Št. 68. Vfioricj, v torek dn<> 25. av^usta 190:5. Letnik V. l/.h:i|.i vs;i loi'l'k in Mnlnito ol> II. in i |iii'il|ii)|i|iii' /,;i iiicsto Irr öl, 'A. iiri (¦(.¦p. /;i iliv.clo Aki) |>:uli' n:i l:i iliicva |ii;i/.nik i/.iili' il.'tn I'rcj uh (I. /vi'iVr. Sinn»' |io pnšli 11 ii> j «* t ii :i ii mü v (iorin n;i clout piisilj.'ui * I'luli'ino K \ , piilli'lno i K in OHrtlelno ^ K. |'rii(l;i|,i >!¦ v (iorici v l<>- h;ik"ni:in Sell u :i r /. v Šolskih uln:ili. .1 <> I I " •¦ s i I /. v iX.inskih iilic;ili in l.ii I.» a ii na Vcrtliji'Vi'in tekiilišiju no N vin. &OT? TP A UXtlUxi (Zjiitninjf i/danje.) l ifduištvo in upravni»t\o si- nahajatu v «Nuroilni link arm», ulica Vctluriiu h. ¦it. 9. iJopisc j«> nasloviti na urediiiitvo, ofjlas*' iii iiaroi^niiiu pa tia uprav/iiSlvo »Gone»-«. ()(rl;«si s»- računijo po pHit- vrhtah in Hic»-r ak<» »•• tishajo 1-krat po 12 vin . 2-krat j,> 1U vin., H-krat p<> 8 vin. Ako si- večkral tiskajo, ra*vu- 11 i J O 81' pO pOgOilbl. Izdajatelj iti odgovnrni urcdnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. AlaruAioj. Občni /bor „Krojaške zadruge" v Gorici. (D.iljo.) Vsr to ši.1 ni zadostovalo iiasim uasprotuikom! Andrej Gabršček je vloiil pri sodniji prve ilni febrnarija meseca ovadho za konkurz. kor je vidol, da dru- gačo no pritlo do koiiktir/a. Kesuici n;i ljubi) pa iiioraiim povedali, da jo to ovadbo umakiiil na prigovarjanje odvct- nika dr. Fiankota. Mouda sum zadostno dokazali, kako s o i] a in li a p r c d n j a k i p o in a ga 1 i rešiti „K. z." T a k o ^otovi so b i 1 i s in r t i „K. z.", da so že januarija meseoa sklenili v skupni seji načelstva in nadzorstva ,3oriške Ljudske posojilnice", cla oddajo takoj prostore g. Mcdvedu, lr.ijkasnoje a z 1. jauuarjotii 1. l"04., „Krojaški zadrugi" so pa odpovedal' za 1. oktobra t. 1. ono prostore, ki so jih b ' z moško besedo dali v najeui za 10 let. Zato smo se sodni odpovodi uprli. V I. inštaiici smo sicer pravdo zgubili, v drugi iuštauci pa zmagali. Sodaj so stvar n.4liaja v tretji instand. Kakor znano, je „K. z." skupaj z „Lj. p." vku- pila liiso v Gospodski ulici št. 7. A knialu so. je pokazalo, da gcspodarstvo v dveli je nekoliko težko, zato se je iz- javila „K. z.", da je pripravljena odsto- piti svojo polovico hiše, goriški ljud- s k i p o s o j i 1 ii i c i, seveda s pogojeni, da jej goriška ljudska posojilnica odstopi potrebne prostorc za deset let v najem s pravico vknjižbe V to je posojilnica rada privolila. Ker je bilo dogovorjeno, da se iina ia pogodba vknjižiti, se jV sestavila tudi pisnicna pogodba, ki se je izročila A. Bisailu dne 30. januarja 1900 z uaročilom, da naj io izroči „Lj pos." v podpis. Od tedaj ni bilo piouir-.e pogodbe več na dan. Upravniki „K. z." so se seveda za- našali na inoško bosedo upravnikov „I.j. pos.", a ti so besedo snedli, sklicevaje se na to, da pogodba iii veljaviia, ker se iii sestavila v pismeiii obliki. Sklenili so, da bacnejo „K. z." ua cesto. Vkolsi-o se jiin je to posrečilo, ste že čuli. Take so bile torcj rnzmere, in tako so pomngali naprodnjaki „K, z." Vpra- sa ii j e j e s o d a j , k a k o n a in j e p o in a g a I a „C. p o s." ? | „C. pos." se je, kakor že oineujeuo, j izjavila, da je pripravljena pomagnti, da 1 se zadrtiga reši iz stiske, osobito pn konknr/a, v kaleri so jo tišoali iKi[ravioo zah- ' tevati dnvoljnega jamstva. Z ozironi na ostndno gonjo od strani naprednjakov, : in da se zavanijo proti vsakemu prese- ! nečenju, si jo morala zavarovali svoje ! tirjatve s primornimi siKlnimi koraki. Sodni reniloi" oenil je blag<> zadru^o na K 1 l.O.U). \' smisln postavnili d(»loi'b I ponudila jo „C. P." _'.")% več nego jo bilo blago sodno coiijoim, toroj Kron | .").").07'i. — Pravico do enake ponudbe je '¦ imel vsakdo. Kor pa drugoga poimdnika ni bilo, zato se je načolništvo izjavilo, 1 da je zadovoljno s to ponudbo. Razlika , nied kupčijo s posojilnico in kupčijo z 1 drugini človekom, ie očividno ta, da bi i , drugi človek plačal 55.073 K in šel z 1 blagom; dobiček pri prodaji pa vtaknil v svoj žep. I „C. p." pa je blago prevzela 1 in ] e 7. <) p e t i z r o e i i a „ K i o j a S k : i 1 zadrugi" v k o m i s i j o n e 1 n o p ro- , d a j o, n e z a t o, d a b i p r i t e m d e- 1 a 1 a d o b i č e k , kaknr privaten 'Spekulant, a in p a k z a t o, d a b i I p o p o 1 ii e tn p o k r i t j u s v o j i h t i r- 1 j at e v rse d o h odk e o b r n i1 a v ' p r i d „ K r o j a š k i zadrugi". Naravno je, da si je „C. p." pri . tern zagotovila tudi oni upliv pri upravi , trgovine, ki jo potreben, da so sanacija I lem sigurneje izvrši. Sicer pa jo bil po- ' ložaj „Krojaške zadruge" tak. da bi ' „C. p." s prisilno upravo, ki jo žo bila ' uvedena, torej s prisilnino, sodnini potom v bistvu dosegla vse to, kar jej je ,.K. z." s prosto pogodbo koncedirala. Po svojem bistvu in z ozirom na nesebicne naniene „Ceutralue posojilnice" jo toroj pogodba sklenjeua nied „C. p." in „K. z." gledo nadalJL'vanja trgovino, samo obojestran>kvč\ sanacijo „K. z." v oni obliki, ki sta jo i/volila načolstvo „KrojaAko zadruge" in „(Ä'iitralne pnsojilnice" ? Xasprtitni listi, kateri so „mcsarili K. z. z najverjim niesarskim nožoiir, da bi jri upropastili, kar jii;i jo pa livala Hogu izpodlotolo, so ii'iR njaii tudi „sra- tnotiio" no-odbo, katoro jc sklonil od- bor „K. /." / odborom ,.C p." To po- godbo fiočo pornoovalec {irecitati slav- nomu občiioinu zboru. (U.ilje pride.) Govor ^ii;.1 i:.r. Hi»»iimil \--.;s ..:::.,-.- ; . :. ! icri .'iik'^.i lini^U .<. ,,Aiin;.:" . (i ¦ K'i'ütv. i Treba jcbilo izvenrpdne «prr4no«,ti in odločno-ti. da sp jp vladi iz«ilila obljuba. snovuti slov. spodnji girnnazij v C!p1 u. Windisch Graetzovo rnini^t^rstvo jp iz- polnilo stnrjpno obljubo. Npmei so za- gnali strasen krik in vik. Vsp jp bilo pokoncu. ilolgo o^sa je polnilo celjsko vpra^anjo prcilala av?trij«kih in inozem- skih dns'vnik(«s'. Ministerstvo jp padlo radi celjskp slov. ppodnje gimnazije. Nemci so radi slov. srednje sole razburkali celo javno mnenjp in vznemirjali celo državo. »t'-lrv. ?ro»lnJH 4ola v Gnrioi je že doltro srena želja fforiSk'ih Slovencev. 2p prpd 35 leti je vlada obljubila. da uvede slo- venski poduk na jzori^kem gimnaziju. Obljuba sp pa ni izpolnila. Dnp IS. junija 1SS6. so izročili poslanei Poklukar, Tonkli in Mihael Vo^njak memorandum o slov Aolstvu naučnemu ministru Gautschu, v katerein se zahteva snovanje slov. spod- njega gimnazija v Goriei. Preteklaje dol^a vrsta let, noinski gimnazij je o?tal ne- sprpmenjpn. V najnovejšem času sp je poprijelo t'erijalno dru^tvo „Adrija" z vso vnemo vprašanja slov. gimnazija v (loriei. Ni težko dokazati, da je goriški nernski gimnazij velika krivica, katero trpi slov. prebivalstvo. J^est Nemeev je v deželi, in ti imajo eel nemski gimnazij, domaee prebivalstvo pa mora dajati svoje sinove v nemško srednjo solo. Na gim- naziju se podučujo v jezika, ki ni deželni jezik, katerega ogromnx veoina prebi- valstva ne razump Hredstavljajtf si, knko je težavno za slov riijaka, ki ni ču! iloma niti enarja potrosi zastonj na-i kmet, ki ima sinn v nemäkem gim naziju. NemSeina dola dijaku najveejo ovire, on omagujt1 predno dosoAe svoj ciij. ' "uhljeit sltiilent pa ni za nio, ni kmet, pi gospod. Na polju noee delali, /a ilniu'O opravilo pa tudi ni, svoji rod- bini (i«'la najveeje situobt* in nepotrobno stroske. Trinaist dijakov od a to izdela gimmtzij. Lahko trdim, da je med oniini 87 dijaki, ki so znpuslili gimnazij, preduo so priSli v S. nured, skoraj polovica iz- gnbljenih studentov. Pravi in edini vzrok teh strnSnih nevspehov na goriskem gim- j naziju je veiiki nozmisel in bedastoča, da so poducuje na gimnaziju v tujem jeziku. I'omislite, lelos so napravili ma- , tnro samo tnje Slovenei, v Manboru, kjer jt» vsaj spodnji gimnazij stove uski, pa 2ii Slovencev. Na^teval som že mnogo no- dostatkov. ki ucinijo, da dela nemski gim im/.ij hude- ovire slov. dijaku. Oineniti pa i iniant še nekaj. I'rofesorji so skoraj iz- kljueno le Nemci. Tujee no more imeli n.ktiar pravoga soi-ulja in očotovske Iju- heziii do slov. dijaka, kakor domačin, ki poznu našo deželo in prebivalee. Na bo- doi-em slov. gimnaziju ne bodo poduče- vali trdi Nt-tnci s Tirolskega. in Gornjo Avstnjskega, ampak domačini, in že radi lo^a bode poduk na vsak način olajäan slov. dijaku; ki bode v vseh strokah lažje nnpreduval. Doklerje pa v Gorici nemški pimnazij, godi se velika krivica slov. kmetu m ohriniMi, ki plača sicer svoj davek, kakor vsi drugi avstrijski državljani, pa no uZiva i>tih pruvie in je povsodi za- po>tavljen. Proc s tujo nemslio srednjo >olo, Avstrija, daj nam narodne srednje >ole! V imiogojezični državi živimo. Wakdo izmed Vas, ki je že potoval po hum dr2avi, je spoznal, da se govori v Avstriji mnogo jezikov. Ker pa je Avstrija mnogojezična država, v kiteri je vsak naroJ drugemu ednakopraven, ali bt vaaj moral biti, je treba mnogim državljanom, da znajo več jezikov. Če tadi nemščina danes nima več one veljave, katero je nekdaj imela v Avstriji, vendar je po- trebna izobražencu, trgovcii in obrtniku. Kad< tega je samo umevno, da mora tudi na slov. gimnaziju nemški jezik biti ucni predniet. To jo potrebno, krivica je pa, J ako učni jezik ni narodni jezik, ampak tuj jezik, nemscina. Siovani se radi učijo drugih jezikov, ker vedo, da jih potre- bujejo. Trmasti in objestai Nemci so pa preponosni, da bi se učili jezikov „manj vrednih"4 — kakor pravijo — slovanskih narodov, I'o mnenju teh širokoustnih gospodov bi naj imel v Avstriji veljHvo samo eilen jezik, in to je edinozveličavni blaženi neraäki jezik. Da, ti ljudje nam hocM'jo odrekati pravice avobodnega dr- žavijana, hočejo, da bi bill sužnji, katerim bi bili oni gospodi. Nemci so bili dolga stoletja v zasmeh vsem drugiin narodom rndi svoje nesposobnosti v političnih za- devuh in popolnega pomanjkanja čuta za pametno državno upravo. In ti Nemci, ki so bili stoletja in stoletja v poli*'čnem oziru najnesposobnejäi narod v Evropi, se drznejo nam, bodrim in zdravim hIo- vannkiin plt^ncnom, odrekati državljanske pravice. Ali v Avstriji ni y.akonov, ki za- uoveduj i >, da se naj Slovenes izobra- žujejo na podlagi »vojega materinakega je;f,ika? /akune imamo, pravii'in» zakone, ali kdo se ravna po njib? Kaj ukazuje zadnji odstavok slovt'cega čletia IV). od 21. dec. 1867: „V dcželab, kjer prebiva več narodnosti, naj bodo javna ucili^ča tako urejena, da se izobraiuje labko vsaka narodnost v svojem jeziku, in» da bi bil kdo prisiljen so uiiti drugega de- 2elnega jezika". Kako se pa izvršujo ta zakon ? Vladna uaredba pravi, da sta dežeina jezika na Goriskem samo slo- venski in ilalijanski, neinski pa ni bil in ne bodo nikdar deželni jezik. Neinski jezik je v nasi deželi eisto tuj jozik, v katerem ae niti v dež. zboru no razpravlja. Ker je slov. mladina prisiljena se izobra- ževati na podlagi tujega jezika, ki ni de- želni jezik, moramo povdarjati, da se žo celib