Variete: Portomatto
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (2. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Portomatto (3. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 II fiu-to di Sherlock Holmes
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Moses Wine detective (krim., ZDA 1979, r. Jeremy Paul Kagan, i. Richard Dreyfuss, Su-san Anspach)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.20	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 16.25)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
16.25	Film: La vacca e il prigioniero (kom., Fr. 1960, r. Henri Verneu-il, i. Fernandel, Inge Schoner)
18.15	Aktualno: Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: il commissario Kds-ter - La scomparsa di Lippmann
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret e la famiglia felice (r. Jean Jac-ques Goron, i. Jean Richard)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Variete: Il Milionario
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Nanizanka: Il brivido delLimpre-visto
23.50	Rubrika: Filmske novosti
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula
12.00	Dokumentarna oddaja: Koruza (r. Gianfranco Baldanello)
13.00	Izobraževalna oddaja: Glasbeni instrumenti
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija (ured. Patrizia Todaro)
14.55	Šport: nogometna tekma under 18, Italija-Belgija (neposredni prenos iz Brescie)
18.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Olimpiada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Banca d'I-talia
20.30	Aktualno: Duello
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Športna oddaja: Missione Seul
23.40	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok.: 20 let prej
RTV Ljubljana_________________
2.50	OI: košarka, atletika, tenis, boks
11.00	OI: dnevni pregled, rokomet, odbojka, uteži, rokoborba, košarka (Ž), rokomet, judo, atletika
17.25	Video strani
17.40	Spored za otroke in mlade: Majhen je poper - Vampir v pasji uti (1. del madžarske serije)
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem -Zborovodje
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13	TV Okno
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	OI: dnevni pregled tekmovanj iz Seula
22.40	Dnevnik
22.55	Glasbena oddaja: Uspešnice Pop delavnice 88 (na sporedu so Avtomobili, Karma, Herry Blue, Cafe, Šankrok, Degazelas, Agro-pop in drugi ansambli)
23.45	Video strani
TV Koper________________________
24.00	OI: kanu (polfinale), dviganje uteži (110 kg), košarka (finale, Z), atletika
4.00	OI: atletika (finale), tenis (polfinale, Ž), boks (polfinale)
9.30	OI: rokoborba (prosti slog), judo
(86 kg), rokomet (finale, Ž), odbojka (finale, Ž)
13.30	OI: boks (polfinale), sabljanje (finalno ekipno tekmovanje)
16.00	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve
21.30	OI: pregled, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
23.00	OI: kanu (finale)
					iiiraHiiliiiiiiffl				? 	
I mm #uU&lImp IV Im	1			•••I::;::::::				ffllliniillilliii!:	
CANALE 5
8.00	Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria
9.30	Rubrika: Premiere
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Kviza: Bis, 12.35 II pranzo e servito
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: La luna e sei soldi (dram., ZDA 1942, r. Albert Lewin, i. George Sanders, Herbert Marshall)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 OK il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanicchi)
19.15	Nanizanka: Časa Via-nello
19.45	Kviza: Tra moglie e mar.ito, 20.30 Telemike
23.00	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.15 Rubrika: Premiere
0.25 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.25	Petrocelli
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
9.30	Film: Processo e morte di Socrate (dram., It.
1940, r. Corrado D'Erri-co, i. Ermete Zacconi, Rossano Brazzi)
11.30	Nanizanki: Cannon,
12.30	New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre damore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: Il vendicatore di Jess il bandito (vestern, ZDA 1940, r. Fritz Lang, i. Henry Fonda, Gene Tierney)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta -Insonia
22.50	Dok.: Vietnam
23.25	Aktualno: Speciale News
23.40	Film: Agente 373 Police connection (krim., ZDA 1973, r. Howard Darrow, i. Robert Du-vall, Verna Bloom)
1.35	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1__________
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nanizanka: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It. 1983, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vu-kotic)
22.15	Nanizanka: Zanzibar
22.40	Variete: Dibattito
23.00	Nogomet: pokal Španije, Barcelona-Real Madrid
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
15.00	Nad.: Ciranda de Ped-ra, 16.30 Piume e pail-lettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Fantasmi (srh., ZDA 1976, r. Don Cos-carelli, i. Michael Bal-dwin, Kathy Lester)
22.15	Kviz: Colpo grosso
23.15	Nanizanka: Switch 0.15 Film
TELEFRIUU
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki: La vita
di Leonardo Da Vinci,
18.15	La vedova e il pi-edipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Nanizanka: Angie
21.30	Dokumentarna oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
I..........



Ul Tl!
#■ ■-I s4t
II
J, *
...... ....Ni
''i
!Nil

, |p

= £•
II
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
	.		im!	iiii
tiiiiiiiiiii		iiiiiiiiiii;	IM	iiii
RAI 1
RAI 2
RAI 3
9.00 Dokumentarec: Kvarkov svet
10.00	Aktualna oddaja: Linea verde (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Športne vesti
14.10	Film: Allegri vagabondi (kom., ZDA 1937, r. James W. Horne, i. Stan Laurel, Oliver Hardy)
15.10	Risanka: La fanciulla del melo 15.25 Nanizanka: Pika Nogavička
15.50	Športne vesti
16.00	Variete: Un giorno d'estate
16.50	Športne vesti
17.00	Nad.: Voglia di volare
18.15	Športne vesti: 90. minuta
18.30	Šport: OI - povzetki
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Gran Gala Prix Italia 22.05 Športna nedelja
23.10	Aktualno: Novinarska nagrada Ischia
24.00	Dnevnik in vreme
0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 15.15)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20 Športne vesti
15.15 Šport: avtomobilizem Fl, VN Portugalske (neposredni prenos iz Estorila)
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - II pellicano (i. Siegfried Lo-witz; komisar Kdster se vrne domov pozno ponoči. V kanalu zagleda žensko in jo reši. Ta ga kasneje kliče potelefonu in mu pove, da je hotela narediti samomor, ker je ubila moža.)
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30 Film: Sguadra omicidi, sparate a
vista! (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel, i. Richard Widmark, Henry Fonda)
22.10 Dnevnik - kratke vesti
22.25	Rubrika: Mixer nel mondo (vodita Aldo Bruno in Giovanni Minoli)
23.25	Rubrika: Protestantizem
23.55 Šport: OI - prenos iz Seula
10)50 Koncert: Royal Philarmonic Or-chestra (dir. Carlos Paita, violinist Uto Ughi, glas. R. Strauss in L. van Beethoven)
11.40	Film: La signora di mezzanotte (kom., ZDA 1939, r. J. Mitchell Leisen, i. Claudette Colbert, Don Ameche)
13.10	Nan.: Professione pericolo
14.00	Deželne vesti
14.10	Glas. oddaja: Speciale Jeans
15.15	Šport: TG 3 Olimpia
17.00	Šport: tenis (iz Barija)
18.25 Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Dok.: 20 let prej
20.30	Film: II fidanzato di tutte (kom., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Frank Sinatra, David Wayne)
22.15	Nan.: Valerie
22.40	Šport: Missione Seul
23.40	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne športne vesti
TMiiir
lil
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA


RTV Ljubljana
1.40 OI: košarka (Jugoslavija-ČSSR)
3.30 OI: atletika, dnevni pregled tekmovanj iz Seula
8.00	Video strani
8.15 Otroška oddaja: Živ žav
8.55 Nadaljevanka: Oliver Twist (ponovitev)
9.25 OI: komentarji iz studia, jahanje, plavanje, boks, dviganje uteži, veslanje, atletika, gimnastika, košarka (Jugoslavija-ČSSR, posnetki)
18.50 Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	TV Mernik
19.16 TV Okno
19.30 Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Vrtnice in kaktusi - Nerazumljivo normalen dan (J. Tihec, i. Zvezdana Mlakar, 3. del)
20.45 OI - dnevni pregled tekmovanj iz Seula
22.05	Dokumentarna oddaja: Izrael -Razbite sanje (2. del)
22.55	Video strani
TV Koper
1.00
1.00
OI: atletika, met kopja (M), 3.10 skok v višino (M)^ 4.35 tek (M), 100 m (Ž), 3000 m (Z)
OI: veslanje, dvojni četverec (Ž), četverec s krmarjem (Ž), dvojni s krmarjem (M), dvojni četverec
::::	•••iiii:::;;			<			::::::::::	:::::::	
iiii	n .»r.:-:		iiiiiiiiiliiiiii:;	ilillHiiliiii!		iiiiiiiiii	i:!!;;:	iiii
CANALE 5
8.30	Nanizanka: Aliče 9.20 Film: Navigator! co-
raggiosi (pust., ZDA 1949, r. Henry Hatha-way. i. Richard Wid-mark, Lionel Barrymo-re)
11.00	Aktualno: II Girasole
11.30	Nanizanki: Helena, 12.00 Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Um marito per Tillie (kom., ZDA 1972, r. Martin Ritt, i. Walter Matthau, Carol Bur-nett)
16.10 Nan.: Lottery, 17.10 Orazio, 17.40 Glitter, 18.40 Love Boat
20.30	Film: Notte d'estate con profilo greco, oc-chi a mandofla e odore di basilico (kom., It. 1986, r. Lina Wertmul-ler, i. Mariangela Me-lato)
•22.30 Nan.: Top Secret
23.30	Film: II mistero dello scoglio rosso (pust., ZDA 1960, r. VVilliam Witney, i. Jeff Ric-hards, Margia Dean)
1.30	Nanizanka: Sulle stra-de della California
Muriel Box, i. Robert Newton, Glynis Johns)
11.30	Nanizanke: Mississip-pi, 12.30 Masguerade,.
13.30	Detective per amore, 14.30 Bonanza,
15.30	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato
16.00 Variete: II Girasole tour
18.30	Nanizanki: Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Krakatoa Est di Giava (pust., ZDA 1969, r. Bernard L. Ko-walski, i. Maximilian Schell, Diane Baker)
23.05 Film: II federale (kom., It. 1961, r. Luciano Sal-ce, i. Ugo Tognazzi, George Wilson)
1.00 Nanizanka: Vegas
16.00 Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi
20.30	Nogomet: prijateljska tekma Milan-Inter
22.30	Film: Marathon Man (dram., ZDA 1976, r. John Schlesinger, i. Dustin Hoffman, Lau-rence Olivier)
0.10 Nanizanka: Star Trek
Colla, i. Burt Rey-nolds)
1.00 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
8.00 Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II Šanto
9.30	Film: II grande flagel-lo (kom., VB 1954, r.
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, LJsola del-le mille avventure, L'-aguila zoppa
10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Automan, 12.00 Manimal
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Gli orsi inter-rompono Lallenamen-to (kom., ZDA 1977, r. Michael Pressman, i. VVilliam Devane, Jac-kie E. Haley)
13.00	Nanizanka: California
14.00	Film: II falso traditore (dram., ZDA 1962, r. George Seaton, i. VVilliam Holden, Lili Pal-mer)
16.30	Nan.:Switch
17.30	Nadaljevanka: Evita Peron (i. F. Dunaway)
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Alla 39” eclisse (dram., VB 1979, r. Mike Newell, i. Charl-ton Heston, Susannah York)
22.30	Šport: Fuori gioco
23.30	Film: ...E tutto in bigli-etti di piccolo taglio (pust., ZDA 1972, r. R. J.
13.45
15.15
15.45
17.30 18.00
19.00
20.00
20.30
22.30
23.00
24.00
Film: Donne e briganti (pust., It. 1950, r. Mario Soldati, i. Amedeo nazzari, Maria Mau-ban)
Nan.: Si e giovani solo due volte
Rubrika: Župan in njegovi ljudje
Nanizanka: II perduto amore
Dokumentarec: Storia nella storia Športne vesti Nanizanka: II mio ami-co Bottoni
Film: L'albero dei diamanti (kom., 1983, r. Tommaso Dazzi, i. Phi-lipe Leroy, Gianni Ca-vina)
Nanizanka: Angie Športne vesti Inf. odd.: News
TELEOUATTRO
(M), osmerec s krmarjem (M)
4.00 OI: gimnastika, finale, vaje na orodjih (Ž), skoki v vodo 3 m (Ž), boks (kval.), plavanje (delfin)
8.30 OI: ponovitve
10.00	OI: boks (kvalifikacije)
11.00	OI: plavanje, finale, 200 m mešano (M), 200 m delfin (Ž), 50 m prosto (Ž), 1500 m prosto (M), 200 m hrbtno (Ž), 4x100 mešano (M)
13.40 pl: dviganje uteži (90 kg)
15.15 Šport: Fl - VN Portugalske
17.30	OI: ponovitve
18.30	OI: boks (posnetki)
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: Iz Seula posebej za TV KP
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes, nato pregled
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
r8
>	i-g
y jž.n
Jr
</) 2:5
o c
-lil
m m
Z .«:=>?:
>	's II
11J “5^
o :r
IU 'Z*
CL 5?c
N 1| < Jž S DC f.5
■— .......|fr


^■'(SjiSU
• n
:"‘'a

TY'
m lili
Trr
lili'.
■1

IllllMIli..
lil!" ' ] «
•Ul 1
fc.■!
BI ili

I	RAI 1		RAI 2
	iiiiiiiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiii!	
			1
RAI 3
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dokumentarec: II segreto del serpente
11.30	Variete: Portomatto
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (2. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Portomatto (3. del)
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Izobr. odd.: Otroški svet
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 II fiu-to di Sherlock Holmes
17.10	Dok.: Storie di uomini e moto
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Nanizanki: Sapore di gloria,
21.30	Sei delitti per padre Brown
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Športna oddaja: Športna sreda
23.45	Variete: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
Seula (do 16.25)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
16.25	Film: SanfElena, piccola isola (zgod., It. 1942, r. Renato Simoni, i. Ruggero Ruggeri, Carla Can-diani)
17.55	Aktualno: Spaziolibero
18.15	Aktualno: Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Gli eredi di Marholm (i. Siegfried L6witz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: II giudice (dram., Fr. 1985, r. Philippe Lefebvre, i. Jacgues Perrin, Richard Bohringer)
22.05	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Variete: II milionario
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Nan.: II brivido delPimprevisto
23.55	Šport: OI - prenosi tekmovanj iz Seula
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Znanost in kultura (ured. Luisella Raimondi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna' oddaja: La corsa delle renne
15.30	Glasbena oddaja: Girofestival
16.00	Šport: kolesarstvo (iz Bassana)
16.30	Šport: TG3 Olimpia
18.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Olimpijada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Dnevnik - deželne vesti
19.45	Dokumentarec: 20 let prej
20.00	Informativna odd.: Conoscere
20.30	Film: I mastini della guerra (vojni, ZDA 1980, r. John Irvin, i. Christopher Walken, Tom Be-renger)
22.20	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Missione Seul
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Dokumentarec: 20 let prej
111
ran
Li
ti

i Zlili
■■
RTV Ljubljana
2.25	OI: atletika
7.45	Video strani ‘
8.00	OI: tenis (M, polfinale)
9.35	Mozaik: Oddaja o kulturi - Osmi dan
13.15	OI: dnevni pregled, 13.20 kanu (Ž) 500 m, 13.30 dnevni pregled,
14.25	boks, 14.45 atletika, 15.30 dnevni pregled
17.10	Izobr. odd.: Tečaj Angleščine
17.30	Spored za otroke in mlade: Kapa nevidnica
17.45	Nad.: Mladost na stopnicah
18.15	Izobraževalna serija: Izgubljena ■ govorica (4. del)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13	TV Okno
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Spreminjanja
20.55	OI: dnevni pregled
22.25	Dnevnik
22.40	Zabavno glasbena oddaja
23.30	Video strani
TV Koper
24.00	OI: atletika - finalne tekme
3.30	OI: met kopja
3.35	OI: tek čez ovire na 400 m (Ž)
3.55	OI: tek na 400 m (M)
7.00	OI: tek na 200 m (M), boks (četrtfinale), jahanje (skoki ekipno,
finale)
8.30	OI: tenis (posnetki polfinala, M), ritmična gimnastika (kvalifikacije), boks (četrtfinale)
13.00	OI: ponovitve
13.30	TVD Novice
14.00	OI: sabljanje (finale, Ž, floret ekipno)
16.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
22.30	OI: pregled
. • ii: iii:

::i:Hii:::i::::ii:::ii: i:::
CANALE5
RETEOUATTRO
8.00 Nanizanki: II dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria 9.25 Rubrika: Premiere 9.30 Nanizanka: General Hospital
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Kviza: Bis, 12.35 II pan-zo e servito
13.30	Kviza: Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Hrano tutti miei figli (dram., ZDA 1948, r. Irving Reis, i. Ed-ward G. Robinson, Burt Lancaster)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.45	Cest la vie, 18.00 OK il prezzo č giusto! (vodi Iva Zanicchi)
19.15 Nan: Časa Vianello
19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Don Camillo (kom., It.-Fr. 1952, r. Julien Duvivier, i. Fer-nandel, Gino Cervi)
22.35	Aktualno:	Amate
sponde - L’ Italia in bi-anco e nero
23.20 Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.35 Rubrika: Premičre 0.45 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.45	Petrocelli
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Film: Pia dei Tolomei (dram., It. 1940, r. Eso-do Pratelli,i. Germana Paolieri, Nino Cris-man)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York, 13.30 Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo,
17.00	Febbre d'amore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film:	La formula
(krim., ZDA 1980, r. John G. Avildsen, i. George C. Scott, Mar-lon Brando)
22.45 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.15 Dok.: Vietnam 23.50 Film: E venne un uomo (biog., It. 1965, r. Ermanno Okni, i. Rod Steiger, Adolfo Celi) 1.20 Nanizanka: Vegas
10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Variete: Smile
14Ž30 Glasbena oddaja: De-ejay television
15.05 Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Po-lianna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Pofessione va-canze - Un complicato intrigo di camere, don-ne e diritti
22.25 Nanizanka: Zanzibar
22.50 Variete: Dibattito
23.10 Šport: nogomet, Bar-cellona-Real Madrid 1.20 Nanizanka: Star Trek
20.30	Film: La polizia incri-mina, la legge assolve (krim., It. 1973, r. Enzo Castellari, i. Franco Nero, Delia Boccardo)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Oddaja o ribolovu
24.00 Nanizanka: Switch
1.00 Film
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Un vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
13.30
15.30
16.30 18.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
23.00
23.30
24.00
Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta Rubrika: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nadaljevanka: La vedeva e il piedipiatti Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka^ Lui, lei e gli altri
Film: Un colpo di pištola! (kom., It. 1941, r. Renato Castellani, i. Fosco Giachetti, Assia Noriš)
Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
JL
o 0)
Cl ""
- . S
W CTJ ^
EiS §
<0 J Q) c <D (g
g1
03 S
II §
II! * hn
ifli
•ll 'c | S^-a ~
OJ (0 O) (D
2 .tr O »-

.

			
F*....S||il!

