Mali delničarji rušijo Po zabavi končal vodstvo Turške mačke pod skalami >020" Stran4 Stran 14 St. 72/ Leto 61 / Celje, 12. september 20D6 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR A Ü O □ OdgovKira urednica NT: Tatjana Cvim 9770353734020 Kimisodki Sindikat obrtniii delavcev toži delodajalce Odpoved kolektivne pogodbe kot pospešitev pogajanj? - Z najcenejšo delovnosilo ne bo razvoja Več kot tisoč članov Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in ostalih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. je v soboto v Levcu na vodstvo Obrtne zbornice Slovenije (DZS) in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije naslovilo ostro protestno sporočilo. Namesto pogajanj za novo kolektivno pogodbo sta delodajalski organizaciji pred dvema mesecema odpovedali veljavno, zato je sindikat na delovno sodišče že vložil tožho. Zbrane sia nagovorila predsednik ZSSS DuSan SemoUč in predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar. Od tam so poslali protestno izjavo, katere ozadje nam je pojasnil Forto "Rirk, predstavnik celjske območne orgaiiizacje ZSSS. Pred dvema letoma so delodajalci ponudili pogodbo, »ki je bolj podobna kakšni Slovaški, skratka absurdna,« je razložil Forto Turk. »V njej ni bilo malice, delavca bi se po njej lahko odpustilo v tednu dni in podobno.« Sindikat si je zato ves čas prizadeval za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Prvi so pripravili predlog pogodbe, večkrat opozorili obe delodajalski organizaciji k pogajanjem in k pospešitvi nove kolektivne pogodbe, odgovor delodajalcev pa je bila odpoved veljavne pogodbe, češ da bo le-ta pospešila pogajanja. »Več kot očitno je, da niti OZS niti Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije nimata namena skleniti nove kolekti pogodbe,« je bil neposreden Jančar. »Namesto predlogov za pogajanja venomer poslušamo samo izgovore, da nimajo časa.« Delavci v obrti kot najcenejša delovna sila? z odpovedjo kolektivne pogodbe je ogroženo delovanje skladov za izo-braževanjein stanovanjskih skladov. Plačevanje v ta sklada je od leta 1991 obvezno, »zdaj pa se govori, da bodo z njima upravljali delodajalci in da se bo izobraževanje vršilo le v Ljubljani in podobno,« je zaskrbljeno povedal'l\jrk. Raven pravic delavcev v obrti, ki je že zdaj nižja kot v primerjalnili gospodarskih dejavnostih, se bo po napovedih sindikatov še bolj znižala. «Delodajalci bi radi spremenili delavce v obrti v najcenejše delavce v Sloveniji, pri čemer govorijo, da je obrt razvojno naravnana dejavnost, da je nosilec gospodarskega razvoja države,« so zapisali v protestnem sporočilu. »Nekateri glasniki delodajalcev v obrti niso pripravljeni delavcem zagotoviti ustreznih materialnih in socialnih pravic. In ker delodajalci pod tako slabimi pogoji delavcev ne mo- rejo dobiti, si jih i kradejo.« Na koncu sreč; ci pozvali OZS ir dajalskih organi; jansko začneta o delodajalskih organizacij- »Zdaj jo imata le na jeziku, delujeta pa proti delavcem,« so še zapisali. Kljub e vedno pričakujejo, da bodo z obema delodajalskima organizacijama čim prej sedli za poga- i mizo in popravili, kar je bi-idpovedjo kolektivne pogodbe in neizpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti povzročeno. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Le meter obale Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob Šmartinskem jezeru v Mestni občini Celje. Zaradi omogočanja gradnje spremljajočih objektov, namenjenih splošni rabi vode znotraj ureditvenega območja čolnarne, ki bi posegali na 5-metrsko priobalno zemljišče Šmartinskega jezera, je vlada prejela pobudo za zmanjšanje zunanje meje priobalnega zemljišča s petih na en meter. »Iz strokovnega mnenja je razvidno, da se s tem posegom ne ogroža izvajanja ciljev upravljanja z vodami. Poleg tega se z dovolitvijo posega na priobalno zemljišče zaradi specifike prostora (cesta, omogočanje turizma) in določil krajinske zasnove Šmartinskega jezera in ureditvenega načrta čolnarne povečuje možnost splošne rabe vodnega dobra, predvsem dostopnost do obale jezera in celotnega akvatorija,« je sklenila vlada. Kot smo že poročali, je pred kratkim vlada odobrila tudi izdelavo državnega lokacijskega načrta za območje Šmariinskega jezera, kjer ima po sprejemu razvojnih programov mestna občina zelo ambiciozne načrte razvoja turizma. BS izjava tedna Z odra uikrat je ta stvar še moja!« Zdaj že skoraj bivši direktor podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjah Matjaž Lenassi v pojasnilo, zakaj novi direktor Hendrik Kretzer še ne sme stopiti na govorniški oder. Leta 2008 že brez ustavljanja? Gneče pred cestninskimi postajami kmalu nebo več. Razlog: cestninskih postaj ne bo več. Tako je na kratko nov sistem cestmnjenja vprostem prometnem toku, ki bo hkrati tovorni promet preusmeril na avtoceste, opisal Jure Krajnc iz Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Cest npro- FINOMEIIANIKA DOBRAJC MARJ/ Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041.'364-640 Nvp. VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympi^... , j,- □ku omogoča plačevanje cestnine brez ustavljanja pri hitrosti 130 km/li. Ob avtocestah bodo naimeč postavljene mikrovalovne antene, ki zaznavajo elektronske tablice v vozilih. »Sistem deluje povsem avtomatsko, edina naloga voznikov je, da imajo v vozilu pravilno nameščeno delujočo elektronsko tablico, podobno tablici sistema ABC,« je projekt tehnično pojasnil izvršni direktor za strateški marketing družbe Dars Jure Krajnc. »Ključiia prednost sistema je, da bo vsak voznik plačal cestnino glede na dejansko prevoženo razdaljo, torej pravično in enakopravno. Zdaj na primer ne bo več smiselno avtoceste zapustiti pred Vranskim in se nanjo vrniti v Braslovčah in podobno. Zavedamo se, da se bo kljub temu našel kdo, ki se bo želel .šle-- Št. 72-12. s Minister Božič (drugi z leve v družbi Miroslavom Klunom) pričakuje, da se bo z novim načinom cestninjenja pobralo za 20 milijonov tolarjev več cestnin kot danes. a kot kažejo izkušnje Av-, je ki^itev manj kol za ■ ■ iko pati< stnjt , odstotek. Ta znesek več kot nadomesti z izročenimi kaznimi.« Kolikšne bodo kazni, koliko bo znašala cestnina, kako jo bodo plačevali tuji vozniki, je težko reči. »Zakonodajo še pripravljamo,« je povedal minister za promet Janez Božič. »V skladu z vladnim akcijskim načrtom mora biti osnutek izdelan še v prvi polovici naslednjega leta. Skladno s tem želimo vpeljati tudi diferencirano cestnino, s katero bi na primer čim več kamionov spravili v nočni čas. Z regulacijo višine cestnine bi iz jutranjih in popoldanskih prometnih konic umaknili tiste voznike, ki bi se lahko na pot odpra-vih tudi kasneje in podobno. Gre torej za pomembno novost, ki jo bomo uvedli ob tem prehodu.« Sistem naj bi po napovedih na avtocestah začel obratovati konec leta 2008, vzpostavitev satelitskega sistema cestninjenja, ki bo nadzoroval tudi promet na vzporednih cestah, s čimer se bo tranzitni tovorni promet avtoma-tično v celoti preusmeril na avtocestno omrežje, pa je realneje pričakovati leta 2011. ROZMARI PETEK Foto: NATAŠA MÜLLER -dogodki Pripravljeni, pozor, srečno, se je glasil ukaz za start na teku očetov. Očetje so tudi vozi(čka)li v okviru akcije Očka, aktiviraj se v Velenju teklo 89 očetov Republiški urad za en; Ice možnosti nadaljuje Ico-muniiiacijsko strategijo za spodbujanje aktivnega očetovstva pod sloganom Očka. aktiviraj se. V njenem okviru pripravljajo različne aktivnosti oza-veščanja o pravicah, pove- zanih z očetovstvom in s starševstvom. ter o različnih vidikih in pozitivnih izkušnjah očetov, ki 50 vključeni v aktivno starševstvo. Ena izmed oblik je Očkov tek, ki ga letos prvič pripravljajo v sodelovanju s petimi mestnimi občinami, v soboto so tak D očetje tekli tudi v Vele nju , Z akcijo že- lijo spodbt tdit i očete k bolj intenzivni' .10! gi v družini in prevzemati iju ; skrbi za otro- ke. Akcijo prvič pripra- vili v Kran ijU in bili že ta- krat preset ie6 ani nad odzi- vom, medt em ko je število Izid žrebanja nagradne križanke Weishaupt (Izšla je v Novem tedniku 1. septembra 2006) žrebanje nagradne križanke je bilo v petek, 8. septembra, ob 16.20 uri v okviru komaktne oddaje na Radiu Celje, kije v živo tekla z razstavnega prostora podjetja Weishaupt na MOS-u. Žreb je opravila Blažka iz Ži rov, ki je v spremstvu sta rtev obiskala letošnji sejem. Srečo je prinesla naslednjim reševalkam oz, reševalcem: 1. nagrado - unikatno darilo Oskar Kogoj Nature design - ledeno steklenico + komplet Weishaupt (majica, kapa, torba), prejme Angelika Novak, Studence SI C, 3310 Žalec. 2. in 3. nagrado - otroško smučarsko čelado Alpina + komplet Weishaupt (majica, kapa, tor- ba). prejmeta Jernej Kolšek, Rimska cesta 4/a, 3270 Laško in Miloš Dreo, Cesta na - Jf^ Lahovno6,3000Celje. Pri žrebanju smo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo WEISHAUPT), ki smo jih prejeli na dopisnicah. Izžrebani reševalci dobijo nagrade na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. prijavljenih očetov v Velenju preseglo vsa pričakovanja. Na tek se je namreč prijavilo 89 očetov in 135 otrok. «Upamo, da smo z akcijo osvestili javnost, kako pomembno je, da očetje postanejo bolj aktivni in si delijo obveznosti v družini.« je poudarila mag. Tanja Salecl iz urada. Tako se je na velenjskem .trgu Ludil r Žrebanje med reševalci Weishauptove križanke je komercialni direktor Weishai Igor Herman opravil s pomočjo male Blažke. Foto: NM -weishaupt- servis ob vsakem času in v vsakem kraju r^ ANKETA Dovolj aktivni očetje? V soboto smo se pomešali med pisano množico na velenjskem Titovem trgu. V ospredju so bili seveda očetje s svojim naraščajem, ki je bü v okviru akcije Očka, aktiviraj se že oblečen v oranžne majice. Kakor je menila večina očkov, so tovrstne pobude izjemno dobrodošle in jih je v Sloveniji premalo, ob tem pa zagotavljali, da so tudi v vsakdanjem življenju aktivni očetje in pomagajo ženam oziroma mamicam pri negi in vzgoji otrok. del. da pripravljajo priredi- nimiv pogled na množico malčkov v spremstvu očetov (in mamic seveda, da ne bo pomote). Nekateri očetje so tekli z malčki v vozičku, drugi so naraščaj nosili na rokah ali ramenih, spet tretje pa so nekoUko večji in hitrejši nadebud-neži v cilju že prehiteli. Vse sodelujoče so organizatorji opremili z majicami: otroci so pred tekom dobili oranžno majico z napisom Očka. aktiviraj se. očetje pa sn si po prihodu v cilj lahko nadeli zeleno majico z napisom Aktivirani očka. Na sicer nezahtevni. 300 metrov dolgi progi je bilo slišati veliko smeha, tudi gledalci, ne samo matere, so se dobro zabavali. Tudi v Velenju očetje niso tekli, kot bi merili moči na kakšnem evropskem ali svetovnem prvenstvu. Med zmagovalce so se uvr-stiii vsi očetje, ki so progo pretekli, prehodili ali pre-vozi(čka)li. Tudi doping kontrole ni bilo, vendar pa so otroci in mamice dobili pravico, da v prihodnje kontroUrajo očete, kako aktivni so. V primeru, da bodo prevečkrat ostali brez očetove aktivne vloge, jim lahko odvzamejo, vsaj tako pravi Saleclova. naziv aktiviranih očetov. URŠKA SELIŠNIK Srečko Vide. «Povsem naklji odločil, dabomsodel teku. Prišel sera mit Šentilja: a. Akcija je ?1 sem. da s« mju. Zdi n je bil nkratna in ve-0 dogaja v Ve- ebuje, saj je premalo podobnega dogajanja. Tudi drugače podpiram prizadevanja za večjo vlogo očetov. Normalno je, da doma pomagam, vendar se mi zdi, da očetje nikoli ne pomagamo dovolj - takšne, ki se hvalijo, kako delajo, je po moje treba jemati nekoliko z re- Peter Hojan iz Kavč: >>Za tek sem se odločil boli zaradi maraice kot česa drugega. Mamica si je namreč strašno želela in tudi meni se zdi, da je dobro, da se malo aktiviram in se začnem bolj ukvarjati s športom. Tekel bora s hčerko Emo, seveda če bo hotela tn ne bo preveč jokala. Zdi se rai, da sodobni raoš-ki bolj pomagajo ženara kot so naši starši, takšne akcije pa se mi zdijo vseeno zelo potrebne." Silvo Voh iz Šentilja: »Akcija )e spodbudna za mlade družine in prijazna za mesto, ker so takšni dogodki zelo redki. Teka smo se namenoma udeležili, da se otroci družijo in da se vsi skupaj poveselimo. Doma imamo dva otroka in priznam, z njima in gospodinjstvom ima več dela mamica, sam se ukvarjam bolj s po-stranskimi dejavnostmi. Ampak seveda pomagam, kolikor gre.« Robert Kričej iz Velenja: »Zagotovo je premalo taksnih pobud. Sara sera prejšnji teden vide! napoved za tek. Zdi se mi, da se v Velenju prvič nekaj dogaja in da je to dobro reklamirano. Včasih za kakšno prireditev izveš dan prej. Tako pa smo se ves teden lahko pripravljali in načrtovali prosto soboto. Za tek se nisem posebej pripravljal, saj se v naši družitii vsak dan iikvarjamo s športom. Sicer tudi doma pogosto prevzamem vlogo očeta in matere, ker je mama pač bolj zaposlena,« Sejfudin Halilovič iz Velenja: >Teka sem se udeležil z vsemi tremi otroki, V vrtcu smo dobili vabilo in takoj sem se odločil, da bom tekel-sploh, ker so bili otroci navdušeni. Akcija je super in se mi zdi, da je potrebna. Lahko pa rečem, da večkrat priskočim ženi na pomoč. "Ridi danes na primer je žena v službi, sam pa varujem otroke. In tale tek v sobotnem dopoldnevu je prava priložnost. da lahko skupen čas lepo preži vim o,« ^OSP^ARSTVO Mali delničarji rušijo vodstvo Turške mačke Zaradi očitnega oškodovanja podjetja ukrepalo tudi okrožno sodišče -Počitniški dom v Tisnem si je večinski lastnik Trdnjava Holding prodal za 114 milijonov tolarjev ceneje zirali. Ustanovili so 5-ČIanski od- Škodljivo ravaanie večins Mali delničarji celjskega gosünske-ga podjetja l^irška mačka so za petek sklicali sejo skupščine, na kateri nameravajo odstaviti vodstvo podjetja. Predvsem želijo iz nadzornega sveta odpoklicati dva člana, predstavnika največjega lastnika Trdnjave Holdinga. Vzrok za takšen ukrep so posli, ki jih Trdnjava izvaja na škodo malih delničarjev. Zdaj in nekdaj zaposleni v Turški mački, ki so še vedno 27-odstotni lastniki podjetja, so že dlje časa ugotavljali, da naj bi jih Trdnjava Holding načrtno goljufala. Sodu je izbila dno seja nadzornega sveta aprila letos, na kateri sta bila skoraj v isti sapi sprejeta dva sklepa - da se hčerinska družba v Tisnem na Hrvaškem, ki je upravljala s počitniškim domom v tem obmorskem mestu, dokapitalizira s prenosom lastništva doma s celjske na hrvaško Turško mačko in da se celotna hrvaška družba, zdaj že »obogatena« s počitniškim domom, proda Trdnjavi Holdiiigu za 41 milijonov tolarjev. Ko so mali delničarji izvedeli za namere večinskega lastnika, so se takoj odejs- bor ter z vsemi pravnimi sredstvi začeli borbo za razveljavitev pogodbe o prodaji počitniškega doma v Tisnem. za katerega sta dve cenilski družbi ugotovili, da je vreden najmanj 156 milijonov tolarjev. Trdnjava Holding jih je torej hotela oškodovati za kar 114 milijonov tolarjev. Da ne omenje tva, da bi bila zaradi prenosa lasi počitniškega doma v Tisnem z matične na hčerinsko družbo krepko zmanjšana tudi vrednost njihovega poslovnega deleža v Turški mački. Mali delničarji so zahtevali tudi sklic skupščine, vendar so pri upravi družbe oziroma pri večinskih lastnikih naleteli na skoraj popolno blokado in ig-noranco. ObrniU so se tudi na sodišče, ki je konec avgusta izdalo začasno odredbo, s katero je Trdnjavi prepovedalo kakršnokoli aktivnost v zvezi s prodajo počitniškega doma na Hrvaškem. «Ker mali družbeniki niso prejeli nobenih odgovorov in dokazil na postavljena vprašanja, je mogoče utemeljeno sklepati, da uprava skupne družbe (Turške mačke, op.p) ne vodi v njeno dobro ... r tako družbe kot tudi je med drugim v: la okrožna sodnii ružbe-škodo Iružbenikov,« ;klepu zapisa- Zamenjave Ker torej uprava Turške mačke, ki jo vodi Žare Frančeškin, kljub večkratnim pozivom ni sklicala skupščine, so zdaj to storili mali delničarji. Sestali se bodo v petek ob 10. uri v gostinskih prostorih hotela Turška mačka, pri čemer ni treba posebej omenjati, da bo razprava vroča. Na seji skupščine bodo osrednji del dnevnega reda predstavljale sporna aprilska seja nadzornega sveta in prodaja hrvaškega počitniškega do- Mali delničarji rešitev dveh čl be Avto Cel a Bevca ii reč zahtevajo raz-- Saše Zelenoviča, rdnjave Holdinga, in Jože-irav tako predstavnika Trd-icer predsednik uprave druž-lesto njiju za nova •eta predlagajo Bog-Meštrova. JANJA INTIHAR Odprti za družine zaposieniii v pm v nazarskem podj' BSH Hišni aparati so \ boto pripravili dan odp vrat, tokrat že šesti pc sli. Kot je povedal di tor podjetja Matjaž Lei si, ki ga bo nasledil Hendrik Krel je dan odprtih vn vrsti namenjen družinam zaposlenih. Sicer je Lenassi poudaril, da nazarsko podjetje nenehno raste, za priliodnje lete pa napovedal podvojene proizvodnjo. Posebej je izpostavil delavce in njihove fleksibilnost, še enkrat pa povedal, da so v zadnjih petih letih delavci iz Nazarij prijavili več kot tretjino slo- novacij.Tudi za pri-e zagotovil, da bo še raslo in da ga ča-prihodnost. Napi Svet JZ ske matične knjižnic Žalec DIREKTORJA MEDOBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE ŽALEC (m/ž) Za direktorja knjižnice (m/ž) je lahko imenovan kandidat (m/ž), ki poleg splošnih pogojev Izpolnjuje naslednje: - Imavisokošolsko izobrazbo družboslovne, humanistične afi druge ustrezne smeri - ima opravljen strokovni izpit za bibliotekarja - ima najmanj pet let delovnih izkušenj v zavodu za kulturno dejavnost, od tega tri leta na vodstvenih delovnih mestih - predloži program razvojnega programa knjižnice ter opredeli svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Ponudbe z dokazi kandidati (m/ž) pri| va obiave razpisa \ Medobčinska matična knjiži Žalec z oznako -za razpis direktoi (m/ž) obveščeni v roku, določeni o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo iročenoposlatipopošti v lOdnehoddne-iredstvih javnega obveščanja na naslov: Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 D izboru bodo kandidati :akonom. Hovi direktor Hišnih aparatov v Nazarjah Hendrik Kretzer (levo) na sobotnem dnevu odprtih vrat Sejemska priznanja razstavljalcem v petek so na Mednarodnem obrüiem sejmu v Ce-u družba Celjski sejem. Mestna občina Celje ter Obrtna bornica Slovenije podelili sejemska priznanja. podel Dljših upoštevale predvsem tržno zanin it izdelka, urejenost razstavnega prost osebja in celostno podobo predstavit nimi s Celjskega je Območna obrtna ; L zborr lipokl Matj. posebi z Petrov dober izlago estetsko dopadlj : prikaz tehnoloških pose jem nagradil še družbo KWB, n se iz Gornjega Grada. Mestna nje za izdelke tradicionalne podjetniku Dragutinu Gašpar njegovo ročno izdelano stekk hruško vilijamovko. ižba dober tehnološki prikaz različ-. srebrno nagrado Celjskega sej-v razstavni prostor in pa je Celjski se-toplota iz Bioma-• posebno prizna-ske obrti podelUa logaške Slatine za rogaškega stekla s RP moč in •bčinajt slovens Tečaji v porastu September se je v prvem tednu izkazal skoraj kot zrcalna slika avgusta. Povpraševanje po delnicah Ljubljanske borze se sicer stopnjuje, tako da tečaji na zadovoljstvo vlagateljev bolj ali maj zmerno naraščajo, a je obseg sklenjenih poslov precej skromnejši kot v drugi polovici avgusta. K razmisleku so vlagatelje verjetno pris saj jih je kar nekaj v območju najvišjih ra\ Krke je bila ves teden malo pod 160 tisoč te delnice edine, s katerimi se redno sklen lijonov tolarjev poslov. Do spremembe ji koncu tedna, ko se je cena nenadoma d-posli so se sklepali že nad 163 tisoč lospešuji -edno bolj razplai a boj za Plivo. ile cene delnic, li. Cena delnice )larji, čeprav so več kot sto mi-prišlo prav ob ignila in zadnji ilarji. Povpraševanje iji republiki, kjer se Oznaka Ime Enotni tečaj 1 'romotvmSr r % spr. CICG Cinkarna Celje 24.301,05 3.24 -0.32 CFTG Celiš 22.999.00 0,05 0.00 CHZG Comet Zreče 2.036.00 0.10 0,00 GRVG Gorenje 5.506,04 89.50 0,04 PILR Pivovarna Laško 8.180,00 211,94 1,15 JTKS Juteks 26.106.95 -0.36 ETOG Etol 48.500,00 0,63 f?