/

7
i ^^
list aUfMikfli delavcev v AmerikL
in the United Bsued every day Sundays and Hofidajra
IZLEFOH PISARNE: 4687 OOKTLANDT.	Entered as Second Olass Matter, September 21, 1908, at the Port Of flee at New Yerk, H. aafer the Act ef Congress of March 3, 1879.	TMUKFON PISAB2TE: 4687 OOllfaUEN,
NO. 106. — ŠTEV. 106.	NEW YORK, THURSDAY, MAY 6, 1909. — ČETRTEK, 6. VEL. TRAVNA, 1909.	VOLUME XV LL — LETNIK XVH
Zasedanje kongresa. Zaključek v juliju.
ZASEDANJE KONGRESA BODE TRAJALO BAJE VSE DO 1. JULIJA
Eakasaelost je nastala vsled revizije tarifa, ktera se ni dokončana.
SLAP AD NI SENATORJI.
Washington, 6. maja. Vsa prerokovanja, da bode predlog glede revizije tarifa izgotovljen do 1. junija, so sedaj splavala po vodi in na to nihče rež ne misli. Da bode šlo vse tako gladko, je misiil tudi oče revizijskega predloga, senator Aldrich, lcajti e tem je zatrjeval celo predsedniku Taftu, ki je nekaj ča.-a njegovim latrjevanjepi tudi verjel.
Razse spremembe in razna za si iia-nja ▼ avrho pravilne revizije tarifa so pa dale toliko dela, da sedaj nihče več »e misli na to, da bi bil predlog Lsgotovlje* in sprejet do 1. junija. Carino eo nameravali namreč v pr-vej vrsti povišati, toda sedaj se je mnenje in mišljenje v zapadnih državah povsem preinačilo in 7.apadni sen a t« rji tab te vajo. da se tarif prei-r.aei tak«, da postane carina manjša, nego je sedaj. Te zahteve se sedaj vedno 'balj množe in tako ni izključeno, da bodo morali vse ono, kar so d »sedaj v kongresu o tem vprašanju zaključili,' predelati, da zadovoljijo zapada Tozadevne zahteve so se najprej« »glasile v državi Iowi, toda od tam so se razširjale dalje proti sapada, tako, da so sedaj po-tale »ko raj spložne.
Nesreča na morju.
Štirje vtonili.
PRI FAULKNER'S ISLANDTJ SE JE POTOPILA LADIJA SUSQUEHANNA Z VSEMI LJUDMI.
Ladij e, nakrcane s premogom, so bile na potu iz New Yorka v Providence, R. I.
SILEN VIHAR.
Zahtevajo odškodnino. Prohibicijonistična škoda
DELAVCI DRŽAVE MISSOURI, KI BODO OŠKODOVANI VSLED PROHIBICI-JE, PROTESTU-JEJO.
Sprejeli so posebno resolucijo, s kte-ro zahtevajo odškodnino.
VNIČENE EKSISTENCE.
PRVIČ V ŽIVLJENJU VIDELA AVTOMOBIL.
Prestrašila se ga je tako, da se Je j onesvestila.
Mary Reid, ki je stara 86 let, j«
včeraj v prvič v svojem življenju vi- i dela avtomobil, k terena se je tako prestrašila, da se je na mestu onesvestila.
Ko je bila Reidova stara 66 let, se je nastanila v ubožnej hiši Kings i oountyja v Flatbusbu, Brooklyn, in potem imenovane hiše dvajset let ni ostavila. Tudi na ulico ni mogla videti, kajti zgradba je ograjena z visokim zidom.
Ran« včeraj zjutraj je pa prišia is poslopja in tako je šla skoraj miljo daleč pel, ko je na vogalu Schenectady in Atlantic Ave., ugledala avtomobil, ki je z vso hitrostjo vozil in trobil. Par trenotkov zu tem se je onesvestila in policaji so morali pozvati takoj ambulaneo, s ktero so potem Reidovo odpeljal: nazaj v bolni-eo in potem zopet v ubor.no hišo. Na pota je zdravniku pripovedovala, da ! je bila nekaj časa v peklu in da je 1 videla Mr. Satana.