trideset let kršijo temeljni državni zukoni, da se krši ustava. Ali imamo radi tega zakone, da se ne ravnajo po njih oni, ki so pnsegli na uslavo? Radost se polašea moje duse, ko vidim, kako na~ rnsča nas zivt'lj v Gorici. Oim večji bode naš ugled, tem prej se morajo uresničiti našrt upravičene terjatve. Üelajmo in tru- dimo se vsi, slov. obrtnik in trgovec, kmet, delavec in izobraženec. In naše delo nam ustvari ugled, silo in inoč. V borbi za naäe zahteve nas mora bodriti misel: ker je pravično in zakonito vse, kar hočeino in lerjamo, in ne krivicno. bode zmaga naša, bodočnost nuža! Dopisi. lz goriäkc okolct', dne 23. avg. 1903. — V zadnjem dopisu sem izrazil svoje veliko začudenje, da je rnogoeo dan danes, ko je vendar naša narodna za- vednost v deželi že krepko razvita, ko vendar vsak le nekoliko otroškim hla- čicirn odrasli deček, vsak od nasega sre- dišča še tako oddaljeni gorjanec a slo- venskim govorom ponosno kaže, da je Slovenec, da je mogoče dan danes, ko so vendar bije ijut boj med narni in Lahi, čegava bode Gorica, kuterega boja naj- vidnojii znak je pač le zananje lice Va- šega mesta, da je mogoče, javnim lokalom, ki so prešli v slovenske roke, pustiti laško in nemäko zunanjost. Ako bi bili to sto- rili mlačni Slovenci, ki se niso nikdar hrigali za naš narodni boj, bi bila pla- nila „Soča*' na nje, da bi bilo joj in groza. Zdaj pa, ko dela to GabrŠček et comp., t. j. cvet narodnih kričačev, zdaj ,.Socau ne le molči, ampak imenuje to naš bojni načrt, i.u:irajoče ravnanje celo narodne pirhe. Prvi dan njih lastništva so imeli Gabršček el comp. treščiti ob tla ptuje napise ter postaviti na njih mesto daleč okoli vidne slovenske in le slovenske napise. Gabrišček hoče biti na- rodni naprednjak, kak naprednjak je to, ko nas peha nazaj v narod no rnrtvilo, v narodno suženjstvo! Tudi lepaki po uli- cah v trehjezikih, a katerimi vabi k svojim koncertom, niso narodno na- predni, take lepake dajajo tiskati dan danes tudi neslovenski obrtniki. Narodno naprednjaätvo mora pač menda delovati za narodni napredek, in napredek je za naa Slovenro dan danos lrt izkljuöna raba narodnegu je/.ikn, in slovennki narodni pirlii poznajo le slovenski jezik, ali pa jih ni! Koliko let so bojujete goriSki me- ^ianje za slovenske javne napise na mes'.nih poslop.jih Koliko jezika si jo zbrusila v preleklem času ,.Sočau samo zH to važno narodno zahtovo! Vsak slo- venski javni nai>is so Vasi laški somo.- sčanje h kruto doslednostjo ?,e v prvi noči odlrgalt ali zamazali. Hilo je treba vrocYgn, dosotletja trajajočega boja, da ste l.ahe v tern nac>elnem nasprotovanji utrudili. /daj, ko jo boj izvojevan, ko so se laški nasprotniki privadili na sloven- ske napiso, zd») pride ista „Soča'' in kakor v zasnieh za. vse dosedanje na- rodne borbe, hvali in priporoča Sloven- cem podjetji, ki nosito izkljucno laški in KtMiiški nadpis. To ni več slepilo, to je že blaznost! Marsikale.ri slovenski trgo- vec-začetnik hi bil rad, ker je imel po- manjkanjo laških odjeuialcev (slovenskih le itak ni imel dovolii, postavil si laski napis, a imel jo loliko narodnega pre- pričiinJH, toliko nat'elno zavednosti, da mu jo bila Ijuh^a boda, nego rušenje narodno discipline. V nasprotnem slučaju bi gfi bila ,,So<5a'' raztrgala, in no po krivici. Danaänja ,.Snöa" pa hvali na vsi^ sapo kot eminontno narodni edini dve podjetji mostnih Slovoncev, ki nosita napise lo v plujih jozikih. Ali se tako vzgojuje narodno cintvo, ali se tako krepi narodna moralaV Kaj porečejo Lahi k toj narodni mlnenosti, k temu indise- rentizmu? Smejejo so nam in pravimajo! Ali jaz misüm, da „Soča", ki je tako nizko padla, ne zasluži imena narodnega glflsila, to ni niti glasilo kake stranke, ampak glasilce špekulanta rojenega iz slovenske matere, kateri slovensko pre- toklost časnika izrablja za reklamo pri- vatnoga, za našo narodnost indiferent- nega podjetja. Ako bi začeli slovensici trgovci danes ali jutri razpostavljati le laAke ali nemške napise, ali bi jim mogla ,.Sočau kaj reči. Nič! Ona si je na to stran za vselej zaprla sspo. Naj mi „Soda" ne pricaplja s pra- znimi izgovori: Mi smo podjetje kupili a ptujimi napisi, in zarad reklame smo na- pise pnstili. — üobro, živ krst bi ne imel temu kaj ugovarjati. Ali potem so imeli javnosti prikriti, da je prišlo last- niätvo v slovonske roke. „SoöaM ni imela niti z eno besedico v urednižkem delu omeniti teh gostilen — k večjemu v in- % "^ratnem delu, ker se je že izneverila nekdanjemu principu, da je imel tudi ta del služiti le slov. trgovcem. Namestu tega kaj smo doživeli? Ozračje so pre- tresale bombe v obl'ki uvodnih Člankov o narodnih velikonočnih pirhih. To je bila žo ogromna čifutska reklama, na- menjena celi Sloveniji. Potem pa do- sledno bobnan.je in hvalisanje skoraj v vsaki ,.Soči'4 To sporočanje prinaša že take lapalije, da se prav nič ne začudim, če bodoin nekoga dne čital v „Suči" število onih, ki so v teh dveh gostilnah od enega „Socinegak( izdanja do drugega sli na sir.....In zakaj ta slepa ma- terina skrh ,,Soče" za dve, ptuji imeni noseči gostilni? Kratek odgovor: Ker je med njiju akcij'onorji hi li lastnik „Soče", ker so imajo dobički teh dveh, naš na- rodni idealizem sramotečih gostilen sto- kati v žop ludi „Sočinega" lastnika. Od vseh trgovskih in obrtnijskih podjetij, kar jih je v slovonskih rokah v Vašem mestu, ne najdete niti Onega, katero bi imelo izključno laško ali nemžko lice, kakor te dve gostilni; pa naj pride kak slovenski lastnik onih podjetij k lastniku „Soče", gubo časa. Parna gonitev železnice torej ne more biti drugače urejena, nega da je gonilna sila nakopičena za večje šte- vilo vozov v enem posebnera voznem stroju, da se torej vozovi ne premikajo iz kraja v kraj posamič, ampak v velikih skupinah, t. j. v podobi redkih vlakov z dolgo kito privesenih vozov. Glede pre- važa/ija tovorov to ni nikomur v nepri- liko, pač pa glede osebnega prometa. Da se v bližino nekoliko kilometrov mar- sikdo rajšo s konjem popelje, nego bi čakal več ur do vlaka, ali celo radi manj- kajs""fr vlaka moral kje prenočiti, to pač vidimo na vipavski železnici; in ko- liko študij je treba za potovanje v Sirni svet, da se iztuhta rabljiv potovalni načrt glede priličnih zvez na prestopnih po- Htajah; koliko nervoznoati provzroča vsa- kokratni strah pred zamudo vlaka; kako skrajno sitna je gnječa pri postajni bla- gajni ! In to je vse nasledek redkih vla- kov z mnogoälevilnimi vozovi. Pri elek- trični gonitvi so dd namesto enega dol- gega napraviti voc kratkih, ki sledijo v malih presledkih; celo vsak voz je možno posebe goniti; vsak motor se more brez vsakega pripravljanja in vsake izgube f'apu takoj spraviti v tek ; promet za- dobi značaj Iramvajskega, t.j.ni se treba brigati za kak vozni red ; kedar si ravno za odpotovanje pripravljen (in priprav- ljal si se lahko povsem ravnodušno, ne da bi vedno pogledaval na aro in v svo- ji nervozno8ti pozabil najvažnejae stvari spraviti v kovčeg), podaj se na postajo ; ako je ravnokar vlak odäei, odide n. pr. v 10 minutah drugi v istomer, in baš tako je na prestopnih postajah krnalo priličen vlak na razpolago. Nervoznost se imenuje bolezen aedanje dobe in se smatra najbolj kot nasledek modernih prometnih načinov. Električna gonitev vlakov obeta torej s tega pogleda izdaten napredek. 4. Klektričen motor ima dvojno sposobnost: pritekajoči električni tok ga žene, ako pa ga goni mehanična sila, proizvaja on električni tok. Ako se rabi v tem zadnjem zmislu, imenoje so di- namo-električni stroj. Ako sta torej dva taka stroja z nepretrgano elektrovodno žico zvezana, in ako goniš eden stroj (n. pr. z roko, ako jo majhen, ali s pu.ro ali vodo, ako je velik), mora He gihati tudi drugi, ki sme pri tem biti od pr- vega mnogo kilometrov oddaljen. Tudi parni stroj ima temu podobno svojstvo : Napetost pare v kotlu ga goni; ako ga pa goni zunanja mehanicna sila, tlaci zrak v kotel tako, da nastaue ondi na- petost. Dočirn pa se to svojstvo pri hla- ponu ne da izkoristiti, je to pri elekrič- nem motorju drugače. üokler teče vlak po rsvnem ali v hrib, goni ga elektrika, ki po žici drugod v motor priteka; ko pa gre navzdol, teče vlak sain ob sebi in bi se zaletel v skrajno opasno hitrost, ko bi ga z zavornicami ne brzdali. A tukaj je možno navadno mehanično za- viranje, ki gonilno silo zemeljske težnosti uničuje, nadomestiti na kaj koristen na- čin. Težnost kot gonilna sila namreč goni zdaj motor, ta pa proizvaja elek- trični tok; ker pa proizvajanje toka ob- rablja gonilno silo, se s tern vlak zavira, proizvajani električni tok pa po žicah odteka na mesto, kjer se v akumulatorjih shranjuje v porabo pri gonitvi drugega vlaka v hrib. Reči se more torej, da navzdol vozeči vlak pomaga drugemu se navzgor voziti, prav kakor n. pr. dvo vedrici v vodnjaku, vi- seč na koncih iste vrvi, Kcjih eno gre kvišku, če gre drug) dol. To je za eko- noniijo gonilnih sredstev velikuriHkrga pomena, in radi tega smatrajo ravno pri gorskih železnicah električno gonitev za posebno pripravno. f/a rezevno inora pa voz imoti vodno tudi mehanicno za- vornico.) (Konec pride.) s proSnjo, naj bi vaaj za stoti del toliko priporoeil njegovo podjetje v uredniäkem (Jelii „Soi^e", kakor priporoita svoji v plujem jeziku imonovani gostilni, polem naj se le pripravi na odgovor: lnserantni del Van» je na razpolago proti plaeilti. In tako je: Privalna podjetja goriSkih Slovencev so v „Socinih" oiieh toliko vredna kot podjetja Lahov, to je: nič; privatna podjetja ,,Sočinega'1 la^tnika so [>a v „Soeinilr1 oceh velike narodne vrednosti. Teh podjetij napredek je na- rodni napredek, njih srec-a narodna sreča, njih dobiček narodni dobicek. „Soča>l jih r :> uri in 45 minut je uinrl v Himu Kftneral Monotti Garibaldi. Mcnolti (iaribaldi jo bil prvo- rojeni sin znanrga punlarja, Giuseppe Garibaldija in ho je rodil 16. soptemhra 1840. Pokojnik boril se je že Ma. 1 H:>9 proti Avalriji, in sicer je takrat služil pri planin.skih lovskih batalijonih. L 1862. bil je pri znanem naskoku na Him, ki so je pa tako korenilo pone.srečil pri Aapromonte, kjer je bil stari Garibaldi hndo ranjen; I. 18tH». pa je bil pri Gari- baldincili, ki so poskusili svojo srečo proti našemu Trentinu. L 1H70. podal He jo Menolli na Krancoako, da bi po- magal Francozom proli Nenicem, ali nje- gova pomoč je bila jako neznatna, in n»ravnosl smeSna je biia tudi pomoč Garibaldincev v gržko-lurški vojski. Bil je inož prav navadnega kroja, brez po- sebnih duäevnih zmožnosti, ki je pa vzbujal posebno med iredentovci zaradi to^a vo- liko pozornost, ker se je irnenoval Gari- baldi. — Bolgarskoga kneza še vetlno nl. Te dni so rnu brzojavili iz Zofije, naj bi vendar prišel, ker v teh osode- polnih ča3ih zahtevajo tudi koristi dr- Žave, da bi se vladar povrnil domov, ali Ferdinand ni nikakor tega mnenja. Od- govoril ji je namree, da mu njegovo se- danje zdravljenje jako ug&ja, in da bi prišlo r.jv »ovo zdravje v veliko nevarnost, ako bi ravno sedaj pretrgal svoje zdrav- ljenje. Njegovo zdravje je po njegovem mnenju od velike važnosti za celo Bol- garijo. Kakor se vidi, ni kneza Ferdi- nanda tudi v teh resnih trenotkih še za- pustil humor, in prepricani'smo, da je neiz- rečeno aadovoljen, ko se mu je posrečilo odnesti zdravo kožo iz Bolgarije. Macedonski dogodki. Veliko pozornost je vzbudilo po vsi Evropi dejstvo, da je poslala Rusija te dni jeden oddelek svojega vojnega bro- dovja v turško vodovje. Vsled tega gi- bati so se začeli tudi Angleži in druge države, ki so tudi poslali svoje vojne Jadije proti turškemu obrežju, in vse je bilo mnenja, da se intervencija Rusije prične hip na hip. Tudi ustaši postali so živahnejši> ko so zagledali v turškem vo- dovju ruske vojne ladije in začeli so v raznih vilajetih strašno razsajati. Mislili so namreč, da jim je Rusija že v resnici prihitela na pomoč, ali po najnovejših virih varali so se hudo, kajti rusko vojno brodovje odpiuje baje že te dni iz turškega vodovja, ker je Turčija ugodila vsem ruskim zahtevam, tičočim se zadoščenja, katero je Rusija zahtevala zaradi umora konzula Rotskovvskyga. * * ¦ V zadnjih dneh so ustaši porušili in aežgali 10 vasi. Vsled' tega so pa turški vojaki tudi popolnoma uničili dve vasi ter pomorili v njih vse ženske in otroke dočim so možje zbežali na gore ter se tam pridružili usta.