!..f
ii "liliji®
:
| i
•"■N«!,,, '::i|
:


•T*
ITALIJANSKA TE		S Jk;		
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dok.: Le isole incantate
11.30	Variete: Portomatto
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (2. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Portomatto (3. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Inf. odd.: Sodobni pesniki
15.30	Risanke: Tao Tao, 16.00 Gli ante-nati, 16.25 II fiuto di Sherlock Holmes
17.15	Dok.: Storie di uomini e di moto
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cera una volta il West (vestern, It. 1968, r. Sergio Leone, i. Henry Fonda, Claudia Car-dinale, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Cera una volta il West (2. del)
23.20	Dnevnik - posebna oddaja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, Danes v Parlamentu in vreme
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 14.30)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
15.30	Film: lo come Icaro (krim., Fr. 1979, r. Henri Vemeuil, i. Yves Montand, Michel Etcheverry)
18.00	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commissario Kds-ter - Testimonianze (i. Siegfried Ldwitz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nanizanka: L.A.LAVV. avvocati a Los Angeles - Manette al giudi-ce (i. Harry Hamlin, Susan Dey)
21.20	Variete: Videocomic
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualna oddaja: Caro Gorba-ciov - Il caso Bucharin (vodi Gi-uliano Ferrara)
23.45	Dnevnik - Zadnje vesti
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula
12.00	Informativna oddaja: La prima eta
12.50	Izobraževalna oddaja: Sogno di Amleto
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Varnost na cesti
15.30	Šport: off shore (iz San Nazzara)
15.50	Šport: jahanje (iz Grosseta)
16.10	Šport: TG 3 Olimpia
18.00	Dok.: 20 let prej - Olimpiada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Inf. odd.: Larchitettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Aktualno: Un giorno in Pretura
21.15	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Missione Seul
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Dok.: 20 let prej
RTV Ljubljana__________________
3.25	OI: atletika (neposredni prenos)
9.35	Video strani
9.50	Mozaik: Zrcalo tedna
10.05	Aktualna oddaja: Naš utrip
10.20	Film: Viharni vrh (dram., ZDA 1939, r. William Wilder, i. Lau-rence Olivier, Merle Oberon, Devid Niven)
12.00	OI: studio, dnevni pregled, kolesarstvo, vaterpolo, rokomet, atletika, judo, dnevni pregled, boks, dviganje uteži
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Dve gospe Gren-villovi (D. Dunne, ZDA, r. John Erman, i. Ann Margaret, Clau-dette Colbert, Stephen Collins, John Rubenstein, l.del)
21.05	OI: dnevni pregled
22.35	Aktualna oddaja: Dinar - Odnosi med razvitimi in nerazvitimi
23.15	Dnevnik
TV Koper___________________
24.00	OI: atletika - finalne tekme
3.40	OI: met kladiva (M)
4.25	OI: tek na 800 m (Ž)
4.40	OI: tek na 800 m (Ž)
6.00	OI: skok v daljino (M)
6.00	OI: met kopja (M)
6.30	OI: tek čez ovire na 110 m (M)
7.05	OI: tek na 400 m (Ž)
7.20	OI: tek na 10.000 m (M), boks (kvaL), kolesarstvo (cestna vožnja, Ž, finale)
8.15	OI: judo (65 kg)
10.00	OI: boks (kvalifikacije)
14.30	OI: dviganje uteži (100 kg)
16.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
22.30	OI: pregled
		iiiiiiiililillii			l"										::::::::::::::	!!!!!
		i:::::::!!::::::		i::;!::::!	!!•••••"		iKHiiiiiiKHB	il!!!	iiiiiiii:		iiiliiiliHliiiiiij		san.	iiiii
CANALE5
8.00	Nanizanke: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Kviza: Bis, 12.35 II pranzo e servito
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Perdonami se ho peccato (dram., ZDA 1952, r. George Ste-vens, i. Jean Fontaine, Ray Milland)
17.00	Kviza: Doppio slalom,
17.45	Cest lavie
18.15	Kviz: OK! Il prezzo e giusto!
19.15	Nan.: Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Film: Rambo (dram., ZDA 1982, r. Ted Kot-cheff, i. Svlvester Stal-lone, Richard Crenna)
22.20	Spciale Canale 5 - vesti
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.40	Petrocelli
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il Santo
9.30	Film: LJnferno di Pi-galle (dram., It.-Fr.
1958, r. Leo Joannon, i. Jacgues Robert, Pierre Trabaud)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York Nev/ York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d'amore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: Una giornata particolare (dram., It-Kanada 1977, r. Ettore Scola, i. Sophia Loren, Marcello Mastroianni)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.00	Dok.: Vietnam
23.35	Film: La merlettaia (dram., NDR-Fr. 1977, r. Claude Goretta, i. Isabelle Huppert, Yves Beneyton)
1.35	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-
tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Superman,
8.45	Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	TV film: Cingue ragazze e un miliardario
22.20	Nanizanka: Zanzibar
23.05	Variete: Dibattito
23.25	Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.55	Rubrika: Premiere
0.05 Nanizanki: Samurai,
1.05	StarTrek
TELEPADOVA
15.00	Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-me e paillettes
18.00	Otroška oddaja: Bra-vestarr
18.30	Risanka: Gli sceriffi delle stelle
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: lo non vedo, tu non padi, lui non sente (kom., It. 1971, r. Mario
Camerini, i. Enrico Montesano, Alighiero Noschese)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna odd.: Speedy
24.00	Nanizanka: Switch
1.00	Film: Sotto il tallone (dram., 1965, r. Pierre Graniere-Deferre, i. Lino Ventura, Charles Aznavour)
TELEFRIULI
13.30
15.30
16.30 18.15
19.00
19.30
20.00
21.00
21.30
22.30
23.00
23.30
24.00
Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta Rubrika: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nadaljevanka: La ve-dova e il piedipiatti Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Športna rubrika: Lu-nedi con LUdinese Kviz: Caccia al premio Nanizanka.: Raffles, ladro gentiluomo Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
A	Hilli	Illlllli	lil			=HI	llllllilllllllllllllllllllllllllilllll	‘
		::::::::						
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1_________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Dok.: Bentornata aquila
11.30	Variete: Portomatto (1. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (3. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Risanke: Tao Tao, Gli antenati, II fiuto di Sherlock Holmes
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.35	Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nad.: Caino e Abele
21.45	Dnevnik
21.55	Rubrika: Filmske novosti
22.00	TV film: L'archivista (r. Guido Ferrarini, i. Flavio Bucci)
23.15	Koncert: Accardo igra Mozarta
23.45	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
RAI 2________________________
23.55	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.20)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kos-ter - II giocatore (i. Siegfried Lb-witz, Michael Ande, Bernard Herzsprung; komisar Kdster ne verjame, da je v rope upleten mlad študent, čeprav je avto, ki so ga rabili roparji njegov.)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Oddaja o turizmu: Sereno varia-bile - La notte internazionale del turismo (ured. Osvaldo Bevi-lacgua, vodi Maria Giovanna Elmi, 1. del)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.40	Oddaja o turizmu: Sereno varia-bile (2. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Rubrika: Filmske novosti
23.55	Šport: OI - prenos iz Seula
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Ali-ghieri - Božanska komedija
14.55	Šport: nogometna tekma under 18, Italija-Nizozemska (iz Brescie)
16.45	Film: Ultimo incontro (dram., It. 1951, r. Gianni Franciolini, i. Ali-da Valli, Amedeo Nazzari)
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Obletnice -Jules Laforgue
20.30	Film: II tempo delle mele 2 (kom., Fr. 1982, r. Claude Pino-teau, i. Sophie Marceau)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Missione Seul
23.30	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.45	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana
9.45	Video strani
10.00	Mozaik: Šolska TV - Novo o starih planetih, Travniški svet, Obnašanje y prometu (pripravljata TV Beograd in TV Zagreb)
11.00	Izobraževalna oddaja: Tečaj angleščine
12.20	Video strani
12.55	OI: studio, dnevni pregled, jahanje, boks, skoki, kolesarstvo, dnevni prgled, dviganje uteži
17.25	Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet
17.30	Kulturna oddaja: Pogledi (ponovitev)
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13	TV Okno
19.18	Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Kulturna oddaja: Osmi dan
20.55	OI: dnevni pregled tekmovanj iz Seula
22.25	Dnevnik
22.45	Video strani
TV Koper_________________________
24.00	OI: kolesarstvo (M, finale)
5.30	OI: skoki v vodo (10 m, M, finale), dresurno jahanje
9.00	OI: boks (kvalifikacije)
10.00	OI: boks (četrtfinale in polfinale)
13.00	OI: dviganje uteži (110 kg)
14.30	OI: sabljanje (finale, M; floret ekipno)
18.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes
22.30	OI: pregled
z
		iiiiiiliiiliiii		* ir	::::::		l:l|:iil!!ni|:i|||;ii
		:::::::::::::::			lil::;		
CANALE 5_____________
8.00	Nanizanke: II dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Kviza: Bis, 12.35 II pranzo e servito
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: II ritratto di Jen-nie (dram., ZDA 1948, r. VVilliam Dieterle, i. Jennifer Jones)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 OK il prezzo e giusto!
19.15	Nan.:Casa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
rito
20.30	Variete: Super model of the world
22.00	Nan.: Super Dynasty
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.40Petrocelli
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II Santo
9.30	Film: Sempre piu diffi-cile (kom., It. 1943, r. P.
Ballerini, i. Nerio Bernardi)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.00	Febbre d'amore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: La battaglia dei giganti (vojni, ZDA 1965, r. Ken Annakin, i. Henry Fonda, Robert Shaw)
23.30	Dok.: Vietnam
0.05 Film: Sette volte don-na (kom., ZDA 1967, r. Vittorio De Sica, i. Shirley MacLaine, Anita Ekberg)
2.00	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, HoIly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Piedone d'Egitto (pust., It. 1980, r. Steno, i. Bud Spencer, Enzo Cannavale)
22.45	Nanizanka: Zanzibar
23.15	Variete: Dibattito
23.35	Nanizanka: Tre cuori in affitto
0.05 Rubrika: Premiere
0.15 Nanizanki: Samurai,
1.15	Star Trek
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, I difensori della Terra, Lupin Terzo
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: La crociera del terrore (dram., ZDA 1960, r. Andrew L. Stone, i. Robert Stack, Do-rothy Malone)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.20	Nanizanka: Switch 0.20 Film: ...e tutto in bigli-
etti di piccolo taglio (krim., ZDA 1972, r. Richard A. Colla, i. Burt Reynolds)
TELEFRIULI
13.00	Dok: Obiettivo suLiso-la Greganica
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Velike svetovne reke
18.15	Nadaljevanka: La vedeva e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il mio ami-co Bottoni
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Diamanti
| TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi

i | ' l#|Bt %,




•I 1
•IJ
i 1

■'»§jp
I
S
g
K
1. s
o
s s
5 <?
Oj <0
a> N S
•s O
1°
.
§ £ 'Z *-
O
Doma je v Vedrijanu v Goriških Brdih
Helena Križnik zdravi ljudi s pomočjo bioenergetskih sil
Zvečine hodijo ljudje v Goriška Brda po žlahtno kapljico, sočne češnje in sladke breskve, zadnje čase pa tudi po zdravje. Slednje vodi pot v Vedrijan, k Heleni Križnik, Briki, ki sicer živi v Parizu, a se vse pogosteje in vedno dlje zadržuje tudi doma. Pravzaprav si je domačijo obnovila prav zato, da bi se čimprej vrnila, da bi svojim ljudem dala delček svojega znanja in — energije.
Helena Križnik je namreč bioenergetičarka. Pravi, da je svoje "drugačne" sposobnosti že zgodaj čutila, le da jih ni znala uporabljati. Opažala je, da se ljudje radi zadržujejo v njeni bližini, da se ob njej počutijo ugodno... z izjemo tistega nesrečneža z walkma-nom na ušesih, ki so mu Helenini bio-magnetni valovi onemogočili normalno poslušanje priljubljene glasbe. Zato pa je s svojo toplino pomagala zapoznelemu rožnemu popku, da vzbrsti, prvi pacient pa je bila njena sestra. Helena ji je hotela pomagati pri bolečinah zaradi migrene; kot da bi ubogala neki skrivnostni scenarij, ji je položila roke na glavo, ji govorila in jo pozdravila. To je bila za Heleno tista ključna preizkušnja, ki ji je potrdila bioenergetsko sposobnost in jo usmerila k prebiranju razpoložljivega čtiva in predvsem k vedno novemu preverjanju zdravilnih moči bioenergije in nje same kot medija. Naključno je
spoznavala vse več ljudi, od nekega poljskega znanstvenika je zvedela, da prihaja njena moč iz kozmosa in morskih globin, ugotovili so, da lahko ona sama posreduje vse znane vrste zdravilnih energij in valovanj. In kako vse to prelivanje energij sama čuti?
»Zdi se mi, kot da pada name kakšen dež, barvan dež. Obliva me in polni z energijo. Ta energija mi prija, všeč mi je tudi občutek, da lahko z njo pomagam drugim. K meni prihajajo ljudje z najrazličnejšimi težavami. Pomagala sem pri težavah z vidom, pri celjenju ran, pri nevrozah... ne vem, če je kakšna bolezen, za katero me ljudje še niso poiskali, pa naj gre za navadne delavce in kmete ali za ministre in njihove žene. Vendar načelno ne zdravim posameznih bolezni. Človeka jemljem kot celoto in poskušam mu posredovati predvsem svoj mir, ljubezen. Duševni mir je-osnova zdravja,« modruje Helena, ki tako z glasom kot obnašanjem daje vedeti, da je kljub stalni obleganosti svoj mir že našla.
»Seveda me delo s tako številnimi pacienti utrudi, toda kako naj rečem ne? Pa vendar — ko se bom ustalila, ne bom sprejemala več toliko ljudi na dan,« pravi Helena, pri kateri se obiski vrstijo od prvih jutranjih ur do polnoči in čez in ki se zaveda, da se
glas o njenih zdravilnih rokah širi kot požar po sušnem travniku. K sreči je v tako popolnem sožitju z viri svoje energije, da se stalno "polni", da sama čuti, kako bi lahko naenkrat pošiljala del te silne energije vesolja in morja tudi stotim ljudem.
Zanimivo je bilo srečanje z novogoriškimi radioestezisti. Poskušali s(m)o meriti sevanja, ki jih sproža Helena. Radiestezist, ki se ni zavedal, da Helena usmerja proti njemu nove in nove valove pozitivnega sevanja, je nemo strmel v poblaznelo nihalo, ki je kot največjo "dozo" pokazalo kar 28 tisoč zdravilnih enot, medtem ko jih imajo prostori, v katerih se ta briška bioenergetičarka zvečine zadržuje, med štiri in pet tisoč. Gre za impregnira-nost, ki ji botruje Helenina navzočnost ali za energetski studenec, v katerem se je kopala že mlada Helena? To dilemo bo nedvomno zanimivo razvozlati, za ljudi, ki iščejo Heleno, pa niti ni bistvena. Bistveno je upanje, s katerim se ljudje odpravijo iskat Heleno in sam Vedrijan, važno je, da mnoge težave izginejo ali da se tegobe vsaj omilijo. Če pa se ob vsem tem človek ne počuti bolje samo tam dol, na drugem členku tretjega prsta leve noge, ampak če se v celoti počuti kot prerojen, toliko bolje.
TONI GOMIŠČEK
Bioenergetičarka med zdravljenjem pacientke	(foto Gomišček)
Zimski vozni red avtobusov APT
Solnikom namenjen tečaj o težavah nerazvitih držav
Šolsko leto 1988/89 se je začelo v znamenju starih problemov, vendar tudi nekaterih novih pobud. Zastarelost šolskega sistema ne nudi več mladim vsega potrebnega materiala za popolnejšo in modernejšo izobrazbo, Po drugi strani pa se profesorji s težavo odpirajo novim tokovom. Zato so vedno bolj potrebni (in koristni) seminarji in druge oblike strokovnega izobraževanja.
Center prostovoljcev za prispevek k razvoju (CVCS) - to je skupina navdušencev, ki skuša aktivno pomagati nerazvitim državam tretjega sveta - organizira, pod pokroviteljstvom deželne ustanove IRRSAE in v sodelovanju z ekipo Zveze krščanskih organov mednarodne prostovoljne službe (FOCSIV) tečaj poklicnega izpopolnjevanja na temo Vzgoja k razvoju in sožitju med narodi. Pobuda je namenjena profesorjem višjih šol. Izvedli jo bodo oktobra in novembra v prostorih učiteljišča S. Slataper v Gorici. Tečaj bo obsegal šest srečanj na različne teme.
Seminar je del dejavnosti omenjene zveze FOCSIV, ki z različnimi pobudami deluje v državah tretjega sveta,
že vrsto let. Predavala bo dr. Giuliana Scotti, ki bo skušala orisati metodologijo, težave in možnosti uvajanja te družbene problematike v šolske programe. Center CVCS skuša na ta način prispevati k vnašanju v ustaljene učne načrte tematik, kot so mednarodno sodelovanje glede vprašanj razvoja, dialog med različnimi kulturami, odnosi Sever-Jug in druga aktualna vprašanja. Ta tematika je zelo pomembna za šolo, ki se danes sooča z velikimi kulturnimi spremembami: nove družbene oblike, mednarodna razsežnost razvojnih modelov in potrebna zavest o svetovnih problemih. S pomočjo tega tečaja naj bi profesorji uvajali tudi višješolce v spoznavanje širšega okolja in v razmišljanje o današnjih dogodkih v svetu.
Glavne smernice tečaja so zato v pojasnjevanju pojma razvoja, odvisnosti našega razvoja od razvoja drugih ljudstev in uvajanje posameznikov v sodelovanje z drugimi narodi. Govor bo tudi o metodologiji dela in o poučevanju na osnovi samih pojmov. Na koncu bodo izoblikovali splošen pregled dosežkov in predlogov tečaja.
Ta teden je stopil v veljavo zimski vozni red avtobusov APT. Na pomembnejših progah vozijo po sledečem voznem redu:
GORIC A-SOVODN JE-DOBERDOB-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 8.10, 12.15, 13.00, 14.00, 16.15(a), 16.45(a), 17.30; Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.17, 7.44, 8.03, 8.08, 8.11, 9.54, 13.51, 15.29, 18.09(a), 18.39(a), 18.59. GORIC A-GRADIŠČE-TR ŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.48(a), 6.18, 6.38, 6.42, 7.29, 8.20, 10.00, 11.25, 12.15, 12.50, 14.00, 16.14, 17.30, 18.59, 21.25(a); ob nedeljah in praznikih: 8.20, 11.25, (13.00), 18.59, 20.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.35, 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 12.58, 13.49, 15.12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.47, 13.02, 16.27, 20.22.
GORIC A-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.45, 9.50, 11.30, 13.01, 14.00(b), 14.30, 17.30, 19.25; ob nedeljah in praznikih: 8.45, 13.01, 17.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	7.37, 8.10(b), 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08; ob nedeljah in praznikih: 11.08, 15.23, 20.08.
GORIC A-TUR J AK-ČER VINJ AN-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	11.35, 14.00(b)
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.13, 13.48.
GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.30, 13.00, 14.00(b), (14.30), 17.30(a), 18.45(c).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.10, 12.48, 14.57, 18.38(a).
G ORIC A-KRMIN-(ČED AD ali VIDEM)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.50,	7.20(b), 8.10, 8.50, 10.40, 12.15, 12.15(b), 13.00(b), 14.00, 14.00(b), 16.25, 17.30(a), 18.15(a), 19.25.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.07, 8.10(b), 9.41, 11.43, 12.43, 12.59, 13.33(b), 13.41(b), 13.51, 15.54, 17.55(a), 18.33(a), 19.16. GORICA-MARJAN-KRMIN-VERSA-GRADIŠČE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.50,	13.00, 14.00(b).
Prihodi v Gorico ob delavnikih: 7.17, 8.08(b), 9.41, 11.56, 13.25, 13.53(b), 15.03{b), 19.33.
GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-OS-
LAVJE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.50,	7.40, 12.15, 14.30; ob nedeljah' in praznikih: 7.40.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.20, 8.10, 13.00, 15.00; ob nedeljah in praznikih: 8.10.
GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-
GROJNA-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.30; ob nedeljah in praznikih: 13.10, 17.45.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.00; ob nedeljah in praznikih: 13.40, 18.15.
GORIC A-P AL MANO VA-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
8.1	l(b), 13.31.
GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 6.26(a), 6.35, 9.55, 10.50, 13.00(b), 14.00, 17.30 a, 18.45(a).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.12, 9.07, 12.38, 13.13(b), 13.56, 14.57(b), 18.38 a, 19.18(a).
Legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi ob delavnikih, ko je šola,- (c) - vozi od ponedeljka do petka, ko je šola.
Poletne dogodivščine treh mladih Goričanov v Ekvadorju
Z vulkanov do džungle v iskanju doživetij
Dandanes si lahko v Parizu v dobrih dveh Urah, le osem ur potrebuješ, da preletiš Veliko lužo. Take možnosti premagovanja razdalj imajo seveda različne posledice: spodbujajo iznajdljivost in podjetnost, lahko pa tudi pasivnost. Ko se odločiš za daljše potovanje v tujino, bo prišla na dan tvoja prava želja po svobodi in novih doži-yetjih. Kdor je bolj polentaste narave, se bo odločil za organiziran izlet, kjer bo, seveda s pomočjo Vodiča odkril le izrazito turistične in dovolj zna-Ue zanimivosti tujega kraja. Če pa si želiš kar sam "sestaviti" program izleta, se boš podal na Pot le z letalsko vozovnico, skromno osebno prtljago in (potrebnim) kupčkom dolarjev.
Vsako poletje se veliko mladih potika po raznih deželah. Bolj malo se jih odloči za obisk zasneženih vrhov, recimo v Andih, v Ekvadorju. To le letos storil Ivan Sirk, ki se je podal z dvema Prijateljema, Marcellom Bandellijem in Flaviom Montagnihom, v Južno Ameriko. Na pot so se odpravili v drugi polovici julija. Z letalom so najprej pristali v perujski prestolnici Limi, nato Pa so se z avtobusom peljali v sosednji Ekvador. Tu so nekaj dni preživeli v Banosu, prijetnem turističnem mestecu, ki leži na nadmorski višini 1700 metrov. Ta začetni postanek je bil bolj tehničnega značaja, saj so se hoteli nekoliko aklimatizirati, preden bi se podali na veličastne vrhove še delujočih vulkanov.
Očitno je bila aklimatizacija nepopolna. Na to so opozarjale predvsem težave z želodci, ob nadaljnjem vzponu. Trojica korajžnih Goričanov Se je najprej podala na še delujoči vulkan Tun-SJruaua, ki je visok približno 5200 metrov. Visoka črna gmota, pokrita na vrhu z debelo plastjo večnega snega, je naše alpiniste tako omamila, da so fe nanjo spravili v samih dveh dneh. Žal jim ni bilo vreme preveč naklonjeno, saj je bil vrh stalno zavit v meglo in oblake. Ivan nam je povedal, ha se je malo pod vrhom iz vulkana prav lepo kadilo, vse to pa je dajalo.okolju nekak pravljič-ni pečat. Še najbolj naporen je bil drugi dan V:2pona, ko so se odpravili iz koče, ki je na nadmorski višini 4000 metrov, na vrh ognjenika ter Se še isti dan vrnili v dolino.
Sledil je sicer neuspeli naskok na Cimborazo (6300 m). Tudi ta spada y t.i. cesto vulkanov. Skupinica je prvi dan prenočila v zavetišču na nadmorski višini kakih 5000 metrov, že ob polnoči pa so se pognali proti vrhu. Po triurni naporni poti, ko so bili le 500 metrov pod vrhom ugaslega ognjenika, jih je zajela močna nevihta, da so se morali vrniti v dolino.
Po krajšem počitku v Banosu so se odpravili v Quito in nato v Esmeraldo, Atacames in Muis-no, ki ležijo ob Tihem oceanu. V teh skromnih vasicah se ljudje preživljajo le z doma pridelano hrano, kot so npr. banane in vsakovrstno južno sadje, ter -.z ribami, ki jih nalovijo v bogatem morju. »Ko se sprehajaš po takih krajih, srečuješ
le mlajše osebe,« so vtisi Ivana Sirka. V večini južnoameriških držav je namreč srednja starost okrog 40 let, kar je za nas skoraj nepojmljivo. Smrtnost je zaradi velike revščine zelo visoka, velik odstotek mladih pa se preživlja s krajo. Seveda so njihova najljubša tarča prav turisti, ki se nič hudega sluteč potepajo po deželi. Zato moraš biti po teh državah še posebno pazljiv.
Z letalom je nato trojica prijateljev poletela v glavno perujsko mesto Limo. Po nekajdnevnem postanku so šli v Areguipo, to je mesto, ki leži na nadmorski višini kakih 3000 metrov. Ta kraj slovi po kobaltno modrem nebu. Ivan nam je navdušeno priznal, da tako močno plavega neba ni še nikdar videl. Vsakdo je moral obvezno nositi očala za sonce, če se je le hotel zazreti v enkrat-
no sinjino. V tem kraju je tudi več zanimivih cerkva in znamenitosti, čudovit pa je pogled na okolico, saj obdajajo mestece sami šesttisočaki, ki so vsi vulkanskega izvora.
Kdor se napoti v Peru, mora seveda obiskati tudi jezero Titicaca in se peljati z visokogorskim vlakom, ki te pripelje kar 4500 metrov visoko. V Cuzcu so stopili na vlak, ki jih je popeljal proti starodavnemu mestu Inkov - Machu Picchu, kamor so se Inki zatekli pred pustošenjem konkvistadorjev. Zadnji del poti so kar prepešačili, zaradi skromnega časa, ki so ga še imeli na razpolago, so v poldrugem dnevu prehodili pot, za katero potrebuješ v normalnih pogojih kar pet dni.
Nato so se vrnili v Cuzco, od koder so z letalom poleteli v Limo. Tu je en član skupine, in sicer Flavio, odpotoval proti domu, Ivan in Mar-cello pa sta sklenila, da si bosta ogledala še Amazonko. Z letalom sta dospela v Inguitos in tam najela vodiča, ki ju je s čolnom popeljal kar 200 kilometrov po svetlorjavi široki strugi največje reke sveta. Potovanje je trajalo dobre štiri dni, bilo pa je prava dogodivščina. Ivan nam je pripovedoval, kako so ponoči spali v lesenih hišicah kar sredi džungle. Celo noč je bilo slišati kruljenje in vreščanje raznovrstnih "sosedov", najbolj zoprni pa so bili nedvomno komarji.
Zanimivo je bilo tudi "brezskrbno" kopanje v reki, kjer so plavale tudi znane mesojede ribice piranhe in krokodili. »Zanimivo je, da te napadejo le, če začutijo okus po krvi, kljub temu pa kopanje ni prav priporočljivo.« Žal pa je tudi v tem še divjem predelu sveta človek načel uravnovešenost narave. Zaradi pretiranega izsekavanja velikih površin džungle je ob Amazonki iz leta v leto manj padavin. To se še kako pozna na vodni gladini, ki se je le v zadnjem letu znižala za celih pet metrov.
Čas počitnic se je medtem iztekel. Zato sta mlada Goričana z grenkim srcem krenila na pot proti domu. S seboj sta pa prinesla veliko lepih spominov in lepo število diapozitivov, ob gledanju katerih se bo najbrž vsakdo navdušil in morda odločil za tovrstno potovanje.
MARKO ČUBEJ
Osvojitev vulkana Tungruaua je bila res nepozabna izkušnja
Uspešen projekt slovenskega načrtovalca Borisa Samca
»BISER«
med bivalnimi avtomobili
Stanovanjske prikolice in bivalni avtomobili so v zadnjih 25 letih znatno načeli tradicionalno pojmovanje turizma, uvedli so nov pojem prostega časa, dojemanja in spoznavanja narave in okolja. V turizem so uvedli tisto mobilnost, ki je bolj toge hotelske strukture ne dopuščajo. Ponudba na trgu je zadostila začetnemu povpraševanju, ni pa znala ustrezno odgovoriti na nove potrebe, ki se pojavljajo v zadnjih desetih letih med navdušenci turizma "en plen air". Bivalni avtomobili (in tudi prikolice) se po konceptu bistveno ne razlikujejo od bivalnih vozov s konjsko vprego, ki so na primer na Irskem eden od tradicionalnih in uveljavljenih turističnih sredstev, da o ciganskih vozovih sploh ne govorimo. Ena sama družina ima v bivalnem avtomobilu poprečno zadovoljivo udobje, če pa se v istem avtodomu stiskata dve družini nastane takoj vrsta problemov, ob katerih je nevarno, da se prijateljstvo razdre.
Tako težko sožitje v omejenem prostoru avtodoma je "požgečkalo" domišljijo in inovatorsko žilico Slovenca Borisa Samca, po poklicu sicer trgovca, ki pa se že dalj časa ukvarja z načrtovanjem in proizvodnjo družinskih in charterskih jadrnic. Skupno s prijatelji Brunom Čendakom, Guidom Susso in Antoniom Rosdenom je izdelal prototip bivalnega avtomobila, ki je bil prava atrakcija na specializiranem turinskem sejmu Caravan Europa 88. Fotografija avtodoma perla, ki je v tem sektorju pravi biser, je bila objavljena na časopisih in specializiranih revijah, predvsem pa je perla vzbudil izredno veliko zanimanje med obiskovalci, od katerih je marsikdo že naročil vozilo. Čemu tolikšno zanimanje? Tržaški načrtovalci in Samec v prvi vrsti so s svojim bivalnim avtom odpravili marsikatero hibo te vrste vozil in v bistvu z dvemi nadstropji ločili dnevni prostor od nočnega: na potovanju ni treba več spreminjati kavčev v postelje, ki naj zjutraj ali po opoldanskem počitku postanejo spet kavči. S perlo dobi kupec pravi premični dom na štirih kolesih z dnevnim prostorom v "pritličju" in sobama v "prvem nadstropju" ter z ločenima toaletama.
»Brez lažne skromnosti lahko trdim,« pripoveduje vidno zadovoljen Boris Samec, »da je bil naš perla dejanska atrakcija turinskega salona. Pred našim vozilom je bila stalno vrsta radovednežev, in tudi tradicionalni ter uveljavljeni proizvajalci so nam čestitali za novo, revolucionarno razporeditev bivalnega prostora in tudi za obliko ter obdelavo karoserije.«
In začnimo prav pri zunanjosti. Bivalni avtomobili, ki so na evropskem trgu, so treh vrst: kamperji, ki so v bistvu dostavna vozila z vgrajenim kuhijskim resorjem in stoli, ki se spremenijo s posteljo; bivalni avtomobili, pri katerih se tovornjak spoji z bivalnim prostorom, ki je v bistvu stanovanjska prikolica brez koles; motorhomi, ki