- -2.06 Vlagat elji so ob iskanju priložnos ti v zadnjih dneh spom- nili na d lolgo pozabljene delnice M ercatorja, k i so tako po štirih mesecih znova dosegle mejo • n tisoč tok irjev. Razlog za povečano zanimanje je verjetno v polletni h poslovnih rezultati h, saj je družba za 16 odstc jtkov povečala prodajo. medtem ko je dobiček iz p osi ova r ija poskoči 1 celo za 35 odstotkov. Uspeh sicer zakriva celotni dobiček , ki je 10 od- stotkov nižji, Mercator je namreč \ ' prvi polö\ 'id lanskega leta usp ešno prodal delnice Save, kar je moč no povečalo lanski dobiček v tem obdobju. Ob sic :er skromnem prometu so \ 1 zadnjem t ednu največ pridobili ? delnice Žita. Tudi njUiova rast je posl edica objave polletnih poslovnih rezultatov. Sku pina Žito j< ; namreč do letošnjega polletja ob približno ena ki prodaji \ milijono v tolarjev dobička, medteri J ko je lani i v tem času brodila \ /rdečih številkah. To jc kot kaže povečalo zaupanje delničar jev, ki ob nakupu teh delnic : vedno vsa- som škil lijo tudi na vehko vredne družbine ne premičnine. Seveda je treba omeniti tudi delnice investi Čista vrednost sredstev treh najuspešnejših v tu, ob upoštevanju izplačila dividend, se hitro [ odstotkom, vendar je rast cene delnic predvsem peška« v zadnjih dveh tednih krepko presegla i. Skrivnost uspeha je zavita v delnice Telekom, med prekupčevalci presega 70 tisoč tolarjev, družbe pa jih večinoma vrednotijo po dvakrat nižji vrednosri. Z napovedano kotacijo bodo seveda morali narediti ustrezne popravke. Med bolj izpostavljenimi sta Zvon ena, ki ima v portfelju 8,5 odstotka, in NFD 1, ki je imel ob koncu avgusta dobrih 6 odstotkov delnic Telekoma. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA, d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza, d.d. .tislcainicc LANCMAN' v«lil«.rti: 55/8(V J 20/170/230 I h\'OX ali I>arvanim podnožje i/a/lO/l 3/16/22 • električni in/a!i kardanski 08/7»» IS «3 www.novitediiik.coiti IZ NttŠlH KRAJEV Napočil je čas za Hermana Potočnika v Vitanju odprli spominsko sobo velikega rojaka - Slovenija kandidira za sedež projekta Galileo Vitanje, z njim pa tudi Slovenija, se je prejšnji teden z odprtjem spominske sobe oddolžilo začetniku vesoljskih poletov Hermanu Potočniku Noordungu, človeku, ki je bil kljub svojemu izjemnemu delu vse predolgo v anonimnosti. »Za Vitanje je to velik dogodek,« je na otvoritveni slovesnosti poudaril župan Slavko Vetrih, Orisa! je pot do spominske sobe. Pri tem ni pozabil omeniti prvega, ki je pritegnil pozornost javnosti k imenu in dülu Hermana Potočnika Noordunga, vitanj-skega rojaka dr. Janka Riip-nika. Zahvalil se je občinskim svetnikom, ki so podprli znanstvenikovo oživitev, in še posebej režiserju Draganu Živadinovii, ki je brezplačno opravil veliko delo. Zahvalil se je tudi oblikovalcu spominske sobe Mihi Tur-šiču, producentu raziskave o Noordungu Goranu Jo\'l-ču, tajniku Občine Vitanje mag. Srečku Fijavžu in mi- Najzaslužnejši: Miha Turšič, mag, Srečko Fijavž, dr. Jure Zupan, Dragan Živadinov, Slavko Vetrih in Silvester Gaberšček Potočnika Noordunga so zajeli delček vesolja, V črnini mediji oddajajo sporočila o znanstveniku, vesolju in vesoljskih postajah. nistrstvu za kulturo za denarno pomoč. Delo Hermana Potočnika je s sedanjostjo povezal minister znanosi dr. Jure Zupan. Povedal je, da se je Slovenija odločila, da bo kandidirala 7.a gostilcljico v projektu Galileo. Če bo s kandidaturo uspela, bo v Sloveni- ZAVOD CELEIA CELJE Krekov trg 3, 3000 Celje JAVNO PONUDBO za oddajo poslovnih prostorovv najem Krekov trg 3, Celje, delno opremljeno In primemo za gostinsko dejavnost, velikosti 47,2 m^ visoko pritličje, ogled 20.9. 2006 ob 9.00; Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekočI mesec, na podlagi Izstavljenih računov s strani upravljalca in znaša 71.892,00 SIT oz. 300,00 EUR mesečno. Najemna pogodba se sklepaza določen čas, za dobo 1 leta, s trimesečnim poskusnim obdobjem In se ob izpolnjevanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, po preteku 1 leta sklene za nedoločen čas. 1. OBVEZNE PRILOGE Prijavi na razpis Je potrebno priložiti: - za fizično osebo dokazilo o strokovni usposobljenosti ail dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov za samostojnega podjetnika; - za pravne osebe Izpisek iz sodnega registra (star največ 30 dni); - za dmštvo odločbo upravne enote; - potrdilo o registraciji, ki ga izda davčna uprava zavezancu za DDV; - kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih; - reference. 2. DOKUMENTACIJA IN UPRAVNA DOVOLJENJA Najemnik mora nasvoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. 3. PRIJAVA NA RAZPIS Prijave na razpis sprejema Zavod za kultume prireditve in turizem Celela Celje, Janja Sluga, Krekov trg 3, 3000 Celje, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS. Rok za prijavo je 14 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 27. 9. 2006. Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasnih ponudb) ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala. V primeru večjega števila ponudnikov, W Izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika. Rok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogodbe. 4. SKLEP O IZBIRI Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije Zavoda Celeia Celje. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od vročitve sklepa o izbiri. Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na tel. (03) 42 65 155 in elektronski pošti janja.sluga@zkp-celje.si. ji sedež tega projekta, s katerega bodo nadzirali vse prometne tokove v tvropi. Osnova za to so geostacionarni sateliti, ki jih je v znanost pripeljal ravno Herman Potočnik Noordung ui to že pred 90 leti v knjigi Problem vožnje po vesolju. V me) je podrobno opisal ne le vesoli-sko postajo, ki bi bila nekakšna iztočnica za potovanje po vesolju, temveč je predlagal tudi namestitev postaje, ki bi bila od Zemlje oddaljena 36 tisoč kilometrov - v geostacionarni sferi. In kaj ima s tem kultura? Silvester Gaberscek z ministrstva za kulturo: »Kultura je odprla pot ponovnemu rojstvu Hermana Potočnika, zato vsa hvala Draganu Zi-vadinovu, ki mu le to uspelo.« Živadinov ima tudi največ zaslug za ureditev spominske sobe, sa) je k ustvarjanju pritegnil prave ljudi, ki so spominsko sobo v vi-tanjski graščini oblikovali v sodoben prostor, podoben tistim, ki jih je mogoče videti na razstavah sodobne umetnosti. Dragan Živadinov je poskrbel tudi za otvoritveni program, v katerem sta delo Hermana Potočnika predstavila Judita Zidar in Ivan Lotrič, s pesmijo pa je sodelovala El-da Viler. In ko je zatajilo ozvočenje, njena pesem ni zamrla, še več - k sodelovanju je pritegnila razširjen pevski zbor obiskovalcev. Pri tem pričakujejo, da bo spominska soba Hermajia Potočnika Noordunga v Vitanje pritegnila še marsikaj in marsikoga. Ekipa, ki je uredila spominsko sobo, že razmišlja o muzeju vesoljstva, prav tako v Vitanju. MILENA B. POKLIC CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE kuponček za nagradno igro g Zlata deteljica Casinoja Faraon AdAMAS^ Vpiši ilevillio liirte 11.321, pod Icatim se sliriia Zlila dEtEljicaif Kupon pDälji na: NT&RC, Prešernova II 1 2 3 a 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 IZ NAŠIH KRAJEV 3ffl tills Metropolit Uran Žalčanom v petek, na praznik Marijinega rojstva, je občino Žalec obiskal slovenski me-tropolit in ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je dopoldne blagoslovil Zlati križ na meji med petrovško in žalsko župnijo. Nato je maše-val v baziliki v Petrovčab, kjer so odprli še Dominikov dom, popoldne pa je metro-polit Uran daroval še mašo pri Lurški kapeli v Grčah, ki sodijo k Ponikvi pri Žal- Zlatikriž ob cesti med Pe-trovčami in Žalcem so »Bogu v čast leta 1842 postavili novoceljski gospodje, ko je bil lastnik Jožef Ludvik Haussmann«, v zadnjem času pa sta ga Občina Žalec in Župnija Petrovče uspeli obnoviti. Obnova je po besedah Draga Pintaija iz župnijskega pastoralnega sveta stala približno 3.6 milijona tolarjev. Kot je ob blagoslovu poudaril žalski župan Lojze Posedel, obnov- ljeni križ med drugim ponazarja sodelovanje ljudi in kaže pozitiven odnos do življenja. Župnija Petrovče je več kol leto dni obnavljala mežnari-jo, ki jo je z zakonom o denacionalizaciji dobila vrnjeno v zelo slabem stanju. Mež-narijo so zdaj preimenovali v Dominikov dom, obnovljeni prostori pa bodo namenjeni vsem generacijam. »V njem so večnamenski prostori, namenjeni tudi mladim, imeli bomo kakšno razstavo, koristna pa je tudi zimska kapela, kjer bomo med tednom prijavljali svete maše. V kapeli je prostor za približno 30 vernikov in tako ne bo treba več ogrevati bazilike, temveč se bomo zbrali v kapeli,« je poudaril petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek. Obnova je stala približno 30 milijonov tolarjev, pri čemer morajo del denarja še zbra- US, foto: TT Najbolj zaslužni za obnovo Zlatega križa Jubilejna Pesem siovensice dežele Pesem Slovenske dežele je oddaja slovenske Iji sporedu vsako nedeljo ob 12,10 uri in traja 45 mir ljudsko in ponarodelo glasbo. Minulo soboto je Jože Galič pripravil že dvesti slovenske ljudske glasbe. Posnetek oddaje bo r septembra. idske glasbe, ki jo že od leta 2002 pripravlja J ut, vanjo pa je vključena vrsta različnih vsebin enu, neposredno / dveh delih in s )že Galič. Oddaja je na povezanih s slovensko zvajalci in med ljubitelji r predvidoma 17. in 24. no: DARKO NARAGLAV tu Gailču je čestital direktor Novega tednika in Radia Celje Srečko Šrot in mu zaželel še veliko adlič ozadju gostitelji skupina Prijatelji 6-še. lih nedeljskih oddaj na Radiu Celje. V Nove ceste v Rogaški Slatini v občini Rogaška Slatina te dni odpirajo prenovljene odseke nekaterih cest. Tako so v soboto v Brezju odprii dva kilometra dolg odsek lokalne ceste Brezje-Zgornji Gabernik. Obnovljena cesta je pomembna predvsem za KS Kostrivnica. V nedeljo so odprli dva obnovljena odseka Partizanske ceste na lokalni cesti Rogaška Slatina-Sveti Florijan. Jutri bo sledilo še odprtje ceste v Žibemik, v petek pa odseka lokalne ceste, ki povezuje Strmec pri Sv. Florijanu s cesto Rogatec-Majšpcrk. ŠO nvmnnr.radiocelje.com Šmarje s čistilno napravo sredii etega ito pa V Šmarju pri Jelšah bo di sno obratovala čistilna nap odprli. Na čistilno napravo I» kanalizacijskega omrežja čini pričakujejo, da bodo jo kanalizacije na čistilne Ije Šmarje pri Jelšah z okolico. Sicer pa zgrajena za 3.200 populacijskih enot ir za naslednjih 30 let. V občini se zaved, poskrbeti za boljše ravna teh možnosti je izgradnj. ) bodo uradni sprva priključen zgolj prvi del / naslednjih letih v šmarski ob-dograjevanjem in rekonstrukci-ipravo priključili celotno nase-čistilna naprava ij bi zadostovala da bodo morali vodami. Ena od ih naprav, mož- ost pa je tudi v redns o napra odpadni mjših čis u grezničnih odplak na čistO- 50 VOLITVE V boj Podlesnik Zdene Podlesnik je kandidat, ki ga je za župana Mestne občine Celje imenoval Mestni odbor Liberalne demokracije Slovenije Ce- Ije. Podlesnik, 46-letni ekonomist, mestni svetnik v treh mandatih, v enem tudi podžupan, je bi! nazadnje direktor Celjske borzne hiše, še vedno pa je predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze. Ob razglasitvi kandidature je v grobem predstavil svoj program, ki temelji na še hitrejšem razvoju mesta. «Celje mora poslati mesto priložnosti za mlade,« je dejal in nanizal še ostale načrte, med njimi določitev razvojnih prednosti na osnovi razvojne strategije, pregledno vodenje proračuna, uvedho brezplačne krožne avtobusne proge v mestu, gradnjo komunalne opreme, naložbe v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih in prizadevanje, da bi Celje postalo evropska prestolnica kulture. Evropski demokrati Slovenije bodo na območju Celja nastopili s samostojnimi svetniškimi listami v vseh volilnih enotah. Po novici, da je med kandidati za celjskega župana Bojan Šrot, pa so se odpovedali kandidaturi za župa- V predstavitvi jc poudaril še dvoje - da je pristaš skupinskega dela in da ob podpori volivcev pričakuje tudi podporo nekaterih strank in list v Celju, čeprav se o tem še niso dogovarjali. BRST Nagrade za oddane nevarne odpadife Podjetje Javne naprave Celje je včeraj v občini Šentjur začelo letno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Danes zbirajo nevarne odpadke na Planini pri Sevnici in Prevorju, razpored preostalih krajev z lokacijami zabojnikov pa je objavljen na spletni strani Javnih naprav. V akciji lahko občani brezplačno oddajo nevarne odpadke v posebne zabojnike. Septembra bodo nevarne odpadke zbirali še v občinah Dobje, Štore, Dobrna in Voj-nik, oktobra pa bo akcija tudi v Celju, Preboldu, Braslov-čah. Taboru, na Vranskem in v Žalcu. V akciji zbirajo izrabljene baterije in akumu- ) jedilni latorje, zdravik ko, uporabljen motorno olje, zavrženo računalniško opremo, kartuše, tonerje, čistila, barve, lake, spreje, redčila, lepila ... Občane k temu, cia okoljsko osveščeno in na primeren način odstranijo nevarne odpadke, spodbujajo tudi z nagradno igro, v kateri lahko sodelujejo vsi, ki bodo oddali nevarne odpadke in izpolnili nagradni vprašalnik. Glavna nagrada je električni skuter, izžrebali pa bodo še pet nagrajencev, ki bodo prejeli posode za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ter nagrajence, ki bodo prejeli tipske vrečke Javnih naprav. BRST Mali vitez v Celju Ansambla Marjana Kočevarja in Rimljani, skupina Amadeus, vokalna skupina Vodomke in Viki Ašič starejši s tenoristom Andrejem Bremcem bodo nastopili na dobrodelnem koncertu v Celju. Koncert pripravlja ustanova Mali vitez, fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Koncert bo v petek ob 19.30 v dvoiani Narodnega duma, vslup bo prost, na voljo bodo le položnice za prostovoljne prispevke obiskovalcev. BS Dobrodelni nogomet Nova Slovenija pripravlja v petek ob 17. uri humanitarno nogometno tekmo m^ ekipo Zvezde NSi in izbrano selekcijo slovenskih duhovnikov Pax. Za ekipo NSi bodo igrali tudi nekateri vidnejši strankini politiki. Med odmorom bo kulturno-zabavni program s posebnim gostom Zoranom Zorkom. Izkupiček od vstopnine bodo namenili za nakup črpalk za enteralno prehrano varovancev Duma ob Savinji v Celju. BS Glasbeno popoldne na Hudinji Brez glasbe, zabave in igre bi bilo življenje zmota. Tak je .slogan, pod katerim pripravlja Mestna četrt Hu-dinja v Celju glasbeno popoldne. Na ploščadi pred mestno četrtjo se bodo v četrtek od 16. ure predstavljali Pevsko društvo upokojencev Celje, orkester Glasbene šole Celje, učenci Osnovne šole Hudinja, skupina Prijatelji Društva upokojencev Hudinja, pevci pod vodstvom Ide Ukcer, Majda Petan in glasbeniki s Hudi- nje. BS (ill iz naših krajev V Radečah praznujejo v Radečah se že cel mesec vrstijo prireditve ob občinskem prazniku, ki so ga praznovali 8. septembra v spomin na vrnitev izgnancev po 2. svetovni vojni. Ob prazniku je župan Franc Li-poglavšek posameznikom in društvom podelil tudi občinska priznanja. Zlatnik Občine Radeče je prejel Franc Grebene za dolgoletno aktivno delovanje v MoPZ Papirničar Jagnjenica, kot tudi na širšem kulturnem področju. Posthumno so zlatnik podelili tudi Stanetu Martinšku za več kot 50-let-no strokovno delo v števil- nih društvih v KS Vrhovo. S srebrniki je Občina Radeče nagradila Čebelarsko društvo Radeče za več kot 80-let-no delovanje v občini in širše, Nado Brvar za dolgoletno aktivno delovanje v društvih KS Svibno, še posebej v Draštvu kmečkih žena Arnika, ter Sašo Plevel za uspešno delovanje na področju kulture, predvsem gledališ ke dejavnosti. Zupanovo priznanje je letos prejelo Hor tikulturno društvo Radeče Župan Franc Lipoglavšek je na slavnostni seji občinskega sveta podelil tudi priz nanja tistim, ki si prizadeva jo za čim lepše urejeno okolico. Priznanje za najlepše urejeno KS v občini je prejela KS Jagnjenica, najlepše urejeno hišo ima družina Ce-rar z Jagnjenice, med kmetijami pa po urejenosti najbolj izstopa kmetija Krajšek - Knavs z Žebnika. Posebni priznanji za urejenost svoje okolice sta dobila Prevzgojni dom Radeče in Panika Za-vršnik iz Radeč. Športne, kulturne in druge pnreditve ob občmskem prazniku se bodo v Radečah nadaljevale vse so sredine oktobra. BOJANA AVGUŠTINČIC SilvesterMaričllevolvžalskeniokeudru» Vinoteka za promocijo čeprav Savinjsko dolino, sploh Žalec, zaradi hmelja ponavadi povezujemo s pivom, so v soboto člani Društva savinjskih vinogradnikov dokazali, da sta v teh krajih doma tudi grozdje in vino. V Žalcu, v tamkajšnjem obrambnem stolpu, so namreč v sončnem dopoldnevu pred množico ljudi odprli «Vinski keudr« oziroma vi-noteko in razstavo, ki govo- ri o tisočletni tradiciji vinarstva v teh krajih. Pred obrambnim stolpom namreč stoji potomka najstarejšeUlezma-riborskega Lenta, ki so jo v Žalcu krstili za Nikolajo. Kakor je povedal predsednik savinjskih vinogradnikov Silvester Marič, je v društvu včlanjenih 110 članov, ki se lahko v zadnjih letih pohvalijo z vse boljšimi vini. Žalska vinoteka, ki je nebo-do uporabljali za prodajo vin. bo namenjena za posebne priložnosti in srečanja vinarjev, v prvi vrsti pa jo bodo uporabljali v promocijske namene in kot protokolarni objekt za potrebe žalske občine, ki je tudi lastnik stolpa. Ob sobotnem odprtju vinoieke in tudi zanimive razstave je župan Lojze Posedel razmišljal o dolgoletni vinarski tradiciji, ki je v Savinjski dolini včasih po krivici prezrta. US, foto; TT - Št. 72-12. s Od Celja do Žalca Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je letos v atriju Savinove hiše pripravil osem poletnih petkovih glasbenih večerov z različnimi znanimi glasbenimi skupinami in posamezniki. Zadnji v tej sezoni, z naslovom Od Celja do Žalca, je bil s Savinjskim trobU-nim kvintetom minuU petek. Savinjski trobilni kvintet je bil ustanovljen konec leta 1999 na pobudo nekaterih članov Godbe Liboje. Želja po skupnem komornem muziciranju je bila dovolj močna, da ima kvintet za seboj veliko samostojnih nastopov do- ma in v tujini. Danes predstavlja skupino profesionalnih in amaterskih glasbenikov, kakršne v slovenskem prostoru redko srečamo, omogoča pa izvajanje različnih glasbenih zvrsti: od swinga, rag-tima, koračnic in klasične glasbe. Na petkovem večeru so igrali priredbe slovenskih narodnih skladb in zimzelenih popevk ter popularnih svetovnih uspešnic. Člani kvinteta so: Tomislav Rus (trobenta), Andrej Perger (trobenta), Bogdan Železnik (bariton) , Mitja Sotenšek (tuba) in umetniški vodja Andrej Žgank (horn). TT Živahen utrip na kmečki tržnici Kmečka tržnica za oživitev mesta v nekaterili srednjeevropskih mestih so na vprašanje, kako oživiti mestno jedro, odgovorili z odprtjem kmečke tržnice. Zgledu so v soboto sledili v Velenju in precejšen obisk ter zanimanje sta pokazala, da je tovrstna prodaja mogoče res ena od možnosti za živahno dogajanje v mestu. Na tržnici, ki bo odslej delovala vsako soboto med 8. in 13. uro, bo mogoče kupovati dobrote in izdelke iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V soboto so med drugim prodajali različne vrste kruha, domače pecivo, namaze, rezance, med in podobne dobrote, prikazali so kuho domačega žganja in filcane izdelke iz volne, zeliščarji so predstavljali zdravilna zelišča. Po besedali velenjskega župana Srečka Meha že prvi odzivi kažejo, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena zdra- ve, domače prehrane. Projekt regije, večino potrebnega de- kmečke tržnice je vodila ve- naija pa so uspeli pridobiti iz lenjska občina, pristopile so evropske skupnosti, tudi druge občine iz t.i. Saša US Labrex, d.o.p., Celje zaposli komercialista Pogoji: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske alllehničnesmeri, - moški, starost 27 do 35 let, - 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale (prodaja, - aktivno znanje angleškega jezika, po možnosti tudi nemškega, - poznavanje delaz računalnikom (Word, Excel, pošta, internet, materialno skladiščno poslovanje...), - prebivališče v Celjski regiji ali okolici. Kandidati naj bodo urejeni in komunikativni. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s preizkusnim obdobjem in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo stimulativno in kreativno delo v pisarni in na terenu. Pisne prijave z življenjepisom in izkušnjami bomo sprejemali 7 dni po objavi oglasa na naslov: Labrex, d.o.o.. Delavska 19, 3000 Celje. 8 lAiMKRAJEV Na prireditvi je nastopil otroški pevski zbor lil. OŠ Rogašita Slatina. Trak so prerezali župani šestih občin i . ravnateljice Majda Ungar. Osnovnošolsko sonce Učenci in zaposleni III. Osnovne šole Rogaška Slatina so z novim šolskim letom stopili v prenovljeno šolo. Ta je bila že krepko potrebna obnove in to so vedeli vsi. Predvsem pa tisti, ki v njej pridobivajo nova znanja. Morda je prav zato eden izmed učencev ob prvem vstopu v prenovljeno šolo ob srečanju z ravnateljico Majdo Ungar zaklical: »Ravnatcl'ca, sonce sije!« Šolo so slavnostno odprli v petek. Popolnoma prenovljena šola, ki jo obiskuje 45 učonccv 5 posebnimi potrebami, ima poleg nove opreme, strehe in ureditve notranjih prostorov tudi novo telovadnico in računalniško učilnico. Otroci so se prenovljene šole zelo razveselili, delo pa bo dušili nad barvami, ki so končno vstopil zdaj lažje tudi za 23 zaposlenih, pojasnjuje v. d. raraate-Ijice Majda Ungar: «Pomeni možnost bolj sodobnih prijemov, dela, metod, vse, kar lahko uporabljamo pri poii ku z učenci. Te predvsem navdu.šuje nova telovadnica, kateri izvajamo pouk športne vzgoje z elementi korektiv ne gimnastike, to se pravi, da popravljamo .skeletna in mi Šična stanja otrok. Druga velika pridobitev je računalnik ka učilnica, kjer imamo dobre računalnike, z i/ to, prej stroko^ « Najbolj pa s i pa 50 nad računalništvc e, tako učenci kot tudi zaposlei Tli dela jvduše- zelo sivo šolo. Kot je ob odprtju šole dejala ravnateljic «Končno tudi nam sije sonce, ki ga morda potrebuiemo najbolj.« Šola jc poleg prej omenjene telovadnice in računalniške učilnice dobila 13 obnovljenih učilnic in 4 kabinete, nova pa je tudi streha, fasada, oprema v šoh ... Vrednost naložbe je 172 milijonov tolarjev, od tega je 92 milijonov prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, 80 milijonov tolarjev pa jc prispevalo šest občin ustanoviteljic. Naložba bo v celoti odplačana prihodnje leto. ŠO VOLITVE Franc Zdolšek za laškega Živa veriga s icnjigami Osnovnošolci Šentjurja in Dobja so včeraj sklenili živo verigo pri selitvi knjig iz prostorov stare knjižnice v novo na Mestnem trgu v Šentjurju. Knjige so romale iz rok v roke 280 učencev osnovnih šol iz Šentjurja, Dramelj, Ponikve, Planine ph Sevnici, Gorice pri Sliraici in Dobja. Simbolično selitev so opravili v okviru projekta ministrstva za šolstvo in Mladinske knjige Rastem s knjigo: slovensko mladinsko k^poslovno drlo vsakemu sedmošolcu. 1'oto: CG Na bazenu (še) nič novega Laško je v minulih dneh dobilo tretjega županskega kandidata, Javnosti se je predstavil Franc Zdolšek, ki je sicer zaposlen kot direktor Vrtnarstva Celje. »Odločitev, da bom kandidiral, ni bUa lahka, vendai' oce-niuieni, daje v Laškem napodi na občinski oblasti hi da se pomladijo tudi svetniške vrste,« meni Zdolšek, ki kandi-(la lisli SLS. Laško je po njegovih besedah v zadnjih le-lih precej nazadovalo. «Obči- župana na je kot podjetje, ki mora zmanjševati stroške in povečevati priliodke. Tudi s pomočjo sredstev, pridobljenih iz evropskih skladov in zlasti slednje je za Laško tabu, saj denarja iz tega nasiova doslej niso znali pridobiti. To še zlasti v svojih denarnicah občutijo občani,« pravi Zdolšek. Sicer so glavni poudarki v njegovem programu izboljšanje infrastrukture, razvoj zdraviliškega in nezdraviliškega turizma, posodobitev zdravstvene postaje v Rimskih Toplicali, lu'e- ditevpaikimega prostora pred Zdravstvenim domom Laško, ki ga praktično skoraj ni, v Rimskih Toplicah si želi zgraditi tudi dom ostar elih, rešitve vidi v kmetijstvu ter v sodobni in učinkoviti občinski upravi. Zdolšek na volitvah pričakuje zmago, fimkcijo župana pa bi opravljal poklicno. Predstavili so se tudi kandidati za svetniška mesta na listi SLS in Usü Mlada moč občine Laško, v njegovem volilnem štabu pa je tudi nekdanji župan Peter lli-astelj. MM Datum odprtja prenovljenega in posodobljenega zunanjega bazena v Rimskih Toplicah se kar oddaljuje. Bazen, ki so ga pred enim letom zaprli in predali novemu najemniku, bi moral po najbolj optimističnih napovedih zaživeti že za letošnji 1. maj. Ker se to ni zgodilo, so datum prestavili na začetek septembra. A tudi danes, ko hi na bazenu že moralo biti spet živahno in veselo, ni stanje nič boljše kot pred nekaj meseci. Turistično društvo Rimske Toplice kot lastnik bazena sredi poletja ni dobüo gradbenega dovoljenja za obnovo bazenskega kompleksa, saj mu ni uspelo pridobid vseh ponebnili soglasij- »Težave so bile glede kanalizacije. saj še ni zgrajen celoten kanalizacijski sistem. Prav tako se z Direkcijo RS za ceste nismo uspeli pravočasno uskladiti glede uvoza k bazenu. No, to soglasje smo zdaj dobili. Težave pa so povzročale tudi služnostne pravice, ki smo jih morali pi^dobiti za zemljišča, ki niso v lasti društva. Novi objekt bo namreč bistveno večji od sedanjega,« je povedal predsednik TD Rimske Toplice Andrg Mlakar, ki pričakuje, da bodo še ta leden na mizi vsa so^asja in projekti ter da bodo gradbeno dovoljenje za obnovo bazena dobili še ta mescc. Ce se bo to res zgodilo, naj bi z deli zaključili februarja prihodnje leto, obnovljeno kopališče pa odprli za 1. maj. BOJANA AVGUŠTINČlC Učbeniki pošli v hipu Celjski mladinski center je v petek pripravil sejem 1 Čeprav je prišlo manj dijakov kot prejšnja leta, so bili nje preseglo ponudbo in so prodajalci vse rabljene učbi prodali v dobri uri. ihljenih učbenikov. si zadovoljni, saj je povpraševa-nike in druge učne pripomočke BS, foto: M. KRAJNC m laninski raj! Celjan Matic Leskošek je odprl prvi eko kamp v Sloveniji o krasni hčeri planin je pisal že Simon Gregorčič. Vsakomur.kije obiskal kraje ob n." čistejši reki v Evropi, če že -le na svetu, ni bilo žal niti za trenutek. Prijazni ljudje, čudovit razgled in predvsem neokrnjena narava. V želji, da bi Soča in njena okolica ostali deviško čisti, je Matic Leskošek na repu Trente v kraju Soča odprl prvi ekološki kamp v Sloveniji Eko Kamp Korita. V kampu najprej preseneti lesena brv, ki so jo »sestavili« iz debelih lesenih palic in zvezali s srebotom. Takoj dobiš občutek, da si prišel nekam, kjer ni prostora za navlako sodobnega sveta, oziroma na kraj, kjer se boš spodil in tudi prišel nazaj k naravi. Prav 10 je iiamen t.i. eko turizma, ki ga je Maüc želel predstaviti tudi Slovencem. Med enoletnim študijem v Kanadi se je namreč usposabljal prav na področju eko in adrenalinskega turizma, ki je v tujini že zelo razširjen. Prvi slovenski ekološki kamp je svoja vrata odprl junija letos, pri čemer je Mati-čeva ekipa pred tem trdo delala. Na kraju, kjer danes lahko uživamo do popolnosti, sta bila namreč povsem zapuščen gozd in smetišče. Ker si je Matic zamislil eko kamp, je ekipa za njegovo izgradnjo uporabila zgolj materiale, ki jih je našla v okolici. Tako so stopnice, brvi, ogra- iz lesa in ma dve-vkamp i kamp ložno je, majhne koče, skupni pr< stor za druženje in smetnj. ki nastali predvsem srebota. Pred dobri ma mesecema pa so \ vstopili prvi gostje. Da so bili navdušen sno vsakomur, ki zgolj ogleda. Sicer j šotoriti zase, vendar so ta mesta omejena. Gostom so na voljo majhne koče, znotraj katerih so postavljeni šotori z debelimi blazinami in s spalnimi vrečami. Če bi se slučajno zbudili in morali ponoči kam oditi, je poskrbljeno tudi za razsvetljavo. Za luči so uporabili sončno energijo. Tuši so prav tako solarni, kar pomeni, da je voda za tuširanje mrzla, če ni sonca. A kljub temu je to še vedno bolj toplo, kot če bi se oko-pali v Soči, ki teče neposredno ob kampu in s svojim žu-borenjem zaziba goste v trden in predvsem miren spa- Aktivne počitnice Sočino žuborenje v nižjem toku preide v bučanje. Znamenitost, ki si jo je zagotovo vredno ogledaü, so velika korita Soče. Vendar pazite! Če tam padetevSočo, se najverjetneje ne boste reših. Soča nudi za ljubitelje brzic užitke nižje od Bovca, V eko kampu se lahko tako dogovorite za rafting, medtem ko se lahko v bližnjem potoku Sušcu preizkusite v kanjonin- gu. Kot pravi Matic, je rafting primeren za vse. ker sta na Soči dve različni progi, pri čemer za kanjoning priporoča, da se ga udeležijo tisti z malo več kondicije in predvsem tisti, ki jih ni strah višine. Zadnji slap, po katerem se ljubitelji tolmunov in sotesk spustijo, je namreč dolg 12 metrov Če niste preveč adrenalinski, boste v kampu dobili kolesa in se zapeljali po okolici ali pa vas bodo odpeljali na kakšen pohod vhri-be. Eko kamp bo odprt le še do konca septembra. Sicer bodo preizkusili tudi zimsko kampiranje in če bo Mati če va ekipa »preživela«, če bo torej v kočah dovolj toplo, bodo kamp odprli tudi pozimi. Takrat bo goste, željne aktivnih zimskih počitnic, čakalo krp-Ijanje, turno smučanje in ledno plezanje. Pravijo, da imamo Slo-venci radi aktiven dopust. Če bi sodili po gostih v kampu, kjer smo bili v absolutni manjšini, imamo med dopustom raje ležanje. Kamp so namreč okupirali tujci, ki so se vsi po vrsti navduševati nad neokrnjeno naravo. To, da lahko piješ vodo neposredno iz Soče, ni tako samoumevno, kot morda mislimo. Prav zato bi morali to čistost izkoristiti, vendar tako, da bi tudi jutri in prihodnje le- Da je eko kamp odprl svoja vrata, je najbolj zaslužna ekipa Adrenalinček: (z leve) Klemen Sagadin, Matic Leskošek, Simon Zagoričnik. Sebastjan Lubej. Katja Simončič in Asja Pešec. itro- to in čez sto let še vedno lahke piU vodo iz Soče. Da bi vse to lahko pojasnili tudi najmlajšim, bodo v prihodnje \ eko kampu pripravljali lud ekološke delavnice za c ke, mladino in študent« promovirali način življi Če vas morda skrbi, da boste morali prav ves dopust preživeti neumiti, ker bo pač malce bolj hladno in se tuš ne bo dovolj segrel, si boste lahko pomagali v kampu, ki je v neposredni bližini eko kampa. Tam se lahko vsi, ki še niso povsem pripravljeni na bližnje srečanje z naravo, dodobra okrtačijo in s sebe \ 1. Čis o more- težko. V kampu namreč r a!i večer umazani pa se boste v eko kampu zagoto'_____. bavaU. Skupen prostor za druženje ali amfiteater, kot mu pravijo v kampu, je prostor, ki je pokrit z vejami in nudi zatočišče pred dežjem in mrazom. V amfiteatru gostje skupaj pripravljajo zajtrk in večerjo, pred njim pa vsak večer gori ogenj. To je tudi priložnost za vse glasbene talente, da se izkažejo, saj so v kampu na voljo kitara in nekaj bobnov, tako da je poskrbljeno tudi za glasbo. Na kakšen drug način bi bilo namreč to zelo elektr Četudi je dosti bolj «primitivno«, kot če bi šh do-pustovat nekam v hotel, je eko kamp način, da doživi-te Sočo, kot je še niste. Upamo lahko le, da bo tovrstnih kampov vedno več. Kot pravi Maric, je Slovenija v ekološkem turizmu še zelo zadaj. Kar je škoda, saj bi laliko tovrstni turizem po eni li zelo dobro unovčili, -ugi s po drii_ nili našo s\o^ takšno, kot j dotaknjei pa bi C Bnsko na . Čisto ir avo ŠPELA OSET oto; MATIC LESKOŠEK, ŠO V kočah so že postavljeni šotori, v njih pa so debele blazine, spalne vreče in odeje, tako da gostom ni treba za spanje ničesar prinesti s sabo. Zajtrk v amfiteatru NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do I knjig, kijih izdaja IfT&RC VEDO VEČ Imajo brezplačno čestitko na Radiu Ce^e in tri brezplačne male oglase IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika vase skrite zelje uresničita novi tednik in radio celje Da so »bencinski športi se lahko prepričamo ob r lijem, dirkanjem, formul movanji. Igr. zasvoji. To so ter brata Jani sprejeli i < eni najbolj globalnih športov, možičnem navdušenju nad re-m, formuli 1 in drugimi hitrostnimi tek-sekund, fizikalnih sil in adrenalina hitro lam v en glas pritrdili Boštjan Zagoričnik a Mitja Avbreht, ki so imeli to srečo, da so n nepredvidljive situacije doživeli s slovenskim reli prvakom Andrejem Jerebom. Prijazen in nasmejan Izolan je najuspešnejši slovenski avtomobi-list zadnjega desetletja, aktualni prvak ter prvo ime in avtoriteta slovenskega avtomobilizma. Čutiti je bilo, da se je skupina tečajnikov, ki se je na sončno soboto udeležila treninga varne vožnje na poligonu I.jubečna, poistovetila s tekmovalnim avtomobilom Subaru Impreza in z dirkačem Jerebom, v katerem sta 7;družena temperament in profesionalnost, s katerima že nekaj let žanje uspehe. Da je Boštjan goreč pristaš dirkanja, nam je izdala njegova žena, ki je obenem prav tista, zaradi katere smo s tovrstno akcijo v naši iiiši sploh začeli. Mojca je prva zbrala pogum in nam zaupala veliko željo svojega moža. »Rad bi se hitro vozil,« je ponižno zapisala. Boštjanu pa je tisti dan rojilo po glavi le eno -hitrost. »Prepustil se bom občutku in Andreju, ki je mojster,« je dejal preden je sedel na sovoznikov sedež. kriplje potrudijo za svoje sinove, potem ne bi bilo nič. »Vedno, kadar spremljata dirke relija in formulo 1, se med njima vname debata. Gresta skoraj na vsako dirko in greh bi bil, če jima ne bi prisluhnila,« je povedala v trenutku, ko je mimo pridrvel Jereb, kar pa je ni odvrnilo, da sinovoma ne bi postila v dir-kalnik. Sta ji pa Jani in Mitja obljubila, da na cesti nikoli ne tansta vozila s takšno hitrostjo, še zlasti Jani, ki je novopečeni voznik. Naključij ni Jereb, dom^ 'i, da v dirkai Izole, pra-obstaja le dolgoročno, načrtno in dosledno delo. »Le iskanje prave simbioze med voznikom in sovoznikom ter spremljevalno ekipo daje uspeh. Vsa- svetlobno hitrostjo, razmere se nenehno spreminjajo. »Potrebni so prilagodljivost, pogum, talent in psihična stabilnost tekmovalne posadke.« Vsakomur predlaga trening varne vožnje, saj bo le tako manj nesreč na naših cestah, kjer, kot Jereb ugotavlja, manjka prometna kultura. Jerebu, ki pravi, da se je rodil z bencinom v krvi, se v 13 letih dirkanja na srečo še ni pripetilo nič hujšega. Se pa zgolj od dirkanja ne da živeti, zato je pri-moran opravljati tudi druga dela. Brane Kiizmič, legenda slovenskega dirkanja ler srce in duša treningov varne vožnje na Ljubečni pravi, da je tovrstno dirkanje na poligonu le črka a od celotne abecede dirkanja. »Vsi po tečaju vozijo počasneje in varneje. In to je edini način, da voznike izobrazimo.« Posebnost dirkalnika, v katerem so skupaj z Jerebom dirkali naši izbranci, je v podvoz- ju erjil- lupanje poi Boštjanu je po glavi rojilo le eno -hitrost! »Prepustil se bom občutku in Andreju, kije mojster,., je dejal. ipako in neuspeh.« ^oudarja, da je potrebna zredna kontrola, da ne pre-ilopiš kritične meje. Na pra-dirki jepredvide mogoče. navoji sledijo s epa ta dirkalnik razlikuje od tistega na reliju, ki je še posebej ojačan. »Takšna predelava dirkalnika in njegovo vzdrževanje jc izredno drago,« še Po zaslugi svoje mame sta Jani m Mitja začutila adrenalin ob dirkanju z Andrejem Jerebom, 3.2.1. start! Časa za oklevanje ni bilo. Prvi se je v dirkanju z Jerebom preizkusil Boštjan. S strahom smo sledili vratolomni vožnji po ravnini in še posebej na ovinkih, kjer so zavore cvilile na vso moč. Glas motorja in vonj po bencinu sta dajala občutek pravega avtomobilizma. »Sploh me ni bilo strah in časa za gledanje na števec ni bilo. Na ovinkih je pravi adrenalin, še posebej tisti metri pred njim so najbolj napeti, ker začne dirkalnik zavirati in samo upal sem, da bova prevozila ovinek. Bilo je super,« je zasopihano in navdušeno povedal Boštjan. Medtem ko je lovil sapo in prejemal čestitke žene in njunih dveh sinov, sta se v dirkalnik že namestila Jani in Mitja. »Noro, noro!« je dejal Mitja, ki je v rahlo ziba-jočih korakih prišel iz dirkalnika. Mama se je med njuno vožnjo držala za glavo, obenem pa je bila srečna, da sta sinova doživela to, po čemer sta hrepenela celo življenje. »Najbolj me je bilo strah, ko so zapeljali na travo ob progi,« je dejala, »in ko se je kadilo iz cvilečih gum.