šern. Turški vojaki so strašno postopali, onemogle otroke in žene natikali so kar na kole. * * Ustaši so pri Monastiru popolnoma uničili jeden turžki batalijon. Domače in razne novice. Iincuovanjf. — Obrtnim glavnim nadzornikom, s sedežem v Pulju, je itne- novan inžener Ahilej Pellegrini, ki Je bil dosedaj prideljen kot nadzornik II. razreda obrtnemu nadzorništvenemu od~ delku v Trstu. Seja nicstnega twcta fforiftkega. — V petek je iniel naš mestni svet svojo s©jo. Pri ti priliki je naznanil podžupan Bombig meslnim starešlnom, da mu jo poblalo akademično lerijalno društvo ,.Adrija" resolucijo, sklenjeno na ljudskern \a^- *kademičnega farijalnega društva „Adrija", g|ede ustanovitve slovenskih mestnih ljudskih sol v Gor.ci, s katero naj bi se bavil mestni svet. Podžupan Bombig je hotel resolucijo izročiti prav- nemu odseku, a starešina dr. Pinausig bU je pa mnenja, da naj mestni svet o omenjeni resoluciji preide na dnevni red, kar je mestni svet seveda tudi storil. Mi se seveda takemu postopanju z našimi resolucijami, od strani oseb a la dr. Pi- nausig, prav elsto nid ne čudimo, pove- mo jim pa že danes, da pridejo časi, ki pa niso morebiti tako daleč, kakor si mishjo ljudje u la dr. Pinausig, ko bode gonško mestno starešinstvo tudi naäe resolucije jemalo prav resno v poätev. Da, da, ti čani pridejo, in doživi jib mo- Hücti ludi 3o dr. Pi Mausig, ako si bode znal vurovati svoje zdravj*», katero rnu Bog ohrani se rnnoga, mnoga leta, in run dHj ludi dotiakatj, da He nase prorokovanje uresnici - - če tudi na njegovo jezo. ScJHii sv. .IcriH'ja. V Gorici smo imeli vforaj sejorn hv. Jerneja, ki je bil obiskan prilično dobro. I'osebno ži- vubno je bilo na zivinskem tr<,'u, karnor so prignali mnogo živine, ki je pa bila jako draga. Posebno draga so bila pra- HCla in pa mlade krave. Napad. — Vceraj zjutraj obvestili so s telelonom policijo da je bil v noci od nedeljena pondeljek napuden in hudo ranjen neki delavec. In v resnici sta naSIa na lice mesta odposlana redarja Kumar in Leban na dvorisce g. Pellegrinija, na Grčini, nekega Franceta Dvoraka, iz Prage, glubonemega, ki je bil delavec v Bra- movi opekarni blizu goriskega pokopaližča, hudo ranjenega z nožem na hrbtu. Ran- jenec je povedal redarjema, seveda na svoj način, namreč s kretanjem rok, da se je po noči z dvema lovarišcrna vračal v opekarno ter da je bil zabrbtno na- paden in ranjen z nožem od neznane mu osebe. Tovari^a prenesla sta ga s ceste na dvoriäce ter potern oušla. Ra- njenca so spravili potem na neki voz ter ga prepeljali v tnkajšnjo bolnišnico. Pod voz je prišel 17-letni Ludovik Berbuč, iz Sela pri Orničah. Peljal je namroč na vrvi vola po ulici Vetturini, ki se je pa splašil, ko je pridrdral miaio neki voz. Vol je Berbuča tako nearecno potegnil za seboj, da jo pri ti priliki prižel pod voz. Potegnili so ga sicer kmalu izpod voza, a revež oškodoval se je še precej močno. Pritekla mu je na pomoč neka gospa Fonzari, potern so ga pa spremili v bolnižnico, kjer mu je zdravnik na dveh krajih moral zašiti rane. Zavod za pospes^vanje obrtl. — Goriška trgovska in obrtna zbornka raz- pisu'e mesto ravnatelja za novi zavod za pospeševanje obrti, kateri se ima v krat- kem oživotvoriti. Plača ravnatelju je do- ločena za sedaj na 3000 K. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. 1. v rečeni trgovski in obrtni zborniei ter jim je priložiti dokumente za spo- sobnost za tako mesto, dokaze o študijah in o praktičnem službovanju, jezikovne zmožnosti ter poznavaje obrtij. Iz Vrtojbe nam pišejo: Blagovolite sr>rejeti par vrstic v Vaš cenjeni list. Sicer ni vredno odgovarjati otročarijam, ki se po navadi čitajo v naprednjaškem listu „Soča". Ali vendar vse se ne more zamolčati, kar piše ta necec'ni list. Tedaj k stvari. Čita se namreč v prilogi zadnje „Soče" od 22. t. m. št. 67, da se je vzbu- dil župan iz petletnega spanja ter raz- pisal nove volitve starešinstva. Toraj če se prav razumemo, bi morale biti volitve vže pred petimi leti, to je, koj ko je župan postal, bi bil moral razpisati nove volitve. Pa pustimo to in mislimo si, kar je dopisnik mislil in ne kar je rekel. Vprašamo ga namrec, ni li raogoče on, namreč dopisnik, spal dve leti? ali pa je bil morda v Ameriki? Kajti ako bi ne bil spal, ali pa da bi ne bil v tujini bi bil gotovo sliäal, da je sklical koj po pretekli dobi župan sejo, v katerej se je razpravljala zadeva o novih volitvah, in kdo da bobe izdeloval volilne imenike, ker je uradnikom c. kr. davkarije pre- pove 'ano jih izdelovati; in občinski taj- nik 3 je tudi na moč branil sprejeti ono sitno delo ; in še le v seji dne 23. marca 1902. so starešini nekoliko s pro- šnjo, nekoliko s silo obc. tajnika pripra- vili do tega, da je sprejel ono delo, ter so mu dali časa da dokonča to delo do konec junija, on pa si je vzel čas za izdelati delo do konec avgusta m. I., kar se je tudi zgodilo, ter so bili imeniki tudi razloženi; pa dopisnik v „SoČi" ni sliäal onega razglasa, ker je spal ali pa je bil v tujini; tako tudi ni slišal, da je bilo vloženih mnogo ugovorov proti ime- nikom, tako da so se imeniki morali po sklepu komisije na novo pnnlelati, za kar je bilo potreba zopel delj časa. To- liko v opravičenje župana. Dopisniku v „Soči" pa se svetuje, naj bi ne hodil več v ptuje kraje, ali pa naj ne spi, kadar se bodo v prihodnje izdajali taki raz- glasi. Dopisniku bodi pa še to povedano: Naš župan ima že itak dvo kolajni, in sicer je dobil jedno za zasluge kot bo- jevnik v vojski z Italijo 1. 1866., druga kolajna je pa jubilejska kolajna, in jib toraj ob vsaki priložnosti lahko nosi na svojih prsih. Križ na hrbtu pa prepušča prismojenemu dopisniku. Uredništvu „So- ce" pa bodi povedano, da je presneto malo vreden list, ki nima bolj^ih dopis- nikov. Sicer pa je „Soča" v Vrtojbi znana le po imenu. Kmetski odsek c. kr. kme- ! tijskega drustva v (Jorici za okraj . komeiiski v Koiimu, priredi v ne- deljo, dne 6. septembra t. 1. prvo raz- atavo goveje živine v Komnu. Živinorejci npadajoči v sodnij.ski okraj komenski so vabljeni prignati istega dn«' do 8. ure zjulraj vso hvojo lep^o Živino no gU'd^ na siaro.st ter naj se nemudorna prijavijo pri kmetskem odseku v Komnu, ali pa pri Hvojih županstvih, da se živina na- menjena za razstavo opi^e. RazHtava, kakoräne Ae ni bilo na Krasu in k: vzbuja le sedaj veliko za- nimanje daleč na okrog, obeta biti sploäno zanimiva in podud-na. Za to izvoljena komisija delila bode 18 denarnih in 18 čaatnib priznanj. Otvoritev razstave bode ob 9. uri zjutraj. Nami'Bto v Aincrlko — v zapor. — Matija Pcropat, Matija Brankovir in Jakob Brankovic vsi trije iz HuzeScine v Istri, hoteli so se s tern odtegniti voja^tvu, da so se natnenili popibati jo v Ameriko. Ali njih nakana jim je izpodletela. V Korrninu ho jih nurnreč prijeli in jih za- prli. V četrtek pa jih je tukajžnje ka- zensko sodišče obsodilo, in sicer vsakeK» na 2 tedna strogega zapora. Ppo^nja. — Častita načelništva po- družnic družbe sv. Cirila in Metoda, ki za leto 1U03. 3e niso naznanila število svojih udov t j. ustanovnikov, letnikov in podpornikov, se ponavljajoč lepo pro- aijo, naj jib družbincnu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do 5. sept. t. I. Italijauska ^itnnazija v Pazinu. — Naučno ministersivo je dovolilo, da se italijanska spodnja gimnazija spremeni v popolno realko. Požar. — V Čresu je v soboto po- poludne pogorelo obeinsko poslopje. Italijanska kraljlca v Vldmu. — V četrtek dospp v VTidem z italijanskim kraljem tudi italijanska kraljica Helena, da si tudi ona o#leda tamo^nia razstavo. Solnrarica. — ..Monta^szeitung'1 poroča, da je pri zadnjih vajah na Šta- jerskern več vojakov 7. pešpolka obolelo na solnčarici, jeden pa je zblaznel. Papcževi darovi. — Pij X.je da- roval za rimske ubožce 100.000 lir in za ljudsko kuhinjo Petrovega društva ;")000 lir. Proocs Humbert. — V soboto dovršila ie je kazenska obravnava proti svetovno-znani sleparski dražbi Ham- bertov v Parizu. To ni žlo le za sto- tisočake, ampak šlo je za 100 in več milijonov Irankov, katere si je znala ta družba v teku 20 let prislepariti. Pri vsem tern pa je bilo mnogo takih, ki so bili mnenja da ni izključena oprostitev obtožencev. No, sodišče je pa vendarle obsodilo vse obtožence, in sicer Terezijo in Friderika Humbert na pet let ječe, Romana Humberta na tri leta in Emilija na dve leti ječe, Odprto pismo g o s p o d u Andrejn Pogoreleu v Gorici sedaj na letovišdu v Kobariilu. Lahko bi Vam pisal zasebno pismo. Toda VTi ste nas s svojim vzgledom učili. da se z odprtimi pismi na mogočne ^os- pode več doseže. Saj se pač še spo- minjate, kako ste se svoje dni s takimi plodovi svojega politic"ne^a veleuma ko- račili v ,.Soči" ! — Torej, ker ste Vi vsaj po svoji aodbi mogočen gospod, in ker bi jaz rad od Vas nekaj dosegel, Vam piäem odprto pismo. — Pred vsem Vam moram povedati, da sein naprednjak. Vi hoöete biti naš voditelj. Zato Vas pač smem uprašati: Ali se Vam sedaj že kaj svita, kako ve- lika neumnost je gonja, ki ste jo pričeli proti „Krojaški zadrudi''? — Po prvem članku, ki ste ga o tej stvari priobčili v „Soči", ste stopali po Gorici, kakor da bi od Vas bilo odvisno življenje in srart vseh „kavcev". Nekdo je rekel, da bi Vam trebalo samo še nekje peresa, pa bi bili slrleli! Tako imenitni ste si zdeli sa- memu sebi! — Potem se Vas je pa lotila griža, in spuščali ste v „Sočiu članek za ölankom: vsak poznejši je imel očitnejše znake Vaše bolezni. „Kavciu so Vam v „Go- rici" pridno devali gorke obkladke na bolni trebušček; ko ste pa le naprej brcali, so Vam životek včasih obrnili, ter Vam nasprotno plat nekoliko namazali z leskovim oljem ! Bilo je tudi to zaman: Vi ste hrepeneli po vižjem!