New Haven, Conn., 5. tnaja. Pri Faulkner's Islandu, nedaleč od tuk. mesta se je v minolej noči potopila premogova ladija Susquehanna in tem povodom so vtonili kapitan Marshall A. Percy, njegova žena. njegov sin in jeden mornar. Z isto ladijo zajed no so plule tudi razne druge ladi-je nakrcane s premogom iz New Yorka v Providence, R. I. Nekoliko mornarjev se je rešilo s tem, da so po-skakali v morje, nakar so jih ribici, ki love ostrige rešili in dovedli sem-kaj.
Su-qu<'hanno je kajedno 7. osmimi drugimi ladijami vlekel v lačni par-nik Chas. B. Sanford. toda vsled viharja so se potrgale vrvi in tako so ladije Moosic, Wyoming in ^Anthracite ne/.nano^kam odplule. Ko se je Susquehanna pričela potapljati, »e je kapitan s svojo ženo in otrokom skušal reliti v rešilni čoln, kteri se je pa takoj razbil, ko ^o ga spustili v morje in tako so vsi trije utonili. Truplo kapi ta novega sina so kasneje našli in pripeljali semkaj. Deček je bil star 11 let. Ostalih trupelj ni bilo mogoče najti.
Tudi vlačni parnik Resolute je vlekel nekoliko ladij v Providence, toda na potu so se v vihaiju odtrgale ladije Victoria, Columbia in Stella Calhoun. Columbia je kasneje pri Momauquinn zavozila ra peščenine, dočim se je Stella potopila.
ROOSEVELTOV REKORD.
Levi padajo kakor muhe pred njegovo puško.
Nairobi, angl. izt. Afrika, 6. maja. Predvčerajšnjim se je Theodore Roosevelt napotil zopet na lov na leve in predno je bil lov končan, sta morala zopet dva leva pustiti svoje življenje v s lad Rooseveltove puške. Lepe živali so zasledili v visoke j travi. Od minole sobote nadalje je Roosevelt ustrelil pet levov in jedno levinjo in s tem dosegel rekord streljanja levov v angleškej iztočnej Afriki.
St. Louis, Mo.. 5. maja. Izvrševal-ni odbor tuk. unij pivovarniškili delavcev je včeraj izročil senatu in zastopniškej zbornici države Missouri sklep, v kterem se trdi med drugim: "V slučaju, da bode sklep pro-hibicijoni^tične stranke, vsled ktere-ga naj se po vsej Missouri uvede prohibicija. za ktero naj glasuje prebivalstvo države, sprejet, potem naj se zajedno <krbi tudi za to, da se ustava v toliko spremeni, da bode določala, da dobe vsi oni ljudje, kteri bodo radi take postavodaje oškodovani. tudi primerno odškodnino. V to svrho naj se imenuje posebna komisija. ktera naj preišče škodo, ktero bodo imeli vsi oni ljudje, kteri bodo radi novega zakona prišli ob delo in zaslužek. Vsled tega se sklene, da mora država skrbeti za vse one deset tisooe ljudi, kteri pridejo ob delo radi razdejanja industrije, v kterej je naloženega na milijone dolarjev kapitala. Nadalje naj država tudi skrbi za to* da bodo žene in otroci teh ljudi preskrbljeni in sicer s tem, da vsem tem ljudem preskrbi država delo in tak zaslužek, kakoršnjega dobivajo sedaj pri delu v industriji, kojo hoče država vničiti."
Denver, Colo., 5. maja. Vrhovno sodišče države Colorado je danes razsodilo, da zasebni klubi niso opravičeni razpečavati svojim članom o-pojne pijače. Ta razsodba se pred vsem nanaša na ložo Elkov v Canon City.
Baltimore. Md.. 5. maja. Ker je tuk. mesto povišalo gostilniško licenco od $500 na $750 na leto, je bilo nad 500 gostiln prisiljenih prenehati s poslovanjem.
in vojna. Svetovni mir.
V CHICAGU JE NEKI THOMPSON DOKAZAL, KAKO JE MOGOČE VZDRŽATI SVETOVNI MIR.