« »Vedel sem, da ni boljšega, kot dirkati skozi ovinke,« je bil navdušen Jani. »Časa za pogovor med vožnjo ni bilo, saj se vse odvijalo zelo hitro. Andrej je pra- Andrej Jereb, najuspešnejši s venski dirkač zadnjega desetlet car, saj obvlada dirkalnik lulo in ve, koliko pritisniti plin na ravnini,.kako za-ati pred ovinki in kaj sto-na ovinku,« je poln vti-/ pripovedoval Mitja. »Ma- mo bova povabila na pijačo,« še pove.sta preden se poslovimo. Če si jih želite tudi vi, nam pišite in si nikar ne pozabite ogledati fotogalerije iz na-ikcij na spletni strani ših J MATEJA JAZBEC Foto: GAŠPER GOBEC Sešlar vrnil vero in upanje Nogometaši CMC Publiku-ma so v 7. krogu 1. SNL prvič zmagali, v Šiški so bili boljši od Faclorja s 4:2. Zadnjeuvrš-čeni moštvi na Icstvid sta zamenjali mesti, na repu so sedaj Ježičani. Celjani pa so za prvo zmago v novi sezoni dosegli več golov kot prej skupaj v šestib krogih. V Šiški so pred 500 gledalci po vedli gostitelji, potem ko je za enajstmetrovkoJiireTravner - na pomoč bi mu lahko učinkoviteje priskočil Luka Škrbi-na - zrušil Ljublšo ŠtrlKa, še pred koncem prvega, dinamičnega polčasa je izenačil Mitja Brulc. Stari maček Po prostem strelu povratnika v moštvo in najboljšega igralca tekme Simona Sešlarja žoge namreč ni ujel vratar Kriz-manič, Brulc pa je bil pozoren in bliskovit. 2e v 2. minuti nadaljevanja je Publikum v vodstvo povedel Simon Sešlar, ki se je odlično znašel pred vrati in z glavo preusmeiil žogo proü golu, kjer je oplazila Tonija Us-nika. Za 3:1 je sledila ogromna napaka domačega vratarja, ki je žogo le delno brcnil, kar je spretno izkoristil Brulc. Za 4:1 je zadel še Darijo Biščan, potem pa so v zadnjih dvajsetih dolgočasnih minutah Celjani obstali in končni izid je v zadnjih sekundah tekme postavil Japonec Wakui. Po tekmi je trener poražencev Miloš Rus uprizoril popolno analizo v pravcatem traktatu, v katerem je manjkalo objektivnosti, bolje je to storfl Toni Usnik, ki je malce zamudil na ogrevanje zaradi promelnegneče in zaigral šele v2. polčasu: »Spodobno smo začeli, Publikum je prevladal v polju. Povedli smo, a prejeli zadetek pred odmorom. Prejeti zadetki nas preveč potolčejo, naši ekipi manjka pravi karakter in drugi polčas smo zelo slabo začeU. Ko je Publikum povedel, je sledü naš razpad. Tako se je meni zdelo. Bih smo popolnoma nemočni, gole smo prejeh po začemiškili napakah.« Drava jutri in še v poicalu TtenerCMC Publikuma Jani Žilnik je končno lahko slavil, po tekmi pa jedejal: »Veseli smo. Pobrali smo se po vodstvu gostiteljev. Dolgo nismo našli poli do njihovega gola. V drugem polčasu smo dobro odigrali 15 minut. Precej lahko smo prišli do zadetkov.« Koliko moštvu pomeni Simon Sešlar. smo lahko samo predvidevali, petkova tekma pa je vse domneve potrdila. Vezisti, postavljeni v »kari«, so dobro delovali, predvsem po zaslugi bivšega reprezentanta, ki jih je odlično povezoval, in zaposloval bočna igralca ter napadalca. Publikum bo jutri gostil ptujsko Dravo (18.00).Manjkala bosta kaznovana Brezič in Travner, vrnil pa se bo Cadikov-ski. Drava bo tudi tekmec Publikuma v osmini finala pokalnega tekmovanja, prihodnj o sredo v Celju. Brda bodo pričakala velenjskega Rudaija. DEAN ŠUSTER Izidi 7. kroga 1. SNL: Fac-lor-CMCPablikum 2:4 [1:1); Šalja [37 - Ilm), Vakuj (90): Bnilc 142. 60), Sešlar (50). Biščan |75). Primorie - Maribor Pivovarna Laško 3:2, Koper - HIT Gorica 1:1, Nafsa -Domžale 1:2. Drava-Bela kra- FAaOR Izidi kroga Lulič nik (9) I; Roj (16). Vidoievič ( tni red: Bo ni lika, Li va čur 10, Rudar, Triglav, 5. kroga riJeliali ■ Ki grad-Se . Upnik (69 - Ilm). (93); EkmečiC (22) red: Veržej 12, Z. Odranci.Malečnik, K Pohorje 8, Šentjur. Stojnci^^ Dravograd : Izidi 5. kroga Štaj ge: Šampion ■ Mon^- < 2:1, Orniož - Šoitanj slriai- Gerečja 0:2, ■): Dravo-Kašnik (24), •hovoL- Prva zmaga v gosteii še tretji zaporedni lokalni derbi v 3. SNL - vzhod med Šmarjem pri Jelšah in Kovinarjem iz Štor je pripadel slednjemu. V 37. minuti je za veselje gostov poskrbel Rok Osojnik, lani 2. najboljši strelec lige. «Tekma je bila izenačena, pravega nogometa nibilo veliko. Fantom sem že pred tekmo povedal, da bo odločalo srce, večja zbranost in kon-krektnost- Poškodb do prihodnje tekme še ne bomo uspeli sanirati, manjkala bosta Matej Križan in Simon Ko-run, tudi sam še ne bom mogel nastopiti... Mladi osem-najstletniki so pokazali, da so sposobni dobro odigrati. Z njimi sem zelo zadovoljen,« je dejal Matjaž Štan- Domačini so drugič zapored doživeli poraz od lo^l-nega tekmeca (Šentjur 3:1). »Nismo ekipa za derbi. Po dru- II pa s( 3, da ^oßafka logaška Oplotnic.) 8, Gerečja lili. Jurovski Dol7, B š (9), Šemenc (4Ü1; : (191. Rodi (28,291.1 1. Šprah (39). orkom pedo Kelly in Joii v Celju inda Čeplak ■r Danes Jolanda Čeplak dopolnila 30 let, slavila pa bo šele jutri Še pred zabavo bo namreč skušala ; zrušiti državni re- kord na niiljo, ki je dobrih v lasti »osumljene devet let doping! ra inke« Helene Javor- nik (4:33 ,00, Linz). Tek sc ho v okv iru atletskega mi- tinga Cel jskih knezov jutri začel ob 18.30. Angleži ki je v A nja Kelly Holmes, medalji t, ako na 800 kot na li zabavi, prej pa opodf atletom. Čeplakov; imela v mislih tudi sed, rekorderja na 100 m Asafo Po-wella in bivšega na 800 m Se-bastiana Coea, a sta zasede- Po Štirih ietiii Zadnji miting je bil v Celju se je poškodoval kiju lec v napadu David Firšt. Sicer pa ni nobene 'panike', v petih krogih smo osvojili sedem točk,« pravi Boštjan Her-navs. Po dveh zaporednih zmagah doma je Šentjur gostoval v Dravogradu in izgubil s 3:1, čeprav je IsmetEk-mečič goste popeljal v vods- JASMINA ZOHAR Izidi 9. kroga L lige malega nogometa občine Štore: Cene sokoli - Laška vas 5:1, Štore Steel-Storkom 7:2. Torpedo Marinero 3:4, Pečovje - Stopar 3:2. Vrstni red: Cene sokoli 27. Pečovje 22. Marinero, Laška vas 16, Štore Steel Plezali v Laškem Tekmovanje v balvaniranju je v Laškem že tradicionaln saj je bila prva tekma v tej disciplini IcU 2000. Ustanovitelj Plezalnega kluba Laško Marjan Kozmus je pri nal, da so se bali zahtevne organizacije, a je bil pritisk tekmoval cev in gledalcev prevelik, lako da je tckmovatije moralo postati tradicionalno. S pomočjo pokroviteljev je plezalni klub piipra vil nove balvane, na katerih se je na tekmi državnega prvenstva preizkusilo kar 174 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Smeri^ ki so bile precej zahtevne, sta postavljala izkušena plezalca Erih Obrez in Matic Kozmus, z nasveti jima je pomagal Rok Šiser-nik, «Zaradi zahtevnosti smeri je bila tekma bolj zanimiva in n prihajalo do delitve mest, kar je dobro, saj so prevečkrat favorit že vnaprej določeni. Lanskih rezultatov nismo uspeli ponoviti Organizacija nam je uspela, tekmovanje v balvaniranju bo vklju čeno v prireditveni koledar Občine laško. Nadejamo se tud prirejanja tekem za svetovni pokal,« je dejal Kozmus. Pri starej ših dečkih je zma^l domačin Izidor Zupane, pri kadetinjah ji drugo mesto osvojila ena najboljših naših balvanistk, članica Pl Laško Mateja Hohkraut, ki je bila med članicami uetja. Ponov no je zmagala Natalija Gros. MOJCA KNEZ, foto: GREGOR KATIC Čretnlk dobro padal / Posočju je potekala lega pokala v jadral nem padalstvu v preletih, ki se ga je udeležil tudi Slivničan Damjan Čretnik, član Jadralno padalskega kluba Eol. V serijskem razredu je osvojil odlično drugo mesto, skupno pa se je uvrstil na dvainšestdeseto. Večina tekmovalcev je letela z izvenserijskimi padali, narqenimi za posameznega : pilota. Grelnik pa ne: »S prototipnimi padali se nikakor ne morem primerja-1 ti, zato sem s svojo uvrstitvijo toliko bolj zadovoljen. V svojem razredu sem zaostal samo za enim pilotom. Letenje je bilo vr-' hunsko- Vzletišče je bilo na Kobariškem Stolu in posebej za to priložnost je občina Kobarid uredila cesto do vzletišča, ki je bila zgrajena v prvi svetovni vojni.« Ekipno je bila Slovenija druga. JASMINA ŽOHAR' Šest milijonov za miting Seveda njen prejšnji izgled ni motil nikogar med vriiun- dionu sta svetovna rekorda do-aga Stamejčič (pravzaprav izenačila na 80 m z ovirami) in tedaj Vzhodna Nemka Ilona Slupianek v suvanju krogle. Le nekaj centimetrov je v metu kopja do svetovnega rekorda zmanjkalo njeni rojakinji Petri Felke. To je bila smetana, čudovitih dogodkov pa je bilo še veliko. Jih ho v naslednjih letih spet nekaj? Morda, že jutrišnji miting je zelo dober obet, zastavljen ambiciozno, vseeno pa z realnimi cilji - vstopnine ne bo, šlo bo za popularizacijo, aüetika je v Gelju, žal, padla v pozabo. Atletska zveza Slovenije je letos začela s serijo devetih miringov, da bi omo-ila atletom večtekmovanj. icdnarodni atletski ligi se ejo trije najboljši dosež-Proračun celjskega mitln- „•F'- eta 2002, že davno Boitom , tedaj, ko se Jc )landa ami, memorialna dis- ske lige. ki ji nikakor ne us- jev. Najboljši slo venski tek- ; bil nazadnje tako Čeplak i 5e rodila ni. To so bili ciplina Fedorja Gradišnika, pe prodor k svetovni eUti, kot movalci pač ne p ridejo brez ikot bo jutrišnji Na mitingi. možak arja, brez katerega le- je to denimo Brigiri Bukovec. finančne injekcije . Milijon to- ki smo ga desetlet- erdu Skoku, osi taja pa gendai Tribuno, ki sprejme dva ti- larjev bo namenje nih najbolj- lali po Borisu Kidri- memori alna disciplina pokoj- uspehe )v zagotovo ne bi bilo. soč gledalcev, so končno šim desetim tekn aovalcem v ;ledah izjemne boje nega Šp 100 m Predst, avila se bo članica Kla- ozaljšali. Sedaj je modre bar- obeh konkurenca: h., šest mili- medLucianomSus- (ob 18,f ;0), Desel mini It prej : Marina Tomič, tret- ve. prepredena z rumenimi jonov pa bo AZS razdelila med Kenijcem Mikeom pa bo te k za ženske na 100 m javsk najboljše v skupr Joli, vse najboljše! ku.Metaldkladivabodostek. mo začeli že ob 13.3Ü, poldrugo uro kasneje bodo v bli žini ženske skakale s palicO: tek na 400 m z Brigito Lan-gerholc in svetovno prvakinjo, Hrvatico Danijelo Grgič, bo oh 18,10,,, Direktor mitinga Stane Rozman je zeb zadovoljen s tem. kako so vse skupaj za-stavUi. Obenem napoveduje okrepitve pri ADKladivar Celiš, kajti vrliunskili tekmovalcev trenutno ni dovolj, DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Laščanom in Šentjurčanom tretji mesti Bol) ko s< bliža sredina ok-ijo začetek vseh košarkarskih lig, bolj posta-zanimivo tudi na naiem cib-iiočju. V ospredju dogajanj ilega tedna je bil Natkov memorial v Šoštanju. Šentjurčaiii so bili na gosto-inju v Nemčiji, pri čemer se idi ekipe nižjih ravni tekmu-iiij pripravljajo in predvsem crepijo za svoje lige. še «eliko dela Laščani so bili ta konec tedna na tumiiju za Natkov me-^rial v Šoštanju, kjer so os-jili tretje mesto. Domačin .■kira Esotech je ob Zlatoro- V Šoštanj povabil še Helios Domžal in avstrijsko moš-) Pirates iz Celovca, ki igra v VI avstrijski ligi, ki je sodeč 1 rezultatih na turnirju bistveno labša od naše lige. V prvi tck-iii tiu-nirja so Laščani igrali proti leliosu in doživeli visok po-az z 90:70. Igra Zlatoroga je lila sicer zelo solidna v prvem Jelu, v katerem so bili pivovar-povsem enakovreden nasprot-ik močno okrepljenemu čla-u Jadranske lige iz Domžal. V ladaljevanju pa je igra ekipe ma Martiča ob agresivni imbi Heliosa razpadla in Jomžalčani so s +18 v tretji če-že odločili zmagovalca. o čaka Martiča še veliko iela, da bo postavil igro povsem irenovljene ekipe na želeno ra-■n. Koše za Laščane so dose-i Globovnik 6, Stojakovič 13, uhanovič 9, Maček 8, Mali 19, Dštomaj 2, Ingram 10 in Vreč-3 3. V drugem srečanju je Elek-3 Esotech prvič predstavila no- '0 ekipo, v kateri sta zaigrala nik Mitja Ikiršek (vrnil se je od Hopsov) 213 cm visoki hrvaški cen-r Marijan Pojatina, kije igral id njo sezono na Cipru. Avstrij- Laški krilni center, 29-letni Nikola Čumič, je bil nemočen preti Oomžalča-nom. na drugi tekmi pa je bil že soliden. □ so se upirali električarjem le v prvi četrtini, potem je predvsem obramba Elektre naredila svoje. Ob vis_oki razliki je lahko novi strateg Šoštanjčanov Bojan Lazič dal priložnost za igro prav vsem igralcem, ki so to znali izkoristiti. Strelci so bili Ruči-gaj 8, Nedeljkovič 20, Jeršin 12, Hostnikar 3, Goršek 7. Pojatina 11 in Mihalič 17 točk. V boju za tretje mesto so nato Laščani ugnali Avstrijce s 76:70, čeprav so se pošteno namučili. Veliko menjav na strani Zlatoroga oziroma precej rotiranja MmNGCELKHH KNEZOV AtLETSKE LIGnZS:»« ................ I nHlliiliTii m - iIi nli n IIII [illcelii ap AZS Wt. U te «tn M« «b [«■JO, tt it^laB AP €rti< cdir. Stmiic-Muibäplik, jt^OinftK >cii«a tx^EfWc. tbrii» Tuiii. J« (nm <• n atti« to ' Duiida CniK ~' Aiid»iuiutiiiii> cunaiBctsii roBdb trrA)_. Glavni sponzotjf, ki nsiii bodo pnteditev omogočili ■ cetis p benk. cel Mediiski pnktDvIt^j: peterk nakazuje, da trener Marti č še vedno eksperimentira, kar je dober mesec pred začetkom d rža vnega prvenstva in praktično z novo ekipo povsem razumljivo. Strelci za Laščane so bili čumič in Ingram po 16, Maček 13. Vrečko 12. Mali 7, Nuha-novič 6 ter Stojakovič, Srtiaj-lovič in Koštomaj po 2 točki. Veliki finale je bilo negotov do začetka zadnje četrtine, ko so igralci Heliosa prestavili v višjo prestavo in v zadnjih devetih minutah dosegli 18 točk razlike ter ob koncu slavili s 87:55; tudi zaradi številnih menjav pri Elektri. kjer je trener Bojan La-zič, potem ko je bilo srečanje izgubljeno, dal priložnost prav vsem igralcem s klopi. Za Šo-štanjčane so koše dosegli Bu-jan 3, Ručigaj 10. Nedeljkovič 7, Jeršin 10. Goršek 2, Čmer ll.Pojalina6in Mihelič 6. Aipos Kemopiast tre^i v Nemčiji Ekipa Alposa Kemoplasta je v sklopu priprav na novo sezono gostovala na turnirju v nemškem iCarIsruhejuinosvojiU tret-jemesto. Šentjurčani so najprej igrali proti domačinu turnirja, bundesligašu Karisruheju in iz-gubiä z 98:90. Čeprav je bila ekipa Damjana Novakoviča večji del srečanja v vodstvu, v finišu ni zmogla predvsem proti sodnikom, ki niso več dosodili v korist Šentjurčanov. Domačini so namreč morali biti na vsak način v finalu svojega turnirja in so v zadnjih dveh minutah z rokoborsko igro dose-gU delni izid 14:0 in slavili, tudi po zaslugi povsem izgubljenih živcev slovenskega prvoli-gaša, ki si je v tem obdobju priigral tudi dve tehnični napaki, Strelci na prvi tekmi so bili Novak 23, Kadič 19, Ribežl 16, Hunt 12, Palčnik 7, Knišic 6, Sajko 4 in Sebič 3 točke. V bo- ju za tretje mesto so Šentjurčani igrali brez poškodovanega Hunta, ki je trenutno edini pravi organizator igre, a so ga mladinci šentjurskega kluba odlično zamenjali in Alpos je premagal Vajdo Čakovec (prva hrvaška liga) s 95:71. Strelci so biH Novak 18, Krušič 4, Koče-vai-11, Ribežl 11, Kadič 23, Sebič 7, Sajko 14, Pele 3 in U-pomik 6 točk. Zrečanl se krepijo čeprav so mnogi po izpaduiz 1. A SKI. napovedovali črn scenarij ekipi Rogle oziroma kar celotnemu klubu, se ta kot kaže ne bo uresničil. Trmasd Pohor-d namreč sestavljajo močno ekipo za 1. B SKL, ki se bo vsekakor sposobna boriti za vrnitev na prvoliga.ško sceno. Potem ko so prepričali Jureta Broliha in Boštjana Sivko, da ostaneta, so isto naredili še z izkušenim centrom Jadrankom Čovičem. K Rogli se je vrnil izkušeni oi^-nizator igre Ilija Petrovič, prišla sta še Jernej Tilinger (Celjski KK) in Tadej Horvat (ŽKK Maribor), Iz Srbije so v Zreče pripeljali tiidi mladega organi-zatoije igre Džordža Kosüda (letnik 1984), ki ima slovensko državljanstvo in bo lahko igral v B-ligi, Iz Šentjurja je prišel nekdanji mladinec Rogle Mitja Oso-le. Sicer pa trener Slobodan Be-nič, ki že dela z ekipo, načrmje še možnost, da bi si izposodili enega igralca iz Laškega, a zaenkrat je to ime še zavito v tančico skrivnosti. Petranovič v Rogaški Očitno se nekaj pripravlja mdi v Rogaški Slatini, kjer se želijo po desetih letih nazadovanja vrniti na veliko sceno slovenske košarke. Najprej so za trenerja pripeljali Borisa Zrinske^, ki je prav v Rogaški (v ženski ekipi) začel leta 1981 svojo trenersko pot, V klubu so dobili tudi nekaj sponzorjev, ki bodo za- gotovili finančna sredstva, katerih del bo šel za okrepitve. Najprej je za Rogaško podpisal neuničljivi veteran Veljko PetranoviC (1959), ki je z Zrin-skim krojil sam vrh slovenske košarke s Polzelo, V Rogaško prihaja tudi Žiga Ravnikar (1979), bivši krilni igralec Maribora in Rogle, ki ima veliko izkušenj iz 1. A-lige, Ob tem tudivRogaški računajo na kakšnega igialca iz Laškega, ki naj bi prišel na posodo, vsaj takšen naj bi bil dogovor Zrinske-ga in Martiča, Tako bodo ljubitelji košarke v Rogaški Slatini, kjer nadarjenih, mladih igralcev kar mrgoli, lahko ponovno uživaH v dobri moški košarki, očitno pa v klubu glede na zadnje poteze merijo na vrh 2, SKL in uvrsdtev v 1. B-ligo, JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN ANDREJ VETERNIK je podelil priznanje najboljšemu igralcu tuniiijaSmiljanuPaviču,Ve-lenjčanu. ki igra za Helios, košarkarsko kariero pa je začel pri Elektri, NA KRATKO >3 v uvodu z Norvežani Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Uško so dobili še zadnjega tekmeca v ligi prvakov. Kot je bilo pričakovati, je to norveška ekipa Sandefjord, ki je v kvalifikacijah za skupino F dvakrat premagala Berchem iz Luk-semburga, V Radečah so Celjani premagali Zagreb z 29:28, Jure Natek je dosegel 7 golov, po 4 pa Miladin Kozlina, Renato Sulič in Denis Špoljarič, (DŠ) Klonila šele v finalu New York: Velenjčanka Katarina Srebouiik je v pani z Rusinjo Dinaro Safino izgubila finalni dvoboj ženskih dvojic odprtega teniškega prvenstva ZDA, Osmoiiosiavljeni slovensko-ru-ski par je moral po dobrem začetku s 6:7 in 5:7 priznati premoč Francozinji Nathalie Dechy in Rusinji Veri Zvonarevi. Le še korak do nove zvezdice Orehova vas: Na predzadnji dirki DP v motokrosu je v odprtem razredu zmagal Sašo Kra-gelj, član AMD Feroda Celje, Pred zadnjo dirko, ki bo v za-čed i:ile pa notranje poškodbe najverjetneje tiste, ki so mu ene mogočile, da bi se premikal in klical na pomoč. Supina, ki je bil zaposlen v podjetju KLS na Ljubnem, prav tako kot njegov oče, bodo prijatelji zelo pogrešali, saj je bil med njimi priljubljen. Še najbolj pa je tragični dogodek zaznamoval njegove najbližje, mamo in očeta ter mlajšega brata. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN CORDANA POSSNIC Tropine na cesti HALO, 113! v petek okrog S. i poškodovala s naj bi med vo je bil zaradi tega nekaj časa o ure se j( 5, pri če la ccsti Laško-Ccljc med v o vozišču razsule tropine.; o, vendar poškodovan nil ;njo tovornemu vozilu radi spolzkega vozišča nihče. Promet na cesti Foto: GK Umrl 17-letiiik v četrtek zvečer se je na regionalni cesti izven Zgornjega Dola zgodila huda prometna nesreča. 25-letni voznik osebnega avtomobila je vozil pu cesti iz smeri Črnivca pri -njemu Gradu in izven Zgornjega Dola v nem ovinku izgubil oblast nad vozilom zapeljal s ceste, kjer je po več metrih :nje silovito trčil v stanovanjsko hišo. V Miju sta se voznik in njegov 17-lettii so-nik hudo telesno poškodovala, pri čemer kot so sporočili s celjske policije, 17-let-v soboto zaradi hudih telesnih poškodb Še vedno v življenjski nevarnosti Konec tedna, ki je za nami, so zaznamovalo predvsem hujše prometne nesreče, v katerih so jo skupili predvsem mlajši udeleženci. Že v petek popoldne je 38-letni voznik neregistriranega motornega kolesa izven Podsrede najprej prehitel kolono motoristov, nato pa izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču ter se huje poškodoval. Dan kasneje se ]e hujša nesreča zgodila tudi v Stritarjevi ulici v Rogaški Slatini. 