-----------— In to ste tudi dosegli. V visokem kolobaru ste frčali iz „Krojaske zadruge" ! Bila je krepka, slovesna, zaslužena brca! In Vaše zabavljanje potem —...... to je vsakemu „kavcu" podaljšalo življenje najmanj za eno leto ! Kako so si tre- buhe držali, ko ste jim dokazovali, da je brca po teh in teh paragraph prav za prav neveljavna in brez vsakega ucinka!! 1 — Pa ne samo „kavci", ampak tudi na- 1 prednjaki so večkrat pubnili v smeh — tako nilna je bila komika VraAega po- I {\ i ik i c* ^ . . _____ ___ __ . lU&UJGL . ^^ — «—— Mera pa Ae ni bila polna. Napred- njaki smo pričakovaii. da sp boste re- vanžirali na obcnem zboru „KrojaSke za- d/uge". Saj ste po svoji navadi že naprej pravili tu in tam, da pridete na občni zbor vkljub izključonju. Tudi v ..Soei" ate agitirali začotka, da se ga VaSi pri- staAi udeleže. in klicali «te ..kavcem" — ki Vas pa samega smeha niso sliSali — „Na veselo svidenje!" — Toda Vi ste ti- čali že pregloboko v blamaži in sme^- nosti, in Vaši pristaAi je niso hoteli deliti z Vami za nobeno ceno. Zato je lisjaku (prav za prav ste Vi tako malo Jisjak11, kakor je Va.^i pipee — ,.največji mpsarski nož' — pa za enkrat naj bo» ¦- toroj: li.sjaku je zato postalo grozdjp prekislo! Sklicani občni zbor je bil naenkrat ne- veljaven, kakor je bila neveljavna brca, s katero so Van „kavci' bacnili iz za- druge. proglasili ste ab.stinenco napred- njakov in s tem zapeeatili dokument svo- jega popolnega poraza !! — —----------- Sami stp jo pa popihali z vročih go- ri^kih t«l v hladni Kobarid......O Ka- tilina, klavernega spomina !..... Pri ob- cnem zboru so pa ..kavci" Vaso sladko naJo, ugonobiti „Kroja^ko zadrugo1' — pogrebli ^sine lux, sine crux, sine tin- tinabuntur !*' iSaj je tako prav po latinski, gospod Pogorelec?) — - — —-------------------- To so torej dejstva. Sedaj pa pro.^nja ali zahteva, kakor hočete: „Kavci" upajo, da boste boj proti ^Krojaški zadrugi,. nadaljevali ravno tako nepremiSljeno, žlobudravo in domišljavo, kakor sto ga doslej vodiii. Vi niste sicer lisjak. kakor sem že imel priliko omeniti. tako zahiti pa tudi niste, da ne bi videli, kako ri- jete pri tej al^ri v vedno hujšo blamažo ' Torej, če hočete že po vsej sill izpolniti nado ,.kavcemu, ali nečutitedol- žnosti izolirati neizogibno blamažo in jo proglasiti, ker je izključno Vaš pridelek. tudi zaizključno svojo lastnino!!? Za svojo osebo moram reči. da ppm sit gledati. kako zaradi Vašega športa že najpohlevnejši ,.kavciu nosove vihajo in se muzajü, ko srečajo gorižkega napred- njaka! — Sicer pa brez zamere, gospod Po- gorelec! — Vaš ponižni sluga Oelazij Kopriva. V Gorici, dne 23. avgusta 1903. Loterijske številke. 22. avgusta. Trst......48 67 83 64 7i Line......62 19 72 47 4o VojaSto -veteransto initvo v Sovodnjah priredi JATHfl TGMBGLG s plesom v nedeljo dne 30. avgusta v na- vadnih prostorih zraven železnice. Dobitki: činkvina 80. tombola 160 K. Srecke po 40 vinarjev. Začetek tombole ob 4. pop. Pred in po tomboli in pri plesu svira veteranska godba izMavhinj. riesni komad 20 v. lv oliiini udeležbi uljudiio vahi ODBOR. » Razglas. Soiuonj za zivino in b]ai>o v Honcrth bil je do sedaj vedno due 6. septembra. a od sedaj dalje bo ta vsako leto prvi poncdoljek mo- st^ea septembra; letos Umj že na pouedeljek dne ?. septembra. Županstvo v Renčah, due 10. avgusta li>03. Ant. Merljak, župan. Anton Pečenko Vrtna uliea 8 <.(>U1( A Via Giardino 8 nrJDoroča pristna oela in črna «ina iz vip;ivskih, furlanskih. briskih, dal- ly matinskih in r isterskih v i nogradow. Must.'ivljM ii.'i tiotn in nupoSilja po 2Hez- .lii'i na vsi" krajo avstro-t'tfcrskt' p.ioii.trnije v floilih mi 5(i litrov napirj. Na z.ihtcvo poäilja tn'ii iizom1. Cene imrrne. Postraiba pofttena. Proda se mlin za moko in čreslo pri Pevmici pod Št. Maurom. Knpci naj so izvole oglasiti pri p. An to mi K i ur e 1 v St. Mavru h. št. 2. Anton Fon, i k1obu6ar in gostilničar, ; Semeniška ulica št. 6, J ini.-i ho^aU) z;ili)«iu niznovrslnih ! klobukov i lor tut/i v svuji kremi < prisiiiji do m sir si vinsi ! m postif/e tikli z jako ukusnimi ] jt'.lüi. J Odlikovana delavnica! ant . KRUsTčT krojaški mojster v vrtni ulici 26. I'riforora se si občin- stvu v tncstu in nn deželi, ¦ [toscbiio čč. dnhovšeini. —- I Ima bok'Jito zalogo blaga 1 vsnko vr-tc in /a vsaki slan, | lor opozarr na ravnodoSlo svc/.f» poi.-iadansko blago, , I::sini izdelck gotovih oblek j /// porršttj/i snk'i'tij. Cene prnv solidne ! Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stioje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter naiboljše, kakovosti Priporoča se slav. ohčinstvu. Rojaki! Ne pozabite naših zavodov. Pro8iva zahtovati listko! i>ajv(M*ja tr^ovma / xc^cxjcni Konjodic & Zajcc Gorica, pretl nadškofijo hiš. štev. II. Za tas stavbe priporoOii vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itil. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovecil» tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskoga in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ¦¦¦¦¦¦¦•il Edina zaloga I I I I stavbenih nositeljev ^««^i v fiorlcl. • " Pocinkana hica aa vinograde po jako tsniaanih ecu ah! Pozor! KllO kl'OIM* lia^rnile i/plncava vsnkomn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerik^ske blagajne, da jo kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtovati listko! "^ Pozor! Eno krono nagrade! " Pozor! Eno krono nagrade! urar c. kr. železnic, v Cworici. CwOHposka uli<*a his. stev. Ä5. za Lospode krojače in šivilje po najnižje mogočih cenah. V zaUvii ima tudi najnovejšc in naj- bolj priproste vezilne aparate (Stickaparalc), katcre se more porabiM za vezenje (rckauiirauje) na vsakem „Sinner - jeve n" _____________ šivalnem stroju, ter stane tak aparatsamoTK. — Kdortorej hoče imeti dober in trpežen šivalni stroj in jako po ceni, naj si pride ogledat šiv. stroje novih sistemov, katere jam- či od 5 do 10 let. Dalje pnporofa najboljše < mr svicarske zepne ure ^m \ po zmernih cenali. Poprave s porostvom cne^a leta. | I Po vHeatraiiskeiii prevdnrkii in preskušnji we ( bode vsakdo preprical, da se kupuje pri tvrdki • J. Zornik, Gorica I ' fiio^poHka ulica 7. zmiiaj najbolji uajl«',,M in I teinu primerno najeenrje l>la$>o. Posebno pa: I Za dame : Za gospode : I Krasne okraske za obleke, Hiiznovrslno bolo in barvano I trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopico I za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazcp; kolesarje, veslarje; I f predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, " I dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, i | vse potrebsčine za obleko, kakor: rokavic, hlačnikov, tT>epic, | podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. I vezenja, zaponke itd. I " Opozarja ' I prečastite dame, na svojo veliko I ' zalogo obče priznano najboljih " k modercov vsako cene. | I Za birniarce Za slavnosti \ I in olroke; rokavice, nogavice, in druge veaelice: vsakovrstne i } pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi | čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. | 1W~ Cene broz vsake konkuronce. "^H [ „Centralna^ posojilnica" ' v (iotici. I örafliije ä 1 sun uaprej I oil8. zj.do I.pop. Odlikovana klenarska delavnica Artur Makutz . l/.vr- šiij»1 \|)cl avo in popravo strt'lovoilov itil. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ I'odpisani pnporora slavncmii ob- ("¦msivu v Gorit'i in na de/eli S7'Ojo proiiajaimco jestvin V zalogi ima kavc vsoli vrst, raz- ličnc moko iz Majc, lini rum. različna vina, gorsic.'o (StMil.) Cirü-M-liuiovo k;ivo in (liril-Metodove u/.igalicc. — V zalogi sc dob«'1 tudi te- stri|Kiro">. av^usta 1903. Letnik V. l/.li;ij:i vsi lurck in sobolo ol. II. in i |«n'i11•!• 11!111¦ /;i ihcsIo tcr ol, 'A. uri I i |i. /..i i|i'/.i'|ii \ko piiili' n;i l;i I i |il C|l'||i;i || ,|li V (iwl'H'l ll.'l lloill |iosil|;in I'i'loh'liii) K \. pnlli'lno !• l\ in (Vtiili'lnii ]>. K. I'nul.'ij:i sr v (ionci v to 1 >;iU;11'(i:111 Schwär/, v Solshili ulir.th. .1 c I I c r s 11 /. v i\ ii us kill ulir;t li in Le- hnn n;i \ crilijcvciii leknlišču jio H vin. UJtilUA (»• nahajatn v «.\ arodm hsUnn», nlira Vctlurini !>. *t. 9. iJopis«- ji* nasloviti n.H iip>dni3tvo, • iplas»- in naro^iuiio p;i n;i upravm^tvo »(ioncf«. Ojflasi se računijo po pt-tit- vrstah in sic»t ak«» »<• tiskajo 1-krat po 12 vin , 2 krat po 10 vin. H-krat po 8 vin. Ako «¦• večkrat tiskajo. raču- 1IIJO 8C pO pOgO'JtjI. Izd.tjiitelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. MamSic). Občni zbor „Krojaške zadruge" j v Gorici. (D.-iiji-.) Vse to šr in zadostovalo našiin iiiisproliiikom! Amlrcj Gabršček je vložil pri sotiiiiji pivo diii fehruarija meseca nvadhu za konkurz, ker je videl, da dru- gare no pride do konkui/a. kYsiiici na Ijubo pa uioramo povedati, da jc to ovadbo iiinaknil na prigovarjauje odvet- nika di. Fraukola. Menda siiio zadostno dokazali, kako s o ii a in n a p r e d ii j a k i p o in a ga 1 i r e š i t i „K. /.." T a k o g o t o v i so I) i 1 i s in r I i „K. z.", da so že januarija meseca sklenili v skupni seji načelstva in nadzor3tva ..Goriške Ljudske posojilnice", da oddajo lakoj pro^tore g. Medvedti, ! uajkasneje pa z 1. januarjem 1. 1')()•!., '[ „K-rojaski zadrugi" so pa mi po vedali za 1. oktobra 1. 1. oik- nrostore, ki so j jih bili z moško besedo dali v najem za 10 k-t. j Zato s- io si' sodni odpovedi r-irli. V I. iiistaiu i smo sicer pravdo zmibili v drugi instand pa zmagali. Sedaj sc ' stvar -lahaja v trctji instand. Kakor . znano, je „K. z." skupaj z „Lj. p." vku- ' pila liiso v üospodski tilici St. 7. A . kmalii se je pokazalo, da gospodnrstvo ' v dveh jc nekoliko težko, zato se je iz- javila „ ¦'. z,", da je pripravljcna odsto- piti svojo polovico hise, goriški ljud- | ski p o s o j i 1 n i c i, seveda s pogojem, da jej goriska ljudska posojilnica odstopi potrebue prostore za deset let v iiajeni s pravico vkujizbe. \' to jc posojilnica rada privolila. Ker je bilo dogovorjeno, da se i in ii ta pogodba vkujižiti, se jc sestavila ttidi pisincna pogodba, ki se jc izrodla A. Hisailu due 'M). januarja 1000 z narodlom, da iKij jo izrod „Lj. pos." v podpis. Ud tedaj ni bilo pismeue pogodbe več ua dan. Upravniki „1\. z." si) se seveda za- nasali na mosko bescdo npiavtiikov „Lj. pos.", a ti so bescdo suedIi, sklicevaje se ua to, da pogodba ni veljavi..., k- r se ni sestavila v pismeiii obliki. Sklenili so, da baniejo „1\. z." na cesto. Y koliko se jim je to posrecilo, ste že čnli. Take so bile torej razincrc, in tako so poma^ali naprcdnjaki „K. z." Vpra- sa n j c j c s ed a j , kn k o n a in j e | |) o m a g a I a „(>. p o s." V ,M. ])os." se jc, kakor ze oinenjeiio, izjavila, da jc pripravljeua potnagati, da se zadniLja reši iz stiske, osobito na konkurza, v kalcri so jo lišeali naprcdiii : kolovodje. Zato jc prev/ela po^ajanjc z 1 npniki, prevzela plačevanje zadnižiiih 1 dolgov proti teniu, da ji pripadc blago ' in lirJMive do pokritja stroškov, ki se ' nabcicjo. Na podlagi tcga je izplačala do bO.OOO K raziiim iipiiikom. Za izdani denar pa jc iinela seveda pravico zali- tcvati (lovoljnega jamstva. Z ozironi na ostudiio iMinjn oil strain naprednjakuv. in da se zavarnje proti vsakemu presv- i neOenjii. si jc niorala zavarov.ili >\ojr 1 tirjatve s priincrnimi sodnimi k< -r:ik¦. ] Sodni cenikn' ceiii! je blago zadmge na ' K -U.O'M). V sniisln postavnih doloCb ' jxMiudila jc „C. P." 2")"/(l več liego jc bilo blago sodno cenjciio. torej Kron j ")">.