Vsako vojno mora voditi in vzdrževati le delavstvo, ktero toraj vojno lahko prepreči.
NEIZVRŠLJIVI NASVETI.
Chicago, 111., 5. maja. Pri včeraj-šnjej seji nacijonalne rnirove konference, je nastopilo mnogo govornikov. Nekteri govori so bili dokaj dolgočasni. Tako je med drugimi govoril profesor William L. Hull iz Pennsylvanije, ki je najpreje čita! dolgo poročilo o haaškej mirovnej konferenci. Pri tem je čezmerno hvalil velika Američana Elihu Roo-ta in Jos. A. Choateja.
Obravnave so bile zelo dolgočasne, dokler ni pričel govoriti Chas. D. Thompson iz Milwaukee, Wis., kteri je med drugim dejal: "Kadar se vrši kaka vojna, jo morajo izključno le delavci voditi. Delavci namreč grade vojne ladije. in delavci pridobivajo premog, s kterega pomočjo se gibajo te ladije. Delavci so zopet, kteri vozijo vlake, na kterih se pre-va/.a vojaštvo in tudi delavci morajo skrbeti ?a to. da dobivajo vojske brzojavna poročila. Ako delavci ne bodo več hoteli iti v vojake in ako ne bodo pridobivali premog za vojne svrhe in tudi ne izdelovati municijo ter voziti vojaštvo — potem bode vojna nemogoča."
Potem je govoril tudi Robert Paine, predsednik ameriške mirovne družbe, kteri je povdarjal, da kapitalisti do sedaj niso ničesar storili, da bi svetu zagotovili mir. Njemu je sledil z govorom delavski vodja Sam Gompers, kteri je povdarjal, da od vojne svet nima nič druzega. kakor vdove in sirote. Ako že diplomatje ne morejo skrbeti za to, da se izpo-sluje svetovni n:ir. potem morajo ljudske mase med seboj skleniti pogodbe, ko je bodo jamčile /a »^di^e-vanje miru.
Mir v Malej Aziji še ni zagotovljen.
V ADANI JE PRIČAKOVATI VSAKI ČAS NOVEGA KLANJA KRISTJANOY.
Dosedaj so mohamedanci poklali 30 tisoč kristjanov.
VOJAŠKI IZGREDI.
Adana, Anadoli, 5. maja. V Aada-ni še vedno ni zavladal pravi red, kajti nasilje je še vedno v ospredju in pravice ni nikjer najti. Te dni je bilo v mestu zopet mnogo ljudi ubitih. V pokrajini Adani so dosedaj mohamedanei poklali najmanj 30 tisoč kristjanov in 35.000 ljudi je o-stalo brez stanovanja in hrane. Samo v mestu Adani je bilo 6500 ljudi pobitih. Sedaj je v mestu 4000 vojakov, kteri so pričeli po mestu pleniti, požigati in streljati na prebivalstvo. Vojaki se ne zmenijo za lastnino inozemoev. Obe francoski šoli sta razdejani In tudi ameriške trgovinske koristi v Adani bodo najbrže za vedno vničene.
Novemu valiju se dosedaj še vedno ni posrečilo pridobiti si zaupanja, tako da izgleda vsa stvar še vedno tako, kakor da žele oblasti vse kristjane zatreti.
Vojaki, ktere je vali poslal gasiti, so pričeli gasiti s — petroljem, tako, da so se požari še povečali. Vsa pisma in brzojavke pregledajo cenzorji, tako. da ^e o pravem položaju v notranjih pokrajinah še vedno ničesar natančnega ne ve.
Mohamedanci so postreljali vse polno žensk in pripetilo se je tudi, da so dovajali jedno žensko za drugo iz njihovih skrivališč, na kar so vsako posebej ustrelili.
Četa sto Armencev se je udala vojaštvu, ktero jih je potem odvedlo na prosto polje. Tu so vojaki ukazali, da se morajo ženske postaviti v stran, in ko se je to zgodilo, so vse njihove može postreljali. Tem povodom so postreljali tudi mnogo žensk, ktere so skušale rešiti svoje može.
Perzija je zopet ,lz Avstro-Ogrske.
ustavna država. Fran Josip bolan.