so vozila izrazito namenjena prostemu času in premičnemu turizmu in pri katerih ob notranjosti proizvajalec pripravi tudi karoserijo. Perla sodi v to kategorijo vozil, vendar se od ostale proizvodnje razlikuje po obliki in po kakovosti materialov. Mehanski del je hibrid, ki je nastal z združitvijo mehanike Fiatovega ducata in specializirane šasije Alko. Tržaški fantje pa se niso zadovoljili s tem, da bi spojili motor s šasijo. Šasijo samo so znižali za 20 centimetrov, tradicionalne listnate vzmeti pa so zamenjali s torzijski-mi drogovi. To jamči odlično lego na cesti in tudi znatno statično stabilnost. Pravi biser pa je karoserija: profil je izredno aerodinamičen (količnik 0,31), "školjka" lahka obenem pa zelo trpežna, ker so uporabili pomorsko tehnologijo. Karoserija je namreč plastični "sandvitch" ter-manta, steklenih vlaken in poliesterske smole. Vse to jamči izredno opornost in mehansko žila-vost, obenem pa tudi zvočno in toplotno izolacijo.
V lahko plastično "školjko" so načrtovalci vgradili pohištvo in pode iz dragocene pomorske vezane plošče (uporabili so teakov les), ki je tudi jamstvo trajnosti, odpornosti proti vodi, trpežnos-ti.
Največja inovacija pa je nedvomno razporeditev bivalnega prostora. Posebna struktura na-
Boris Samec s svojim »biserom«.
mreč deli bivalni prostor na dva dela: dnevni prostor s kuhijskim resorjem in toaleto, nočni prostor z dvema spalnicama in toaleto. In oba prostora sta tako visoka, da poprečen človek nima težav ostati vzravnan. Bolj kot beseda bo bralcu v pomoč pri dojemanju koncepta avtodoma skica. Poudariti pa velja, da so Boris Samec in sodelavci vse to spravili v vozilo, ki je visoko niti tri metre in je le nekaj centimetrov višje od vozil, ki jih ponujajo ostale hiše.
In navtičnega izvora je tudi oprema: od hladilnika do kuhalnika in peči, ki sta pritrjena na kardanskih vzmeteh in omogočata kuhanje tudi med vožnjo.
»Vzrok vsemu,« pripoveduje Boris Samec, »so dokaj ponesrečene velikonočne počitnice. Tedaj
Prerez notranjosti bivalnega avtomobila.
(Foto Križmančič)
smo s prijatelji najeli avtodom in se odpravili na smučanje. Težav je bilo nič koliko: stalno spreminjajo kavčev v postelje, težave pri uporabljanju toalete, ko so bili vsi člani posadke v bivalnem avtomobilu, pomanjkanje vsakršne "priva-cy"„. Prijateljstvo bi se skoraj razdrlo. Zato sem si dal v glavo, da te probleme rešim. In tako je nastal načrt za perlo. Projekt smo patentirali, nato pa ga skupaj s prijatelji v dobrih dveh mesecih pripravili za razstavo. S pozornostjo, ki smo je bili deležni, je bil trud delno poplačan.«
Perla je nedvomno revolucionaren bivalni avto, saj mu skromna teža in velika aerodinamič-nost omogočata znatne zmogljivosti (na cesti naj bi dosegel hitrost 130 km na uro ob dokaj skromnemu 2.500 kubičnemu dizelskemu motorju ducata). Vendar razporeditev bivalnega prostora omogoča le šoferju in prednjemu potniku, da povsem uživata ob vožnji in občudujeta panoramo, medtem ko sta druga dva potnika nekoliko bolj odmaknjena in ne moreta povsem uživati potovanja in razgleda. S tega vidika je perla, kljub svojim vrlinam, 'bolj rezidenčni kot premični avtodom.
Za Borisa Samca in njegove sodelavce pa je odziv na turinskem sejmu bil spodbuda za novo izkušnjo. Družba Perla, ki so jo ustanovili, bo namreč v kratkem začela s proizvodnjo bivalnih avtomobilov visokega razreda. »Do konca leta,« pravi Samec, »bomo izpopolnili prototip, z januarjem pa bomo začeli s proizvodnjo. Doslej imamo že precej naročil, svoj bivalni avto pa smo namenili tistim, ki se ne zadovoljijo s povprečnim, pač pa želijo vozilo, ki sodi v sam vrh ponudbe. Pri tem računamo na italijanski, predvsem pa na evropski trg.« Tudi prodajna cena bo primerna razredu tega avtodoma: 75 milijonov lir brez davka na dodatno vrednost IVA.
Najbrž pa se štirje podjetni družavbniki ne bodo omejili le na elitno proizvodnjo. Boris Samec že razmišlja o tem, kako bi z malenkostnimi spremembami svoj "biser" prilagodil tudi za drugačne uporabe in v bivalni avto, ki bi, seveda za nižjo ceno, namenjen manj premožnemu, zato pa širšemu krogu potrošnikov.
VOJIMIR TAVČAR
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.15	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.25	K Portogruaro § (1) (2)
6.50	E Benetke
8.12 H Benetke
8.50	E (Benetke Express) Benetke
9.50	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim *
12.25	H Benetke
13.45	K Portogruaro §
14.15	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.10	H Benetke
17.28 K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.55	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.53 E (Simplon Express) Mestre-Mi-lan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.30	H Benetke
21.35	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia)
Zimski vozni red vlakov
Velja od 25. septembra 1988 do 27. maja 1989
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.50	K Portogruaro
7.20	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst)
7.45	K Portogruaro § (2)
8.13	E Rim-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Budim-pešta samo ob četrtkih in sobotah)
8.50	E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.20	H Benetke §
10.13	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.13	H Benetke
13.05	K Portogruaro § (1) (2)
13.30	E Milan-Benetke
14.23 H Benetke
15.26	H Benetke
16.20	H Benetke §
17.50	H Benetke
19.10	H (Benetke Express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.40	B (Tergeste) Turin-Milan-Mes-tre □
23.20	K Benetke 23.49 E Benetke
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- vozi samo do 22. 12. 1988; od 9. 1.
do 22. 3. 1989 in od 30. 3. do 27. 5. 1989
(2)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-
BUDIMPEŠTA-MOSKVA-
ATENE
Odhodi iz Trsta
9.25 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Moskva (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi Pariz-Zagreb; spalniki Rim-Budimpešta samo ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah)
13.40	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
20.40	E (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Ate-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene)
Prihodi v Trst
7.27 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Ljubljana-Opči-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke)
9.35	H Ljubljana-Opčine § (1)
16.28 H Ljubljana-Opčine § (1)
19.23 E (Simplon Express) Moskva-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zag-reb-Pariz; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih)
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8. in 26. 12. 1988; 6.1., 27. 3., 25. 4. in 1.
5. 1989
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.55	H Videm-Trbiž §
7.05	H Videm (1)
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.30	H Videm (1)
17.00	K Videm §
17.40	H Videm-Benetke
18.00	K Videm §
19.37 H Videm '
21.05	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen
23.15	K Gorica §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (3)
6.30	K Gorica § (1)
7.00	K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
8.45	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj -T rbiž-Videm
9.30	H/K Videm § (1)
10.25 H Videm
11.55	K Videm §
14.16	H Videm (1)
15.00	K Videm §
15.35	H Videm §
16.48 H Videm
17.45	K Videm §
18.50	K Videm §
19.42 H Trbiž-Videm
21.12	K Videm §
22.13	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm §
K - krajevni vlak
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
(3)	- vozi samo na dan po prazniku.
razen 26: 12. 1988; 27. 3. in 1- * 5' 1989
B - brzec
H - hitri vlak
E - ekspresni vlak
Srečanje z našim skladateljem
UM Vrabec o Zdravljici k operi Tolnmki punt
JOŽE KOREN
(foto Križmančič)
Pred dnevi sva si s skladateljem Ubaldom Vrabcem izmenjala nekaj pisem. V prvem me ■ je mojster opozoril, da se pri navajanju Zdravljice v časopisnih poročilih skoraj redno navaja, da je »zbor zapel Prešernovo Zdravljico«, kar da ni prav, saj vsak količkaj šolan Slovenec ve, da je Prešeren napisal pesem, ne pa glasbe zanjo. Zato je prav, da se pri omenjanju Zdravljice v zborovskih izvedbah navaja predvsem avtor uglasbitve, tem bolj, ker je avtorjev več, vsaj osem, kot je razvidno iz pesmarice, ki jo je leta 1985 v Ljubljani založila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, oziroma dvanajst, ker so nekateri skladatelji uglasbili Zdravljico tako za moški kot za mešani in celo za mladinski zbor. Ti avtorji so: Stanko Premrl, Vasilij Mirk, Mirko Polič, Maks Pirnik, Ubald Vrabec, Vinko Vodopivec, Stane Malič in Radoslav Hrovatin.
V drugem pismu, ki je sledilo mojemu odgovoru na prvo in v katerem sem popolnoma soglašal z Vrabcem glede navajanja avtorjev Zdravljice, je dodal k omenjenim skladateljem Prešernove poezije še Frana Venturinija, navedel je razloge, zakaj se je odločil uglasbiti Zdravljico in kakšno usodo je potem doživela njegova uglasbitev v zvezi z izbiranjem Zdravljice za slovensko himno, na moje izrecno vprašanje pa je tudi na kratko pojasnil, kako je zdaj z njegovo opero »Tolminski punt«.
Najprej torej še o Zdravljici.
H komponiranju Zdravljice, pravi Vrabec, ga je pripravila ugotovitev, da je »nelogično in nesmiselno uporabljati isti glasbeni motiv za vse kitice oziroma verze, če so pa vsebinsko in razpoloženjsko različne«, saj gre pri prvi kitici »Prijatlji, obrodile...« za objektivno ugotovitev, pri drugi »Komu najprej veselo...« za vprašanje, pri tretji »Žive naj vsi narodi« pa za proglas.
Odločil sem se, pravi nadalje Vrabec, da pri svoji uglasbitvi upoštevam besedilo. Ko sem enkrat kasneje dirigiral združene moške zbore v Kulturnem domu, je izbruhnil še med petjem prvi aplavz pri besedah »Bog našo nam deželo«, drugi (še vedno med petjem) pri besedah »Žive naj vsi narodi«. Na koncu je bil aplavz tako buren, da smo morali Zdravljico ponoviti. Dobil sem občutek, da je publika zapopadla besedilo šele z mojo uglasbitvijo.
Ko so potem v Ljubljani začeli akcijo, da bi Zdravljica v Vrabče-vi uglasbitvi postala slovenska himna, je Vrabec na izrecno, ta-korekoč uradno povabilo, napisal še instrumentalno spremljavo in redakcijo za moški ter za enogla-
sen zbor, takratni predsednik ZKOS pa je poskrbel za izvedbo, pri kateri so sodelovali Korošci, zbor Vres in pihalni orkester ravenskih železarjev. Sporočilo skladatelja z dne 4. januarja 1982 na uradnem papirju Republiškega komiteja za kulturo in umetnost, se je glasilo: »Pri nas smo zadovoljni. Najožje vodstvo SZDL je kar navdušeno in priganja k postopku. Izvršni svet se je odločil dati pobudo, da bi se izrekli o taki himni«.
Potem je dolgo bilo vse tiho, pravi Vrabec v svojem drugem pismu, in se ni zgodilo nič. Sele štiri leta kasneje (1986) je spet dobil daljše pismo istega dopisovalca, v katerem je bilo zapisano: »Prodrl (predlog o himni) je precej globoko v neoficielne, a odločilne kroge, je pa tudi obtičal v teh ne-oficielnih odločilnih krogih. Obtičalo je.«
Toda ko pri nas kak zbor zapoje Vrabčevo Zdravljico, se vedno dvigne aplavz ob njej, z glasbo poudarjeni vsebinski pomenljivosti, in jo povzdigne v himnično višino, pa čeprav neuradno...
Ne vem, če bo skladatelj zadovoljen s povzetkom tega dopiso-
vanja, a zdi se mi, da je zadeva vredna javnosti že zaradi zgodovine.
In zdaj še o operi »Tolminski punt«.
Prav skladateljev odgovor na to moje izrecno vprašanje je bil še razlog več, poleg prijateljskega, da sem ga obiskal v Bazovici, kjer si je uredil skromno, a čedno in prijazno stanovanje v poslopju z vhodom z dvorišča bivše Preslo-ve restavracije pri »Pošti«. Dolgo sva se pogovarjala v njegovi delovni sobi s pisalno mizo, knjižnično omaro in seveda klavirjem. Bil je razpoložen, vesel, vedro nasmejan kot vedno, pa tudi polemično nabrušen kot vedno, čeprav ni še dolgo tega, ko se je vrnil z zdravljenja v izolski bolnišnici.
»Sem že mislil, da te ne bo, da ne boš držal obljube,- mislil sem si, veš, zaradi tistih "črnih pik", ki sem ti jih po telefonu omenil. Zdaj sem še bolj vesel, da si prišel,« je dejal, in mi najprej natočil kozarček domačega barkovljan-skega paštna, ki ga je dobil v dar. »Veš, zdravnik mi je dovolil, da lahko malo popijem in tudi kakšno pokadim kljub naduhi in pokašljevanju... pri dvainosemdesetih to ni malo, kaj se ti zdi...?«
Ko sva potem opravila ali pa tudi ne s tistimi »črnimi pikami« in še malo popolitizirala o naših slovenskih zamejskih in matičnih razmerah, sva prešla na zadevo, ki me je predvsem zanimala, na opero »Tolminski punt«.
»Vidiš, z njo se najbrž dogaja nekaj podobnega kot z Zdravljico, je z grenkobo menil, zato sem vedno bolj prepričan, da z njeno uprizoritvijo ne bo nič. Na pobudo sedanjega ravnatelja glasbene šole GM, Svetka Grgiča, sem jo začel pisati na začetku osemdesetih let. Libreto je po romanu Ivana Preglja »Tolminci« napisal književnik in profesor zgodovine na srednji šoli v Tolminu, Janez Dolenc. Zagrizel sem se v delo, včasih mi je šlo hitreje od rok, včasih počasneje. Dokončal sem klavirski part in pred približno dvema letoma tudi celotno instru-mentacijo. Dokončno ^partituro sem potem poslal v Ljubljano, iz rok ljubljanskega dirigenta pa je odromala k drugemu dirigentu v
Maribor, kjer naj bi opero tudi uprizorili. Za sezono 1987/88 je bilo menda že prepozno, lansko jesen pa so me obvestili o sklepu vodstva mariborskega gledališča, da bo »Tolminski punt« otvoritvena predstava sezone 1988/89.
Od takratnega obvestila je zavladal molk. Če bi bilo kaj na tem, da bi opero res postavili na oder še letos, bi najbrž moral kaj vedeti, saj sem vendar avtor, se ti ne zdi?«
Pogovoru sem v tem trenutku skušal dati malo bolj optimistični ton. Omenil sem, da je pred dnevi eden vodilnih slovenskih glasbenih delavcev, rojak iz Soške doli-
(foto Križmančič)
ne in torej verjetno dovzeten za zgodovinsko vsebino velikega tolminskega punta, v sobotni prilogi ljubljanskega Dela ostro grajal dejstvo, da izvirna dela domačih avtorjev težko najdejo izvajalce. Menil sem, da je to morda dobro znamenje.
Toda Vrabec ostro in prizadeto: »Ne delam si iluzij, izkušnja z Zdravljico me je naredila skeptičnega. Opero sem komponiral po svojem glasbenem okusu in načinu. Morda je premalo moderna, toda kakšna naj bo muzika na temo izpred dobrih 250 let? Nekaj super modernega bi vendar bilo v kričečem nasprotju z zgodovinsko vsebino.«
Ko se je takole izkašljal na zanj značilen žargonski puntarski način, pa mi je le kaj več povedal o svojem »Tolminskem puntu«. Libreto je napisan v treh dejanjih z devetimi slikami, scensko različnimi glede na kraj oziroma prostor dogajanja. Pisan je pretežno v prozi, delno v rimi. Po zaporedju, kot so pač potekali zgodovinski dogodki (po Preglju) v daljnih letih 1713/14, se zgodba odvija v Matkovi oštariji v Volčah, pred cerkvijo na Mengorah, na cesti, ki iz Tolmina pelje proti volčanske-mu mostu,- v drugem dejanju v Solkanu, kjer se zbirajo puntarji, v delovni sobi deželnega podgla-varja Strassolda v Gorici in v notranjosti mengorske cerkve; v tretjem dejanju na vaškem trgu v Volčah, v ječi na goriškem Gradu in nazadnje na goriškem Travniku z usmrtitvijo voditeljev punta.
V	operi je osem glavnih in večjih moških ter dve ženski vlogi. Pomembno vlogo ima moški zbor. Pet moških vlog je basovskih oziroma baritonskih, od ženskih je ena sopranska in druga altovska. Osebe v teh vloga so: Lovro Kragulj, Peter Duša, gostilničar Matko, Kraguljeva hči Tončka, dacar Bandel, Matkova hči Tina, vodja punta Ivan Gradnik, starosta puntarjev Šimen Golja, puntarski voditelj Kobal, deželni podglavar Strassoldo, grof Coronini in druge manjše, ki v glavnem ne pojejo.
»Pri komponiranju,« pripoveduje Vrabec, »sem se držal vsebinske predloge. Čeprav je opera epska, je njen glasbeni potek vseskozi melodičen tudi v govorjenem delu, vendar brez samostojno izstopajočih spevov ali arij in v bistvu tudi brez kakega vodilnega motiva, ki bi se skozi delo ponavljal. Majhno izjemo sem naredil v tem smislu le pri puntarskem starosti Golji, kjer isti motiv ob vsakokratni njegovi pojavi na odru podkrepljuje njegovo častitljivost. To sem si nekako »sposodil« pri Wagnerju, sicer pa sem »kradel« pri samem sebi, največ iz kantate »Punt« za zbor in orkester, ki sem jo napisal za odprtje našega Kulturnega doma. Seveda sem motive iz kantate uporabil na drugačen način. V prvem dejanju sem uporabil tudi dva napeva tolminskih ljudskih pesmi. V uvodu je namesto klasične uverture krajša orkestralna predigra. Orkester je zreduciran na simfonično minimalno zasedbo, vanj je vključen kot enakopraven sestavni del tudi klavir.«
V	roke sem vzel tipkopis Dolenčevega libreta. Ves je popisan s skladateljevimi opazkami, notnimi skicami, navodili, oznakami za vsakega solista posebej in za orkestralne ali zborovske medigre. Drobni znaki dolgotrajnega dela, truda in študija, iskanja najboljših harmonskih rešitev, najustreznejših tipizacij in razpoloženjskih učinkov.
Kdaj bomo mogli videti, slišati in tudi ocenjevati rezultate tega zajetnega, po obsegu življenjskega dela našega mojstra? Bo iz mesta ob Dravi vendarle prišel kak spodbuden glas, kljub trenutni finančni in upravni krizi mariborskega gledališča?
Ozrl sem se na klavir, na katerem je počivala partitura pesmi »Zvestoba« iz junija 1986. Besedilo zanjo je napisal barkovljanskv rojak Aleksander Furlan-Šandrin. Izvajal jo je že barkovljanski zbor »Milan Pertot«, letos so jo peli zamejski cerkveni zbori na seminarju na Jezerskem. Natisnjena je tudi v reviji »Naši zbori«, ki je doslej natisnila vse Vrabčeve skladbe. Pesem govori in poje o zvestobi svojemu izvoru, kljub vsemu...