()7.'i. — Pravico do enake ponudbe je imel vsakdo. Ker pa dn'.uc^a poiuulnika 1 ni bilo, zato se jc načelništvo izjavilo. ' da je zadovoljno s to ponudbo. Razlika , med kupčijo s posojilnico in knpčijo z 1 drugim človekoni, je očividno ta. da bi , drugi človck plačal 55.073 K in šel z ' blagoni; dobiček pri prodaji pa vtaknil v svoj žep. „C. p.l< pa je blago prevzela 1 in j e z o p e i i z i o 0 i 1 a „ K r >.»j a š k i ¦ zndrugi" v k o in i s i j o n c 1 n o p r o- , d a j o, ne zato, da b i pri t e in d e - lala d o b i č c k , kakor privaten 'Spekulant, a m p a k z a t o, d a b i ' po p o 1 n e in pokritjti svojih t i r- j a t c \' v s c d o !i o d k c o b r u i 1 a v • p r i d „K ro j a s k i z a d r u gi". i Naravno jc, da si jc „C. p." pri teiu zagotoviki ttuli oni upliv pri upravi trgovine, ki jc potreben, da se sanaoija j teni sigurneje izvrši. Siccr pa jc bil po- 1 ložaj „Krojaškc zadruge" tak, da bi I „(1 p." s prisilno upravo, ki je že bila ' uvedeua, torej s prisilniuo, sculnini jiotoin . v bistvu dosegla vse to, kar jej je „K. ' z." s prosto pogodbo konccdirala. Po svojein bistvu in z oziroin na nesebičiie uameiic „C>cntraluc posojiliiice" jc lorej pogodba sklcnjeua med „(]. p." in „K. z." ^ledč nadaljcvaiija trgovine, samo obojestrausko prostovoljuo odobrenje po zaks?üitili sodiiili korakili že prcj ustvar- jcnili odno.šajev. Vpraša se sedaj, ali je niogr^'c do- fcci sanacijo rK. z.u v oni obliki, ki sta jo izvoiila načelstvo „Krojaške zadruge" in „Ccntralne posojilnice"? Nasprotni listi, katcri so rmesarili K. z. z najvcOjim mesarskim nožem", da bi jo upropastili, kar jim je pn livala Hogu izpodletclo, so omenjali tudi „sra- niotno" pogodbo. katero jc sklenil od- bor „K. 7." /. odborom „C p." To po- godbo Ik e'e poroOevalec prečitati slav- iii'imi obe'uemu /born. i!X;l;<- prioV ) Govor ..nJ. iiir. IVi^wini! \'ošnj.ika im lj:.il>kr::: --....i., .ik.il. iiTij.ilin-L,.! il;.>t.. ..AiJrij.i" \ 0*«rivi. Treba jpl)ilo izvenredne «pretnosti in odločnosti. da so jp vlndi iz«ilila obljaba. snovuti slov. spodnji RimnHzij v Cel u. Windisch Graotzovn ministprstvo jp iz- polnilo storjeno obljubo. Npmci «o za- ^rnali strašen krik in vik Vsr- je bilo pokoncn, dolgn ensa je polnilo celjsko vpraSanjc predala avstrijskih in inozem- skih dn^vnikf.v MinistPrstvn jp. padlo radi celjske slov. «podnjp ginmazije. Nemci po radi slov. srednje sole razburkali celo javno mnpnjp in vznemirjali celo driavo. olov. sn'tinja Sola v Gnrici jp žp dolgo srčna želja gori^kih Slovencev. /!e pred 35 leti je vlada obljubila, da uvede slo- venski podnk na ^ori^kem gimnaziju Obljuba se pa ni izpolnila. Dnp 18. junija 1886. so izročili pos!»nei Poklukar. Tonkli in Mihapl VTošnjak memorandum o ?lov. šolstvu naueneniu ministra Gautscha, v katerem se zahtova snovanje slov. ?pod- njena gimnazija v Gorici. Pretekla jp dolpa vrata let, nemski gimnazij jp o?tal ne- spremenjpn. V najnovpjšem času se je poprijelo I'erijalno dru^tvo „Adrija" z vso vnemo vprasanja slov. ^imnazija v (iorici. Ni težko dokaz8ti, da je goriski nemški cimnazij velika krivica, katero trpi slov. prebivalatvo. Pest Nemcev je v deželi, in ti imajo eel nemžki gimnazij, domaee prebivalstvo pa mora dajati svoje sinove v nemSko srednjo solo. Na gim- nazija se podiiOaje v jeziku. ki ni dežplni jpzik, katerega ogromna večina prebi- valstva ne razump. Predstavljajte si, kako jp težavno za .-uov. dijaka, ki ni eul dorna niti pdne npm^ke l>psedp. naprpdovati na nemfSkern gimnazijn. Treba je da sp nauc'i nemAčin'1. predno vstopi v irirnnazij. Da se nauči slo? učenpc popolnoma tajega nprnskc^a jpzika. mora obiskovati pri- pravnico. in potem self morp v.stopiti v gimnazij. Dragodi prpstopajo ucpnei iz ljudskc sole naravnost v I. razrpd srednjih šol. ne da bi jim bilo potrpba priučiti sp eisto tajpu'a jpzikn, katprega doslpj niti govoriti se niso čuli. Pri nas sp morajo sinovi slov. kmeta celo leto v pripravnici in že prej dvp leti mnčiti i učenjptn nem:čine. Ali ni ta pripravnica sama že velikan^ka krivica? Sl^vpn^ki dijak mora pravzaprav študirati celih 9 let na go- riškern ^imnaziju. nemskprnu dijaku ni trfba obi-kovati pripravnicp in se ačiti tajeea jezika. Slovenski kmpt pač ni v takem sijajnpm gmotnpm položaju. da bi naj po nepotrebnem svojpga sina vzdr- ževal celo leto. premožni rtemski rne^čan bi to lahko storil. njema pa to ni treba. Ta krivica bi Se ne bila tako liuda. ako bi vendar mnogo onih. ki so vstopili v gimnazij. tudi izdelali tp 5ole ter dosegli svoj cilj Ni treba Še posebej povdarjati. da je sploh težavno mladema slov. dijaku izobraževati se na podlagi čisto tujega jezika. Vsak pameten človek sprevidi, da je tak način poduka skrajno nepedago- gičen, to je. da ne odgovarja onim na- čelom. po katerih se mora ravnati vsak nčitel). Učni nspehi so silno žalostni in klaverni. Statistični podatki kažejo, da pada v nemških kronovinah 9',,—12" a vseh dijakov, na goriškem gimnaziju pa pada 21%. Od 1000 maturantov jih pada drugodi 65 80, na goriškem trimnaziju pa povprečno 224 dijakov. V Gorici pri- haja komaj 13°'o vseh dijakov srecno iz 1. ? S. razred. Tako slabih učnih vspehov ni v nobedni drugi deželi v Avstriji. Te številke so prav poučljive, to so posledice nasilne a:ermanizaciie, posledice vladnega sistema, ki noče priznati, da se mora negovati na srednjih šolah v prvi vrsti narodni in ne tuj jezik. Naglašati je treba gmotno Skodo, katero trpi slov. prebi- valstvo radi gimnazija z nemškim učnim LISTKK. Električna gonitev bohinjske zeleznice. Ker je „Gorica" z drngimi listi vred nedavno poročala, da je železniško ini- oisterstvo pozvalo več elektrotehničnih 'irm, da bi izdelale načrte za električno gonitev bohinjske zeleznice, utegnilo bi zanimati rnarsikoga, ki o tej stvari še ninrui prav jasnega pojma, zvedeti o njej kaj bolj natančnega. Že pred kakimi 6 meseci je neki ugleden inžener v podlistku „N. Fr. Presse" zagovarjal idejo, da bi se nova železnica čez Ture in Bohinj gonila z elektriko, Ceš, ker je taka gonitev ravno pri gorskih železnicah z mnogimi dolgimi klanci kakor nalašč, a izrekel ob enem svoj dvom o možnosti take novotarije, m to pa edino radi tega, ker imajo teh- niki o taki napravi so premalo skuSenj. uočim je namreč parna gonitev tekom «nnogih deaetletji skozi in skozi poučena ter izkušena, so dozdaj edino le .- Italiji se upah pri nekaterih glavnih progah uvesti elektriko, drugod so pa le kratke lokalne zeleznice in tramvaji z elektriko gonili. Bati se je torej, na bi na tako aolgi in imenitni progi se z vpeljavo kmalii neljubo razočaranje, ker se stvar i ne bi sponesla, ker bi prišli nedostatki na dan, na katere se poprej ni mislilo. Kajti pri prvem poskusu se navadno človek še le nauči, kaj da bi trebalo dragače narediti, in taki nauki so toliko dražji, čim več podjetje stane. A nova je pri tern edino uporaba nadolgi progi. Druga<>e pa je go- nilna uporaba elektrike dandanes že 30 let stara, ako se oziramo edino le na elektriko, proizvajano z dinamo elek- tričnimi stroji — kajti gonilni poskusi z baterijami so mnogo starejši — in sve- tovne (irme, kakor Siemens-Helske, Schli- ckert, Ganz i. dr. so že zvršile in še vsako leto zvršujejo toliko deloma velikanskih instalacij električnih tramvajev, manjših železnic, prenašanj» wile v oddaljene to- varne itd., in elektrotehnika se je tekom teh let tako bujno znanstveno razvila, da s tega pogleda pač ni neverjetno, da bi se vpeljava elektrike tuili pri bohinj- ski železnici posročila in sponesla. Da pa je to želeti kot velikansk napredek v prid občinstvu, to naj razjasnijo nastopne vrstice. 1. Z električno gonitvijo odpade ono hropenje, oni dim in smrad, ki je pri parni lokomotivi tako zopern. V bli- žini zeleznice postane vse umazano od saj in pepela, ki ga bruha iz sebe parni -„------ —,,_7 ------- ---------—j — - svrho nekoliko pomoli glavo skozi okno, ima precej drobec hlaponovih saj v ocesu, da ga peče, mn vzame vid in onemogoči nadaljni užitek. In skozi od- prto okno ti naleti po daljši vožnji to- liko crnih smeti na tvoj sedež, in na tvojo obleko. in v lase in v brke, da treba po prestani vcžnji se temeljito umiti in očistiti. Pri električni gonitvi O9tane vse Čedno. ni dima. ni saj, ni hroponja in bruhanja, edino veter ti Še nekoliko nagaja pri odprtem oknu vsled hitrosti vožnje, a ta veter ti donaša ob vročini le sveži dobrodejni zrak, in če je prehladen ali mrzel, bo treba okno /apreti. Žal, da te elektrika ne bo mogla obvarovati onega smradu, ki ga sosed širi v vozu s svojim netinim knasterjem. Ta bo pač edina pomoč, da si zapališ sam toliko tinejšo havano. 2. Klektrični motor nima onih ma- sivnih železnih drogov, ki smukajo pri parnem stroju tje in sern, kakor bat v parnem valju in drog, ki poriva kolesna vratina, in oni, ki veže ta vratila med seboj. Tako porivanje težkih mas tje in sein provzroča pri rastoči hitrosti silno suvanje in trganje izmenoma na levi in desni strani, ki se s hitrostjo v kvadrat- nem razmerju shujža, tako da raste v isti meri nevarnost, da hlapon iz tira skoči, ali se kaj polomi; in to je glavni ---------- —„_ ,—---------*-- --------- -— - motor pa ima edino le eden gibljivi del, ki pa ne smuka tje in sem, temveč" se vrti okoli svoje osi iiki kolo. Za tako vrtenje pa zadostuje, da je Ložišče na- taneno v matematicni vrtelni osi, in vsako tresenje ali trganje je izkljueeno, tako da je možno vrtenje skoro poljubno po- speševati. Vsled tega je torej pri elek- tricni gonitvi dopustna veliko veča vozna hitrost; samo sredobežna sila na ovin- kih stavi takaj neke meje, tako da troba proti učinkom te sile še posebnih var- nostnih priprav; zlasti treba take proge kolikor mogoče brez ovinkov, torej pre- močrtno zgraditi, oziroma dati krivuljam kolikor možno velik polumor. 