ŠAH SE JE UDAL RUSKIM IN ANGLEŠKIM ZAHTEVAM, IN JE UVEDEL ZOPET USTAVO.
Le na ta način je mogoče v Perziji ^ uvesti mir in red. Nove volitve.
PERZIJA IN TURČIJA.
Teheran, Perzija, (3. maja. Šah je podpisal dekret, s kterim dovoljuje Perziji novo ustavo. V dekretu pov-darja vladar, da zamore v Perziji zavladati le potom ustave zopet mir in red, od kterega je blago-tanje vsega prebivalstva odvisno.
V kratkem izda šahova vlada nov volitveni zakon in nove - olitve v parlament se bodo vršile potem dne 19. julija. Takoj na to se vrši slavnostna otvoritev parlamenta.
Petrograd, 6. maja. Semkaj se poroča, da je turško vojaštvo zasedlo perzijsko mesto Urumijo v sevemej Perziji. Rusko ministerstvo inoetra-nih del še ni dobilo tozadevnega potrdila.
Carigrad, 6. maja. Turško ministerstvo inostranih del izjavlja, da turško vojaštvo ni zasedlo perzijsko inesto Urumijo. Tudi v glavnem stanu perzijske ustavne stranke, kteri nahaja v Carigradu, se zanikuje ta vest. Mogoče je. da se je nekoliko rodov Kuraov pojavilo v bližini imenovanega mesta, tako, da so razmere v okolici mesta postale nevarne. V o-stalem je pa Urumija dobro utrjena in se zamore braniti večjim eetam dobro organizovanega vojaštva.
PRIJETA JAPONSKA LADIJA.
ffsesHlf so jo pri prepovedanem *	ribarenju.
Seattle, Wash., 5. maja. Iz Sitke t A laski se brzojavlja, da je carinska ladija Zjed. držav tamkaj prijel* japonsko Jadranko imenom Kaiahen, na kterej j« bilo 30 ribiiev, ki so na prepovedanem vodovja ribarili. Ko so se aaši približali Japoncem, so slednji skušali uteči, toda to se jim ni posrečilo.
Japonci" trdijo, da bo se približali obrežja, ker je na odprtem morju divja! vihar. Na njiho"yj ladiji so naffli tad i deset tulnjevih kož. Vse Japonce so zaprli v Sitki.
Praznik neodvisnosti.
Providence, R. I., 5. maja. Tukaj so včeraj na slavnosten način proslavili spomin na proglaienje neodvisnosti države Rhode Island od Anglije, kajti država Rhode Island je proglasila svojo neodvisnost že dne 4. maja, otaroma dva meseca pred ostalimi kolonijami. Praznik so proslavili po vsej državi. V večjih mestih, kakor
Brigata so o pohadne proslavili
Koristen ženski klobuk.
V Flushingu na Long Islandu imajo dekleta ravno tako moderne klobuke, kakor ona v New Yorku (peach basket), kteri so okrašeni z umetnimi češnjami.
Neka gospodična je včeraj, pokrita s takim klobukom, šetala po tamoš-njem Broadwayu blizo starega sodnega poslopja, ko je nek ptič (robin) ugledal njen klobuk in češnje. Ptič ni pomišljal, temveč je priletel na njen klobuk. Gospodična je pričela kričati in je takoj prijela za klobuk. Ptič ni mogel več zle tet i, kajti noge so se mu zapletle med trakove na klobuku. Gospodični in ptiču je potem prišel na pomoč nek možki. ki je rešil gospico. dočim je robin veselo ušel.
Proti naturalizaciji Japoncev.
Norfolk, Va., 5. maja. Zvezino sodišče za iztočni okraj Virginije je zavrnilo naturalizacijski predlog Japonca Namyo Bessho, kteri je nad-steward naše vojne mornarice. Prosilec se bode proti odloku pritožil.
Vročina prihaja.
Washington, 5. maja. Vremenski urad naznanja, da postaja na ravnih državah hitro vroče vreme, kajti v Kansasu kaže toplomer že 88 stopinj in v Abilene, Tez., celo 94 stopinj nad ničlo.
Danes je tudi v New Torku postalo vrofce.