23-letm mo- torist je med srečanjem z nasproti vozečim 19-letnim voznikom osebnega avtomobila oplazil avtomobil kljub temu. da se je voznik osebnega avta umikal skrajno desno. 23-letnik je skupaj s 15-lemo sopotnico padel po cestišču, pri čemer se je sopotnica hudo poškodovala, voznik pa lažje. Istega dne se je še ena nesreča zgodila na regionalni cesti-v Spodnji Rečici. V motor I6-letnega voznika in njegove 17-letne sopotnica je trčil voznik osebnega avtomobila, ki je peljal mimo. in ju pri tem zbil po vozišču. Voznik je s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanima. 16-letnik je v nesreči dobil lažje, njegova sopotnica pa izjemno hude poškodbe. zaradi česar je še vedno v življenjski nevarnosti. V nedeljo zjutraj so mozirski policisti v Nazarjah našli poškodovano vozilo, pri čemer se je 29-letni povzročitejj prometne nesreče sam oglasil na mozirsko policijsko postajo. Huda prometna nesreča se je zgodila Še izven naselja Belo. 30-letni voznik osebnega avtomobila je v levem nepreglednem ovinku dohitel 57-letno kolesarko, pri zaviranju izgubil oblas't nad vozilom in močno trčil vanjo. Pri tem se je kolesarka huje poškodovala. ^.otroški časopis 15 Del ekipe munkali. tleh pred plesibmi leži Mojci Zupinc. Počitniško delo za plesni muziical Sedemdeset otrokiz Šentjurja, Ponikve, Slivnice, Hruševca, Dramelj in Dobja je v soboto v športni dvorani Hruševec v Šentjnrju predstavilo plesni muzikal Stereotip. Na predstavo so se pripravljali polna dva meseca in tako plesno preživeli poletje. In splačalo se je. Zgodba v muzikalu govori o dekletu, ki srečuje različne narode. Skozi zgodbo dekle spoznava, da ljudi ne sinemo soditi po obleW in videzu, ampak jih moramo najprej spoznati in ne soditi. Vsak narod so v muzikalu predstavili z različno plesno zvrstjo. Tako so obiskovalci lahko uživali ob hip-hopu, break dancu, trebušnem plesu, sodobnem plesu, plesno-navijaš-kem plesu in folklori. Vsaka skupina je imela svojega koreografa oziroma koreografinjo. Pri sodobnem plesu je tako sodelovala Katarina Jen-šterle, ou-oško folklorno skupino je vodila Nina GajŠek, trebušni ples je nastal pod vodstvom Maje Kos, break danceiji pa so bili gostje iz Celja - Celje attack. Sicer pa je bila idejni vodja celotnega projekta Mojca Zupane. Zupančeva je v okviru Dniš-tva za mednarodno pomoč in prijateljstvo vodila polemo plesno šolo, rezultat pa je bil plesni muzikal. Če ste ga slučajno zamudili, vam je lahko žal, saj ponovitve ne bo. Glede na to, da je bil odziv resnično velik, pa se bodo v Šentjurju morda tudi prihodnje leto odločili, da bi otrokom pripravili resnično aktivne in atrak-time poätnice. SO Močno dekliško vodstvo Prvi šolski teden je za nami. Upamo, da ste ga preživeli kar se da lepo. Zdaj, ko ste se že malo navadili, da nimate več 24 ur na dan prostih, pa se lahko posvetite še malo Otroškemu časopisu. Čakamo na vaše prispevke, risbice in fotografije. Ne pozabite pa tudi na akcijo Moja najljubša knjiga. Kot smo že prejšnji teden zapisali, bo vsak teden v Otroškem časopisu objavljena glasovnica, ki jo pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Moja najljubša knjiga. Glasujete lahko za eno knjigo ali pa več, če se ne morete odločiti, katera vam je najbolj všeč. Mogoče ne bo odveč, če povemo še enkrat, da za Harryja Potterja ne morete glasovati, ker je v akciji, ki sicer poteka tudi po knjižnicah (tako da lahko glasujete tudi tam), zmagal že petkrat in je bilo to povsem dovolj. Med tistimi, ki nam boste poslali glasovnice, bomo vsak teden izžrebali nekoga, ki bo dobil skodelico z znakom naše medijske hi- še in Knjižnice pri Mišku Knjižku, ob koncu vsakega meseca pa bo Knjižnica pri Mišku Knjižku podarila tudi nekaj knjig. In zdaj lahko že povemo, da trenutno po glasovnicah, ki smo jih zbrali v Otroškem časopisu, vodi močna punčka Pika Nogavička, Kako tu- di ne, ko pa je najmočnejša? Skodelico tega tedna pa bo dobila Ana Majcen iz Škofje vasi, Ana, čestitamo, hkrati pa te prosimo za malce potrpljenja, Skodelice so namreč še v izdelavi in takoj, ko bodo nared, jo boš še vročo dobila iz peči! Zdaj pa brž med knjige, potem pa glasovat! KUPON MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek; Naslov: Dovoljujam, da io moji podatki javno objavljanj. Vrhunski strokovnjaki, talent in delo Raziskave mož^nskih aktivnosti vrhunskih specialistov so pokazale, da pri reševanju problemov intenzivno uporabljajo dolgoročni spomin. Drugače povedano: nov problem rešujejo predreem na podlagi bogatih izkušenj, ki so sistematično shranjene v možganih. Toda takšen red v podstrešju zahteva dolgoletni trud. Izkušnje kažejo, da povprečni vrhunski stro-kovnjakpotrebuje deset let sistematičnega skladiščenja podatkov v sive celice. Pri tem morajo biti vzorci izkušenj, ki jih spravljamo v možgane, smiselno izbrani in »prečiščeni«. Pri šahistu npr. to ustreza zbirki različnih otvoritev, vmesnih iger in zaključnih potez, tako da lahko s kombinacijo vseh teh izkušenj sestavi novo zmagovito partijo. Takšna pot do stopnje vrhunskega specialista tudi razloži, zakaj je le redkokdo vrhunski specialist na različnih področjih. Ce smo vrhunski specialist na enem področ- ju, ), kako ustavljati spominske vzorce. Toda te vzorce je potrebno potem spraviti na podstrešje in vsako področje ima svojo posebno zakladnico besed, kar /.ahteva ogromno dodatnega časa. Talent in motivacija Izbira in skladiščenje pravilnih spominskih vzorcev, Po^mojem je naša košarkaška reprezentanca premalo motivirana za trdo delo... s kombinacijo katerih postanemo vrhunski strokovnjak na določenem področju, zahteva ogromno truda in časa. Za dosego tega cilja so pomembni predvsem motivacija, talent, dober učitelj in smiselno zgodnji začetek. Najpomembnejša je motivacija. Kot primer vzemimo grškega filozofa in govornika Demostena iz Aten, ki je znan po svojem rovarjenju proti Aleksandru Velikem in še prej proti njegovemu očetu Filipu. Demo-sten je imel v mladosti lepo zbirko pomanjkljivosri, posebno glede govorništva: je je-je-jec-jecljal, ni mogel izgovarjati nekaterih glasov, nenehno je privzdigoval in trzal z eno ramo in tudi vizualno ni bil ravno Brad Pili. 2 vztrajnim delom je vse tc pomanjkljivosti nadoknadil in na koncu postal nesmrten kot odličen govornik, - Št. 72-12. s. Na prednost motivacij pred talentom prisegajo c€ Io iskalci talentov v am€ riški profesionalni košai kaški ligi NBA, Presenei Ijivo potrditev pomena mc ije podaja iskav. nih talen- tih v Braziliji, Nemčiji. Avstraliji in Japonski, Statistika kaže, da praviloma postanejo zvezdniki tisti nogometaši, ki niso začeli igrati v amaterskih nogo-ptemb«r2006 - metnih klubih kot najmlajši, Malce starejši igralci imajo prednost pred mlajšimi, ker so vsaj telesno bolj razviti. Zato imajo v povprečju večjo posest žoge in dosegajo več golov. Uspeh jim da dodaten zagon za delo, kar razloži njihovo relativno množično prisotnost v profesionalnih nogometnih klubih, ki vzamejo le najboljše. Seveda je talent pomemben za uspeh, predvsem kol »seme« motivacije. Ljudje smo narejeni tako, da smo samoiniciativno izjemno aktivni na tistem področju, kjer izstopamo. Če na določenem področju «premagujemo« konkurenco, nas to področje začne veseliti in smo tako motivirani za trdnejše delo. Začetno «seme« je lahko seveda tudi drugega izvora: npr. strah, ambicioznost, prisila staršev ... Če posledično pridejo zaradi nadpovprečnega dela uspehi, nas to področje aktivnosti začne veseliti. Učitelj Pri »ustvarjanju« vrhunskih strokovnjakov je vsekakor pomemben učitelj. Primeri uspešne kombinacije učitelj-učenec so pari Aristotel-Aleksander Veliki, naši stari dobri smučarski učitelji in Križajeva generacija, trenerji «stare Juge« in izjemen uspeh jugoslovanskih ekipnih športnih moštev, ugledne univerze in njihovi študentje ... Glede na sedanje raziskave se izpostavlja predvsem vloga učitelja kot motivatorja. Z vidika masovnega uspeha motivacije je izstopajoč primer iz časa gospodarske krize v Ameriki. Takrat so številni vrhunski strokovnjaki izgubili službo v industriji ali raznih raziskovalnih institucijah in se zaposlili v osnovnih in srednjih šolah. Domnevajo, da so svojo navdušenost za raziskave uspeli prenesti na učence in iz tistega obdobja izhaja daleč nadpovprečno število doktorantov in Nobelovih nagrajencev. Znan je primer, v katerem je skoraj polovica učencev iz nekega razreda srednje šole doktorirala, dva pa sta dobila Nobelovo nagrado. Lenoba in talent Torej «zvezde kažejo«, da lahko skoraj vsak postane vrhunski strokovnjak na določenem področju. V ta namen je potrebno vložiti ogromno dolgoletnega dela, za kar je potrebna predvsem motiviranost in ugas-njen televizor. Pomanjkanje motivacije je pogosto razlog, da se izjemen naravni talent ne razvije do meje svo-jih možnosti. Talentirani ljudje v premalo konkurenčni okolici dosegajo dobre rezultate brez pretiranega naprezanja. Tako se navadijo na tak stil relativno ležernega življenja in ga ohranijo do penzije. kralj SAMO m 16 ^ kultura Dtobniieva ulica na Joiefov.m hribu v Celju je kretku. a lelo sliko.ita. Od Drobniča do Brodarja Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje DrobniCeva ulica na celjskem Jožefovem hribu. Pravilno ste odgovorili tisti, ki ste zapisali, da je bil Josip Drobnič gledališki organizator, publicist, urednik. Josip Drobnič, rojea 18. aprila 1812 v Sv. Emi ob Sot-li, se je po osnovni šoli v domačem kraju šolal na gimnaziji v Celju, graškem lice-ju in bogoslovju v Celovcu, ki ga je končal leta 1839. Ka-planoval je v Rogatcu, Piše-cah. Slovenski Bistrici, Dolu pri Hrastniku, Artičah in Brežicah. Novembra 1849 je dobil službo pomožnega gimnazijskega učitelja v Celju, ki pa jo je moral zaradi bolezni že marca 1851 pustiti. Po krajšem okrevanju je kaplanoval v Vitanju, vendar se je moral zaradi bolezni zelo mlad upokojiti. Po upokojitvi je v Trstu poučeval na Ve-hovarjevem zasebnem zavodu, od 1857 pa je poučeval slovenščino na gimnaziji v Gradcu. Že kot dijak je za Stanka Vraza zbiral ljudske pesmi, kot mladega nadobudnega narodnjaka pa ga je hitro pridobil za ilirsko idejo. Plod tesnejših stikov z Vrazom je bilo Drobničevo precej obsežno delo ilirsko-nemačko-talijanski mali rečnik (Dunaj 1846/48), ki ga je deset let kasneje dopolnil in razširil ter spet izdal kot Slo-vensko-nemško-talijanski in taliansko-nemški-sloven- Poknrm se imenujE ski besednjak (Ljubljana 1858). V letih službovanja v Celju je bil Drobnič središčna osebnost kulturnega, predvsem gledališkega življenja. Skupaj z začetnikom slovenskega gledališča v Celju ložnikoi Jai 1 Krs kom Jeretinom sta več kot uspešno delovala pri Dntžbi slovenskih gledaliških diletan Savinji razvijale gledališko dejav nič je igralce sezi matiko.jihvzgaj; govoru ' / mestu ob slovensko ost- Drob-anjaJzdra-v odrskem i igri. Med 1849 in 1852 je zrežiral številne gledališke predstave. Poleg tega je bil aktiven tudi na drugih področjih. Leta 1850 je v Celju ustanovil tudi prvo čitalnico, veliko pa je tudi prevajal in prirejal dela za gledališke igre - Dvoboj in Raztresenec (Celje 1850), Venec gledaliških iger (Gra-decl859). Bil je ustanovitelj in urednik prve slovenske leposlovne poučne revije Slovenska čbela (1850), v kateri je objavljal, kot je zapisal v uvodniku prve številke, »čedne pesmi, kratke in po-dučivne pravlice in pripove-sti, popise posebno pomne-nja vrednih prigod in oseb iz KUPON wotednik Ime in priimek Naslov................ Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po kije bil...................................... Moj predlog slovenske dogodivšine, slovstvena razjasnjenja in kar slovensko jezikoslovje sploh zadeva, šolske reči in vse, kar požlahnenje človeškega duha podpira«. Čeprav revija zaradi majhnega števila naročnikov ni živela dolgo, je bila za razvoj slovenskega slovstva izjemnega pomena. Drobnič je kasneje snoval nov list Triglav, ki bi bil »polovico pisan slovenski, polovico ilirsko«, a je misel opustil. Kot pisec je sodeloval tudi pri Bleiweisovih Novicah, Slomškovih Drobtinicah, Ein spieler j evem Slovenskem prijatelju ... Omenimo še, da je za Slomškovo knjigo Ponovilo potrebnih naukov za nedelsko šolo na kmetih spisal zemljepis. Kako pomembno je bilo Drobničevo kulturno in prosvetno delo za Celje, seje kmalu pokazalo. Po njegovem odhodu leta 1851 je zavladalo v malem provincialnem mestecu ob Savinji, ki je biio v letih 1849/51 kulturno središče vsega slovenskega ozemlja, popolno kulturno, prosvetno in tudi politično mrtvilo. In tako je ostalo celo desetletje. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Brodarjeva ulica, ki v celjski Mestni četrti Dolgo polje povezuje Dečkovo s Ticalsko in teče vzporedno s Kersnikovo. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Pravil- zato smo nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje prenesli v naslednji teden. Foto: ALEKS ŠTERN Odgovore pošljite do ponedeljka, 18. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Josipu Orobniču je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Plesni forum navdušil v Indiji Plesalke in plesalci Plesnega Foruma Celje pod umetniškim vodstvom ko-reografinje Goge Stefanovič - Erjavec so se v začetku minulega tedna polni vtisov in nepozabnih spominov vrnili s 16-dnevnega gostovanja v Indiji. Tam so z velikim uspehom kot edini in doslej prvi predstavniki Slovenije sodelovali na Mednarodnem mladinskem festivalu uprizoritve-nih umetnosti. Na festivalu je sodelovalo osemnajst držav z vsega sveta, pri čemer je bil Plesni forum Celje zagotovo ena izmed najbolj zaposlenih skupin na festivalu, saj so množično občinstvo velikega prireditvenega centra, ki sprejme do dva tisoč gledalcev, s svojimi programi navduševali vsak dan. Z glasbeno plesno uspešnico Kralj Urban (tekst Damjana Kenda Hussu, glasba Besun Spahi- č, koreografija Goga Stefanovič - Erjavec, kostumogra-fija Stanislava Vauda - Ben-čevič), ki so jo za to prUož-nost igrah v angleškem jeziku, so se občinstvu, ki ni skrivalo navdušenja nad slovenskimi izvajalci, predstavili kar dvakrat - obakrat pred nabito polno dvorano. 1. septembra so celjski plesalci v istem avditoriju v belih kostumih m z venčki na glavah uigrano, samozavestno in s posebnim žarom odplesali slovenske pomladne plesne obrede Zelenega Jurija in Kresovanje, ki so gledalce dobesedno dvignili na noge. Celotna ekipa Plesnega foruma Celje je nastopila tudi na slavnostni otvoritveni koreografiji festivala, kjer so združili najboljše plesalce različnih držav, ki so se z razhčnimi stili plesov in kostumov zlili v eno. Nastope Plesnega foruma Celje so si med številnimi eminentnimi gosti festivala z navdušenjem in s ponosom ogledah tudi ambasador Slovenije v Indiji Miklavž Borštnik z ženo. Tone Gogala in še nekaj predstavnikov slovenske ambasade v Delhiju. Tudi sicer je slovenska ekipa ves čas festivala zbujala veliko medijsko pozornost. Obkroženi z množico novinarjev in snemalcev so se plesalci PFC vsakodnevno pojavljali v indijskih medijih. Ko-reografinja Goga Stefanovič - Erjavec pa je bila ob ustanoviteljici in predstavnici festivala Grace Pinto tudi posebna gostja indijske nacionalne televizije, kar je bila posebna čast in priložnost za promocijo Slovenije. Številna vabila na festivale v Pakistan, Južno Afriko, Kitajsko, Švico ...so dokaz, da je PFC svoje mednarodno sodelovanje v Indiji izkoristil več kot odlično. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za spomin na Indijo SToP na turneji v Španiji št. 72 -12. i Člani Slovenskega tolkalnega projekta (SToP) so se v začetku septembra mudili na 8. festivalu tolkalnih skupin v španskem mestu Ribaroja del 'niria pri Valen-ciji. Po odzivu občinstva in strokovnjakov sodeč bo vabil za tovrstna gostovanja še veliko. Pri tem se za StoP se zanimajo tudi proizvajalci glasbil. Petčlanska zasedba sicer sedemčlanske skupine, ki deluje že sedmo leto, je povabilo na ta eminenten festival dobila po koncertu na Hrvaškem, kjer jih je opazi! španski organizator. Na petdnevnem festivalu se je zvrstilo prtnajst skupin in posameznikov z vsega sveta, prav SToP pa je zaradi svojega specifičnega glasbenega programa, s komičnimi vložki in z nenavadnimi glasbili na željo organizatorja igral na sklepni prireditvi pred polno dvorano. Po koncertu so člani SToP-a sklenili še dogovor s francoskim izdelovalcem palic Francoisom Restajem, kar pomeni, da bodo odslej igrali samo s temi palicami in rekviziti. Glede na to, da gre za enega vodilnih svetovnih mojstrov na tem področju, je zadovoljstvo slovenskih tolkalcev še toliko večje. O možnosti sodelovanja so se pogovarjali tudi s španskim proizvajalcem bobnov iz Valencije. StoP sestavljajo Barbara Kresnik, Davor Plamberger, Frene Krevh, Tomaž Lojen, Matevž Bajde, Damir Korošec in Dejan Tam-še. Prihajajo in Ljubljane, Celja, Maribora, Žalca in Slovenj Gradca. Vsi so aka- iptember 2006 - Člani zasedbeSToPvŠpaniji iemsko izobraženi glasbeniki, dejavni na lajrazličnejših glasbenih področjih doma n v tujini. Uporabljajo tako klasična tol- SToP ir vrstni fesi 15. janua ZKŠT pripravljata tudi prvi ti val v Sloveniji. Ta bo med 10. i jem prihodnje leto. B '^kultura 17 vodnik 10.30 in 17.30 Muzej novejše _zgodovine Celje Demonstracija obrti predsiavlja se inodistinja Marta Žofmr 13.00 Zdravstveni dom Velenje Odprtje novega vhoda in laboratorija 18,00 Dvorec Novo Celje_ Zeleno zlato - grenka roža odprtje razslaue Vniveneza tretje življenjsko obdobje 18.