»Veš, potegnil sem jo iz predala, da si jo še enkrat preigram, tudi v uteho...«
Italija je z včerajšnjim dnem na 24. olimpijskih igrah v Seulu bogatejša še za dve bronasti kolajni. Osvojila sta ju hitri hojec Mauri-zio Damilano, ki je bil olimpijski zmagovalec v Moskvi in lani svetovni prvak v Rimu ter tretji na OI v Los Angelesu. Ta sijajni italijanski atlet, na katerega se, žal, spomnijo le ob velikih atletskih tekmovanjih, je torej spet »potrdil« italijansko tradicijo v tej športni disciplini.
Drugi bron pa je Italija osvojila v sabljanju z Giovannijem ScaT zom. Tudi tu se italijanska tradicija nadaljuje...
V jugoslovanskem taboru je trenutno »zatišje« pred odločilnimi spopadi, ko bo plava vrsta, upajmo, žela nove uspehe predvsem v ekipnih športih.
Včerajšnji dan je potekal v znamenju prvih atletskih bojev. Poleg medalje, ki jo je osvojil Damilano (v hoji na 20 km je zmagal Čehoslo-vak Pribilinec), naj omenimo sijajno zmago portugalske maratonke Rose Mote, ter dramatičen boj v metu krogle, kjer je naposled le slavil Vzhodni Nemec Timmermann.
Gimnastičarke so tudi tokrat navdušile. V mnogoboju je po zelo izenačenih in privlačnih nastopih slavila Sovjetinja Sušunova nad Romunko Danielo Silivas.
Junak včerajšnjega plavalnega dne je bil Vzhodni Nemec Das-sler, ki je na 400 m prosto premagal vse lavorite, in povrhu še s svetovnim rekordom. In svetovni rekord je dosegla tudi moška ameriška štaleta 4x100 m prosto.
Na sliki (telefoto AP) italijanski sabljač Giovanni Scalzo (desno), ki je Italiji prisvojil bronasto kolajno.
1/ atletiki podelili prva olimpijska odličja
Z bronom Damilano obogatil italijanski izkupiček
Sabljanje: še ena kolajna
Italijan Scalzo »bronast« v meču
Kolajna, ki si jo je prislužil Italijan Giovanni Scalzo v meču za posameznike, ni sicer iz najžlahtnejše kovine, vendar je toliko bolj dobrodošla, saj je bila povsem nepričakovana. V finalu za tretje mesto je namreč gladko, z 10:2, premagal Francoza Philippa del Rieuja.
Scalzo si je to kolajno povsem zaslužil, saj je bila z njo poplačana njegova vztrajnost, pa tudi želja po uspehu. To je že druga nepričakovana italijanska kolajna v sabljanju, po zlatu Cerionija.
Giovanni Scalzo je že vrsto let eden najbolj talentiranih italijanskih sabljačev, vendar je bil vedno vse preveč nestalen in nihajoč v rezultatih. Letos se je pred olimpiado nekoliko discipliniral, redno se je lotil treninga, discipliniral je tudi prehrano, s kakovostnimi in programiranimi vajami pa se je izgonil poškodbam, ki so ga pestile do še pred kratim. Rezultati pa so sedaj povsem na dlani.
V finalu za prvo mesto je Francoz Jean- Francois Lamour z 10:4 premagal Poljaka Olecha in si tako prislužil olimpijski naslov. Zmaga Lamoura je povsem zaslužena, saj je dokazal, da je v tej konkurenci trenutno najboljši.
V prvem dnevu tekmovanj je atletika podelila tri serije kolajn. Ni bilo nobenega presenečenja in dan so arhivirali predvsem v znamenju kvalifikacij.
Vsekakor je olimpijski stadion in pred njim ljudstvo na ulicah pozdravilo že rutinsko zmago drobne Portugalke Rose Mote, ki je kot prva zaključila maratonski tek.
Rosa Mota je z razliko od lanskega SP v Rimu v Seulu naletela na trdožive nasprotnice, katerih se je otresla samo 4 km pred ciljem. Ostrejša konkurenca je obrodila vrsto dobrih rezultatov s kar sedmimi časi pod dvema urama in pol.
Največ se ji je upirala Avstralka Lisa Martin, ki je zaostala za manj kot 100 metrov. Vzhodna Nemka Dorre je dosegla bron, Italijanka Laura Fogli pa je postavila novo najboljšo državno znamko s časom 2.27'49". Italijanka je bila do zaključnega napada Portugalke blizu vodeče skupine. Njen uspeh je izreden. Foglijeva je zadnjič tekla maraton pred skoraj dvema letoma. Medtem je utrpela dve operaciji tetiv in kazalo je, da ne bo mogla več naskakovati boljših mest v svetovnem merilu.
Uspeh Foglijeve ni bil osamljen. Maria Curatolo je za Italijo osvojila 8. mesto, izjemen pa je bil njen čas 2.30T4".
Met krogle za moške je bila z majhnimi izjemami tragikomična predsta-
va, ki se ponavlja ob skoraj vsaki prir ložnosti. Končno je zadel v črno svetovni rekorder Timmermann, ki je dosegel 60 cm manj od svojega najboljšega rezultata. Najbližje svojim znamkam je bil Američan Barnes, že močno pa je zaostal švicarski »match winner« Giinthor. Vse ostalo je bilo dejansko drobiž. Andrei, ki je lani z »dopingom špagetov in masla« vrgel skoraj 23 m, je po polemikah v zvezi z dopingom (pravim) letos sposoben samo malo več kot 20 m!
Hitra hoja na 20 km je šla mimo precej neopazno. Zmagal je favorit Pribilinec pred Weiglom in Italijanom Damilanom, ki je bil na koncu še toliko pri močeh, da je pomagal Pribiline-
cu na noge. Hitrohodci so heroji skromnosti in veže jih zato velika medsebojna solidarnost.
FINALNI IZIDI
Maraton ženske: 1. MOTA (Port.) 2.25'39"; 2. MARTIN (Avstral.) 2.25'53"; 3. DORRE (NDR) 2.26'21; 4. Polovin-skaja (SZ) 2.27'05"; 5. Joufeng (Kit.) 2.27'06"; 6. Fogli (It.) 2.27'49"; 7. Gaber (Luks.) 2.29"23; 8. Curatolo (It.) 2.30T4; 9. Ivanova (SZ) 2.30'25; 10. Paine (VB) 2.30'51; 23. Bizioli (It.) 2.34'38".
Krogla moški: 1. TIMMERMANN (NDR) 22,47 m; 2. BARNES (ZDA) 22,39 m; 3. GUNTHOR (Švi.) 21,99 m; 4. Be-yer (NDR) 21,40 m; 5. Machura (ČSSR) 20,57 m; 6. Weil (Čile) 20,38 m; 7. Andrei (It.) 20,36 m; 8. Smirnov (SZ) 20,36 m.
Hoja 20 km: 1. PRIBILINEC (ČSSR) 1.19'57"i 2. WEIGEL (NDR) 1.19"68: 3. DAMILANO (It.) 1.20T4; 4. Marin (Sp.) 1.20’34; 5. Mrazek (ČSSR) 1.20'43"; 6. Hčenikov (SZ) 1.20'A7"-, 7. Mercenario (Meh.) 1'20 "53: 8. Noack (NDR) 1.21T4"; 9. De Benedictis (It.) 1.21T8"'; 10. Leblanc (Kan.) 1.21'29.
Med kvalifikacijami v teku na 10000 m je izpadel olimpijski prvak Cova, v finale pa se je uvrstil drugi Italijan Antibo.
Na slikah: levo - zmagovalni oder ženskega maratona: od leve drugouvrščena Lisa Martin, zmagovalka Rosa Mota in »bronasta« Kathrin Do-erre. Desno - Edvvin Moses (v ospredju) med kvalifikacijskim tekom na 400 m zapreke.
Plavanje: velik podvig Vzhodnega Nemca Dasslerja
Posebej za Primorski dnevnik SERGIJ TAVČAR
400 m prosto je verjetno ena najbolj klasičnih disciplin v vsej zgodovini plavanja. Preden se je namreč število panog neizmerno povečalo v vseh športih, in zato tudi v plavanju, je bila ta plavalna disciplina že od nekdaj. Zato je tudi kolajna, ki jo plavalec osvoji v tej disciplini, nekoliko žlahtnejša od ostalih, ob tem pa je tudi zanimanje gledalcev in privržencev večje takrat, ko je na sporedu finalna tekma na tej progi.
Tukaj v Seulu sem imel to zadovoljstvo, da sem prisostvoval naj večji tekmi vseh časov, ki se je v tej disciplini kdajkoli odvijala. Pomislite: štirje plavalci, ki se v divjem finišu potegujejo za kolajne, prvi trije pa vsi skupaj plavajo pod časom svetovnega rekorda. Ubogi Poljak Wojdat: ima svetovni rekord, ga izboljša, ob tem pa konča na
3. mestu! In kakšna moralna klofuta za Američane! Že od vekomaj so kraljevali v tej disciplini, tokrat pa ostanejo celo brez kolajne. Ne samo, zmagovalec je nihče drug kot plavalec iz NDR Dassler, tako da Američani ne morejo niti tarnati, da Vzhodni Nemci zmagujejo samo zato, ker imajo v laboratoriju zgrajene ženske.
In kaj drugega se je še zgodilo: nič posebnega (!). Mamica Tanja Bogomi-lova iz Bolgarije se je po letu razu-
mljive odsotnosti vrnila v bazen in mimogrede zmagala na olimpiadi, Kristine Otto je osvojila svoje četrto zlato, Matt Biondi je povedel tovariše iz štafete do svetovnega rekorda na 4x100 prosto, Madžar Szabo je z evropskim rekordom osvojil zmago na 200 prsno in obenem drugo zlato za malo Madžarsko.
No, marsikaj se je še zgodilo tudi v drugih športih. Žal pa sam ne vem veliko, kaj se dogaja izven bazena. V moje delno opravičilo naj povem, da te dni preživim od pol osmih zjutraj do pol ene ponoči ves dan v bazenu ali v avtobusu.
Tudi te skromne vrstice so se »rodile« na avtobusnem sedežu med dolgim povratkom domov v hotel.
FINALNI IZIDI
ŽENSKE
100 m delfin: 1. OTTO (NDR) 59"00 (evropski rekord); 2. VVEIGANG (NDR), 59"45; 3. KJANG HONG (Kit.); 4. Plewinski (Fr.) 59 "58; 5. Jorgenson (ZDA) 1'00"48; 6. Van Bentum (Niz.) 1’00'"62; 7. Meagher (ZDA) 1'00"97; 8. Wang Kjahong (Kit.).
100 m prsno: 1. DANGALAKOVA (Bol.) 1'07"95; 2. FRANKEVA (Bol.) r08"74; 3. HOERNER (NDR) 1'08"03; 4.
Migson (Kan.) 1'08"86, 5. Volkova (SZ) 1"09"24; 6. McFarlane (ZDA) 1"09"60; 7. Rex (NDR) 1T0"53; 8. Hung Kjaomin (Kit.) ri0"67.
MOŠKI
400 m prosto: DASSLER (NDR) 3"46"95 (svetovni rekord); 1. AR-MRSTRONG (Avstr.) 3"47"15; 3. WOJ-DAT (Pol.) 3"47"34; 4. Cetlinski (ZDA) 3’48 "08; 5. Podkoscielny (Pol.) 3"48"59; 6. Pfeiffer (ZRN) 3"49"96; 7. Boyd (VB) 3"50"16; 8. Holmertz (Šve.) 3'51"04.
200 m prsno: 1. J. SŽABO (Madž.) 2T3"52 (evropski rekord); 2. GILLIN-GAM (VB) 2T4"12; 3. LOPEZ (Šp.) 2T5"21; 4. Barrowman (ZDA) 2T5"45; 5. Lodzik (SZ) 2016 T8; 6. Aleksejev (SZ) 2T6"70; 7. Cleveland (Kan.) 2T7"10; 8. P. Szabo (Madž.) 2T7"12.
4X100 m prosto: 1. ZDA (Jacobs, Dalbey, Jacer, Biondi) 3T6"53 (sv. re-kork); 2. SZ (Prigoda, Bačkatov, E. Ev-sejev, Tkačenko) 3'18'33 (ev. rekord); 3. NDR (Richter, Fleming, Hinnen-burg, Zesner) 3T9"82; 4. Francija 3'20"02; 5. Švedska 3'21"07; 6. ZRN 3'21"65; 7. VB 3'21"71; 8. Italija 3"22"93.
Na sliki: Kristine Otto (NDR) dobitnica že četrte zlate kolajne na teh OI
kolajne			■Miiiiii;
Države	Z	s	B
SZ	16	4	13
NDR	9	10	9
ZDA	6	5	4
Bolgarija	5	6	3
Madžarska	5	3	2
ZRN	3	3	4
V. Britanija	2	4	3
Italija	2	2	3
ČSSR	2	1	0
Jugoslavija	2	0	1
Norveška	2	0	0
Kitajska	1	5	5
Avstralija	1	4	0
J. Koreja	1	3	3
Poljska	1	3	2
Romunija	1	3	0
Francija	1	1	2
N. Zelandija	1	0	2
Portugalska	1	0	0
Surinam	1	0	0
Turčija	1	0	0
Švedska	0	2	2
Japonska	0	2	1
Finska	0	1	1
Kostarika	0	1	0
Nizozemska	0	1	0
Belgija	0	0	1
Španija	0	0	1
Grčija	0	0	1
Švica	0	0	1
Šušunovi (SZ) ženski gimnastični mnogoboj
Zlato za 25 stotink točke!
Ženski gimnastični mnogoboj je bilo eno najbolj dramatičnih in razburljivih tekmovanj v dosedanji zgodovini olimpijskih iger!
Nikdar doslej ni zmagovalka v tej disciplini imela prednost manj kot 25 stotink točke. Toda prav s tolikšnim naskokom si je v Seulu zlato kolajno zagotovila Sovjetinja Jelena Šušuno-va. Romunka Daniela Silivas je bila dolgo časa v vodstvu, a nova prvakinja jo je prehitela prav v zadnji vaji.
Šušunova in Silivasova sta gledalce resnično navdušile. Po tretji zaporedni »desetki« v preizkušnji na dvovišinski bradlji je Romunka povedla. Naključje je nanaeslo, da sta obe tekmovalki končali svoj nastop v isti disciplini - v preskoku. Ko je Romunka v zadnjem skoku dobila oceno 9,950, je bilo jasno, da lahko pride Šušunova do zlate kolajne le z desetko. Devetnajstletna Sovjetinja je bila vidno živčna, toda ohranila je potrebno zbranost in izvedla skok brezhibno.
Ko so Šušunovi dosodili najvišjo oceno je v sovjetskem taboru zavladalo nepopisno veselje, a slavje je bilo še večje ob bronu 15-letne Svetlane Boguinskaje.
Tako je Jelene Šušunova dopolnila svojo zbirko uspehov, saj je bila leta 1985 svetovna prvakinja, tako da je
zdaj zaokrožila svojo briljantno kariero. Silvasova, ki je bila na zadnjem SP tretja, je tokrat pričakovala zmago: dobila je kar šest desetk, a se je morala kljub temu zadovoljiti »le« s srebrnim odličjem. Romuni so več pričakovali od Aurelie Dobre, a očitno si ta tekmovalka še ni opomogla od operacije na kolenu in je daleč zaostajala za rezultati, doseženimi na SP.
VRSTNI RED
1. JELENA ŠUŠUNOVA (SZ) 79,662 točke; 2. DANIELA SILIVAS (Rom.) 79,637; 3. SVETLANA BOGUINSKAJA (SZ) 79,400; 4. G. Potorak (Rom.) 79,037; 5. N. Lahčenova (SZ) 78,875; 6. A. Dobre (Rom.) 78,812; 7. D. Temler (NDR) 78,800; 8. D. Kersten (NDR) 78,775.
Na slikah: zmagovalka Šušunova (levo) in poraženska Silivasova (desno)
V jugoslovanskem olimpijskem taboru...
Zatišje pred odločilnimi boji
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
SEUL — V jugoslovanskem olimpijskem taboru je tokrat vladalo nekakšno zatišje pred odločilnimi spopadi v igrah, ki naj bi prinesle nov največji niz kolajn. Rokometaši, vaterpolisti in košarkarice so se sicer po enkrat že opekli toda ne usodno. Toda pravega miru le ni.
Najbolj zgledni športniki se na primer pritožujejo, da jih moti nočni hrup pred jugoslovanskim paviljonom v olimpijski vasi, ki ga povzročajo naši boksarji, v katerih družbo rad zaide tudi teniški as Boba Živojinovič, znan po burnem življenju. Šušljalo se je celo o poskusu posilstva neke atletinje, toda o tem še ni bilo slišati nič uradnega. Morda bo po koncu iger doma. Tudi govorice o tem, da so jugoslovanski nogometaši za 10 tisoč avstralskih dolarjev (pobrala naj bi jo četverica igralcev) prodali tekmo Avstralcem, ki jih vodi jugoslovanski trener Ferenc Arok, se še niso povsem polegle.
Toda vodstvo jugoslovanskega zastopstva, ki ga vodi dr. Ivo Mesano-vič, pa se seveda ubada tudi z resnejšimi temami. Tako bi želeli z gala ve-
čerjo v luksuznem hotelu Schila ustvariti kar najboljšo klimo za napovedano kandidaturo Beograda za olimpijske igre leta 1996. Beograjski župan Bakočevič je namreč olimpijce pospremil na pot s prošnjo, da v Seulu propagirajo permanentno željo Beograda, da bi v tem ali prihodnjem stoletju le dobil igre. Adut Beograda naj bi bile dobre olimpijske izkušnje iz Sarajeva, organizacijske in druge sposobnosti Jugoslovanov ter tudi dejstvo, da je Jugoslavija na kongresu mednarodnega olimpijskega komiteja v Seulu kot ena redkih držav na svetu dobila še drugega člana MOK uglednega košarkarskega funkcionarja Boro Stankoviča. Beograjčane in njihove odposlance ne skrbi preveč niti zelo slab materialni položaj države. Prvi jugoslovanski član mednarodnega olimpijskega komiteja Slobodan Filipovič je na primer pred novinarji v Seulu izjavil, da se olimpijski komite odreka pretirani komercializaciji olimpijskih iger ter da se zavzema za pocenitev propagandnih kampanj. Filipovič je tudi izjavil, da bi Beograd leta 1996 lahko na podoben način premagal favorizirane Atene, kot je na primer Lilehamer v konkurenci za zimske igre premagal Sofijo, ki je bila prepričana, da ji igre zaradi Samaranchovega kompromisa z vzhodnim blokom ne morejo uiti. Zdi pa se, da so v jugoslovanskem taboru v zvezi z Beogradom le preveč optimistično razpoloženi, vsaj za olimpijske igre v tem stoletju.
Lahka zmaga jugoslovanskih košarkarjev
Ivkovič le zadovoljen...
Vaterpolo: izenačeno v skupini B
Odločala bo gol-razlika
JUGOSLAVIJA - AVSTRALIJA 98:78 (52:43)
(Tir-, JUGOSLAVIJA: Petrovič
_2\?nR	Radulovič, Čutura 10,
'Np? Kukoč 2, Paspalj 10, Obra-dovič 12, Zdovc 3, Vranko-v vič 1, Divac 16, Arapovič 2, Radja 13, Cvjetičanin 12. GLEDALCEV 5.000. SODNIKA: Steeves (Kanada) in Rigaš (Grčija). NAJBOLJŠA STRELCA AVSTRALIJE: Gaze 25, Pe-arce 9.
Jugoslovanski košarkarji so osvojili že tretjo zaporedno zmago, in to brez naprezanja. Trener Ivkovič je bil na splošno z igro svojih zadovoljen in je dal tudi možnost vsem košarkarjem, da stopijo na igrišče. Kvaliteta med ekipama je bila namreč odločno na jugoslovanski strani.
IZIDI SKUPINE A
Portoriko - Srednjeafriška republika 71:67 (37:41); Jugoslavija - Avstralija 98:78 (52:43); SZ - Južna Koreja 110:73 (59:38).
LEŠTVICA: Jugoslavija 8, SZ 6, Avstralija in Portoriko 4, Srednjeafriška republika 2, Južna Koreja 0.
IZIDI SKUPINE B
ZDA - Kitajska 108:57 (59:26); Španija - Kanada 94:84 (45:51); Brazilija -Egipt 138:85 (66:38).
LESTVICA: ZDA 8, Brazilija in Španija 6, Kanada in Kitajska 2, Egipt 0.
Ženska odbojka
Ob izredni izenačenosti v skupni A, saj imajo vse štiri reprezentance po
dve točki in ni več nepremagane ekipe, je v skupni B pripravil pravo senzacijo Peru z zmago nad Kitajsko, ki brani zlato kolajno iz Los Angelesa in dva svetovna naslova. Na zadnjem SP v Pragi pred dvema letoma so Kitajke premagale Južnoameričanke s 3:1.
IZIDI SKUPINE A: SZ - Južna Koreja 3:0 (15:5, 15:8, 15:7); NDR - Japonska 3:2 (11:15, 16:14, 4:15, 15:2, 15:7). LESTVICA: Japonska, SZ, J. Koreja in NDR 2.
IZIDI SKUPINE B: ZDA - Brazilija 3:2 (14:16, 15:5, 15:13, 12:15, 15:7); Peru -Kitajska 3:2 (13:15, 15:13, 7:15, 15:12, 16:14). LESTVICA: Peru 4, Kitajska in ZDA 2, Brazilija 0.
Italija in Jugoslavija sta zmagali tudi v 3. kolu va-terpolskega turnirja. Plavi dllfesCcr so s prepričljivim 17:7 (6:1, '	" 3:0, 5:3, 3:3) nadigrali Grči-
jo, Bukič, Milanovič in Radjenovič so dosegli po tri gole. Kljub gladki zmagi ni bil selektor Rudič zadovoljen. Svojim je očital, da bi lahko zmagali še z večjo prednostjo, gol-razlika pa bo v boju za uvrstitev v polfinale bržkone odločilna. Jugoslavija bo (šele) v ponedeljek igrala s Španijo, ki jo od leta 1984 na velikih mednarodnih priredit-yah redno premaguje, vendar pa so Španci le trd oreh. Včeraj so sicer proti Madžarski izgubili svojo prvo točko. Skupina B je torej skrajno izenačena.
Italijani so z dvema goloma prednosti, 7:5 (1:1, 3:0, 2:2, 1:2), ugnali neugodne Avstralce, ki so še brez točk. Najboljši strelec azzurrov je bil s tremi goli Ferretti. V skupini A so konkurenčne le tri ekipe.
IZIDI A SKUPINE
Italija - Avstralija 7:5, ZRN - Južna Koreja 18:2; SZ - Francija 18:4.
LESTVICA
ZRN 6, SZ in Italija 5, Francija 2, Avstralija in Južna Koreja 0.
IZIDI B SKUPINE
Jugoslavija - Grčija 17:7, Madžarska -Španija 6:6, ZDA - Kitajska 14:7.
LESTVICA
Španija 5, Jugoslavija in ZDA 4, Madžarska 3, Grčija 2, Kitajska 0.
Jugoslovanske rokometašice ugnale domačinke
Po razburljivi tekmi je Jugoslavija v drugi tekmi ženskega rokometnega turnirja z 22:19 premagala Južno Korejo, ki je po prvem delu vodila z 10:13.
IZIDA SKUPINE A
ZDA - ČSSR 33:19; Jugoslavija - Južna Koreja 22:19.
LESTVICA
Jugoslavija 4, ZDA in Koreja 2, ČSR 0.
IZIDA SKUPINE B
SZ - Slonokoščena obala 32:11; Norveška - Kitajska 22:20.
LESTVICA
SZ in Norveška 4, Kitajska in Slonokoščena obala 0.
Boks: po sramotnem pretepu na ringu
Seul se opravičuje svetovni javnosti