3. Električni motor je predmetjako majhne velikosti, ki med delom niti ni vroč, niti hrani v sebi kake k razletu pripravne plinove napetosti. Vsled tega ima lahko, ce treba, vsak voz svoj mo- tor pod podorn med kolesi. Parni hla- pon je velikanski stroj, ker obsega kotel, peč, dimnik, shrambo za premog in vodo. Da bi se podelil vsakemu vozu posebej parni stroj, je nemogoče iz ekonomienih ozirov, in pa radi tega, ker parna goni- tev ne trpi pogostoma pretrganega delo- vanja, kajti toplota stane denar, a to- plota, ki je v parnem stroju med delo- vanjem v veliki množini nakopičena, sc med mirovanjem z ohlajenjem nepovratno jako trpko izrazil tor da jo rokol, da bi no bil niktlar pričukoval, da stopijo Ma~ djari prodenj h takimi osodepolnimi zah- tovami zdaj, ko we njegovo življenje na- giba k zatonu. (lovori se sieor tudi o nokem ministorslvu Wekerle-Aponny, kar pa ni najbrze nir drugega, ncgo navadno ugilmnje, kakorsnih pri ministerskih krizab itak nikdar ne primanjkuje. Menottl Garibaldi. V sobolo popoldne «^ :"> uri in 45 m'hiut je uirn-1 v Kiiiu general toenolii Garibaldi. Menotli (iaribaldi je bil prvo- rojeni sin znanoga puntarja, Giuseppe Garibaldi ja in se jo rodil 16. septembra 1H40. I'okojnik boril ho jo že lota I8f>9 proti Avstriji, in sicer jo takrat služil ,pri planinskih lovskih balalijonih. L 1M2. bil jo pri znanem nasknkn na Mim, ki so jo pa tako korenito ponosrečil pri Aspromonte. kjor jo bil slari Garibaldi hudo ranjon; 1. lHti<>. pa jo bil pri Gari- baldincib, ki ho poskusili svojo srečo proti našomu Trentinu. L 1S70. podal so je Monolli na Krancosko, da bi po- magal Krancozom proti Nemcom, ali nje- gova pomoč je bila jako neznatna, in nnravnosl srnesna je bila tudi pomoč Garibaldincov v grško-turški vojski. Mil je inož prav navadnega kroja, brez po- sebnib duSovnih zmožnosti, ki jo pa vzbujal posebno mod irodenlovci zaradi tega vo- liko pozornost, ker se jo imenoval (j»ri- baldi. — Bolgarskega kneza še vedno nl. Te dni so rnu brzojavili iz Zofije, naj bi vondar prišel, kor v teli osode- polnih časih zahtevajo tudi koristi dr- žave, da bi so vladur povrnii domov, ali Ferdinand ni nikakor tega mnonja. Od- govoril ji je namreč, da mu njegovo so- danje zdravljenje jako u^hja, in da bi prišlo njegovo zdravje v veliko novarnost, ako bi ravno sodaj pretrgal svoje zdrav- ljenje. Njegovo zdravje je po njegovem innenju A velike važnosti za celo Bol- garijo. Kakor se vidi, ni kneza Kerdi- nanda tudi v teh resnih trenotkili še za- pu8til humor, in prepričani smo, da je neiz- rečeno zadovoljen, ko se mu je posrečilo odnesti zdravo kožo iz Bolgarije. Macedonski dogodki. Veliko pozornost je vzbudilo po vsi Evropi dejstvo, da je poslala Husija te dni jeden oddelek svojega vojnega bro- dovja v turško vodovje. Vsled tega gi- bati so ae začeli tudi Angleži in druge države, ki so tudi poslali svoje vojne ladije proti turškemu obrežju, in vse je bilo mnenja, da se intervencija Husije prične hip na hip. Tudi ustaäi postal) so živahnejši, ko so zagledali v turškem vo- dovju ruske vojne ladije in začeli so v raznih vilajetih stražno razsajati. Mislili so namreč, da jim je Rusija že v resnici prihitela na pomoč, ali po najnovejäih virih varali so se hudo, kajti rusko vojno brodovio odpluje baje že te dni iz turškega vodovja, ker je Turčija ugodila vsem ruskim zahtevam, tičočim se zadoščenja, katero je Musija zahtevala zaradi umora konzula Rotskowskyga. V zadnjih dneh so ustaši porušili in sežgali 10 vasi. Vsled tega so pa turski vojaki tudi popolnoma uničili dve vasi ter pnrnorili v njib vse ženske in otroke, dočim so možje zbežali na goro tor se tarn ^ridružili ustašem. Turški vojaki so strašno postopali, onemogle otroke in žene natikali so kar na kole. * ¦¦:¦¦ •+ Ustaši so pri Monastiru popolnoma uničili jeden turški batalijon. Domače in razne novice. lmenovanje. — Obrtnim glavnim nadzornikom, s sedežem v Pulju, je ime- novan inžener Ahilej Pellegrini, ki je bil dosedaj prideljen kot nadzornik 11. razreda obrtnemu nadzorniätvenemu od- delku v Trstu. Seja incstnc^a sveta goriškcga. — Vpetek je imel naš mestni svet svojo sejo. Pri ti priliki je naznanil podžupan Bombig niestnim starešinom, da mu je poslalo akademično terijalno društvo ,.Adrija" resolucijo, sklenjeno na ljudskem shodu akadeiničnega ferijalnega društva „Adrija", glede ustanovitve slovenskih mestnjh ljudskih sol v Gorici, s katero naj bi se bavil mestni svot. Podžupan Bombig je hotel resolucijo izročiti prav- nemu odseku, a starešina dr. Pinausig oil je pa mnenja, da naj mestni sve^ o omenjem resoluciji preide na dnevni red, kar je mestni svet seveda tudi atoril. Mi se seveda takemu postopanju z našimi resolucijami, od strani oseb a la dr. Pi- nausig, prav čisto nič ne öudirno, pove- mo j«m pa že danes, da pridejo časi, ki pa niso morebiti tako daleč, kakor si mislijo ljndje d la dr. Pinausig, ko bode goriško mestno stareäinstvo tudi naše Da, da, ti časi pridejo, in doživi jib mo- goce tudi še dr. Pinausig, ako si bode znal varovati svoje zdravje, kalero rnu Hog obrani hci innoga, rnnoga lota, in rnu daj tudi doöakali, da ho na^o prorokovanjo urosniči č«i tudi na njogovo jezo. St'ji'in HV. Jcrncja. ¦¦¦- Vr Gorici smo imeli včoraj sejorn sv. Jorneja, ki jo bil obiHkan prilično dobro. I'osebno ži- vahno je bilo na živinskom trgu, karnor so prignali mnogo živine, ki je pa bila jako draga. Posebno draga so bila pra- Hfta in pa mlade kravo. Na;'id. — Včoraj zjutraj obvestili so s telol'onom policijo da je bil v noci od nodelje na pondeljok napwden in hudo ranjon neki dolavoc. In v resnici sta naSla na lice mosta odposlana rodarja Kumar in Leban na dvoriSče g. Pollegrinija, na Grčini. nekega Franceta Dvoraka, iz Prage, glulionemega, ki je bil delavec v Hra- movi opokarni blizu goriskoga pokopališča, hudo ranjenoga z nožom na brbtu. Ran- jenec je povedal redarjerna, seveda na svoj način, namref s krelanjem rok, da so je po noči z dvema tovarišema vračal v opekarno tor da jo bil zahrbtno na- paden in ranjen z nožem od neznane mu osebe. Tovariša prenesla sta ga s ceste na dvoriäce ter potern odsla. Ra- njonca ho spravili potem na neki voz tor ga prepeljali v tuknj^njo bolnišnico. Pod voz j«' prist'l 17-letr., Ludovik lierbuč, iz Sela pri (irničah. Peljal je namreč na vrvi vola po ulici Vetturini, ki se je pa spiašil. ko jo pridrdral mimo neki voz. Vol je Berbuča tako nesrečno potognil za seboj, da jo pri ti priliki priiel pod voz. Potegnili so ga sicer kmalu izpod voza, a revož oSkodoval se je še procej močno. Pritokla mu jo na pomoč neka gospa Fnnzrtri, potem so ga pa spromili v bolnišnico, kjer mu je zdravnik na dveh krajih moral zas'ti rane. Zavod za pospesevanjc ohrtl. — Goriska trgovska in obrtna zbornit-a raz pisuje mesto ravnatelja za novi zavod za pospeäevanje obrti, kateri se irna v krat- kem oživotvoriti. Plača ravnatelju je do- ločena za sedaj na H000 K. Prošnje je vložiti do )iO. septembra t. 1. v rečeni trgovski in obrtni zbornici ter jim je priložiti dokumente za spo- sobnost za tako mesto, dokaze o študijah in o praktičnem službovanju, jezikovne zmožnosti ter poznavaje obrtij. Iz Vrtojbe nam pišejo: Blagovolite sprejeti par vrstic v Va^ cenjeni list. Sicer ni vredno odgovarjati otrocarijam, ki se po navadi čitajo v naprednjaäkem listu „Soča". Ali vendar vse se ne more zamolčati, kar piše ta nečedni list. Tedaj k stvari. Čita se namreč v prilogi zadnje „Soče" od 22. t. m. št. (37, da se ie vzbu- dil župan iz petletnega spanja ter raz- pisal nove volitve starežinstva. Toraj če se prav razumemo, bi morale biti volitve vže pred petirni leti, to je, koj ko je župan postal, bi bil moral razpisati nove volitve. Pa pustirno to in mislimo si, kar jo dopisnik mislil in ne kar je rekel. Vprašamo ga Pdmrec, ni li mogoče on, namree dopisnik, spal dve leti V ali pa je bil morda v Ameriki? Kajti ako bi ne bil spal, ali pa da bi ne bil v tujini bi bil gotovo slišal, da je sklical koj po pretekli dobi župan sajo, v katerej se je razpravljala zadeva o novih volitvah, in kdo da bobe izdeloval volilne imenike, ker je uradnikom c. kr. davkarije pre- povedano jih izdelovati; in občinski taj- nik se je tudi na rnoc branil sprejeti ono sitno delo ; in še lo v seji dne 23. marca 1U02. so starešini nekoliko s pro- šnjo, nekoliko s silo obč. tajnika pripra- vili do te;;a, da je sprejel ono delo, ter so mu daii časa da dokonča to delo do konec junija, on pa si je vzel eas za izdelati delo do konec avgusta m. 1., kar se je tudi zgodilo, ter so bili imeniki tudi razloženi; pa dopisnik v „Soči" ni slišal onega razglasa, ker je spal ali pa je bil v tujini; tako tudi ni slišal, da je bilo vloženih mnogo ugovorov proti ime- nikom, tako da so se imeniki morali po sklepu komisije na novo prodelati, za kar je bilo potreba zopet delj časa. To- liko v opravičenje župana. Dopisniku v „Soči" pa se svetuje, naj bi ne hodil več v ptuje kraje, ali pa naj ne spi, kadar se bodo v prihodnje izdajaii taki raz- glasi. Dopisniku bodi pa še to povedano: Naš župan irna že itak dve kolajni, in sicer je dobil jedno za zasluge kot bo- jevnik v vojaki z Italijo 1. 1866., druga kolajna je pa jubilejska kolajna, in jih toraj ob vsaki priložnosti lahko nosi na svojih prsih. Križ na hrbtu pa prepušČM prismojenenm dopisniku. Uredništvu „So- če" pa bodi povedano, da je presneto malo vreden list, ki nima boljših dopis- nikov. Sicer pa je „Soča" v Vrtojbi znana le po imenu. Kuu'tski odnek c. kr. kmc- tijske^st (Irnštva v Gorici za okraj komeilSki V Komim nrirnrii v n«. stavo govoje živine v Komnu. Živinorejci spadajoči v »odniJBki okraj komenski 80 vabljeni prignati istega dn»'; do 8. ore zjutraj VHO hvojo lep.^o živino ne glode na staroHt tor naj se nemudoma prija/ijo pri kmetskem odseku v Komnu, ali pa pri svojih žapanstvih, da se živina na- menjena za razstavo opiSe. Razstava, kakoržne Ae ni bilo na Krasu in ki vztnija že sedaj veliko za- nimanje daleč na okrog, obeta biti sploSno zanimiva in podu^na. Za to izvoljena korninija delila bode 18 donarnih in 18 častnih priznanj. Otvoritev razstave bode ob 9. uri zjutraj. NamcHto v Ainerlko — v zapor. — Matija Poropat, Matija hrankovie in Jakob Brankovic vr.i trijo iz Buzeačine v htri. hoteli ho se s tern odtegniti vojaätvu, da so se namenili popihati jo v Arneriko. Ali njih nakana jim je izpodletela. V Korrninu so jiti namreč prijeli in jih za- prli. V čotrtok pa jih je tnkaj^nje ka- zensko sodižče obsodilo, in nicer vsakega na 2 tedna strogega zapora. Pro^nja. — Častita načelništva po- družnic družbe sv. Cirila in Metoda, ki za leto l'JOH. že niso naznanila Stevilo svojih udov t j. ustanovnikov, letnikov in podpornikov, ne ponavljajoč lepo pro- sijo, naj jih družbinemu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do o. sept. t. 1. Italijauska ^iiniiazi.ja v Pa/inu. — Naučno ininisterstvo je dovolilo, da so italijanska spodnja gimnazija spremeni v popolno realko. Požar. — V Čresu je v soboto po~ poludne pogorelo občinsko poslopje. Italljanska kraljlca v Vldmu. -¦- V četrtek dospe v Videm z italijanskim kraljf-rn tudi italijanska kraljica Helena, da si tudi ona ogleda tamosnja razstavo. Ponart'jalci denara. — Na Reki so prijeli te dni nekega Salvatorja Gue- rera in nekega Franceta Brana, oba si- ncva blažene Italije. Ko so jima preiskali stanovanje, naäli