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Umetnik na obisku gost večera Oto Pestner 16.00 Ploščad pred Mestno _četrtjo Hudinja Glasbeno popoldne z nastopom Pevskega dniš-Iva upokojencev Celje 18.00 Mladinska knjiga Celje Zmenek s knjigo gostja bo pesnka in članica Likusa Ivana Dješnič 19.00 Osrednja knjižnica Celje Spomeniskovarstveni posegi 2^voda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odprtje razstave Veronikino briljantno slovo z muzikalom Briljantina in s podelitvijo priznanj Friderikovega stolpa in Veroniki-ne vrtnice sponzorjem so pri Fit medli sklenili letošnje Veroniklne večere, s katerimi so sooblikovali poletni kulturni utrip v Celju. Briljantina v izvedbi Šentjakobskega gledališča jc v četrtek napolnila dvorano Slovenskega ljudskega gledališča Celje, nič manj obiskani pa niso bili ostali Veronikini večeri na Starem gradu, ko so nastopili Aleš Valič v monokomediji Al' en al' dva?, godalni kvartet Feguš, ansambel Cubismo, Vesna Pernarčič Žunič In Ljubljanske korenine ter Neisha. Za sponzorja leta so pri Pit medii razglasili Aerodrom Ljubljana in SKB banko, OF. Celje, Prvi-je prejel Friderikov stolp in druga Veronikino vrtnico. BA, foto: SHERPA S folkloro od Celja do Žalca v Celju in Žalcu bo ta konec tedna zaživel mednarodni folklorni festival, ki ga pripravljata folklorni skupini KUD Grifon iz Šempetra in KD Celjska folklorna skupina. Tridnevni fe-stiva], ki bo trajal od petka do nedelje, so poimenovali Od Celja do Žalca. Folklorist! KUD Grifon so že lani organizirali takšen, sicer enodnevni festival, kjer so poleg domačinov nastopile še folklorne skupine iz Italije, z Madžarske in s Hrvaške. Letos soksodelovanjupri organizaciji festivala povabili še Celjsko folklorno skupino. Skupini sta v goste povabili folkloriste iz Srbije, s Slovaške, z Nizozemske in s Hrvaške. »Takšen izbor skupin ni naključen, saj smo želeli povabiti tiste, s katerimi smo se že srečali, pri katerih smo že gostovali. Na ta način jim želimo vrniti gostoljubje,« pojasnjuje predsednik Celjske folklorne skupine Mitja Ocvirk, ki je (prav tako predsednik folklorne skupine KUD Grifon Zdenko Štrucl) izjemno zadovoljen z odzi- vom in s podporo lokalnih skupnosti pri organizaciji festivala. Mednarodni folklorni festival se bo začel v petek, ko bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ob 17 uri prvi gala večer in ob 20. uri svečano odprtje festivala in drugi gala večer. Naslednji dan, v soboto, se bo dogajanje nadaljevalo v Žalcu, v Domu II, slovenskega tabora. Ob 20, uri se bo festival s tretjim gala večerom svečano končal, v nedeljo dopoldne pa bo sle-düo še družabno srečanje štirih gostujočih in obeh domačih folklornih skupin. Vsaka folklorna skupina bo v petek in soboto v desetminut-nem programu predstavila običaje, plese in pesmi iz svoje države oziroma regije. S to prireditvijo je tudi celjska regija dobila folklorni festival, kakršne druge slovenske regije že imajo. Želje organizatorjev pri tem so, da bi festival prihodnje leto še razširili in ga iz Celja in Žalca popeljali tudi v druge kraje na Celjskem. BOJANA AVGUŠTINCIČ www.novitediiik.com SPAR DNEVI Puranja krila AIA, pakirano, 1 kg 319,- € 1,33 Sunila v mreži Celjske mesnine, pakirano, 1 kg S'i'Gouda T / 48% m.m., Holland Dairy V' i jF Star, postrežno, Ikg e 4,59 " 12. Septem^ Mapa za študente 320 X 260 mm, različni vzorci 3.SS0,- [Maribor, Koper, Val^nje Študente velja do prodaje zalog s«mo v j EftSPM-^u^ana (CityparV in Vi5, Celje, ] INTGR5EWR oz, do prodaje zalog, Püeraium v euro so informativni in so izračiinani po' - Šl. 72-12. september 2006 - 18 M^LClfOROČEVALCI predsednico krožka ročnih del Zinke Okorn znpissal župan Lojze Posedel. Jelke praznovale 20-letiiico Krožek ročnih del Jelka deluje kot sekcija pri DÜ Griže-Zabukovica že 20 let, zadnjih nekaj let zelo uspešno pod vodstvom Zinke Okom. Njihova posebnost pa ni le ustvarjalno rofno delo vezenja, pletenja, kvačkanja, klekljanja ..., ki ga vsako leto predstavijo na razstavi, ampak tudi njihov pevski zbor, ki ga vodi neumorna in vitalna Valčka Gnus. Kako pojejo in kako se veselijo, so pokazale tudi na jubilejnem praznovanju 20-letnice svojega delovanja in 20. razstavi svojih izdelkov v dvorani društva upokojencev v Grižah. Prireditev je bila prepredena z bogastvom kulturnega zaklada, ki ga premore naš narod, s pesmijo in glasbo ter lepo besedo. To vsebino so poleg zbora Jelk prispevali še harmonikarski orkester Dejana Mastnaka, etno skupina Veseli upokojenci iz Laškega in Boštjan Pin- ter, ki je zapel in zaigral svojo avtorsko pesem Mami v spomin. K slovesnemu vzdušju so svoje dodali še župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Griže Ivi Krašovec in mnoge druge predstavnice in predstavniki raznih drugih podobnih dništvenih sredin od blizu in daleč, s katerimi krožek ročnih del sodeluje. Tako so v Griže prišle Pikapolonice iz Lovrenca na Pohorju, Marjetice iz Selnice ob Dravi, Pisani nagelj iz Ruš, Škarjice iz Bistrice ob Sotli, Čebelice iz Smolnika, Aktiv žena iz Peker, Vijolice, Čebelice in Taščice iz Maribora, La-bodke iz Razvanja, Tavžentrože iz Rimskih Toplic in vrsta drugih predstavnic iz krožkov ročnih del in društev podeželskih žena, ki delujejo v Savinjski dolini. Vsi so izrekli jubilantkam čestitke in jih tudi obdarili s priložnostnimi spominskimi darili. S priznanji in zahva- lami ter klekljanimi darili so se Jelke zahvalile tudi svojim dolgoletnim članicam, ki imajo že 20 let ustvarjanja v krožku. To so Albina Podkoritnik, Frida Mirti, Malčka Zazija! in Silva Vi-rant- Za večletno vodenje petja v krožku je takšno priznanje in darilo prejela tudi Valčka Gnus. Zinka Okorn pa za vodstvo krožka zadnjih osem let. Spominska darila in spominske vazice so prejeli še Karli Kolar, KS Griže, župan Lojze Posedel, Jože Hribar, Dejan in Bojan Mastnak in mnogi drugi, ki so kakorkoli pomagali Jelkam in z njimi sodelujejo. Dvorana je bila ta dan en sam praznik, ki ga je poudarjala velika množica ljubiteljev ročnega dela in gostov, še posebno pa čudovita razstava, ki je razkazovala ustvarjalni zanos članic Jelk. D. NARAGLAV Blagoslov stopnišča in župnišča Na lepo nedeljo, 27. avgusta, ki je posvečena sv. Jerneju, se je zbrala v Vojni-ku velika množica ljudi, saj se je preteklost povezovala s sedanjostjo. Pred več kot sto leti, ko so načrtovali vojniško cerkev, so namreč v načrt vrisali tudi stopnišče pred cerkvijo, ki pa ga pozneje niso postavili. Sedaj so se za to odločili nekateri krajani Vojnika in s svojim delom in prispevki donatorjev postavili veličastno stopnišče ter uredili okolico in parkirni prostor. V nedeljo je ta prostor in obnovljeno staro žup-nišče, v katerem je lepa kapelica, ki je namenjena svetim mašam v zimskem času, prostori za Karitas in pevski zbor, blagoslovil stolni kanonik dr. Stanko Lipovšek ob sodelovanju domačih duhovnikov. Tistim, ki so prispevali največ svojih sredstev ali pa ur prostovoljnega dela, so podelili piiznanja. Organizator tega dela in okrasitve pred cerkvijo je bil Mirko Krašovec. Po blagoslovu je sledila slovesna maša, nato pa še agape pred cerkvijo, kjer seje zbrala množica vernikov in nedeljskih obiskovalcev in občudovala lepo okolico cerkve sv. leja. MILENA JURGEC Foto: EDI FIDLER Na 22. vojaškem maratonu V soorganlzaciji Društva maratoncev in pohodnlkov Celje je v soboto, 2. septembra, 38. vojaškoteritorialno poveljstvo iz Celja v okviru tradicionalnega tekmovanja v maratonu Celje-Logarska dolina uspešno pripravilo 22. vojaški maraton iz Celja do Logarske doline. Pred 22 leti so štirje prizadevni pohodiiiki prvič prehodili 75 km dolgo pot od Celja do Logarske doline. Nastala je pobuda za najdaljši slovenski maraton, ki tradicionalno poteka prvo soboto vseptembnj. Športnorekreativna prireditev, ki šteje mdi za evropski pokal ultramaratoncev, je privabila več kot tisoč udeležencev iz Slovenije in sosednjih držav. Tekmovanje je potekalo v disciplinah super maraton na 75 km, vojaški maraton na 42 km ter tek in rekreativni pohod na 17 km. Tekmovanje v super maratonu in vojaškem maratonu memorial Štefana Šemrova je bilo posamično in ekipno, pri čemer so ekipo sestavljali trije tekmovalci, tekmovanje na 17 km pa je bilo posamično. Štart super maratona na 75 km je bil ob 6. uri na Trgu celjskih knezov na ploščadi pred z^ad-bo Mestne občine Celje, Start vojaškega maratona na 42 km ob 9. uri v Mozirju v Savinjskem gaju ter štart teka na 17 km ob 12. uri v Lučah. Organizator prireditve jepoleg ma-- Št. 72-12. s ratona pripravil tudi rekreativni pohod na 17 km za posameznike, ki se je začel ob 10. uri v Lučah, končal pa pri Penzionu na Razpotju v Logarski dolini, kjer je bil cilj :elotnt ratoni ir 2006 Vojaškega maratona so se udeležili pripadniki GŠSV, poveljstev, zavodov in enot Slovenske vojske, zaposleni v upravah, službah in drugih organih ministrstva za obrambo, člani organizacij in društev Zveze slovenskih častnikov. Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever in drugi, družinski člani zaposlenih na ministrstvu za obrambo ter v SluvL'Mski vujbki tei upokojenci. Tekmovalci so bili razdeljeni po spolu v kategoriji stalna sestava SV in drugi. V kategoriji drugi se je vedno bolj priljubljenega 17 km dolgega rekreativnega pohoda za posameznike udeležilo tudi preko 30 članov in njihovih družinskih članov Območnih združenj Zveze slovenskih častnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo Velenje {na sliki). Slovenska vojska kot soor-ganizator prireditve od leta 1991 poskrbi za tabor na cilju v Logarski dolini, hrano in prhanje za udeležence pohoda in maratona. Razglasitev rezultatov je bila ob 15. uri na cilju, vsi udeleženci so prejeli priznanje in spominske medalje organizatorja: Maraton Celje-Logarska dolina 2006. ZDENKO ZAJC N^WETI 19 P-A'**- - t- Boletus aereus, črni goban - ajdovček, ajdovec, jurcek borovnik, g lobanj a, kravša Najpogostejše in najbolj cenjene gobe Po zelo vročem i poletju, ko ni na plan pogledala niti ena najmanjša goba, je le padlo toliko dežja. da smo končno dočakali tudi prve letošnje gobane. Kadar rečemo gobani, vsi takoj pomislimo na »jurčke«, sicer najbolj cenjene gobe med vsemi gobami. Vsi imajo prav prij etno aro-mo in so primerni za vse vrste jedi, kadar rastejo, rastejo kar precej množično, ne morefno jih kar tako zamenjati za strupene vrste, saj jim ni nobena tako zelo podobna in nasploh so naj, naj ... Ampak, ali znamo gobane med seboj tudi ločiti? Kajti poznavalci npr, vedo, da sta najbolj aromatična med njimi poletni in borov goban, najbolj čvrst in cenjen črni goban in najbolj pogost je- senski goban. Kaj pa domača imena? Ali vemo. kaj je npr, »ajdovček« ali morda »pšeničnik«? Seveda vemo. boste rekli. Jaz pa sumim, da je temu lako, ker se domača imena zelo razlikujejo iz kraja v kraj. Ponekod rečejo ajdovček črnemu gobanu, kar je tudi pravilno, ponekod pa pravijo tako borovemu gobanu. Po pripovedovanjih se črni goban ali ajdovček najraje pojavlja takrat, ko zori ajda, to pa je konec septembra in v oktobru, čeprav lahko zraste tudi že maja. In kaj je pšeničnik? To pa je čistokrvni poletni goban, ki raste v času zorenja pšenice, torej sredi poletja. Sicer pa za ljudi ni ravno pomembno, kako se imenujejo, pomembno je. da so užitni. Večina jih meče v isti koš, vendar so si precej različni, tako po okusu kot po makro in še posebej po mikroskopskih značilnostih. ki pa jih s prostim očesom ne vidimo. Pa poglejmo razlike med našimi štirimi najpogostejšimi gobani; črnim, borovim, jesenskim in poletnim gobanom. Črni goban Klobuk lahko zraste tudi do premera 20 cm. Kožica klobuka je črna do temno rjava, na posameznih mestih tudi malo svetlejša. Najprej jepol-krožne oblike, nato pa se izboči in včasih na robovih tudi malo priviha. Mlad ima belo u-osovnico, ki nato porumeni in v starosti pozeleni, saj so trosi zelene barve. Cevke so precej dolge, drobne in goste in imajo okrogle luknjice. Bet je valjaste oblike, dolg do 15 cm in ima premer do 6 cm, mlad včasih še malo več. Prekril je s fino mrežico, ki jevzgomjemdelu svetla, spodaj pa temno rjavka, Dnišče beta je običajno precej ode-beljeno. Meso je bele barve, trdo, čvrsto, prijetnega vonja in okusa in prav zaradi teh lastnosti je goba vsesuransko uporabna in zelo cenjena. Še posebej primerna je za vlaganje vlds. Raste od maja pa vse tja do oktobra v svetlih listnatih in mešanih gozdovih, najraje pod hrasti (tudi kostanji) in na apnenčastih deh. Ljudje ga radi zamenjajo za precej podobnega borovega gobana. Borov goban Premer klobuka lahko doseže tudi do 25 cm. Mlad je polkrožne oblike, nato se zravna in na robovih priviha. Trosovnica je mlada siv- kasto bela, nato rumena in v starosti zelenkasta. Cevčice so kratke in drobne, pri betu na kratko vzvalovane navzven, kot bi se ne držale beta. Bet je valjaste oblike z ode-beljenim dniščem in dolžine do 12 cm. V zgornjem delu je prekrit s svetlejšo, v spodnjem pa rdečkasto rjavo fino mrežico, Meso jebelo, pod kožico klobuka pa vinsko rdeče barve. Pri kuhanju kožica klobuka spremeni barvo in postane sveüo rožnato vijoličaste barve. Vonj in okus sta prijetna, vendar ni tako aromatična kot črni, poletni ali jesenski goban. Cenjen je predvsem zaradi svoje čvrstosti in vsestranske upo-rabnosti. Prvič raste pozno spomladi (maj, april), nato pa ponovno šele septembra in raste vse do zmrzali. Ze ime pove, da raste v borovih gozdovih, vendar ga pogosto najdemo tudi v bukovih ali mešanih gozdovih, vendar le tam, kjer je podrast borov-ničevje. Po nekajletnih opazovanjih smo namreč ugotovili. da borov goban verjetno ne živi v sožitju z borom, ampak predvsem z borovnico, To trditev bo potrebno seveda šc dokazati, opazovati še naprej, si zapisovati in se posvetovati. Nadaljevanje prihodnjič ANA IVANOVIC HMjy^ppe Dr. pIrnÄt 0#2ff2!32 55,01/518 35 59 ŠTAJERSKI VAL ROŽICI IN ČAJČKI Z badljem nad cirozo jeter Pegasti badelj iSilybum marianum] skrbno skriva svojo zdravilnost za bodečimi listi. Njegova semena so edin.stveno in sila učinkovito naravno zdravilo za jetra. Tudi zoper cirozo, ki v svoje kremplje ujame vse preveč Slovencev. Bodečnica, bodika, Marijin osa t, mlečni o sat. ostopres so nekatera ljudska imena za rastlinico, ki je zaradi svojih rdečih cvetnih koškov in zanimivih listov z belimi progami, ena izmed najlepših okrasnih, hkrati pa tudi ena najstarejših zdravilnih rastlin, ki zdravijo jetra. Ko svetleče črno oscmenje izgubi bele dlake, so zreli plodovi primerni za zdravilni čaj. Seme nabiramo od junija do oktobra, Z Marijinim osatom so zdravili jetra že pred dvema tisočletjema. Že takrat je Pli-nij priporočal mešanico ba-dljevega soka in medu za izboljšanje presnove oziroma za spodbujanje pretakanja žolča, Kasneje so ga uporabljali tudi zoper kačje pike, melanholijo, zlatenico, žoične kamne in za obnovo jeter in vranice. V ameriški medicini so ga in ga še uporabljajo za zdravljenje krčnih žil, menstrualnih težav, bolezni jeter in žolča ter ledvičnih bolezni. V Nemčiji z njim uspešno zdravijo hepatitis in cirozo jeter. V svetu danes uporabljajo badelj tudi pri zdravljenju rakavih obolenj in aidsa. Za zdravljenje žolčnih in jetrnih bolezni priporoča ljudsko zdravilstvo čajni napitek v obliki poparka: žličko semen poparimo s četrt litra kropa, po 20 minutah precedimo v termovko in popijemo 3 skodelice dnevno, in sicer že na tešče, po! ure pred kosilom in pred počitkom, Simon Ašič svetuje, da je temu čaju dobro dodati poprovo meto Mentha piperita]. Zaradi okusa m tudi zaradi več- Piše: PAVLA KLINER jega učinka. Čaj pomaga pri vnetjih jeter, ne glede na to, ah gre za virusni hepatitis ali pa za zamaščena jetra, ki so posledica nezmernega uživanja alkohola ali preobilne hrane. Pomaga pri regeneraciji jeter in odstranjuje pritisk v jetrih. Vjctrih namrečni živčnih končičev, zato ne bolijo. Čaj pijemo v primeru zastni-pitve z gobami, ker so pri tem najbolj prizadeta jetra. Pijmo ga tudi proti vnetjem žolča, revmi, holesterolu, krčnim žilam. Zdravi želodec in pljuča. Seme badlja lahko tudi stol-čemo ali zmeljemo. Lahko ga tudi žvečimo ali pa jemljemo prah s tekočino. Ekstrakt iz badlja pripravimo na sledeč način: seme ali liste in 60-odstotni alkohol zmešamo v razmerju 1:1. Ristimo stati teden dni, uživamo pa 20 do 40 kapljic 4- do 5-krat na dan. Badljevo tinkturo pripravimo iz semen in 70-odstotnega alkohola v razmerju 1:3. Pustimo stati ne kaj času. nato uživamo do 1 žličko 4-krat dnevno. Dandanes iz badlja izdelujejo prah, ki ga primešamo v jogurt, sadni sok ali čaj, pa tudi kapsule. Omenjena izdelka, kot vsi drugi pripravki iz badlja, se priporočajo ljudem, ki kadijo ali so izpostavljeni cigaretnemu dimu, tistim, ki uživajo velike količine alkohola ali imajo motnje na jetrih, športnikom in vsem ljudem, ki se želijo preventivno zaščititi pred toksini, ki nas iibdaiajo. iiiiww.novite(litik.com 20 m>0«MilCIJi - MALI OGLASI tiitwl rtfi!?,' IŠČEMO TOPEL DOM Toplota »kosmateff ljubezni v tem sejemskem tednu, ko MOS privabi v Celje ljudi iz vse Slovenije, bo morda kateri od njih prijel v roke Novi tednik in ugotovil, da se da v bližini Celja opremiti hišo ne samo z novimi okni in podobnimi stvarmi, ki jih ponujajo razstavljalci MOS-a, ampak tudi s psom, ki bo hišo in ljudi v njej čuval in muca, ki bo z vrta pregnal miši in voluharje, oba pa bosta domu dala tisto toploto, ki je ne more dati nobena peč, toplotna črpalka ali sončni kolektor. Toploto «kosmate« ljubezni. Obiščite nas v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dram-Ijah ali pa nas pokličite na številki Ü3/749-Ü6-00 ali 749-06-Ü2. ROK KRAJNIK - -IZ-. Okoli leto dni star mešanec. Že iz slike je videti, da bi 2nal biti odličen čuva J. S^esečna samička, ovčarka. S p bo problem. n.',radiocelje.com dolgodlaka samička, ki bo zrasla v kar veliko psicko. Eoergiie JI zlepa 00 zmanjka. Plaha, a zelo simpatična m nežna samička, stara okoli leto m pol. Primerna za ljubitelje »nezmh dus«. - Št. 72 -12. september 2006 - tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. za torkovo izdajo Novega tednika je za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Pet tednov stara muca je šetako drobna, da jo zlahhaspravišvžep, kjer se odlično in varno počuti, saj bi v idealnem svetu morala biti še pri mačji mamici. PRODAM ŠTIRIKOLESNIK prodom. Telefon 041 419- STROJI NUDIMO POSOJIU na osnovi OD ali pokojnine 034925956. 031862140 KOSILNICO Baluje,vdelovnera stanju,ku-pini.Telelon(0315730-573. lio48 PRODAM VAUARAmmannnaenvoii, letnik 1983, ročro voden, dcfbro ohranjen, prodom. Telefon 041 233-973. 5632 80-litrsko!itO2elezno stiskalnico za grozdje pradom.Telefon04l 934-324. seoo RABUEK transporter Šeknik za kidanje gnoja prodam.Telefon 5792-370,031 736-334. Š1067 SILOREZNICO no puhalnik, kompletno z motorjem, iz p ravno, prodam za 120.000SIT.Telefon5778-324. 5635 KUPIM STISKALNICO za sadje, 80 ali 70 I, no hidfovlikokup;ni.Telefan04l 762-210. 5663 VITLO, 8 ali 6 uročili obračalnik, molzni stroiVirovnira,kupini.Telefon031 777-379. 5681 POSEST PRODAM PARCELO z vikendom, veliko 1182 m', v bližini AtomskihToplic,Nimno, na parceli je vodo, ugodno prodam. Telefon 040 795-351. 5564 UUBEČNA. Urejeno naselje, gradbeno parcelo, 500 m', vsi priključki na parceli, prodamo,cena7,5mioSIT.Ag3 d. o.o., Velika Pirešical, Žal«, telefon 041 339-238. NA Ljubečni prodam komunalno urejeno parcelo,velikostl091m'.Cennpodogo-voru.Telefon04l 486-801. 5678 STAREIŠO hišo, vbiizini teljskego grodu, 3 km iz Celja, urejen dostop, ugodno prodom. Telefon (03) 5443-515. S685 PARCEIO, 300 m^ nadomestna gradnjo, voda, elektrika, v Trnovlioh, prodora. Telefon 041Ä20-862. 