Kar se je zgodilo predvčerajšnjim na osrednjem ringu v Seulu je po splošnem mnenju najbolj sramoten dogodek, ki se je zgodil v zgodovini svetovnega boksa. Kot znano, je takoj po proglasitvi zmage Bolgara Hristova proti domačinu Jong II Byunu, napadel sodnika Walkerja najprej trener domačega boksarja, nato pa še policaji.
Včeraj je bil v Seulu dan »razmisleka«, v katerem so strogo postopali proti krivcem, vendar pa so nekateri južnokorejski časopisi povsem odobravali sramoten napad na sodnika. Včeraj se je nadalje juž-nokorejsko veleposlaništvo v Wellingto-nu uradno oprostilo novozelandskemu državljanu.
Včeraj je Zuelom (NDR) v lahko kategoriji premagal Italijana Campanello s 5:0, vendar pa bi lahko Italijan pripravil veliko presenečene, saj je v prvi rundi celo spravil nasportnika na tla. V super-lahki kategoriji je Carew (Gujana) premagal Jugoslovana Dobrasinoviča s 4:1.
Namizni tenis: Jugoslovani neuspešni
Lupulescu naprej
Jugoslovanski namiznoteniški igralci prvi dan tekmovanja niso bil kaj prida uspešni. Izločena sta namreč Zoran Pri-morac in veteran Zoran Kalinič. Prvega je premagl neugodni Nigerijec Musa s 3:1, drugega pa povsem neznani Pakistanec Saif z istim izidom. Tretji Jugoslovan Lupolesku pa je premagal Italina Costantinija s 3:1. Na robu poraza je bila tudi Farzličeva z Noltenovo iz ZRN, saj je nasprotnica povedla z 2:0.
Kolesarstvo: smola Italijanov
Na dirkališču so kolesarji tekmovali v zasledovalni ekipni ter v hitrostni vožnji, kot tudi kolesarke. V ekipni zasledovalni vožnji so se uvrstile v finale naslednje države: NDR, Francija, Avstralija in SZ. Preseneča samo uspeh Avstralije, ostale tri ekipe pa so izpolnile pričakovanje. Najboljši čas je dosegla SZ pred Avstralijo , Francijo, NDR, ČSSR, Poljsko, Dansko in Italijo. Italijani so imeli v tem delu zvrhano mero smole, nato pa so se morali še spoprijeti s favoriziranimi Sovjeti in so tudi izgubili v četrtfinalu, v katerem je še NDR premagala ČSSR, Francija Poljsko, Avstralija pa Dansko.
V ženskem Sprintu se bosta spoprijreli v finalu za zlato kolajno Sovjetinja Salumajeva, ki je dvakrat premagala Američanko Paraskenin-Young, ter Vzhodna Nemka Rothenburger, ki je odpravila Francozinjo Gautheron šele po treh vožnjah.
Tudi v moški konkurenci bo v tej disciplini sklepni obračun med zastopnikoma NDR in SZ, saj sta Heslich (NDR) in Kovč (SZ), premagal Avstralca Nei-wanda po dveh preizkušnjah, kot tudi Sovjet Britanca Alexanderja.
Spet neredi študentov
Prvič po začetku olimpijskih iger so seulski študentje spet demonstrirali in policija je ostro posegla. Do neredov je prišlo nedaleč od olimpijskega nogometnega stadiona. Približno 300 študentov je ostro protestiralo na ulici, ker je, po njihovem mnenju, policija aretirala njihovega vodjo Oha Jong-Šika. Policija je skušala pomiriti demonstrante z uporabo solzilnih bomb. Med ranjenimi študenti naj bi bila tudi dva hudo poškodovana.
»Naša obljuba je bila, da ne bomo protestirali med olimpijskimi igrami, vlada pa nas je hudo provocirala, s tem da je aretirala našega liderja. Če ga policija ne bo osvobodila čimprej, že sedaj sporočamo, da bomo zopet demonstrirali 28. in 29. t. m.,« so dejali organizatorji včerajšnje manifestacije.
Včeraj je približno 2.000 študentov univerze Jonsej tudi protestiralo proti organizatorjem olimpijskih iger in proti 42.000 ameriških vojakov v Južni Koreji.
Streljanje z avtomatično pištolo
Smola Italijana Sevierija
Včeraj so podelili tudi dve zlati kolajni v streljanju proti tarči. V streljanju z avtomatično pištolo je slavil skoraj brezhibni Sovjet Afanasi Kouzmi-ne, ki je s 698 točkami dosegel nov svetovni rekord. V tej disciplini je tekmoval tudi Italijan Sevieri, kateremu je prav na koncu ušel bron. Italijan je zelo dobro zadeval in dosegel isto število točk kot Madžar Kovacs. O bronasti kolajni je tako odločalo zadnjih deset strelov, ki sta jih imela tekmovalca še na razpolago. Prav pri izvedbi teh odločilnih strelov ni bil Sevieri tako uspešen kot v prejšnji seriji. 44-letnega Italijana je poraz zelo potrl, sploh pa so z dosedanjimi rezultati povsem nezadovoljni vsi italijanski strelci, ki so odkrito računali na osvojitev marsikaterega odličja.
AVTOMATIČNA PIŠTOLA
1. AFANASI KOUZMINE (SZ) 698 točk (598 + 100); 2. RALF SCHUMANN (NDR) 696 (597 + 99); 3. ZOLTAN KOVACS (Madž.) 693 (594 + 99); 4. ALBERTO SEVIERI (It.) 693 (596 + 97).
Drugo zlato kolajno v streljanju proti premični tarči si je brez večjih težav priboril norveški strelec Heiestad.
PREMIČNE TARČE 1. TOR HEIESTAD (Nor.) 689 točk (591 + 98); 2. ŠIPING HUANG (Kit.) 687 (589 + 98); 3. GENNADI AVRA-MENKO (SZ) 686 (591 + 95).
Na sliki: zlati Sovjet Kouzmine
Za plavanje dvojne točke
—, Peter Gerdol je na dobri ' poti, da sklene v vodstvu prvi olimpijski teden naše-ga »toto hodorija«. Od treh vprašanj je včeraj točno napovedal dva plavalna svetovna rekorda in čas zmagovalke v maratonu. Svetovni rekordi so se izkazali kot razmeroma lahko vprašanje, nihče pa ni »zadeknarodnost zmagovalca v regati deskarjev (Španija). Za Roso Moto, katero smo imeli upravičeno za absolutno favoritinjo, je približno polovica pravilno napovedala čas več kot 2 ur 25'.
Lestvica je po 4. kolu naslednja: Peter Gerdol 27 točk, Zdravko Skupek 21, Ljubo Jančar 20, Robert Luis 19, Darko Grgič in Dario Fabbri 17 itd.
Vprašanja za današnji dan (odgovori med 18.30 in 19.30) so naslednja:
•	Atletika, 100 m ženske - Bo čas zmagovalke pod (vključno) 10"80 ali nad to znamko. (Velja 5 točk).
•	Plavanje, 1500 m prosto moški -Bo zmagovalec plaval pod 15 minutami (velja 3 točke) in bo postavil nov svetovni rekord (dodatnih 5 točk).
• Rokomet, Jugoslavija - ČSSR ženske - Zmagovita ekipa (3 točke).
Atletski čas predstavlja težko preizkušnjo, katero je res treba obdelati v luči fantastičnih časov iz ameriških izbirnih tekmovanj, vendar tudi ob upoštevanju, da je tam pihal močan veter, katerega pa uradno ni bilo in je bil rezultat »evangeliziran«.
Plavalni rekord na 1500 m je zelo stara zadeva. Prvič je pod 15 minutami na OI v Moskvi plaval Saljnikov, ki je tudi edini trikrat preplaval razdaljo s poprečkom pod minuto za vsakih 100 m. Kakovst je v plavanju letos posebno dobra in predvsem razširjena, veliko vprašanje pa je, če ima elita v svoji sredi res izredno ostro konico.
Rokometni rezultat bo odločen med ekipama, ki naj bi bili enakovredni.
Vsi dogodki bodo na sporedu v nedeljskem programu. Atletski dogodek bo na sporedu ob 4.50 in bo že zaradi tehnične vrednosti vreden zgodnjega vstajanja ali televizijskega ponočevanja. Plavanje
(11.00)	bo za normalne ljudi, rokomet
(9.00)	pa namesto zajtrka.
V včerajšnjih odgovorih je precej simpatij dobil Johnson, ki je kljub ne preveč prepričljivem predteku še vedno bolj simpatičen od zgovornega Levvisa.
Korejska kreativnost v stavah in hazardu
ki je dvignil slušalko. Telefonska številka je stalno zasedena, tako da je treba imeti res dokajšnjo mero sreče, da le ujamemo trenutek, ko je številka prosta. Odkar pa so se prenapetim boksarskim navijačem pridružili še »kreatorji« nove stavne mode, je vsak telefonski pogovor z novozelandsko ambasado nemogoč. In ker so Novozelandci, ki so že uradno protestirali pri seulski vladi zaradi pravega »telefonskega terorizma«, po vsej verjetnosti odklopili telefon, bi bilo drugod stav konec. Toda iznajdljivi Korejci so kaj kmalu izvedeli za osebno veleposlanikovo telefonsko številko, ki je seveda ni v imeniku. Pa tudi vsi tisti, ki imajo v teh dneh kaj opraviti v novozelandskem veleposlaništvu, nimajo lahkega dela. Pred poslopjem se namreč zbirajo v zdaj večjih, zdaj manjših skupinah prenapeti navijači in ovirajo vstop v ambasado.
Seulski časopisi, tudi tisti, ki so tiskani v angleščini, obsojajo sicer napad na sodnike in člane žirije, vendar obenem govorijo o ukradeni zmagi, kar seveda še bolj razburja duhove. V polemiko so vpletli tudi jugoslovanskega boksarskega sodnika Dragosla-va Petroviča, ki je bil član žirije na dvoboju med Hristovom in Jong il By-unom.
»Sodnik bi moral penalizirati Bolgara, ker je oviral nasprotnika,« naj bi Petrovič dejal dopisniku tiskovne agencije Reuter, mastno pišejo seulski dnevniki, z dokaj manj vidnimi črkami pa objavljajo njegovo obsodbo incidentov, ki so se pripetili na ringu, na hodnikih in v bližini slačilnic.
Začel se je tudi ženski teniški turnir
Uvod brez presenečenj
Včeraj so v tenisu odigrali prvo kolo v ženski konkurenci in v moških parih.
Pri ženskah ni prišlo do večjih presenečenj, saj so vse favoritinje, z zahodno Nemko Grafovo (na sliki) na čelu, zlahka prestopile v drugo kolo. Nekaj težav je imela edinole solidna Sovjetinja Natalija Zvereva, kateri je šibka nasprotnica iztržila set. ~
Zvereva (SZ) - Minter (Avstral.) 6:4, 3:6, 6:1; Suire (Fr.) - Leong Myung (J. Kor.) 7:5, 4:6, 7:5; Paulus (Avstral.) - Novotna (ČSSR) 6:4, 6:3; ShriVer (ZDA) -Hetherington (Kan.) 6:2, 6:3; Graf (ZRN) - Meški (SZ) 7:5, 6:1; Malejeva (Bol.) -Miro (Bra.) 7:5, 6:1; Garrison (ZDA) - Hernandez (Meh.) 6:1, 6:4; Savčenko (SZ) -Gomer (VB) 6:7, 7:6, 9:7.
V tekmovanju moških parov sta bila že v prvemu kolu izločena italijanska tenista Omar Camporese in Diego Nargiso, ki sta klonila pred švicarskim parom. Uspešna pa sta bila Jugoslovana Živojinovič-Ivaniševič, ki sta premagala britansko dvojico Bates-Castle s 7:5, 2:6, 6:3, 7:6.
Medtem se ni še polegel val presenečenja, ki ga je povzročil poraz Francoza Leconta po petih setih proti domačinu Kirn Bong - Soomu.
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
V stavah in hazardnih igrah Korejci od blizu spominjajo na Angleže. In ker so kreativen narod, si poleg tradicionalnih, ki so poznane po vsem svetu: »rou-lette«, »trente et garante«, »Black Jack«, kocke, tombola itd., redno izmišljajo nove. Najnovejša stava je povezana s telefonom. Pred mestnimi govorilnicami lahko v zadnjih 24 urah zasledimo neobičajne dolge vrste, v katerih si čakajoči izmenjujejo šope bankovcev. S pomočjo prevajalke mi je v nekaj minutah jasno, kako stava poteka. Za 20 wonov, naših 40 lir, se je v Seulu moč iz javne govorilnice povezati s katerokoli mestno številko. Možakar, ki zbira stave, zavrti številko 730-7794, ki odgovarja novozelandskemu veleposlaništvu. Če mu na ambasadi odgovorijo, potem izplača desetkratni znesek stave, v nasprotnem primeru pa stave vtakne v žep. Igra je nastala prav v zadnjih 24 urah, po boksarskem dvoboju v petelinji teži med Bolgarom Hristovom in domačinom Jong il Byunom, ki se je, kot veste, končal z napadom na novozelandskega sodnika VJalkerja.
Že kmalu po dvoboju so najbolj razjarjeni pričeli klicati ambasado in zmerjati telefonistko ali uslužbenca,
Veslanje: tolažilni finale
Azzurri sedmi z osmercem
Veslačem preostajajo le finalni boji, saj so bili včeraj na sporedu vsi nastopi v tolažilnih finalih od 7. do 12. mesta. Med skifisti je bil Italijan Calabre-se četrti, zmagal pa je sloviti 35-letni Finec Karpinen, ki se zdaj ne more več kosati z mlajšimi tekmeci.
V	dvojcu s krmarjem je bila slovenska posadka iz Bleda v sestavi Janša, Mirjanič (krmar Ambrožič) druga, najboljši v tolažilni skupini pa je bil italijanski osmerec. Od »azzurrov« moramo še omeniti dvojni dvojec, ki si je priveslal deveto mesto v končni razvrstitvi ter četvere s, ki je obtičal za mesto niže.
Za jadralce 4. regata
Jadralci in jadralke so opravili četrto regato. V razredu finn se obeta končna zmaga Špancu Jose Luisu Dores-teju, ki ima precejšnjo prednost pred Childerleyem iz Velike Britanije.
V	razredu 470 je zaenkrat pri moških v vodstvu francoska posadka, pri ženskah pa zastopnici iz ZDA.
Po zmagi v četrti regati sta Francoza v razredu tornado v vodstvu s precejšnjo prednostjo, kot tudi ameriška posadka pri »solingu«.
Američana Reynolds in Haenel sicer vodita v razredu star, a posadka Velike Britanije zaostaja z minimalno razliko.
V	razredu »F.D.« so sedaj v ospredju Danci, toda najbolj nevarni so Novozelandci, ki se z muhastim vremenom tudi zelo dobro znajdejo.
Med jadralci na deski je najboljši Novozelandec Kendall pred Gebhard-tom (ZDA) in Italijanom Wirzem.
Mosesova čarobna ogrlica
Jutri bo stopil na dirkalno stezo olimpijski in svetovni prvak, 33-letni Američan Edwin Moses. Mnogi Mosesovi nasprotniki menijo, da ga je treba končno vreči s prestola. Američan se podobnih izjav ne boji in kaj bi se jih bal, ko razpolaga z magično ogrlico, ki mu zagotavlja uspeh. Čarobno ogrlico, na kateri visijo vsi predmeti, ki so mu v prejšnjih petnajstih letih prinesli srečo, nosi Mosesova žena Myrella, ki je prav včeraj dopotovala v Seul.
Mali, veliki človek
Naim Sulemanoglu je prvi turški športnik, ki je v zadnjih dvajsetih letih osvojil olimpijsko zlato kolajno. Naim pravzaprav ni pravi Turk, v kolikor se je v Turčijo preselil iz Bolgarije šele lani. Odlični dvigalec uteži je visok komaj 1,52 metra in dviga obroče, ki so tudi do 2,5 - krat težji od njega. Mali Naim je v Seulu, ob osvojitvi zlatega odličja, dosegel svetovni rekord, tako da je v hipu postal veliki...
Na kosilu pri Italijanih
Zgleda, da niti Jugoslovanom preveč ne ugaja hrana, ki jim jo nudijo organizatorji. Bolj od te jim pašejo špageti, katere vsak dan pripravlja italijanski kuhar, ki je v spremstvu italijanske reprezentance. Jugoslovani se zato večkrat rade volje povabijo na kosilo k Italijanom.
DANES, SOBOTA 24. SEPTEMBRA 7.30 - dnevni pregled A (LJJ; 7.45 -boks (RAI 2, KP, LJ), atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 8.30 -.atletika MŽ (KP); 9.00 -kolesarstvo MŽ (RAI 2, KP, LJ), 9.05 -plavanje (LJ); 9.15 - plavanje (RAI 2, KP ponovitev); 10.50 - boks (RAI 2, KP, LJ);
12.00	- plavanje MŽ (RAI 2, KP, LJ); 12.30
-	odbojka Italija - SZ (RAI 2); 13.00 - dviganje uteži (LJ); 13.30 - košarka Jugoslavija - Portoriko (LJ); 14.00 - kolesarstvo (KP ponovitev), dviganje uteži (KP); 15.00
-	sabljanje (RAI 2, LJ); 15.30 - sabljanje (KP ponovitev), dnevni pregled B (LJ);
16.00	- boks (LJ, RAI 2 ponovitev); 17.30 -boks (KP); 18.00 - odbojka Italija - SZ (Kp); 18.30 - dnevni pregled (RAI 1);
19.30	- ponovitve (KP); 20.30 - posebna rubrika (KP); 21.00 - ponovitve (KP);
22.30	- dnevni pregled (RAI 3); 23.00 košarka Španija - Brazilija; 00.30 - dnevni pregled (KP).
JUTRI, NEDELJA 25. SEPTEMBRA 1.00 - boks (RAI 2), atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 1.45 - košarka Ž Jugoslavija -ČSSR; 2.00 - boks (LJ), veslanje (RAI 2, KP, LJ); 3.00 - gimnastika Ž (RAI 2, LJ); 3.45 - skoki z deske Ž (RAI 2, LJ); 4.00 -atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ), gimnastika Ž (KP ponovitev), skoki z deske Ž (KP ponovitev); 6.00 - plavanje (RAI 2, KP, LJ ponovitev), atletika Ž (RAI 2, KP, LJ);
6.30	- dnevni pregled A (LJ); 7.35 - boks (LJ); 8.00 - nogomet / četrtfinalna tekma (RAI 2), judo (RAI 2, LJ), boks (RAI 2, KP ponovitev); 8.30 - ponovitve (KP); 9.30 -jahanje (RAI 2, LJ); 10.00 - boks (RAI 2, KP, LJ); 11.00 - plavanje MŽ (RAI 2, KP, LJ); 12.00 - dviganje uteži (RAI 2, LJ); 13.40 - dviganje uteži (KP); 14.30 - dnevni pregled B (LJ); 15.00 - boks (RAI 2, LJ); 17.30 - ponovitve (KP); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1); 18.30 - boks (KP ponovitev); 20.30 - posebna rubrika (KP);
21.00	- ponovitve (KP); 22.30 - dnevni pregled (KP, RAI 3).
Streljanje Hokej na travi
Namizni tenis Atletika
Odbojka
Košarka
Plavanje
Tenis
Gimnastika
Rokomet
Veslanje
Boks
Konjski šport Sabljanje
Dviganje uteži Kolesarstvo
8.00	0.00
8.00	0.00
9.00	1.00
10.45	2.45
13.30	5.30
15.15	7.15
15.15	7.15
9.00	1.00
9.30	1.30
9.40	1.40
9.45	1.45
10.30	2.30
11.00	3.00
12.00	4.00
12.00	4.00
12.30	4.30
13.30	5.30
14.00	6.00
14.10	6.10
15.10	7.10
16.00	8.00
16.30	8.30
9,45	1.45
12.00	4.00
14.30	6.30
16.30	8.30
18.30	10.30
20.30	12.30
9.45	1.45
11.45	3.45
14.30	6.30
16.30	8.30
19.30	11.30
21.30	13.30
10.00	2.00
10.00	2.00
10.00	2.00
10.00	2.00
10.00	2.00
10.00	2.00
20.00	12.00
20.00	12.00
20.00	12.00
20.00	12.00
20.00	12.00
20.00	12.00
10.00	2.00
10.00	2.00
10.00	2.00
12.00	4.00
10.00	2.00
11,30	3.30
14.00	6.00
15.30	7.30
18.00	10.00
19.30	11.30
10.00	2.00
10.10	2.10
10.30	2.30
10.50	2.50
11.10	3.10
11.30	3.30
11,50	3.50
10.00	2.00
19.00	11.00
10.00	2.00
14.00	6.00
19.00	11.00
14.00	6.00
17.00	9.00
21.00	13.00
18.00	10.00
18.00	10.00
18.00	10.00
18.00	10.00
18.00	10.00
Zračna pištola 60 nabojev Skeet 50 golobov ZRN - J. Koreja (PT)
Nizozemska - Kenija (PT)
Avstralija - Pakistan (PT)
Argentina - Španija (PT)
Kanada - Indija (PT)
Posamezno in dvojice M + Ž (l.kolo) 400 m M (PT)
Kopje M (KV)
Sedmeroboj daljina 400 m Ž (PT)
100 m Ž (PT)
100 m Ž (PF)-Višina M (KV)
Troskok 100 m M
Sedmeroboj kopje 800 m Ž (PT)
800 m M (PT)
400 m ovire M (PF)
Sedmeroboj 800 m Francija - ZDA M (PT)
Tunizija - Japonska M (PT) Nizozemska - Argentina M (PT) Švedska - Brazilija M (PT)
J. Koreja - Bolgarija M (PT)
SZ - Italija M (PT)
Kitajska - Kanda M (PT)
ZDA - Egipt M (PT)
Španija - Brazilija M (PT)
J. Koreja - Avstralija M (PT)
SZ - Srednjeafriška rep. M (PT) Jugoslavija - Portoriko M (PT)
200 m mešano Ž (PT)
200 m delfin M (PT)
100 m hrbtno M (PT)
4x100 m mešano Ž (PT)
50 m prosto m (PT)
1500 m prosto M (PT)
200 m mešano Ž 200 m delfin M 50 m prosto M 800 m prosto Ž 100 m hrbtno M 4x100 m mešano Ž Posamezniki (3.kolo)
Posameznice (1. kolo)
Dvojice Ž (1. kolo)
Posamezno 6 orodij M Jugoslvija - Alžirija M (PT) Madžarska - Japonska M (PT) Švedska - Islandija M (PT)
NDR - Španija M (PT)
SZ - ZDA M (PT)
J. Kbreja - ČSSR M (PT)
Četverec s krmarjem Ž Dvojka Ž
Dvojec brez krmarja Ž Četverec s krmarjem M Dvojni četverec M Dvojec brez krmarja M Skif M
Drugo in tretje kolo Drugo in tretje kolo Preskoki (KV)
Meč posamezniki Meč posamezniki 82,5 kg (skupina C)
82,5 kg (skupina B)
82,5
Zasledovalna vožnja M (PF)
Hitrostna vožnja M Hitrostna vožnja Ž Zasledovalna vožnja ekipno M Vožnja na točke M