LASJE NEMŠKEGA "VELIČAN- j STVA" NA PRODAJ.
Viljemov brivec ponuja lase nemškega cesarja.
Pittsburg. Pa.. 5. maja. Ravnatelj I tukajšnjega Carnegiejevega zavoda, ; William J. Holland, naznanja, da je dobil iz Berolina nenavadno ponudbo, ktera svedoči, da tudi na nemškem ildvoru" vlada veliko pomanjkanje.
Hollandu piše namreč brivec nemškega "veličanstva" in ponuja za drag denar imenovanemu ravnatelju lase nemškega cesarja Viljema in o-stalih članov cesarske obitelji. Brivec trdi, ako se napravi kupčija, da bode zvezal lepe šopke cesarskih in druzih las, na ktere bode prilepil originalne znamke, ki bodo zatrjevale, da so cesarski lasje originalni. Za te lase zahteva malenkost — $75,000.
Tukaj so prepričani, da brivec ne prihaja s to ponudbo z lastno iniei-jativo, temveč da nastopa v imenu
nemškega resarja. kteremu vedno primanjkuje denarja, tako. da je sedaj celo pruel prodajati svoje in svoje družine lase. Umestno bi bilo kupiti saj jeden šopek njegovih las. da se tako preiščejo, kajti nikakor ni izključeno, da se v njih ne najde bacil neumnosti, ktera je dika Ho-henzollerncev. Ako se pa baeilov ne najde, potem se odkrije na teh laseh gotovo kaka gnldica...
Podzemsko jezero.
Silver Lake, Ind., 5. maja. Med ©ountyjema Kosciusko in Wabash se je nahajalo veliko podzemsko jezero, za ktero pa dosedaj ni nihče vedel. Včeraj je pa jezero nepričakovano izstopilo, tako, da je voda preplavila vso okolico is da je cesta sedaj pod 20 čevljev globoke vodo. Jezero je polno rib, ktere nimajo oči.
AMERIČANI V Y0K0HAM0.
Prvo brodovje pacifičnega ladjevja bode proslavilo na Japonskem praznik neodvisnosti.
Washington, 5. maja. Rear admiral Giles B. Harber, poveljnik tretjega brodovja našega pacifičnega vojnega ladjevja, je odplul s križarkami Cleveland, Denver, Galveston, Chattanooga in Charleston iz Kobe v Yo-kohamo. Vojne ladije so sedaj na običajnem poletnem križarenju in bodo ostale v Yokohami dolgo časa, predno se-vrnejo na filipinsko vodovje. Par križark ostane najbrže do 4. julija v Yokohami, kjer bodo naši mornarji proslavili praznik proglaše-cja neodvisnosti.
CASTRO ZAUPA ŠPANCEM.
Zdravniki ga pošljejo na Canarsko otočje.
San Sebastian, Španska, 6. maja. Bivši venezuelski predsednik Cipria-no Castro naznanja, da so mu njegovi zdravniki svetovali, naj odpotuje na Canarsko otočje. Zajedno je tudi izjavil, da upa. da španska vlada nima ničesar proti temu, kajti v i nadalje se ne bode brigal za politiko.i Santander, Španska, 6. maja. Sem- j kaj došli novi venezuelski konzul iz- i javlja, da trditve, vsled kterih bi ve- j nezuelska vlada zaplenila Castrovo j premoženje, niso resnične. Konzul i tudi trdi, da si nihče v Venezueli ne i želi Castrovega povratka.
SLOVENSKE NOVI OB.
V staro domovino se poda na obisk iz New Yorka in Brooklyna več rojakov in rojakinj ter se odpeljejo v soboto s parnikom Martha Washington; med temi so: Mrs. Marija Zevnik z otrokom, Mrs. Apolonija Vaupotič z 'otroci, Mrs. Ivana Pauli z otrokom, Miss Barbara Ribtar in Fanny Pajer, vse v Domžale; Miss Ivana Skube v Ribnico; Mr. in Mrs. Frank Kjump iz Brooklyna v Kočevje. Vsem želimo srečno pot in obilo zabave !
Velik štrajk v Parizu.