so orodje za ponarejanje srebrnih goldinarjev in drugega niklnastega denarja. Takega ponarejenega denara je krožilo zadnje dni po Reki in po okolici vse polno. Proces Humbert. — V soboto dovržila ie jo kazenska obravnava proti svelovno-znani sleparski družbi Ham- bertov v Parizu. To ni šlo le za sto- tisočake, ampak Šlo je za 100 in več milijonov irankov. katere si je znala ta družba v teku 20 let prislepariti. Pri vsem tern pa je bilo mnogo takih, ki so bili mnenja da ni izkJjučena oprostitev obtožencev. No, sodišče je pa vendarle obsodilo V9e obtožence, in sicer Terezijo in Friderika Hambert na pet let ječe, Romana Humberta na tri leta in Emilija na dve leti ječe. Odprto pismo g o s p o d u Aiidreju Pogorelcu v Gorici sedaj na lotuviicu v Ktibaritlu. Lahko bi Vam pisal zasebno pismo. Toda Vi ste nas s svojim vzgledom učili. da se z odprtimi pismi na mogočne gos- pode več doaeže. Saj se pač se spo- minjate, kako ste se svoje dni s takimi plodovi svojega političnega veleuma ko- račili v ,.Soči"! — Torej, ker ste Vi vsaj po svoji sodbi mogočen gospod, in ker bi jaz rad od Vas nekaj dosegel, Vam pišem odprto pismo. — Pred vsem Vam moram povedati, da sern naprednjak. Vi hočete biti naž voditelj. Zato Vas pač ameir upra^ati : Ali se Vam sedaj že kaj svita, kako ve- lika neumnost je gonja, ki ste jo pričeli proti „KrojaSki zadrugi"? — Po prvem članku, ki ste ga o toj stvari priobčili v „Soči", ste stopali po Gorici, kakor da bi od Vas biio odvisno življenje in smrt vseh „kavcev". Nekdo je rekel, da bi Vam trebalo samo še nekje peresa, pa bi bili sl'rleli! Tako imenitni ste si zdeli sa- memu sebi! — Potem se Vas je pa lotila griža, in spuščali ste v „Soči" članek za člankom: vsak poznejäi je imel očitnejše znake Važe bolezni. „Kavci*1 so Vam v „Go- rici" pridno devali gorke obkladke na bolni trebuäcek; ko ste pa le naprej i brcali, so Vam životek včasih obrnili, ter I Vam nasprctno plat nekoliko namazali z i leskovirn oljem 1 Bilo je tudi to zaman: ' Vi ste hrepeneli po višjem!-------— — I In to ste tudi dosegli. V visokem kolobaru ste frčali iz „Krojaške zadruge" ! Bila je krepka, slovesna, zaslužena brcal In VaSe zabavljanje potem —......to je vsakenm „kavcu" podaljäalo življenje najmanj za eno leto ! Kako so si tre- buhe držali, ko ste jim dokazovali, da je brca po teh in teh paragraph prav za prav neveljavna in brez vsakega učinka!! _ Pa n A afi mn Iro v/\\^ amno lr tn/it «a_ tako silna je bila komika Va3ega po- ložaja! -- —- — — -- — — — — Mera pa 5e ni bila polna. Napred- njaki smo pričakovali, da so boste re- vanžiral1 na obfnem zborn „Kroja^ko za- druge". Saj ste po svoji navadi ie naprej pravili tu in tarn, da pridete na občni zbor vkljub izkljačnnju. Tudi v „Soči" ste agitirali začetka, da se ga VaSi pri- staSi udeleže. in klicali ste „kavcom" — ki Vas pa samega smeha niso pliSali — „Na veselo svidenje!" — Toda Vi ste ti- čali že pregloboko v blamaži in smeS- nosti. in Vaši pristaSi jo niso hotoli deliti z Vami za nobeno ceno. Zato jo lisjaku (prav za prav ste Vi tako malo Jisjak", kakor je Vas pipec — „največji mosarski nož" — pa za enkrat naj bot torej: lisjaku je zato posUlo grozdjo prokislo' Sklicani občni zbor jo bil naonkrat ne- veljaven, kakor je bila neveljavna brca, s katero so Vas „kavci" bacnili ;/ za- druk'e. proglasili sto abstinenco napred- njakov in s torn zKpočatili dokument svo- jega popolnega poraza!! — -- — — — Sami ste jo pa popihali z vročih go- riških tal v hladni Kobarid......0 Kh- tilina, klavernega spomina!..... Pri ob č-nern zboru so pa ,.kavci" Vašo sladko nado, ugonobiti „Krojaäko zadrugo1' — pogrebli ^sine lax, sine crux, sine tin- tinabuntur '•' (Saj je tako prav po latinski, gospod PogorelecV; — - —----------------— To so torpj dejstva. Sedaj pa pro^nja ali zahteva, kakor nočete : ^Kavci" upajo, da boste boj proti ^Krojaški zadrugi^ nadaljevali ravno tako nepremiäljeno, žlobudravo in domižljavo, kakor ste ga doslej vodili. Vi niste sicer lisjak, kakor sem že imol priliko omeniti, tako zabiti pa tudi niste, da ne bi videli, kako ri- jete pri tej ast"jri v vedno hujšo blamažo ! Torej, če hočete že po vsej silt izpolniti nado ^kavcem**, ali nečutitedol- žnosti izolirati neizogibno blamažo in jo proglasiti. ker jo izključno Vaš pri d e 1 e k, tudi za izključno svojo lastnino!!? Za svojo osebo moram reči, da sem sit gledati. kako zaradi Vašega športa že najpohlevnejäi ^kavci" nosove vihajo in se muzajo, ko srečajo goriškega napred- njaka! — Sicer pa brez zamere, gospod Po- gorelec! — Vaš ponižni sluga Gelazij Kopriva. V Gorici, dne 23. avgusta 1903. Loterijske številke. 22. avgusia. Trst......48 67 83 64 7* Linc......62 19 72 47 46 Yfljafto-VBteraiiio Iraütvo v Sovodnjah priredi JATHO TOMBOLO s plesom v nedeljo dne 30. avgusta v na- vadnih prostorih zraven železnice. Dobitki: činkvina 80, tomboia 160 K. Srečte po 40 vinarjev, Začetek tombole ob 4. pop. Pred in po tomboli in pri plesu svira veteranska godba iz Mavhinj. Plesni koniad 20 v. lv obilni udeležbi uljudiio vabi ODBOE. Razglas. Seiuenj zazivino in blauo v Hencah bil jo do sodaj vedno due 6. septembra. a od sedaj daljo bo ta vsako leto prvi ponedeljck mo- seca septenibra; letos torej že na pouedeljek due 7. septembra, Županstvo v Eenčah, dne 10. avgusta 1«K)H. Ant Merliak. jezikom. Koliko denarja potrosi zaatonj naš kmet, ki ima sina v nemäkem gim- naziju. NemSčina dela dijaku največjo j ovire, on oirmguje, predno ugsüzo svoj ! cilj. Izgubljen student pa ni za nič, ni j kmet, ni gospod. Na polju note delati, ' za drugo opravilo pa tudi ni, svoji rod- | bin1 i največje sitnube in nepotrebno stroske. Trinaist dijakov od sto izdela gimnazij. Lahko trdim, da je med onimi , 87 dijaki, ki so zapustili gimnazij, predno , so prisli v 8. razred, skoraj polovica iz- gubljenih študentov. Pra?i in edini vzrok teh strainih nevspehov na goriäkem gim- I naziju je veliki nezmiael in bedaatoča, da se podučuje na gimnaziju v tujem | jeziku. Pomislite, letoa so napravili inn- ! turn samo trije Slovenci, v Mariboru, kjer je vsaj spodnji gimnazij slovenski, pa 23 ' Slovencev. NaHeval spin že mnogo ne- doatatkov. ki ucSnijo, da dela nemiki gim nazij hude ovire slov. dijaku. Oineniti pa imam še nekaj. Profeaorji so skoraj iz- kljueno le Nemci. Tujec ne more imeti nikiiar prave^a sotutja in očetovske Iju- i'czni do slov. dijaka, kakor domačin, ki pozna našo deželo in prebivalce. Na bo- doeem slov. gimnaziju ne bodo poduče- vali trdi Nemci s Tirolskega in Gornje Avstrijskega, ampak domučini, in že radi le-a bode poduk na vsak način olajšan s(ov. dijaku, ki bode v vseh strokah lažje napredoval. Dokler je pa v Gorici nemški ^imnazij, godi se velika krivica slov. kmetu in obrlniku, ki plača sicer svoj davek, kakor vsi drugi avstrijski državijani, pa ne luiva istih pravic in je povsodi za- po-slavljen. Proč a tujo nemsko srednjo ^olo, Avstrija, daj naui narodne arednje stile' V mnogojezični državi živiino. Vi-akdo izmed Vas, ki je že potoval po naši državi, je spoznal, da se govori v A vstriji mnogo jezikov. Ker pa je Avatrija mnogojezična država, v kateri je vaak narod drugemu ednakopraven, ali bi vaaj mural bill, je treba mnogim drža?ijanom, da znajo več jezikov. Če tudi ne'uzcina danes nima več one veljave, katero je nekdaj imela v Avstriji, vendar je po- trebna izobražeucu, trgovcu in obrtniku. Hadi tega je samo umevno, da mora tudi na slov. giianaziju nemski jezik biti ueni predmet. To je potrebno, krivica je pa, nko učni jezik ni narodni jezik, ampak tuj jezik, nemačina. Slovani se radi učijo drugih jezikov, ker vedo, da jih potre- bujejo. Trmasti in objestni Nemci so pa preponosni, da bi se učili jezikov „manj vrednib/ — kakor pravijo — slovanskih naiodov. Po rnnenju teh širokoustnih gospodov bi naj imel v Avstriji veljavo samo eden jezik, in to je edinozveličavni blaženi nemški jezik. Du, ti ljudje nam hocejo odrekati pravice avobodnega dr- žavljana, hočejo, da bi bili sužnji, katerim bi bili oni gospodi. Nemci so biii doiga stolelja v zasmeh vsem drugim narodom radi svoje nesposobnoati v političnih za- devah in popolnega pomanjkanja čuta za parnelno državno upravo. In ti Nemci, ki so bili stoletja in stoletja v političnem oziru najneaposobnejsi narod v Evropi, se drznejo nam, bodrim in zdravim alo- vanakim plcincnom, odrekati državljanake i pravice. Ali v Avstriji ni zukonov, ki za- ! poveduj j », da se n»j Slovenci izobra- ' žujejo ii:t podlagi svojega malerinskega ; jezika? Zakone iniamo, pravitine zakono, I ali kdo se ravna po njiti V* Kaj ukazuje : ".adnji odstavek slovečega elena 19. od 21. dec. 1S*57: „V deZelah, kjer prebiva vec narodnosti, naj bodo javna učilišča I tako urejena, da ae izobražuje lahko vsaka narodnost v svojem jeziku, ne da bi bil kdo prisiljen se uOiti drugega de- I želnega jezika*4. Kako se pa izvršujo ta zakon ? Viadna naredba piavi, da sta ! deželna jezika na Goriskem samo slo- ! venski in italijanski, nemski pa ni bil in ne bode nikdar dežolni jezik. Nemški 1 jezik je v naži deželi čiato tuj jezik, v katerem se niti v dež. zboru ne razpravlja. Ker je slov. mladiiiu priailjena se izobra- ževati na podlagi tujega jezika, ki ni de- želni jezik, moraino povdarjati, da se že celih trideaet let kršijo temeljni državni zakoni, da se krsi ustava. Ali imamo radi tega zakone, da se ne ravnajo po njih oni, ki so prisegli na ustavo? Radost se polasča moje duse, ko vidim, kako na- raaiia naš živelj v Gorici. Cim večji bode naä ugled, tem prej se morajo uresničiti naše upravičene terjatve. Delajmo in tru- dimo se vsi, slov. obrtnik in trgovec, kmet, delavec in izobraženec. In naše deio nam ustvari ugled, ailo in moii. V borbi za naäe zahteve nas mora bodriti misel: ker je pravicno in zakonito vse, kar hocemo in terjatno, in ne krivično, bode zmaga nasa, bodočnoat naša! Dopisi. lz ^uriSke ukolicc, dne 23. avg. 1903. — V zadnjem dopinu sem izrazil svoje veliko lačudenje, da je mogočo dan danea, ko je vendar naša narodna za~ vednoat v deželi že krepko razvita, ko vendar vsak le nekoliko otroskim hla- čicirn odraali deček, vaak od nažega ?.re- dišča se tako oddaljeni gorjanec s slo- venskim govorom ponosno kaže, da je Slovenec, da je mogoče dan danes, ko se vendar bije ljut boj med nami in Lahi, čegava bode Gorica, katerega boja naj- vidnej^i znak je pač le zananje lice Va- aega mesta, da je mogoče, javnim lokalom, ki so preäli v slovenske roke, pustiti laško in nemäko zunanjost. Ako bi bili to sto- rili mlačni Slovenci, ki se niso nikdar hrigali za naš narodni boj, bi bila pla- nila ^Soča*' na nje, da bi bilo joj in groza. Zdaj pa, ko dela to Gabräcek et comp., t. j. cvet narodnih kričačev, zdaj ,,Soca" ne le molči, ampak imenuje to naš bojni načrt, zavirajoče ravnanje celo narodne pirhe. Prvi dan njih lajtništva so imeli Gabršček el comp. treščiti ob tla ptuje napise ter postaviti na njih mesto daleč okoli vidne slovenske in le