jutri, 28. 9


Namizni tenis Kolesarstvo Košarka
Odbojka
Plavanje
Hokej na travi	9.00	0.00	ZDA - Vel. Britanija Ž (PT)
10.45	1.45	Kanada - ZRN Ž (PT)
13.30	4.30 Nizozemska - Argentina Ž (PT)
15.15	6.15	Avstralija - J. Koreja Ž (PT)
Atletika	9.00	0.00	Kladivo (KV)
10.30	1.30	400 m ovire Ž (PT)
11.20	2.20	110 m ovire M (PT)
12.00	3.00	Kopje M
12.00	3.00	100 m Ž (PF)
12.10	3.10	Višina M
12.20	3.20	400 m M (PT)
12.45	3.45	400 m Ž (PF)
13.00	4.00	Daljina M (KV)
13.05	4.05	110 m ovire (PT)
13.35	4.35	400 m ovire M
13.50	4.50	100 m Ž
14.15	5.15	Kopje Ž (KV)
14.20	5.20	800 m Ž (PF)
14.40	5.40	800 m M (PF)
15.00	6.00	3000 m Ž
15.15	6.15	5000 m (PT)
9.00	0.00 Posamezno in dvojice M + Ž (l.kolo)
9,40	0.40	Cestna vožnja Ž
9.45	0.45	Jugoslavija — ČSSR Ž (PT)
11.45	2.45	ZDA - Kitajska Ž (PT)
19.30	10.30	J. Koreja - Bolgarija Ž (PT)
21.30	12.30	SZ -Avstralija Ž (PT)
9.45	0.45	SZ - NDR Ž (PT)
12.00	3.00	Japonska - J. Koreja Ž (PT)
18.30	9.30	Brazilija - Kitajska Ž (PT)
20.30	11.30	ZDA-Peru Ž (PT)
10.00	1.00	200 m mešano M (PT)
10.00	1.00	200 m delfin Ž (PT)
10.00	1.00	200 m hrbtno Ž (PT)
10.00	1.00	4x100 m mešano M (PT)
10.00	1.00	50 m prosto Ž (PT)
20.00	11.00	200 m mešano M
20.00	11.00	200 m delfin Ž
20.00	11.00	50 m prosto Ž
20.00	11.00	1500 m prosto M
20.00	11.00	200 m hrbtno Ž
20.00	11.00	4xl00m mešano M
Tenis 10.00	1.00	Moške dvojice (2. kolo)
10.00	1.00	Posameznice (2. kolo)
Boks 10.00	1.00	2. in 3. kolo
19.00	11.00	2. in 3. kolo
Veslanje 10.00	1.00	Skif Ž
10.10	1.10	Dvojni četverec Ž
10.30	1.30	Osmerec Ž
10.50	1.50	Dvojec s krmarjem M
11.10	2.10	Četverec brez krmarja M
11.30	2.30	Dvojni četverec M
11.50	2.50	Osmerec M
12.00	3.00	Finale na 4 orodjih Ž
14.00	5.00	90 kg (skupina C)
17.00	8.00	90 kg (skupina B)
21.00	12.00	90 kg
14.00	5.00	J. Koreja - ZDA Ž (PT)
15.30	6.30	Kitajska - Slonokoščena obala
18.00	9.00	ČSSR - Jugoslavija Ž (PT)
19.30	10.30	SZ - Norveška Ž (PT)
18.00	9.00	Zambija - ZRN (4F)
18.00	9.00	SZ - Avstralija (4F)
20.00	11.00	Brazilija - Argentina (4F)
20.00	11.00	Švedska - Italija (4F)
Judo 17.00	8.00	60 kg
Gimnastika Dviganje uteži
Rokomet
Nogomet
Formula 1: velika nagrada Portugalske
Znova Senna in Prost
ESTORIL (Portugalska) — Ayrton Senna in Alain Prost sta, po pričakovanju, dosegla najboljša časa na prvem dnevu preizkusnih voženj za veliko nagrado Portugalske v formuli ena. Brazilsko-francoska dvojica ima tudi na jutrišnji dirki velike možnosti, da si zagotovi prvi mesti, saj sta McLarnova neposredna tekmeca, Berger in Alboretto na ferrariju dosegla komaj 5. oziroma 16. mesto.
Na včerajšnjih preizkušnjah je ugodno presenetil Nelson Piguet (lotus honda), ki je zabeležil tretji najboljši čas. Dobro sta na Estorilu vozila tudi Riccardo Pat-rese (williams) in Ivan Capelli (march), ki sta pristala na 4. oz. 6. mestu.
Vrstni red: 1. A. Senna (Braz.) 1'18"032; 2. A. Prost (Fr.) 1'18"378; 3. N. Piguet (Braz.) 1'19"551; 4. R. Patrese (It.) 1'19"878; S. G. Berger (Av.) 1'20"065; 6. I. Capelli (It.) 1'20"390; 7. T. Boutsen (Bel.) 1’20"700; 10. A. Nannini (It.) 1'21''240; 16. M. Albo-reto (It.) 1'21'647.
Fantoni odslovil VVhita
VIDEM — Videmski košarkarski A-2 ligaš Fantoni je odslovil Eriča VVhita. Vodstvo kluba, sporazumno s trenerjem Tothom, je ugotovilo, da 202 cm visoko krilo ne odgovarja tehničnim zahtevam furlanske ekipe.
STAVKA RAI
RIM — Vodstvo RAI je sporočilo, da bo kljub stavki novinarjev v noči od danes na jutri prenašalo posnetke z olimpijskih iger in jutri popoldne dirko formule ena, vendar brez komentarja časnikarjev. Slednji stavkajo zaradi obnovitne dopolnilne pogodbe in po tem koraku RAI so napovedali zelo oster odgovor.
Liedholm ostane
LA VALETTA (MALTA) — Niels Liedholm ostane pri Romi. Tako je novinarjem sporočil Riccardo Viola, ki je izrazil popolno zaupanje v švedskega tehnika, čeprav, je dodal, ekipa se v tem času nahaja v dokajšnji krizi.
Košarka: v Postojni turnir Alpe Jadran
POSTOJNA — V Postojni bo danes ob 18. uri in jutri ob 16. uri finalni turnir pokala Alpe Jadran skupine B. Nastopajo ekipe Mineral Slovan iz Ljubljane, Merx iz Celja, Gradine iz Pulja in domača Postojna. (B.F.)
Športna napoved oktobra dražja
RIM — Stolpec Totocalcia bo s pričetkom prvenstva A lige 9. oktobra dražji za 100 lir (od 500 na 600 lir). Povišanje cene stolpca pa ne bo spremenilo odstotka od vsote, ki je namenjena dobitnikom. Tem bo namreč še vedno šlo 38% skupnega inkasa. S 500 na 600 lir se bosta podražila tudi Ena-lotto in Totip.
Košarka: na turnirju Del Negro
Jadranovci drevi proti goriškemu S. Benedettu
Po dveh trening tekmah za zaprtimi vrati v Vidmu proti domačemu tretjeligašu in v četrtek proti tržaškemu Stefanelu bodo Jadranovi košarkarji že drevi in jutri nastopili na kakovostnem turnirju za memorial Del Negro.
Naši košarkarji se bodo drevi pomerili z goriškim prvoligašem San Benedettom. Goričani, ki v svojih vrstah imajo dva Američana in še nekaj odličnih košarkarjev, kot so Gnecchi, Ardessi, Vitez itd., so seveda v tem srečanju nesporni favoriti.
V drugi drevišnji tekmi pa bosta igrala tržaški Ste-fanel in Latte Carso, ki je tudi organizator tega turnirja.
SPORED TURNIRJA
Danes, 24. 9.
19.00: San Benedetto - Jadran 21.00: Stefanel - Latte Carso
Jutri, 25. 9.
18.00: finale za 3. mesto 20.00: finale za 1. mesto
Vse tekme bodo v tržaški športni dvorani.
Kolesarstvo: jutri v Lonjerju
Trofeja A. Močilnik
Po poletnem premoru bodo v Lonjerju kolesarski delavci kluba Adria Rešim jutri spet priredili kolesarsko dirko. Tokrat bo na vrsti "12. trofeja Agraria Močilnik", ki se bo odvijala na kronometer za posameznike iz Bošketa preko Lovca do Lonjerja (start bo ob 10. uri). Namen prirediteljev je bil, da bi bila proga dolga osem kilometrov, vendar so jo bili prisiljeni skrajšati zaradi del na Trbiški cesti in zastojev prometa na križišču med Ključem in Katinaro. Vseeno pa bi moral biti boj za zmago zanimiv, predvsem zaradi končnega krajšega in trdega vzpona do cilja v Lonjerju. Organizatorji so na dirko povabili najboljše vozače iz Fur-lanije-Julijske krajine ter iz Slovenije, vendar ni še znano končno število nastopajočih. Upa se pa, da ne bodo tudi tokrat, kot pri organizaciji Pokala Lonjerja maja meseca, nekateri tržaški kolesarski krogi ovirali manifestacijo.
V poletnim mesecih so lonjerski kolesarji na vrsti dirk v naši deželi in v Sloveniji branili barve domačega društva s serijo dobrih uvrstitev. Odlikovali so se predvsem Henigman in Hafner ter Zakotnik, ki je prejšnji teden zmagal pri Vidmu. Omeniti je treba, da je Hafner zasedel drugo mesto na tekmovanju za Superprestige Cup, ki se je odvijalo na desetih dirkah. (R. Pečar)
Odbojka: moški v Gorici, ženske pa v Repnu in Nabrežini
Jutri 22. Pokal prijateljstva
V Gorici, Nabrežini in Repnu se bo jutri odvijala 22. izvedba odbojkarskega Pokala prijateljstva za moške in ženske, ki je vsako leto izmenično na vrsti pri nas, v Sloveniji in na Reki. Od prve izvedbe tega najstarejšega in najbolj prestižnega mednarodnega turnirja, na katerem sodelujejo naše ekipe, je minilo že veliko število let, a še ohranja svoj čar, saj se ga udeležujejo najboljše ekipe z omenjenih področij, če ne upoštevamo obeh slovenskih mariborskih prvoligašev, za katera je konkurenca vendarle prešibka. Pravico do nastopa si moštva priborijo na kvalifikacijah, za Slovenijo velja vrstni red z zimskega pokala, za ostale pa se prireja poseben turnir. Novost letošnje izvedbe predstavlja nastop Riječine iz Opatije v ženski konkurenci, v moški pa je razveseljivo dejstvo, da sodeluje tudi goriška 01ympia, čeprav ni članica ZSSDI, ki je eden od pobudnikov prireditve.
Zamejsko odbojko bo med moškimi, poleg 01ympie, zastopal še Bor Cunja Avtoprevoz, med ženskami pa Bor in Sokol Indules.
Moški del bo na Goriškem. Za oba naša predstavnika bo konkurenca dokaj ostra in težko je pričakovati uvrstitev v finale za 1. mesto. Več možnosti ima seveda 01ympia, ki je tudi na kvalifikacijskem turnirju pokazala premoč nad ostalima našima ekipama.
Ženski del bo v Nabrežini in Repnu. Borovke so v skupini z Rijeko, edinim prvoligašem, ki nastopa na Pokalu, in njihove možnosti za vstop v finale so kajpak minimalne. Nekaj več možnosti ima Sokol Indules, ki bo nastopal na domačem igrišču. Čeprav igrajo šele v D ligi, so Nabrežinke v zadnjih časih pogostokrat dokazale, da se lahko v Italiji enakovredno kosajo tudi z višje-ligaškimi šesterkami.
SPORED
MOŠKI - 1. SKUPINA (telovadnica Kulturnega doma): 9.00 Bled - Bor; 10.00 Bled - Rijeka; 11.00 Bor - Rijeka; 2. SKUPINA (telovadnica pri Katoliškem domu): 9.00 Opatija - 01ympia; 10.00 Opatija - Partizan Narodni dom (Lj); 11.00 01ympia - Partizan Narodni dom (Lj).
Sklepni del tekmovanja bo v telovadnici Kulturnega doma takoj po zaključku kvalifikacij, predvidoma z začetkom ob 12.30.
ŽENSKE - 1. SKUPINA (v Repnu):
9.00	Bor - Fužinar; 10.00 Rijeka - Fuži-nar; 11.00 Bor - Rijeka; 2. SKUPINA (v Nabrežini): 9.00 Sokol Indules - Bled;
10.00	Bled - Riječina; 11.00 Sokol Indules - Riječina.
Sklepni del bo v Repnu s sledečim sporedom: 15.00 finale za 5. mesto;
16.00	finale za 3. mesto; 17.00 finale za 1. mesto.
Vsa srečanja, z izjemo finalov za 1. mesto, bodo na dva zmagana niza.
Borovi košarkarji na turnirju v Avstriji
Košarkarji Bora Radenske, ki bodo tudi letos nastopali v italijanski D ligi, bodo jutri nastopili na mednarodnem enodnevnem turnirju v Gradcu. To bo tudi prvi uraden nastop borovcev pod vodstvom novega trenerja Mira Tur-chinovicha.
. *■ 'C
N-V *r ';
•»•‘v

58.