5676 , CENE NA breskve 200-350 grozoje bao 300490 'TRŽNICI grozdje rdeče 30cw0i} grenivke 350-380 VCELJU hruške 30490 jabolka 200 vrsta blaga cena dinje 35cw50 ZELENJAVA lubenice 160 bučke 100-300 limone 350 bučno oue 590-1500 marelice suhe 900-1000 butva 5d0 marelice 480^50 cvetaca 550«00 orehi ceu 700 Čebula 200<300 pomaranče 300-350 česen 500-1000 rozine 50tmoo-12qo fižol v zrnju 35mdd suve 200<300 rzol strotii 500-300 suhe fige 700-110 jajcevci 30&400 nektarine 400-500 koleraba 300 gobe suhe 10 dag 1500-2000 korenje 300 šampinjom 600 krompir 150-200 gobe 3000-7000 kumare 200-300 meo 1000-1470 ohrovt 300 smetana 70ob00 paprika 250400 skuta 70moo paradižnik 250-390 jajca 3032 peterSilj 800-1000 CENENAEKOLOŠKmŽNICI pesa 250-300 kis 1 lit 300 por soa«oo pirina moka 700 reokev črna 300400 koruzna moka 300 radič 400600 koruzni zdrob 300 solata glavnata 300400^00 polnozrnata mdka 300 endivja 400^00 beli nžol 1000 majniska 500 jajca 35 spinaca 800 skuta 800 repa kisla 40q pesa 300 zeue presno 200 korenje 300 kislo zeue 400 kislo zeue 400 zelena 400-700 med 1200 ananas 390^90 grozdni sok 400 banane 350 domači keksi 900 KUD Svoboda Griže Turistično društvo Griže Citrarsl(o društvo Slovenije JSKD »ZLATE CITRE» v SOBOTO, 16. SEPTEMBRA, OD 15. URE v Letno gledališče Limberg. a bo prireditev v domu Svobode v Grižah. Nastopili bodo priznani citrarji. Ne zamudite na to lepo domačo prireditev! HLADILNO omoro Gorenje, 1851, ugodno prodani.Teiefon571W13. 2564 SEDEŽNO garnituro zo dnevno sobo pro-dflm.Telefon041 69W92. 570d FRANCOSKO posteljo, spalnico, Irosed, mlo-(linskosobo,regal,hladilnik,mizo,stole itd.ptodam.TelefonOSl 424-303. DRVA, bukova, metrska, po 11.000 SIT za tekoči meter, prodorno. Možno tudi dostava zdoplacHom.Informodje po telefonu 041346-175. 56895690 KOZE, kozla, kozliče in zojce prodom. Tele-fon031 267-909. sess DV! ljubki muci nojdenki, želvovinnstihin tigrostib barv, si želita dom pri odgovornih ljudeh. Stori sto šliri mesece in cepljeni, (e iščete močjo >cailljivko<,pcH kliflte 041 539-351, Danijela. 5649 KOBILO po5avko,staro6le(,550 kg, brejo, mimo, vozno, z irebičko, 300 kg in konjsko vprego, ugodno prodom. Tel^ fon 041 914-286. Li049 BIKCE, mesnate pasme, od 120 kg naprej, prodam ali menjam zo kravo zo zokol. Telefon 041 258-318. p DVE telici, breji 4 in 6 mesecev, prodom, Telefon 5821-578, 031 858-014, Š1060 HIŠO olizozidljivo parček), V Celju ali okolid, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374. 5297 VSREDIŠČU Celja prodom obni čonsko stanovanje (135 primerno tudi zo mimo pisamiškodejovnost.Telfr fon 041 62ö-262flh041 630-015. STANOVANJE, 67 m', klet plus garaža. Cesta na grad 62, Celje, elektro blok, prodam zal6mio SIT. Telefon 051 331-877. GARSONJERO olienosobnosfonovonje nujno kupim zu gotovino. Telefon 041 352-267. 5297 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec. Plačilo tokoj-Telefon 041 727-330. 5297 ČUDOVITE oportmoiebliiu morja, no Pogu, oddam, posezonske cene. Informacije 041 662-354. 5660 NAJAMEM ENO, enoinpol ali dvosobno stonovanje na- ir. Mariborska 2, Celje, defon 031 374-648. n SOBO ali garsonjero v Celju, do 40.000 Sn/ mesečno, vključno s stroški, najame mlad por. Telefon 031 220-677. 5702 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodom lo 30.000 Sir.Malon 031 ™3I),W-iorpriCtljo. 54SB PRODAM PIŠČANCE Uiliti<,zo nidolinioreii, pro-dD|Dmo.Flšar, Tabor 45, telefon 041 lim. 2560 Plt«NSK[G»kaila,slareio4lelainkoio za lakoUlo 1^00 prodam. Loirko Kovoäi, Sodno vas 21, Pdaovo pri Meslfnju. aSTOKRVNE ziale prlnošoke, mladitke, prodom lelolo. 031 712-361, Vrbe 49, loborio. 8633 KRAVO, dobro molznico, s svežim mlekom, paš.0, prodom. Melon 5792-174. ČREDO ovac, skupa| oil posamezno, prodan. lelolin 031 S20.247. aaa KRAVO zo zokol, kozozmladiiomi.k.zlo prodam. Telefon S774-I32. Lice9 FIIISKE, 30 kg, primerne zo odojke ali rejo, prodom.Telofon03l5B4J51. 5S2r PSifKO, storo 2 meseca, prisma nemški ovčor,prodomo.Telefoo 040 904073, 031 301-738. Sit« )EČ{Eštevilobiknvsimenloltev,lezkibl30 kil 031 288-114. Š1D59 H!TRO NAROČITE Dvakrat na ieden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (6 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še Naročniki imajo tudi pravico do e izdaje Novega t< lačnih malih oglasov, do e čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rraa. tudi letnik 2006 ^^ s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani t zanimivosti iz sveta giasbe in zabave. narocilnica Ime in priimek: Rrai: Ulica: Nepreklicno niTočamlloii tednik najmanj 6 m gdgiL NT&RC d.o.o. bo podalb uporabljal sa niste službe Novega lednika PRODAM VINSKO žganje, domače, 40 I, prodom. Telefon (03) 5795-597. 5634 VINO, 2000 i, Iz ml renski, kčki tlzllng, beli in sivi pinot, prodom. Telefon 041 247-348. 5642 KORUZO,5uho,vziniu, 36 SITAg. prodom. Telefon 041269-693,574Jfl57.5644 TRGATEV,kompletno,prodamJelefonOSi 380-542. 5680 GROZDJE izobelo,lokociiaMiklavški hrib, tflkoipodferkvico,prodoin.Telefon041 648-789, med 19, in 20. uro. 5S62 GROZDJE, belo, rdeče in nJeče vino, prodom. Možno dostavo. Telefon 04t 382-735. 5691 BELO, mešano vino prodom, (eno po dogo-voru.Telefon{03| 5741-654,031 668-107,031 668-109. Š1063 GROZDJEmnilcoiirodBmo. Pomagali bomo Irgol Telefon (0315794412. GROZDJE,kokovostnili sort, prodom-Tele- EHOROCNO sonitorno ormsturo Amol -dolgi izliv (kombinirano}, ugodno prodom. Telefon031630-838. 5506 GROZDJE (smflrnico), slive, rdeče vino in portelo v okolici Slivnice pri Celju prodom. Telefon 041 269-840. 5643 OTROŠKI voziček Peg perego, stor 2 leti, prodom zo 18.000 SIT. Telefon 5414-706. 5663 TELICO simenlolko, težko 300 kg, bikco sivco, 120 kg, metrsko bukovo drvo, prodam. Telefon 051 815-426, po 15. ELEKTRIČNI invalidski voziček, nov, prodom. Ceno po dojovoru. Telefon 5472-215. 5677 CISTERNO zo vino, 3001, lidioltiik, rezbr zo les in ]000 I cisterno zo olje, prodom. Telefon po 20. uri, 5414-185,031 892-496. 5683 ROTACUSKO kosilnico 135 Sip, vinograd zo obrot,šmofnico,jurkflintelico,350kg, prodom.Teiefon041 245-894.ši065 MAJHNE, velike škoninike, Irovne plošče irt nizke regole, posteljo, klubsko mizko prodom. Telefon 5799-109, 031 219-444. 5699 Se vedno spremlja Tifoj nas glas. čeprav seje spremenil čas. Še govore nam Tvoje oči, čeprav odšla zdaj daleč, daleč si... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame babice, prababice, sestre in lete AMALIJE KOŽUH st. iz Arclina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili številna ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, dar za druge namene in )0 posprenuli na njeni zadnji poti. Najlepša hvala vsem sosedom za nudeno pomoč. Hvala medicinskemu osebju oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje iii osebnemu zdravniku dr. Igorju Prazniku. Hvala župnikoma g. Antonu Pergerju in g. Cirilu Slapšaku, g. patru Rafaelu Jenku za lepo opravljeno sv. mašo in pokop, mešanemu pevskemu zboru iz Vojnika, organistu g. Alešu Kolšku za petje pri sv. maši in pevcem za lepo zapele pesmi ob slovesu. Hvala glasbeniku za odigrano Tišino, posebej hvala pogrebni službi Raj. Žalujoči: hčerki Malčka in Zdenka z družino ter ostali sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, mamike, prababice, svakinje in lete TEREZIJE KOSEC iz Cerovca 3 pri Šentjurju (3.10.1925-4.9.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče In za svete maše ter nam v težkili trenutkih stali ob strani. Hvala pogrebni službi Zagajšek, bolnišnici Celje za lajšanje bolečin, gospe Narči Fodei za molitev, gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem kvinteta Idila in Zvezi borcev Šentjur. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Franci, Ivan, Jože, Tone in Danilo, hčerke Milena, Anka, Rezka in Marinka z družinami ter vnuki in pravnuki NUDIMO pošteno delo zo pošteno plačilo. Domon s.p., Porižljo 145 o, Bnislovce, telefon {03)7050-800,040 431-561. ZAPOSIIMO vozniko toksijo, Toxi Bucico. Telefon 041 369-338. Tino Pozinek-Košlomoj, s. p., Krpo/iovo 3, (elje. VOZNIKA kflinioiia, C, E kotesoil|e, zo prevoze po Sloveniji, zoposiimo. Telefon 041 639-533, Fojdigo Jože s. p., Drešinjo vos 48,Petrovče. 5448 3000Ceijezü Ii. Informocijevsokdonod ponedeljku do petko po telefonu (03) 490-0222, 031 764-004. r, ŽEKITNA posredovalnico Zaupanje posreduje za vso starostno obdobjo, brez-pločno zo mlajše ženske. Telefon (03| 5726-319,031 505-495. leopold Ore-šniks.p.,0olenjavas85,Prebold. n IŠČEMsituiranega moškega, slorego okoli 69 let, brez obveznosti- Pisne ponudbe pošliiienoNovilednikpodšlbVDVOJE GREIAŽJE. 5651 podroduŠtojerske.Zo-želeneizkušnievdireklniprodaji.Tele-fon041 643-220, Marico. Medico I line, d.o.D.,MDistrovau!.16,1241 Kamnik. IŠČEMO dekle zo strežbo. Lasten prevoz. Telefon 031 893-727 Morijo Storit, s. p., Kosoze 48, Petrovče. 554o ZAPOSLIMO delavca zo delo no terenu. Gornik d. o.o.,Klepovo 39,2250 Ptuj. HOmŽALEC,d.o,o. Mestnitrg 3,3310 Žalec VODJA KUHINJE (M/Ž) Razpisujemo prosto delovno mesto za VODJO KUHINJE v Hotelu Žalec. Prijave sprejemamo ra naslov: Hotel Žalec. d.0,0, (za kadrovsko službo), Mestni trg 3, 3310 Žalec, do 20. 9. 2006. Pogoji: - najmanj V. stopnja Izobrazbe ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - osnovno računalniško znanje (Word, Internet explorer) - poznavanje sistema HAACP m Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljerm vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// xmnv.i i delodajalcih. Bralce opozarjamo, i javi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica pomožiia dela na sukanju in teriiiüfiksiraiiju, posluževanje strojev za dodelavo umemih vlaken; do 19. 9. 2006; Aqua-set d.d., Proizvodni obrat Štore. Železarska cesta 3,3220 Što- razlagalec, preprosto prekladanje ali transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja, druga dela po navodilu nadrejenega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do 19. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delavec v tekstilni proizvodnji. delo v večji proizvodnji v več izmenah, zahtevane so dobre ročne spretnosti in odličen vid; do 19.9.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; dolS,9.2006; Fogler Marjana - Bar Platana, Podjavorškova ulica 1,3000 Celje; varnostnik; do 15. 9. 2006; e pri ob- strojnikTGM; do 30.9.2006; Marmat d.o.o., Proizvodnjasu-rovin. Železarska cesta 9,3220 Štore. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije; do 15. 9.2006; Nivo gi-adnje in ekologija d.d. Celje, Uvall,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 12. 9. 2006; Celjske mesnine d.d. Av-topark. Cesta v Trnovi je 17,3000 3000 , Ipavi izvodnji na oddelku plastike, delo na stroju za brizganje plastike in delo na stiskalnici; do 15. 9.2006; Šu-mer Viljem s.p., Proizvodnja vzmeti, trgovina, bistro. Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) pomoč pri gozdarskih delili. z ročni )d)em 1 iščenj torno žago pri čiščenju vegetacije; do 7. 10. 2006; Mlakar Ivan s.p., Lesembal, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Strojni obdelovalec kovin oskrbovalec 1, odvažanje odpadnega materiala in vzdrževanje čistoče v proizvodnji, umivanje in čiščenje stroja in okolice, manipulacija s polizdelki Dv;doi; .Teharji larje; skladiščnik-sortiranje prava alum šotorov; do 2006; Biro Ogis d.o.o. Te Teharje 56. 3221 Teharje vzdrževalec opreme ; •o Ogis d, o. Tehar leharji .Tehar- komisionai skladiščnik, skla-llščenje. komisioniranje bla^, prevzemanje blaga v večjih ži-.'ilskOi skladiščil- ' ' n čistočo v sldadiščnih prost 2006; Manpovvei . Podru 3000 C letova u Pek picopek;dol5.9.2006;Štaj :er Zdenko s.p.. Gostinstvo, t go vina. avtoprevozništvo. Ob gozdu 2,2312 Orehova vas. Preoblikovalec in spajalec kovin varilec; do 15. 9. 2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Oblikovalec kovin montažer strelo vodne opreme v proizvodnji in na terenti; do 14.9.2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o., Po-!. di- 2006; Gradnje Žveplan d.o.c Ulica heroja Lacka 8.3000 C a Celjt , 3000 Celje Ijive osebe za poliranje lelovanje plastike; do 12. družnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih naprav; do 15. 9. 2006; Monter d.o.o,, Podjetje za instalacije in zaključna dela v gradbeništvu. Mcdlog 7.3000 Celje. Strojnik monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 30. 9. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Šlore. Strojni mehanik izvajanje zahtevnih in manj zahtevnih vzdrževalnih del v mazalnih in varilskih 19. 9. 2006; Cinkarna del 3000 Celje. Elektrikar energetik serviser gradbenih strojevv delavnici in na terenu; do 14. 9.2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o., Podnižnica Celje, Ulicam divizije 6,3000 Celje; elektroinštalater električar; do 25. 9. 2006; Pire Jože s.p., Elektrovat inštalacije. Kavče 37, 8321 Brusnice. Telefonist telefonist informator, vzpo-i posredovanje te- iskih z notrar med z nske opreme in 1.2006; Biro Ogis reharje56,3221 sredo van je splošn cij strankam; do ' Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Keramik polaganje keramike; do 16. 9.2006; Tigrad VN d.o.o., Celj- Frizer frizer,brivske in frizerske storitve, delo v Vojniku; do 15. 9. 2006; U & M trgovina d.o.o., Gosposka uücal5, 3000 Celje. Tesar tesar; do 26. 9.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje; opažanje, izdelava lesenih konstrukcij, let\'anje; do 16. 9. 2006; Tigrad VN d.o.o.. Celjska o red Zidai -anje; J d.o, Voznik voznik tovornjaka; ( 2006; Rogel Aleksanc Prevoz blaga s kamia 34, 3000 Celje. Prodajalec diščnik, naldada kladat gom; I d.d., F Skladišče Med-7,3000 Celje; 2006; MaričJesenija s.p.. Trgovina in storitve. Trgovina Šok, Savi cesta 5000 C skladiščnik, prodajalec gradbenega materiala; do 15. 9. 2006; Pešec Roman s.p., Hoj-nik. Cesta na Ljubečno43,3000 Celje. Kuhar peka pic in priprava ostale hrane; do 19.9.2006; Delta 2000 d.o.o. gostinstvo in storitve, Pohorska ulica 5,3000 Celje; kuhar, fina priprava, obdelava in dodelava raznovrstnih hrane, delo poteka samostojno in tudi v skupini; do 27. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podruž- 3000 Celje; kuhar; do 15. 9. 2006; Štan-cer Zdenko s.p.. Gostinstvo, trgovina, avtoprevozništvo. Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas. Natakar strežba hr£ 9. 2006; >000 d ., PodrL a Celjt ki, po-:orma-2006; a Leni stroini upravljanje zah- avanje, beto-2006; Tigrad ika cesta 13, strojnik TGM; do 30.9.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Uhca Heroja I.acka S, 3000 Celje; odpravljanje okvar na elektro opremi; do 19.9.2006; Cinkarna Celje d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Grafični tehnik delavec v ptipravi v tiskarni. pri delu je potrebno znanje računalniških programov corel draw, Photoshop; do 19.9.2006; ča. prodaj larian Tiskar- škova 3000 Celje. Gradbeni delovodja gradbeni delovodja; do 19. 9.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje; vodja gradbišča; do 30. 9. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore. Gradbeni tehjiik obračunski tehnik; do 19.9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. TYgovinski poslovodja trgovski poslovodja in prodaja v trgovini z DVD-ji za odrasle; do 15. 9. 2006; A model d.o.o., Teharje 63,3221 Tehar- Gostinski tehnik terenski komercialist, pospeševanje prodaje, delo na terenu, pridobivanje novih strank; do 19.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik trgovinski poslovodja, vodenje poslovalnice v Celju, organizacija in razporejanje dela v poslovalnici, načrtovanje, koordiniranje in odgovaijanje za doseganje poslovnih ciljevposlo-valnice, vodenje manjšega kolektiva sodelavcev; do 19. 9. 2006;Manpowcrdo.o.,Podruž- 3000 Celje; komisioniranje blaga, prekladanje, razkladanje, pospravljanje in urejanje skladiščnih prostorov, deklariranje; do 15. 9. 2006; TCC R-anscommerce d.o.o,, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje, Ekonomsko komercialni itve. Pohorska ulica 5,3000 Celje; natakar, iščemo izkušene natakarje, ki jih delo z ljudmi veseli, stregli boste hrano in pijačo; do 27. 9. 2006; Manpo- Stanetova ulica 4, 3000 Celje; natakar, strežba hrane in pijače; do 15. 9. 2006; Štancer Zdenko s.p.. Gostinstvo, trgovina, avtoprevozništvo. Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas; natakar; do 15.9.2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50,3204 Dobrna. Srednja poklicna izobrazba vrstnega materiala (gradbeno blago, tehnično blago), svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni; do 15. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova uUca 4,3000 Celje. Strojni tehnik kontrolor v proizvodnji; do 2006;Armetond.o.o.,Ce- stopnik za območje Celja; do 16. 9. 2006; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19,1000 Ljubljana. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastop- iskanj a premoženjska it Itiž. gradbeništva inženir gradbeništv 9.2006; GradnjeŽvepland. Ulica heroja Lacka..... do3( Ce- gradbf denjepredpisanih evidenc, nadomeščanje drugih delavcev; do 19.9.2006; Manpower d o. o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje; upravljalec zahtevnejšega stroja, upravljanje stroja, delo na gradbiščih; do 19. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektrotehnik popravila in montaža elektrike, popravilo merilnih naprav. iskavj ;ko delo; do 2006; Manpower d. o. o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa za gospodarska vozila, aktivno trženje, delo na terenu, pridobivanje novih strank, servisiranje obstoječih, vodenje ljudi, kontrola nad izvajanjem nalog in ostala dela; do 19.9.2006; Manpower d.o.o., uUca 4, 3000 Celje, Fizioterapevt specialist fizioterapevt; do 15.9.2006; Osnovna šola Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje. Dipl. inž. gradbem'štva (vs) odgovorni vodja del; do 26. 106; Gradiš Celje d.d., Bu-;lak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. pravnik spremljanje zakonodajein a-plikacija v prakso, priprava različnih pogodb, sodelovanje pri javnih naročili, pri delovno pravnih vprašanjih; do 12. 9. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Ce- poznavanje zakonodaje ina-pMacija v prakso, priprava različnih pogodb, sodelovanje pri aročilih, pri delovno kov; prav h vpraš 5000 Ce- močje Celja; do 16.9.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljub- Srednja strokovna ali splošna izobrazba poslovodja za tehnično trgovino, vodenje trgovine, organiziranje in razporejanje dela, skrb za doseganje zastavljenih ciljev, vodenje in usklajevanje dela sodelavcev; do 15.9.2006; Manpower d.o.o.. Podi Celje, Stanetova ulica' 2006; Ije, Oblakova ttlica 5,; Ije. Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 15. 9. 2006; Osnovna šola Frana Kranjca Celje, Hra-šovčeva ulica 1,3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) diplomirana medicinska sestra v DE Vojnik patronažna shtžba; do 12, 9. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje, Doktor dentalne medicine specialist zobne-čeljustne or-topedije zobozdravnik specialist or-todontijevZD Celje; do 12, 9. 2006; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5,3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO pomoč pri strežbi pijač, del. mesto je v Radečah - ženske; do 15.9.2006; Deržič avtopark ;000 tarograjska ulic. niči in občasna dela na montaži; do 22.9- 2006; Tehnoma-tika - Andrej Klezin s.p.. Trojno 3, 3270 Laško. Oblikovalec kovin delo v proizvodnji inox iz delkov; do 22. 