slovenske napiae. Gabršček hoče biti na- rodni naprednjak, kak naprednjak je to, ko nas peha nazaj v narodno mrtvilo, v narodno suženjatvo! Tudi lepaki po uli- cah vtrehjezikih, s katerimi vabi k svojim koncertom, niso narodno na- predni, take lepake dajajo tiskati dan danes tudi neslovenski obrtniki. Narodno naprednjaštvo mora pač menda delovati za narodni napredek, in napredek je za nas Slovenoe dan danea le izključna raba narodne^a jezika, in slovenaki narodni pirbi poznajo le slovenski jezik, ali pa jih ni! Koliko let ae bojujete goriäki me- Scanje za ^lovenske javne napise na mestnih poslopjih. Koliko jezika si je zbrusila v preleklom casu ,.Sočaw samo ZK to važno narodno zahtevo! Vsak alo- ver. ki javni napia so Vaši laški some- Sčaiije a kruto doslednostjo že v prvi noei odtrpali ali zamazali. Hilo je treba vro^eg«, desetletja trajajočega boja, da sie I.ahe v tem načelnem nasprotovanji utrudili. Zdaj, ko je boj izvojevan, ko so ae laški nasprotniki privadili na sloven- ske napise, zdaj pride :*^ta „Soča" in kakor v zasmeh za vso dosedanie na- rodne borbe, hvali in priporoca Sloven- cem podjetji, ki nosito izključno laški in nemški nadpis. To ni več slepilo, to jo j že> blaznost! Marsikateri slovenski trgo- J vec-začetnik bi bil rad, ker je imel po- manjkanje laskih odjemalcev (slovenskih že itak ni imel dovolii, postavil si laški napis, a imel je toliko narodnega pre- pričanja, toliko na^elne zavednosti, da mu je bila IjubSa bedn, nego rušenje narodne discipline. V nasprotnem sluöaju bi ga bila ,.Soca'1 raztrgala, in ne po krivici. Danasnja ,.Soča" pa hvali na vso sapo kot eminentno narodni edini dve pndjelji mestnih Slovoncev, ki nosita napise le v ptujih jezikih. Ali se tako vzgojuje narodno tnntvo, ali se tako krepi narodna morala? Kaj porečejo Lahi k tej narodni mlačnosti, k temu indise- rentizmu? Smejejo se nam in prav imajo! Ali jaz mislini, da „Soča", ki je tako nizko padla, ne zasluži imena narodnega glnaila, to ni niti glasilo kake stranke, ampak glasilce špekulanta rojenega iz slovenske matere, kateri slovensko pre- toklost čaanika izrab'ia za reklamo pri- vatnega, za na^o narodnost indiierenl- nega podjetja. Ako bi zaöeli slovenaki trgovci danes ali jutri razpostavljati le laške ali nemake napise, ali bi jim mogla ,.Sočau kaj reči. Nič! Ona si je na to stran za vselej zaprln sapo. Naj mi ,.SoČaa ne pricaplja s pra- znimi izgovori: Mi smo podjetje kupili s ptujimi napisi, in zarad reklame smo na- pise postili. — Uobro, živ krst bi ne imel temu kaj ugovarjati. Ali notern so imeli javnosti prikriti. da je prišlo last- niätvo v slovenske roke. „Soča" ni imela niti z eno besedico v nredniäkem delu omeniti teh gostilen — k večjemu v in- seratnem delu, ker 36 je že izneverila nekdanjemu principu, da je imel tudi ta del služiti le slov. trgovcem. Namestu tega kaj smo doživeli? Ozračje so pre- tresale bombe v obliki uvodnih člankov n narodnih velikonočnih pirhih. To jo bila že ogromna čilutska reklama, na- menjcna celi Sloveniji. Potem pa do- sledno bobnanje in hvalisanje skoraj v vsaki ,.Soči>l To aporočanje prinaša že take lapalije, da se prav nič ne začudim, če bodem nekega dne čital v „Soči" število onih, ki «o v teh dveh gostilnah od enega „Sočinega" izdanja do drugega šli na str.....In zakaj ta slepa ina- terina skrb „Soče" za dve, ptuji imeni noseči gostilni? Kratek odgovor: Ker je med njiju akcijonerji tudi lastnik „Soče", ker se imajo dobički teh dveh, naš na- rodni idealizem sramotečih gostilen ste- kati v žep tudi „Socinega" lastnika. Od vseh trgovskih in obrtnijskih podjetij, kar jih je v slovenskih rokah v Vašem mestu, ne najdete niti enega, katero bi imelo izključno laško ali nemsko lice, kakor te dve gostilni; pa naj pride kak slovenski lastnik onih podjetij k lastniku „Soče", ^ubo časa. Parna gonitev železnice torej ne mure bili drugače urejena, nega da je gonilna aila nakopiöena za yecje äte- vilo vozov v enem posebnera voznem stroju, da ae torej vozovi ne premikajo iz kraja v kraj posamič, ampak v velikih skupinah, t. j. v podobi redkih vlakov z dolgo kito privešenih vozov. Glede pre- važanja tovorov to ni nikomur v nepri- liko, pač pa glede osebnega prometa. Da ae v Lližino nekoliko kilometrov mar- sikdo rajše a konjem popelje, nego bi čakal več ur do vlaka, ali celo radi manj- kajočega via La moral kje prcnočiti, to pač vidimo na vipavski železnici; in ko- liko Studij je treba za potovanje v širni svet, da se iztuhta rabljiv potovalni načrt glede prilicaih zvez na prestopnih po- st aj ah; koliko nervozno8ti provzroča vaa- kokratni atrah pred zamudo vlaka; kako skrajno sitna je gnječa pri postajni bla- gajni ! In to je vse nasiedek redkih vla- kov z mnogoätevilnirai vozovi. Pri elek- trični gonitvi se da namesto enega dol- gega napraviti več kratkih, ki aledijo v malih presledkih ; celo vsak voz je možno posebe goniti; vsak motor se more brez vsakega pripravljanja in vsake izgube bngati za kak vozm red ; Keaar sTrSVaO za odpotovanje pripravljen (in priprav- ljal si ae lahko povsem ravnodušno, ne da bi vedno pogledaval na uro in v svo- ji nervoznosti pozabil najvažnejše stvari spraviti v kovčeg), podaj se na postajo ; ako je ravnokar vlak odäel, odide n. pr. v 10 minutah drugi v istomer, in baä tako je na prestopnih postajah kmalo priličen vlak na razpolago. Nervoznost se imenuje bolezen sedanje dobe in ae smatra najbolj kot nasiedek modernih prometnih načinov. Ellektrična gonitev vlakov obeta torej s tega pogleda izdaten napredek. 4. Električen motor ima dvojno sposobnost: pritekajoči električni tok ga žene, ako pa ga goni mehanična sila, proizvaja on električni tok. Ako se rabi v tem zadnjem zmislu, imenuje se di- namo-električni stroj. Ako sta torej dva taka stroja z nepretrgano elektrovodno žico zvezeina, in ako goniä eden stroj (n. pr. z roko, ako jo majhen, ali s paro ali vodo, ako je velik), mora se gibati tudi drugi, ki sme pri tem biti od pr- vega mnogo kilometrov oddaljen. Tudi parni stroj ima temu podobno svojstvo : Napelost pare v kotlu ga goni; ako ga oa ffoni zunanja mehaniöna aila, tlači ponu ne da izkoristiti, ie to pri elekrič- nem motorju drugače. Dokler teče vlak po ravnem ali v hrib, goni ga elektrika, ki po žici drugod v motor priteka; ko pa gre navzdol, teČe vlak sam ob sebi in bi se zaletel v skrajno opasno hitroat, ko bi ga z zevornicami ne brzdali. A tukaj je možno navadno mebanično za- viranje, ki gonilno silo zemeljske težnosti uničuje, nadomestiti na kaj koristen na- čin. Težnost kot gonilna sila namreč goni zdaj motor, ta pa proizvaja elek- trični tok; ker pa proizvajanje toka ob- rablja gonilno silo, se s tem vlak zavira, proizvajani električni tok pa po žicah odteka na mesto, kjer se vakumulatorjih Bhranjuje v porabo pri gonitvi drugega vlaka v hrib. Reči se more torej, da navzdol v o z e č i vlak pomaga drugemu se navzgor voziti, prav kakor n. pr. dve vedrici v vodnjaku, vi- se«5 r.a koncih iate vrvi, kojih eno gre kvišku, če gre drago dol. To je za eko- nomiju gonilnih sredstev velikanskcga pomena, in radi tega amatiajo ravno pri gorskih železnicah električno gonitev za poaebno pripravno. (Za rezevno mora pa voz imeti vedno tudi mehanično za- vornico.) s proänjo, naj bi vsaj zu Htoti del toliko priporoeil njegove podjetje v urednižkem tlelu „So«5ou, kakor priporoca svoji v > ptujem joziku imonovani gostilni, potem oaj se le pripravi na odgovor: Inserantni del Vam je na razpolago proti plačilu. -— In tako je: Privatna podjetja goriSkih Slovencev so v „Sočinih" očeh toliko vredna knt podjotja Lahov, to je: nič ; privatna podjetja ,.Sočinegau laatnika ao pa v ,(Sočinihi( oceh velike narodne vrednosti. Teh podjetij napredek je na- i. ." napredek, njih sreea narodna sreča, njih dobiček narodni dobi;luora. | Anton Fon, | I klobučar in gostilničar, | | Semeniška ulica st. 6. § !| ima hojialo zalo*!0 niznovrstiiili c| 1 klohukov I ^ Wt toči v >voji kmni ® I iiristna il oiii5iP a vi 11 a f ^ in postreAe tiuli z jako ukiisninii ^ öj icil i!i ® Odlikovana delavnica! ~änt. krusič7 krojaski mojster v vrtni ulici 26. l'npnnua se sl občin- | sivu v mestu in na deželi. poHolino čč. duhovsöini. — Ima l»(>tj!ifo zalng cenah. — V zalogi ima tudi najiiovcjsc in naj- ) bolj priproste vezilne apar...^ vStickaparatc), j katcre se more porabiti za vezenje (rekamiranje) ) na vsakem „Singer - jevem" _„,.^^ÄÄÄÄÄ-Äi. 5 sivalnem stroju, ter staue tai-c ^ aparatsamoTK. — Kdortorej ö hočc imeti dober in trpežen l sivalni stroj in jako po ceni, D naj si pride ogledat šiv. stroje ») novih sistemov, katere jam- či od 5 do 10 let. > Dalje priporoča najboljše < I a^* švicarske žepne ure ^m \ \ po zmernih cenah. Poprave s poroštvom ciie.^a leta. J I I*o vhch< run skein prevtlarku in proskusuji se I bode vrtakdo preprical, dai *e knpiije pri tvrdki § [ -----; J. Zornik, Gorica ; j <«OH|M»sk» uliea 7, ziniiaj mijbolji najlepši in I lenin pi'inierno mij€*eiioje blago. Fosebno pa: t Za dame: Za gospode: I Krasne okraske za obleke, H-Aznovrslno bolo in barvano I trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopico I za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazco; kolesai-je, vonlarj«; i f predpasnike, rokavice, nogavice, zadnjo novoati ovratnic, * I dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, ovralnikov, zapostnic, nogavic, š | vse potrebščine za obleko, ktkor: rokavic, hlačnikov, eopic, y podlago, sukanec, svila, gumbe, čevljov, dežnikov itd. ^ I vezenja, zaponke itd. r * Opozarja • I prečastite dame, na svojo veliko ( " zalogo obče priznano najboljih V | modercftv vsake cone. 4 ) Za birmarce Za slavnosti I I in otroke; rokavice, nogaviee, in drugei veselice: vsakovrntne A I pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi I čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. j } WG~ Cene brea vsako konkurence. pel a\i) in pnpravo ^t^<^lovollnv itd. I'l'tipisani pripororji shivn :.iu ob- c'iiistvti v Goricti m na de/.Hi stoj'o prodajafnicQ j&stvin. V ziilogi inia kavc vsoh vrst, raz- \\r\\o mokf* iz MajilitVv< ^a mlin;i v Kranjn, nadaljo iina tudi raznovrstnt» pijacJc nn prinvr: fruncoski Cognac, pristni kranjski brinjevec. domari tropinovec, (ini rum. raziiOna vina, gorsii'ß (Sens.) Ciril-Mflodovo kavo in lliril-Metodove nžig:ili(M'. — V zalogi se do be tudi te- stenine tvnlkc Žnideršič & Valencia v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajnče blagn. — Postrežlia točna in po zmernih cenah. Z odlitinim spoštovanjem Josip Kulin, ii'novcc v Scnu'iiiski ulici li. &tv. 1 I I'v bmlni h!mt ) Ivan Bednarik |H"i|>or*Mi^^. .^flMfife. M L. . ifflHk. o ¦i' y in nu vknji/lto i>o WJ.slt „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane •a glavnimi in opravil- nimi dolozi. Glavni do- leži po 2OOK, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katero obrestujopo dogovoru. I)railne lire VHiik dun od N. ure /jutraj l»a do 1. lire iionoliulnc.