'•N
. , :
V

' * »• ;
- ■
: -C V


■ ♦
> f :
!S'!V >**-
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Noč na Dvojki
Šotor je majhen in neudoben, toda taki so pač višinski šotori: če bi si želel udobnosti, bi se šel bogataša v Hilton hotelu v Los Angelesu ali v Parizu. S težavo diham. Višina. Ne premetavam se, ker bi tako suval Mojmirja, pa čeprav vem, da tudi on ne spi. Vendar pa se mi ne da v tej utrujeni neutrujenosti govoriti z njim po kapljicah. Negib-nost v takih pogojih je zame še dodatna muka.
V teh pogojih zdržim do polnoči, nato pa potiho zlezem iz šotora, da bi se Mojmir ne zbudil. V obraz mi udari rezek mraz. Obstanem tik pred vhodom in ne vem kaj bi. Zelo sem žejen. Previdno vzamem butanski gorilnik in si pripravim čaj. Plin dolgo liže aluminijasto skledo, pa se čaj noče in noče segreti. Objame me občutek hvaležnosti do Mice. Pripravila mi je liter vrelega čaja, kateremu se je morala posvetiti kako uro. Vedela je, da bom prišel na Dvojko bolj mrtev kot živ, pa me je hotela lepo pogostiti. Kaj pomeni resnično tovarištvo! Jutri ji moram to povedati. Jaz pa ne zdržim več v čakanju na tekočino in spijem cel liter komaj mlačnega čaja.
Zaslišim pritajene glasove pred sosednjim šotorom. Očitno so Andrej, Mišo in Mica, ki se umirjeno in potiho pogovarjajo. Jutri bodo poskušali naskok na vrh, ob takih priložnostih pa rad govoriš o vsem mogočem in se tudi zasanjaš v oddaljene kraje, osebe in misli. Prav gotovo zrejo v dolino ali v zvezde, najbolj verjetno pa v oboje hkrati. Ne oglasim se, ker je pot do bližnjega šotora problematična. En nepreviden korak, in že si v dolini. Zibam se v zvočni podlagi njihovih pritajenih besed in se tudi sam zagledam na ledenik, ki se vije kot
mogočna cesta pod nami. Tam spodaj, daleč daleč, je naša baza. Včeraj so bili oni, ki mirno sanjajo, na mogočnem ledeniku na Dvojki in smo mi izživljali svoj obstoj v našem himalajskem domovanju, danes pa smo mi tu gor, tik pod zvezdami in so oni globoko globoko pod nami. Tako je pač. Danes je tebi dano, da si nekje višje, nekje v prednosti, nekje v nežnem objemu leščečih božajočih sončnih prog, jutri pa se bo stanje obrnilo.
Vendar pa imamo vsi nekaj skupnega. Vsi stremimo navzgor, vse višje, tik do zvezd, ki so nocoj tako blizu, da bi jih prijel z rokama in jih pestval na svojem srcu. Nocoj se bom z njimi pogovoril, vse najlepše misli pa bom daroval tistim, ki so ostali v dolini, da me bodo slednje spet popeljale do zvezd in se nato tudi same razblinile v zvezdni prah.
Napake se plačujejo
Spanje na Dvojki ni pravo spanje: zbujam se vsake pol ure, saj se na tako višino še nisem privadil, ob šestih pa slišim v sosednjem šotoru radijsko vezo med Andrejem in tistimi, ki naskakujejo vrh. Takoj nato se Kranjčani odpravijo. To je zanje odločilni naskok. Grem iz šotora, jim voščim vso srečo ter gledam za njimi. Naposled se Mica obrne in ko vidi moj razočaran in resigniran obraz, mi de: »Ti bi sedaj rad šel proti vrhu, jaz pa bi se najraje vrnila!«
»Ne verjamem,« ji odvrnem, »to govoriš le kar tako, ko pa te želja kar sama vleče proti vrhu, jaz pa se bom moral vrniti, saj bom moral plačati za napake, ki sem jih na tej odpravi storil. Upam le, da ne bodo usodne! No, pa še enkrat srečno!«
V taboru II: pogled sili še kvišku...
			domači sp	ort		lil	Danes v Dolini finale	obvestila
DANES
KOŠARKA
TURNIR DEL NEGRO: 19.00 v tržaški športni palači: San Benedetto-Jadran; 21.00: Stefanel-Latte Carso
NOGOMET
MLAJŠI CICIBANI: 15.50 v Čarboli: Ponziana-Zarja.
CICIBANI: 15.00 v Šlovrencu: Isontina-Sovodnje; 15.00 v Gorici (Ul. Baiamonti): Juventina-S. Anna; 15.30 na Opčinah: Opicina A-Breg; 15.45 na Montebellu: Montebello-Bor; 17.30 v Čarboli: Ponzia-na B-Primorje.
NAJMLAJŠI: 16.00 v Romansu: Pro Ro-mans-Juventina.
ZAČETNIKI: 15:30 v Ronkah: Ronchi-Mladost.
UNDER 18: 15.00 Villa Carsia, Opčine: CGS-Breg; 15.00 v Križu: Vesna-S. An-drea; 15.00 na Proseku: Primorje-SNS.
JUTRI
ODBOJKA
POKAL PRIJATELJSTVA: 9.00 v Gorici (moški), Repnu in Nabrežini: sodelujejo tudi 01ympia, Bor in Sokol Indules. TURNIR OLYMPIE: 15.00 v Gorici (Drevored 20. septembra): turnir v miniodboj-ki in 01ympia-Pomurje (člani).
KOŠARKA
TURNIR DEL NEGRO: 18.00 in 20.00 v tržaški športni palači: finalni srečanji.
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA: 15.00 na Proseku: Primorje-Ronchi.
2.	AMATERSKA LIGA: 15.00 v Repnu: Kras-Castionese; 15.00 v Rudi; Ruda-Ves-na; 15.00 v Gorici (Ul. Baiamonti): Juven-tina-Edile Adriatica.
NAJMLAJŠI: 9.00 v Dolini: Breg-Olim-pia; 9.00 na Opčinah: Opicina-Zarja; 10.30 na Proseku: Primorje-Triestina. ZAČETNIKI: 10.30 v Bazovici: Zarja-S. Luigi B; 12.15 v Miljah: Fortitudo-Pri-morje.
NARAŠČAJNIKI: 10.45 v Dolini: Breg-Campanelle.
Nogomet: na Vrhu zmaga gostilne Devetak
Gostilna Devetak, ki je s 3:1 (po 11-metrovkah) odpravila gostilno Pri Aldo-tu, je zmagovalec prvega kraškega gostinskega turnirja, ki so ga priredili v Kulturno-športnem središču na Vrhu pod pokroviteljstvom Kmečko-delavske posojilnice iz Sovodenj.
Namizni tenis v Vrtojbi
Namiznoteniški klub Primex Vrtojba organizira danes ob 9. uri v Vrtojbi močan četveroboj ženskih ekip. Nastopili bodo letošnji jugoslovanski državni prvak Kemičar iz Hrastnika, večkratni jugoslovanski prvak Mladost Elektromate-rial iz Zagreba, Kovina Olimpija iz Ljubljane in domači drugoligaš z novo igralsko zasedbo.
turnirja v biljardu
(foto Mario Magajna)
V torek se je v gostilni »Pri studencu« v Dolini pričel turnir v biljardu. To je že drugi turnir, ki ga letos organizira lastnik gostilne Aldo Štrajn. Kakšno je zanimanje, je pokazal odziv, saj se je prijavilo kar 36 mladih igralcev. Turnir se bo končal danes, ko bosta na vrsti finale in proglasitev zmagovalca, (mm)
KK BOR - MINIBASKET
obvešča, da se bodo v ponedeljek, 26. t. m., pričeli treningi minibasketa po sledečem urniku: letnika 1977/1978 - torek in sreda od 14.30 do 16.00; letnik 1979 in mlajši -ponedeljek od 14.30 do 15.30 in sreda od 15.30 do 16.30. Vpisovanje neposredno na treningih ali po tel. 943680 (Sancin).
ŠZ OLVMPIA
iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 15.30 v telovadnici združenja. Podrobna pojasnila dajejo v trgovini K2 Šport in v Katoliški knjigarni.
ZSŠDI
organizira plavalni tečaj za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Tečaj bo v bazenu v Lipici vsak torek od oktobra 1988 do maja 1989. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, UL sv. Frančiška 20, tel. 767304.
VODSTVO MEDDRUŠTVENE ZAMEJSKE SMUČARSKE TEKMOVALNE EKIPE
obvešča, da se treningi članov ekipe nadaljujejo v telovadnici v Zgoniku ob sredah in petkih od 17. do 19. ure. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
obvešča, da sprejema vpisnine za začetniški tečaj do 30. t. m. na kotalkališču Repentabrske ul. vsak dan, razen sobote in nedelje, od 19. do 20. ure.
ŠŠ TRST IN TPK SIRENA
priredita v sredo, 28. t. m., ob 13.30 osnovnošolsko olim-piado v razredu optimistov. Prijave pri predstavnikih ŠŠ Trst ali na sedežu Sirene, telefon 422696.
ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v kratkem pričela rekreacijska telovadba za moške in ženske. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra v Zgoniku (tel. 229477) v ponedeljek, 26., in v torek, 27. t. m., od 18. do 20. ure.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 moduf (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
24. septembra 1988
TRSt - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Potem ko je z državnim udarom oblast prevzel general Maung Saw
Nasilje vojaškega režima v Burmi terjalo v zadnjih dneh tisoč človeških življenj
RANGUN — V znak protesta zoper nasilje burmanskega režima je ameriško zunanje ministrstvo sklenilo prekiniti subvencioniranje te države. Vest je sporočil glasnik State departmenta Boone, ki je dodal, da ukrep zadeva vse oblike pomoči, razen humanitarnih projektov. V tem letu so ZDA prispevale Burmi 12,3 milijona dolarjev in so med tistimi državami, ki so Burmi največ pomagale.
Včeraj je bil položaj v tej državi miren, vendar opazovalci trdijo, da je zatišje le navidezno, saj opozicija pripravlja nove proteste. Od prejšnje nedelje, to je dneva, ko je oblast v Burmi prevzela vojska, je bilo ubitih približno 1.000 ljudi, veliko pa je bilo tudi aretacij in hišnih preiskav. Po trditvah rezervnega generala in enega od voditeljev opozicije Tin Ooja je vojska največkrat uporabila orožje brez opozorila, in to zlasti proti študentom in budističnim menihom. Uporaba nasilnih metod je vsekakor razburila nekatere tuje države, med drugim zlasti ZDA, Japonsko in Kitajsko, ki so poslale protestne note.
Kaže tudi, da je zamenjava režima imela pozitivne učinke, saj je opozicija poenotila svoje vrste. Ravno neenotnost je bila namreč doslej največja hiba opozicije, najbolj zgovoren dokaz tega pa je bila proglasitev začasne vlade generala U Nuja. Med ljudskimi množicami je ta poteza takrat naletela na mlačnost (generalu so očitali enostranost in revanšizem do voditeljev režima), vendar pa so se odnosi med opozicijskimi komponentami pozneje izboljšali.
V zadnjih dneh poročajo o sabotažah in krajah orožja, ponekod pa tudi o posamičnih vdorih v policijske postaje. Opozicija je po dveh mesecih odpora postala bolj gibčna tako na političnem kot strateškem področju. Položaj vojaške vlade generala Maung Sawa je torej kljub nasilnim metodam zelo težak, nejasna pa je zaradi tega tudi politična bodočnost Ne Wina, 77-letne-ga generala, dolgo let šefa države. Politični opazovalci menijo, da je ravno on tisti, ki ima največ vpliva v vojski in da je od njega v marsičem odvisen razplet v nemirni daljnovzhodni državi.
Na sliki (telefoto AP): pripadniki burmanske opozicije med demonstracijo.
V	Etiopijo prihaja vedno več beguncev
ADIS ABEBA Etiopija, ena najre-venjših držav na svetu, se sooča z vse večjim problemom beguncev, ki vsakodnevno prihajajo na njeno ozemlje iz sosednjih Sudana in Somalije. Po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce je število beguncev iz Somalije in Sudana doseglo 750 tisoč ljudi, do konca leta pa bi se na ozemlju Etiopije lahko znašlo celo 800 tisoč beguncev.
V	teku zadnjih pet let je z juga Sudana zbežalo v jugovzhodno Etiopijo najmanj 350 tisoč ljudi, ki bežijo pred državljansko vojno, lakoto in povodnji. Še vedno prihaja v Etiopijo vsak dan kakih 400 ljudi iz Sudana, še bolj težavna pa je situacija v Somaliji. Od leta 1986 do danes je v etiopski Oga-den, kjer pa na žalost ni vode, pobegnilo približno 400 tisoč ljudi, ki se tako skušajo rešiti pred spopadi med vojsko in gverilci.
V	Adis Abebi pravijo, da prihaja vsak dan iz Somalije 2000 ljudi, v najkrajšem času pa bo agencija OZN za begunce potrebovala najmanj 30 milijonov dolarjev za najnujnejšo pomoč.
V Severnem morju, 120 milj od Aberdeena
Ocean Odyssey še gori
Po državnem udaru na Haitiju
•	•	\s • \s\s
nastajajo nova zansca upora
PORT AU PRINCE (HAITI) — Po državnem udaru, do katerega je prišlo pred tednom dni, se je položaj na Haitiju le navidezno umiril. Novi predsednik Prosper Avril se sicer trudi, da bi vzpostavil red, predvsem v vojaških vrstah pa narašča nezadovoljstvo nad sestavo nove začasne Avrilove vlade. General Jean Claud Paul, ki je bil vse do državnega udara zvest Avrilov zaveznik, se sedaj ne strinja z dejstvom, da ga le-ta ni imenoval za vrhovnega poveljnika vojske. Isto mnenje pa deli skupaj z njim kakih 6 tisoč vojakov in malo verjetno je, da jim bo Avril še dolgo kos.
Čeprav so glavne ulice večjih mest in turističnih centrov mirne, je ozadje haitske stvarnosti povsem drugačno. Zloglasni »tonton macoutes«, zločinski zavezniki bivše Du-valierove diktature, se skoraj nemoteno poslužujejo srhljivih načinov pobijanja in mučenja sovražnikov. Samo pred tremi tedni so v neki cerkvi pobili 13 nedolžnih vernikov, od sobote pa so izvedli že 14 eksekucij pri belem dnevu in največkrat s tihim privoljenjem nekaterih vojaških krogov. Pripisati pa je treba, da se je večina vojakov strnila na stran ljudstva, saj se hoče nekako revanžirati in izbrisati preteklost korumpiranih plačancev.
Dobršen del vojske in politične stranke, ki podpirajo predsednika Avrila, so v preteklih dneh sestavili dokument, v katerem izražajo tri bistvene zahteve, in sicer: Avrilo izjavo, da je sedanja vlada le začasna (saj je dejansko le posledica državnega udara), splošne volitve v teku šestih mesecev in imenovanje novega državnega vodstva. Dokument, v katerem med drugim piše, da njegovi podpisniki sicer podpirajo sedanjega predsednika, je podpisalo šest političnih strank. Med temi je tudi tako imenovan odbor demokratične antante (Comite d entente democratigue), ki se je v preteklosti z vsemi silami uprla generalu Namphyju in »dezertirala« januarske volitve. V dokumentu, ki vsebuje vsega deset točk, pa so navedene še druge zahteve, med temi zahteva po zmernih »čistkah« v gospodarskih krogih, zlasti med upravitelji osrednje haitske banke in voditelji javnih služb.
Na sliki (telefoto AP): kljub navideznemu normaliziranju položaja so trupla na ulicah haitskega glavnega mesta še vedno vsakdanja kruta stvarnost
LONDON — V Severnem morju, 120 milj vzhodno od Aberdeena, še vedno gori naftna platforma Ocean Odyssey, na kateri je v četrtek iz še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar. Hiter poseg reševalnih ekip je preprečil, da bi tudi na tej ploščadi prišlo do tragedije, kot se je zgodilo pred 11 tedni na Piper Alphi, kjer je 167 ljudi bilo ob življenje. S platforme Ocean Odyssey je izginil samo radiotelegrafist, ki ga še vedno iščejo, medtem ko se je ostalih 66 članov posadke rešilo in se sedaj povečini nahajajo v bolnišnici v Aberdeenu.
Ker je požar izredno močan in kaže, da nafta gori s tako silo, da ga je nemogoče pogasiti, sta na poti v Severno morje dva sodelavca znamenitega Paula Adairja "Rdečega", ki slovi kot največji izvedenec na svetu za tovrstne požare. Medtem so se vnele polemike zaradi varnostnih mer na naftnih ploščadih. Javnost zahteva okrepitev varnostnih ukrepov na platformah, saj je znano, da je delo na njih eno najnevarnejših sploh, in je zato zelo dobro plačano. Polemike so toliko žolčnejše, ker je ministrska komisija opravila strokovni pregled na ploščadi samo prejšnji teden in je ugotovila, da so varnostni ukrepi zelo strogi in povsem na višini.
Eden od članov posadke je povedal, da je eksplodiral naftni plin in da je požar komaj nekoliko kasneje zajel vso platformo, ki se je spremenila v pravi pekel. To je rešilo življenje praktično vsej posadki. Ko bi do eksplozije prišlo v trenutku, ko prihaja do zamenjave delovne izmene, bi prišlo do tragedije kot na Piper Alpha.
Na sliki (telefoto AP): Ocean Odys-sey pred izbruhom požara.
Huda nesreča v Franciji Hitri vlak v vlačilec
PARIZ — Vlakovodja je izgubil življenje, 50 potnikov pa je bilo ranjenih v trčenju med francoskim hitrim vlakom in italijanskim vlačilcem. Do nesreče je prišlo na zavarovanem železniškem prehodu na bulvarju Denfert-Rochereau, v strogem središču južnofrancoskega mesta Voiron.
Po pričevanjih očividcev je italijansko vozilo, ki je prevažalo transformator in ga je prav zaradi izje-mega tovora spremljalo vozilo s svetlobno signalizacijo, redno prevozilo tračnice, nakar se je ustavilo. Šoferjev trud je bil zaman in v nepremični 10-tonski transformator je trčil hitri vlak TVG, ki je privozil s hitrostjo 110 kilometrov na uro.
Nesreča bi lahko imela še hujše posledice, ko bi vlak vozil z običajno hitrostjo 160 kilometrov na uro.
Želežniški prehod v Voironu je sicer prepovedan težkim vozilom, ker se cesta spušča prestrmo na tračnice, milanski šofer vlačilca pa je menda zgrešil cesto in se po nesrečnem naključju znašel v škripcih prav v trenutku, ko je privozil vlak.
Po nesreči je šokirani šofer vlačilca Milančan Enrico Borgognoni pustil vozilo na kraju nesreče, stopil na spremno vozilo, ki ga je upravljal someščan Giorgio Guglieni in oba sta se odpeljala. Dve uri po nesreči sta se prostovoljno javila na sedežu voironske policije.
Domnevni posiljevalec jo je skupil ko so ga med poroko aretirali
NEAPELJ — Neapeljskim posiljevalcem je morda odklenkala poslednja ura? V mestu pod Vezuvom so včeraj zabeležili res »prijetno« dogodivščino 24-letnega domnevnega posiljevalca Pasgualeja Sesse, ki so ga karabinjerji hoteli aretirati kar med ... poroko. Sessa je bil namreč na občini, kjer se je hotel oženiti. Zaročenko, njene starše in kajpak vse zbrane sorodnike pa so presenetili karabinjerji, ki so trdili, da je Pasguale osumljen posilstva. Če je Pasguale res posilil kako damo, ni znano, prav gotovo pa je dejstvo, da bi se Sessa raje znašel v zaporu kot v rokah zaročenkinih sorodnikov.
Ti so ga namreč napadli kar na občini, pomagali pa so jim prav njegovi starši, ki so sina temeljito pretepli predno so mu lahko karabinjerji priskočili na pomoč in ga odpeljali v ječo.
Britanski lordi »cenejši« od politikov in poslancev
LONDON — Ali ste vedeli, da 'so parlamentarni stroški britanskih lordov nižji od stroškov poslancev v spodnjem domu? Za marsikoga bo to verjetno novost, vendar podatki, ki izhajajo iz proračunskih postavk, so precej jasni. Izračuni namreč kažejo, da so 920 članom tako imenovanega zgornjega doma (sestavljajo ga predstavniki britanskega plemstva) iz proračuna za to leto namenili 3,2 milijona funtov, 650 poslancem spodnjega dela parlamenta pa 35 milijonov funtov. Tudi lordi, ki imajo funkcije v vladi, so kot kaže na slabšem, saj prejemajo manjše prejemke kot pa njihovi kolegi iz poslanskih vrst. Leta 1985 se je zgodilo celo, da je neki lord odstopil z odgovorne funkcije in prevzel mesto direktorja znane licitacijske družbe Sothe-by. Plemič je dejanje utemeljil z dejstvom, da prejema na leto »le« 33.260 funtov.
Kljub »nizkim« plačam pa imajo predstavniki plemstva pri tem očitne prednosti. Stolček v zgornjem domu lahko na primer obdržijo v nedogled, medtem ko morajo poslanci vsaka štiri leta prestati volilne preizkušnje, ki niso poceni. Lordi poleg tega zasedajo le v pr-
vih štirih dneh tedna, medtem ko se poslanci udeležujejo parlamentarnih sej tudi ob petkih. Zgornji dom je poleg tega prostoren, v spodnjem delu pa je navadno gneča. Kljub temu da je višina plače britanskih lordov odvisna od njihove udeležbe na zasedanjih, pa je na parlamentarnih sejah povprečno prisotnih le kakih 200 plemičev. Udeležba je številčnejša le ob razpravah o pomembnejših vprašanjih; diskusije o smrtni kazni se je na primer udeležilo 333 lordov. Na vsak način je razprava v zgornjem domu navadno lahkotna, vzdušje pa klubsko. Poslancem (ti prejemajo 22.584 funtov letne plače, poleg tega pa še 20.140 funtov kot povračilo za upravne stroške) obenem nagajajo televizijske kamere, kar pa ne velja za predstavnike zgornjega doma.
Mnogi so prepričani, da je obstoj zgornjega doma parlamenta nesmiseln, vendar si je doslej le malokdo drznil zahtevati odpravo tega telesa. Eden od redkih, ki je to storil, je bil sir Milford, imenovan »rdeči lord«. Milford, sicer tudi sam član zgornjega doma, je leta 1963 zahteval njegovo ukinitev, vendar je naletel na odpor in nerazumevanje.