9. 2006; Vrbov šek Zdenko s.p., Inox Vrbov šek. Spodnja Rečii Ekonomist za analize in planiranje vodja programa prodaje vozil; do 12. 9. 2006; Avto Celje d.d.. Poslovna enota Celje, Ipav-čeva ulica 21, 3000 Celje; vodja programa rezervnih delov; do 12.9.2006; Avto Celje d.d.. Poslovna enota Celje Medlog, Medlog 16, 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost samostojni komercialist prodaja trgovskega blaga, Elektrikar energetik serviser hladilne tehnike; vloge na naslov: EHO d.o.o., Brezno 7a, 3270 Laško; do 4. 10.2006; EHO d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško; elektroinštalaterska dela; do 16. 9. 2006; Trbovc Darko s.p.. Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18. 3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije strojmkTGM;dol6.9.2006; Trbovc Darko s.p.. Gradbena 3270 Laško. Strojni tehnik konstrukter II, konstruiranje energetske in tehnološke opreme, občasna dela na montaži; do 22.9.2006;Tehnomatika-Andrej Klezin s.p,, Trojno 3, popravila težke gradbene mehanizacije, del, mesto Laško; do 1, 10, 2006; KP motor d.o.o., Smartinska cesta 32, 1000 Ljubljana. Računalniški tehnik programer; do 30.9.2006; i-Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3. 3270 Uško. Gradbeni tehnik organizator športno rekreativne dejavnosti, organizira in vodi delo letnega kopahšča, .smučišča, športne dvorane, sodeluje pri izdeUvi projektov, razpisov, InvesticijskQi programov; do 15.9.2006; KTRC, kul- turno rekreacijski center, Radeče, Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče. Zdravstveni tehnik prevozi bolnikov; do 17. 9. 2006; Prevozi bolnikov Berginc Ana k.d., Valentiničeva cesta 22,3270 Laško. Inž. grafičarstva komercialist; do 19.9.2006; Radeče papir muflon d. a 99, 1 Radeče Dipl. fizioterapevt (vs) fizioterapevt, pripravnik; do 12.9. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji, delo v večji proizvodnji, sestavljanje raznih kovinski polizdelkov ali dodelava končnih izdelkov; do 13.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Natakar natakar, kuhar; do 15.9.2006; Savinjski biser d.o.o., Loke pri Mozirju 33 e, 3330 Mozirje. Srednja poklicna izobraz- 1270 Uško. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 22.9.2006; Gerčer, proizvodnja, trgovina In storitve d.o.o. Laško, Brezno 3a, 3270 Laško. Monter hladilnih naprav monter strojnih instalacij hladilne tehnike, delo je na terenu; vloge na naslov: EHO d.o.o.. Brezno 7a, 3270 Laško; do 23. 9. 2006; EHO d.o.o. elektrika, hladilništvo in ogrevanje. Brezno 7, 3270 Laško. Strojnik skladiščni manipulant; vloge na naslov: EHO d.o.o., Brezno 7a,3270 Laško; do 19.9,2006; EHO d.o,o, elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško. fer Franc s.p., Nizka 26, 3332 Rečica ob Savinji. Gostinski tehnik pomoč na recepciji hotela; do 15.9.2006; Savinjski biser d.o.o., Loke pri Mozirju 33 e, 3330 Mozirje. Dipl. ekonomist (vs) samostojni komercialist prodaje; do 15. 9. 2006; Smreka Gornji Grad, Podsmrečje 20. Doktor medic UPRAVNA ENOTA SLOVENSKI KONJICE Delavec brez poklica pomoč pri izvajanju gradbe-ilh del; do 19. 9.2006; Guček lil lilill BORmDELA 23 Jože s-p-. Cesta na Roglo 1 3214 Zreče; prekla- isportii prosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja, druga dela po navodilu nadrejenega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do 19. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 delavec za delo s preprostimi ročnimi orodji, delo je v Op-lotnici; do 19.9.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Voznik cestnih motornih uo- voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 22.9.2006; Pavel Grm s.p., Križevec 66, 3206 Stranice. Kmetovalka gospodinja delo v pralnici perila; do 19. 9.2006; Agara d.o.o.. Cesta na Rogio 69, 3214 Zreče. Pek picopek; do 15.9.2006; Stance: Zdenko s.p., Gostinstvo, tr- avtopi :ništv( skeK , Tepanj 1,3210 Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; FX invest d.o.o., Kidričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Magisler farmacije farmacevt e zdravil in o cev; do 24. 9. 2006; d.o.o.,Zreče, Dobrav ffrodia UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Pomožni delavec fizična dela pri manipulaciji, žaganju in obdelavi; do 22. 9.2006; Bračko Jožef s.p.. Žaganje in prevozi, Primož-pri Šentjurju 21,3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri strežbi pijač; do 12. 9. 2006; Jashari Uka s.p., Zidarstvo, fasaderstvo, Grobel- gozdu 2, 2312 Orehov; Avtomehanik mehanik vozil; do 20. 9. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice; ličar kmetijske in gradbene mehanizacije; do 20. 9. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slo- Elektrikar energetik elektrikar energetik, delo v proizvodnji v dopoldanskem času in obsega branje elektrona črt o v, elektr D-vezavo in preizkušanje stikalnih (razde- 19.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Kuhar kuhar; do 15. 9.2006; Štan-cer Zdenko s.p.. Gostinstvo, trgovina, avtoprevozniStvo, Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas. Natakar natakar, strežba hrane in pijač; do 15. 9. 2006; Štancer Zdenko s.p., Gostinstvo, trgovina, avtoprevozništvo. Ob gozdu 2, 2312 Orehova vas. Srednja poklicna izobrazba voznik avtobusa; do 7 10. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44, 3206 Stranice; Iavo^kovin;dol5.9.2006;( driveline Slovenija d.o.o. Zreče, Rudniška cesta 20,3214 Zre- Geodetski tehnik geometer; do 20.9.2006; Klas žev; :a obde- 1 cem ikega odreda 2 Ekonomski tehnik uradnik v računovodstvu administrativna dela, knjiženje glavne knjige, saldakonti, obra čun DDV in obračun plač; d( IS. 9. 2006; Metalkom d.o.o. rovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 16.9.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Cesta 3230 Šentjur. Natakar strežba hranein pijač; do 23. 9.2006; Jug Jožica s.p.. Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šent- Srednja poklicna izobraz- strežba pijač; do 15.9.2006; Javornik Sonja s.p.. Kava bar, Ponikva 31, 3232 Ponikva; voznik kombija po Sloveniji in pomoč v skladišču; do 22.9. 2006; Koželj Erika s.p.. Design Koželj, Planinska vas 44,3225 Planina pri Sevnici. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, ob- močje Šentjur z okolico; do 16-9. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja stro/Mvna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zava- icva cesta 26,2204 Miklavž n; Dravskem polju. Dipl. ekonomist (vs) vodja knjigovodstva; do 15 9.2006; Koval d.o.o.. Proizvod nja in trgovina. Loka pri Žu UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Delavec brez poklica strežba hrane in pijač v Motelu Trebče; do 15.9.2006; Bevc Milan s.p., T.T. Bevc, Krivica 20,3262 Prevorje. Pomožni delavec pomožni delav tvu, sekanje podrasti pod i; do 1 2006; E 2006; Meja Šentjur d.d.. Cest; Leona Dobrotinška 3,3230 Šeni jur. Mizar opravljanje vseh mizarski! del v proizvodnji in na terenu do 19. 9. 2006; Alpos, mizarska proizvodnja d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Ključavničar vzdrževalec; do 19, 9.2006; Meja Šentjur d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Orodjar rezkalec na hus bohrwerku, operater na CNC obdelovalnem centru; do 12.9.2006; Ur-lep Danijel s.p.. Montaža in servis obdel. in grad. strojev, Do-bovec pri Ponikvi 4, 3232 Ponikva. Varilec samostojni ključavničar, varilec C02; do 22.9. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Strojni mehanik 'zdrževaleč strojnik, vzdr-Ina, montažna in servisna do 19.9.2006; Tajfun Pla- :i 41.3225 Planina pri Sevnici. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila - hi-ap, prevoz betonske opeke; do 23. 9.2006; Lah Alojz s.p.. Be- ska lina. Oblikovalec kovin pomožni ključavničar; do 9- 2006; Kozjan Stanislav s. Kovinarstvo inox, sta 45,3240 Šmarje pri Jelšah pomožna dela v kovina rs k delavnici, razrez in obdelav, nerjvne kovine; do 14.9.2006 Lorger Vinko s.p., Kovinsk. oprema inox. Rogaška ce.sta 19 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar avtoklepar; do 20. Žgajner - žis d.o.o. Rogaška SI. tina,ZgomjeNei ------ Rogaška Slatina. Avtomehanik vgra jsebni Kampuš Bogdan s.p., Avtopre-voz, Stranje 6,3240 Šmarje pri Jelšah. Prodajalec prodaja tehničnega blaga; do 20.9.2006; Toplišek d.o.o., Rja-vica 12, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba pijač; do 19.9.2006; Ježovnik Borut s.p., Gostišče Jelenov greben, 01imje90,3254 irtek; hladni pitkov, pripravnik; do 2006; Kantoci Latira s.) pediem, Celjska cesta 3 5252 točenje pijač, strežba hrane; do 19,9.2006; Nežmah Štefan s.p. Bar - okrepčevalnica Rok, Rogaška cesta 26, 3240 Šmarje pri Jelšah; natakar, strežba jedi in pijače, delo v točilnici, sprejem gostov ob prihodu v lokal; do 23. 9. 2006; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24,3254 Pod- režba p č; do 2. . 2006; bas d.o.o., Bodrišna vas 1,3231 Grobelno. Osnovnošolska izobrazba monter, sestava delov v avtomobilski industriji; vloge na naslov: Adeccoh.r. d.o.o., Kan-dijska cesta 53,8000 Novo mesto; do 27 9.2006; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Novo mesto, Roz- inesto. Ključavničar ključavničar, varilec; do 14. 9.2006; Josip Šohnans.p., Celj-34,3250 Rogaška Sla- ce- 106; ;i de- do 15. 9, 2006; Novak Željko s.p..Avtošop, Steklarska uhca 2, 3252 Rogatec; avtomehanik; do 20.9.2006; ^ajner - žis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Negonje 36,3250 Rogaška Slatina. Elektroinštalater popravilo bele tehnike, električnih strojev, hladilne tehnike, elektroinštalacij; do 20. 9. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Kamnosek polaganje naravnega in umetnega kamna; do 27 9. 2006; Droteka d o-o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11,3250 Rogaška Slatina. 7Mar zidar; do 15. 9. 2006; Pobe-žin Janez s.p., Graditelj Pobe-žiii & sin Rog. Slatina, Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slaü- Voznik avtotnehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 15.9.2006; Žerak Friderik s.p.. Celjska cesta 31. 3252 Rogatec. Gradbeni tehnik montaža fasadnih panelov, vodenje skupin; do 19.9.2006; nja, tiiovina d.o.o., SpodnjeSe-čovo 85a, 3250 Rogaška Slati- Ekonomski tehnik knjigovodja in računovodja, vodenje poslovne dokumentacije; do 20. 9. 2006; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slaüna. Srednja strokovna ali splošna izobrazba . pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; FX invest d.o.o., Kidričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje od 5. do 9. razreda, vodenje otroškega in mladinskega pevskega zbora; do 15.9.2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica Jela;dol9.9.2006;Forid.o^n., naus d.o.o., Kopahška cesta 2. 3320 Velenje; pomožni delavec; do 12. 9. 2006; Lesjak Avgust s.p., Cesta talcev 15, 3320 Velenje; čistilec; do 19. 9. 2006; Nivalis d.o.o.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje; keramik; do 23.9.2006; Pin-tarič Marijan s.p.. Gradbene storitve, Jenkova cesta 43, 3320 Velenje. Grafični pomočnik pomožna in ročna dela v dodelavi, znašanje tiskovin; vloge na naslov; Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 12. 9. 2006; Eurograf d.o.o., Štrbenkova cesta 6,3320 varilec avtogenega in tig postopka, montaža cenu-alne kurjave za delo v tujini, Nemčiji; do 15.9- 2006; Telinomont d.o.o.. Razlagova ulica 11.2000 Maribor. Strojnik manj zahtevna samostojna dela, posluževalec strojev in naprav, vodja izmene; do 19. 9. 2006;Forid.o.o.,Prešernovace-sta 1 a, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik, vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje; do 19.9.2006; JežovnikDarko s.p.. Srednja poklicna izobrazba natakar, strežba pijač in toplih napitkov; do 7 10. 2006; Harnik Bernarda s.p.. Bar Štrumf, Podgorska cesta 1,3320 Velenje. Elektrotehnik elektro projektant, obdelovalec načrtov, samostojni projektant; do 15.9.2006; Promel d.o.o. Velenje, Koroška cesta 48a, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 16. 9.2006; Adriatic Slovenica d.d., FE Maribor, Jadranska cesta 25 a, 2000 Maribor; poslovni sekretar, ureja poslovno dokumentacijo, naročila, poročila, dela na področju komerciale in računovodstva, poslovanje s tujino; vloge na naslov; Ti^otur d.o.o.. Ljubljanska C. 13 b, Velenje; do 12. 9. 2006; Beltec d.o.o., Štrbenkova cesta 12, 3320 Velenje. Računovodja knjigovodja, računovodja; do 15.9.2006; SkomšekDarja s.p., Račimovodstvo, finance, svetovanje, Stari trg 35. 3320 Velenje. Gimnazijski matarant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 16.9. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica3.1000 Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik. iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; FX invest d.o.o., Kidričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Inž. strojništva inženir strojništva, pripravnik; do 12.9.2006;Vegradd.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Ekonomist za analize in planiranje računovodja, organizira, vodi in izvaja računovodska in finančna dela, izdeluje obdobna poročila in letne računovodske izkaze in poročila, analize; vloge na naslov; Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje (s pripisom; za Eurograf); do 12. 9. 2006; Eurograf d.o.o., Štrbenkova cesta 6,3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica delo na žagi; do 12.9. 2006; Žagarsivo Travner d.o.o., Le-tuš 9, 3327 Šmartno ob Paki. Pomožni delavec sestavljalec o boldu;doi; Mestni tiE Konjice. J, del. r Osnovnošolska izobrazba pomoč pri krovsko kleparskih delih;dol2.9.2006;JankoDe želak s.p., Rakovlje 33,3314 Bra- Ključavničar strojni ključavničar, samostojno branje načrtov; do 30. 9.2006; Kočevar & thermotron d.o.o., Ločicaob Savinji 65,3313 Polzela. Frezalec operater CNC stroja, rezka-nje, struženje; do 27 9. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Ju-hartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Elektroinštalater elektroinštalaterskadela;do 15.9.2006; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Keramik oblikovalec I, oblikovanje nzdel i; do 1 2006; I >006; d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 33( Petrovče; priprava gmote, tehta sur vine in polni mlin s surovin mi in vodo; do 19.9.2006; K d.o.o. Liboje, Kasaze .34, 33i Petrovče. Natakar natakarica; d Bonajo klub društvo ljubitelje rokometa, Pečnikova ulica 2, 3310 Žalec; strežba pijač za točilnim pultom in primizah; do 15.9.2006; Ukšini Anas.p., Bar BMW, Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka po Sloveniji; do 7 10. 2006; Stojakovič Borislav s.p. Petrovče, Liboje 42, 3301 Petrovče. Strojni tehnik žgalec, upravlja peči za žganje keramičnih izdelkov - moš-ki;dolS.9.2006;Kilid.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrov- tehnik skladiščnik-viličarist. prevze-manjeblaga, priprava komisio-nov, izdaja blaga; do 12. 9. 2006; Aretta d.o.o. Žalec, Ulica taicev 1, 3310 Zalec. Ekonomski tehnik prodaja pohištva, svetovanje; do 12. 9. 2006; Lesnina d.d.. Prodajni center Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastop- iskanj Sit v za premoženjska in ; do 16.9.2006; Ce- ljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Višja strokovno izobrazba referent za evidenco premoženja, vzpostavitev evidence premoženja občine; do 19. 9. 2006; Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Univ. dipl. inž. računalništva in informatike informatik; do 15. 9. 2006; Arka import export d.o.o.. Hmeljarska uhca 1,3310 Ž^lec. Univ. dipl. ekonomist komercialist za zunanji trg; do 19.9.2006; Kili d.o.o. Uboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: S retkošrot ipravlja časopisne radijsko Naslov: Pre.^emova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 2S 190, fax; (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsaktoreklnpeiek, cena torkovega izvodajelSO (€0.63),pedcovegapa30C ...vw.o«.»,.. lolarjw (€1.26). Tajnica; TeaPodpečan Veler. Naročni- itehnični urednik: Franjo Bogadi ne; Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev Računalniški prelom; Igor škrlah. Oblikov; (€7,10). Za mjino je letna naroCnina 40.800 tolarjev njaBajaglč.E-mailurednišlva; tednik@nt-rc.£ (€170,26). Številka iransakcijskega računa; 06000 tehničnega uredništva tehnika .ledn i k@nl-rc.! 002678132Ü. Neiiaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI nONIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ' " " 'Trediilkfolografiie; Gregor Kaiič. AGENCIJA ppra Irženje oglasnega prostora v Novem tedni-KU m Kadiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja; Franček Pungerčič. Propa^da; Vojko Grabnr, Zlatko B(*iinac, I'etra Vovk Skerl, Viktor Klenovšck. Alenka Zapušek, Marjan Brečko ■felefon: (03)42 2S 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: ;^encija@nt-rc.si ZANIMIVOSTI Črna kronika Radia Celje zmagala na Vikendovi regati Ekipa Novega tednika in Radia Celje se je tudi letos podala na Vikendovo regato popularnih na Bled. RaCe so letos vzele s sabo tudi policista in tri zapornike, da bi strokovni komisiji pokazale, kaj se jim bo zgodilo, če nam letos ne podelijo glavne nagrade za najbolj izvirno masko. Prepričani smo namreč, da bi že lani morali dobiti nagrado, ko le bila naša ekipa z imenom RaCe oblečena v prikupne račke. Samo ime RaCe pa ima lahko več pomenov: lahko pomeni Radio Celje, kot prevod iz angleščine pomeni tekmovanje, lahko pa pomeni račko, ki je simbol Bleda, hkrati pa tudi novinarske »race«. Strokovna komisija nas letos ni spregledala m tako lahko v prvi vrsti čestitamo naši Črni kroniki Radia Celle. ki so )im pri obhkovanju zaporniške podobe na pomoč priskočili v KUD-u Zarja Tr-novlje Celje. Poleg njih smo v boj z vesh poslali še dve ekipi. Ekipa Male živali, velike liubezni Radia Celie je tekmovala v kategoriji radi)skih postaj, ekipa Skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje pa v kategoriji časopisov in se uvrstila na drugo mesto. Prvi rezultati so bili zelo obetavni tudi za drugi dve ekipi, a so nam ob koncu veslanja najboljše uvrstitve ušle za las. Na Bledu imo gagali: Simona Šolinlč, Jernej Krefič, Dani llljevec. Bojana Avguštinčič. Andraž Purg, Dean Šuster, Mitja Umnik. Nina Pader v sredini: Jasmina Žohar, Rozman Petek in Maja Gnrjup; spredaj: Simona Brglez, Mateja Jazbeo, Tomaž Mimik, Matjaž Apat. -m v čolnu Male živali, velike ljubezni Radia Celje so veslali Maja Gorjup. Tomaž Mimik, Andraž Purg in Rozmari Petek. Premoč v čolnu je pokazal Andraž, zato so imeli ostali v čolnu veliko dela z veslanjem v pravi liniji. Za naslednje leto bodo več uadifil pravimi frekvencami! Skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje po tem, ko so edlii odveslale. Male živali, velike ljubezni Radia Celje so zagagalo.