Pariz, 5. maja. Vlada je pričela danes počasi pošiljati vojaštvo v Pariz, da se tako pripravi na novi veliki štrajk brzojavnih poštnih a-raduikov. ^ Poštni vslužbenci, ki zbirajo pisma, so sklenili pričeti s štraj-kom, toda dan, kedaj naj prično, še niso določili. V ostalem je pa vse delavstvo in uradništvo prepričano, da bode vlada morala odstopiti, kakor hitro se snide zopet poslanska zbornica, kar se bode zgodile dne 11. maja.
BISER V OSTRIGI.
Vredna je bila $600.
South Norwalk, Conn., 5. maja. Nedavno je ribič na oštrige William Redding našel v nekej oštrigi velik biser, kterega je pokazal svojemu tovarišu Horace A. Saundersu, kteri mu je dal za biser svojo ladijo. Redding je bil prepričan, da je napravil dobro kupčijo, kajti ladijo je kmalo nato prodal za $300. Saunders se je pa z biserom napotil v New York, kjer ga je prodal za $600, tako, da misli sedaj njegov tovariš povsem drugače o svojem "dobičku".
Oštrigo z velikim biserom je našel blizo South porta. Biser je ravno tak, kakor so oni. ki prihajajo iz o-toka Ceylona in tako lepega bisera se še nikdar ni našlo v connecticut-skem vodovju. Sedaj so se napotili vsi ribiči tukajšnjega okraja na lov na oštrige, ker mislijo, da bodo našli še par biserov po $600.
Požar ▼ Cambridge.
Cambridge, Mass., 6. maja. Poslopje starega gimnazija v tnkajšnjem mesta je včeraj zgorelo. Pri gašenja sta bila dva gasilea ranjena. Mate-rigslma ikoda zaafta $75,000
KOMISIJA ZA REPUBLIKO LIBERIJO.
Njena tragikomična o so da; zamorci in beli.
Washington. 5. maja. Vlada je, kakor znano, imenovala posebno komisijo, ktera naj preišče po Zjedinje-nih državah ustanovljeno republiko zamorcev, Liberijo v Afriki, kjer so zavladale radi Francije in Anglije neke potežkoee, tako, da so meje zamorske republike sedaj v nevarnosti. Komisijo tvorita dva bela in jeden zamorski član. Prva neprilika te komisije je bila ta, da beli komisar Morgan Shuster ni hotel potovati skupaj s svojim zamorskim kolegom. Vsled tega je odstopil. Na njegovo mesto je vlada imenovala druzega belega komisarja. Toda s tem 5e niso bile vse neprilike odstranjene, kajti bela komisarja nista hotela potovati v Afriko s svojim zamorskim kolegom kot ravnopravna potnika na jed-nem in istem parniku. Vsled tega je vlada sklenila, da pošlje v Liberijo tri parnike, namreč za vsakega komisarja po jednega. Malo, predno bi pa križarke morale odpotovati, se je dognalo, da kri žarka Salem za potovanje ni sposobna in tako sta od-pluli le dve križarki: Birmingham in Chester. Danes je pa vlada dobila iz Cape-Verdskega otočja brzojavko, da križarka Birmingham ne more pluti dalje, ker se je stroj "pokvaril". Vsled tega so se morali vsi trije komisarji ukrcati na križarko Chester in sedaj potujejo vsi trije na jednej in istej ladiji v Liberijo. Zamorski komisar se na ladiji baje nepopisno smeje, kajti oba bela komisarja sta prišla sedaj na ono ladijo, na kterej on potuje.
FRAN JOSIP JE NEVARNO ZBOLEL IN VSLED TEGA NE MORE POTOVATI NA OGRSKO.
Na Dunaju se pripravljajo na izzivanja domačinov s štafažo nemškega cesarja.
NOVI DAVKI.
100 let star Indijanec je umrL
Bay Shore. L. I.. N. Y., 5. maja. Tukaj je danes umrl 100 let stari Indijanec Jacob Bunn. ki je tekom zadnjih 60 let služil na posestvu Frank Lawrenceja. Starega Indijanca so imeli vsi radi, kteri so ga poznali. Pokojnik je bil polnokrvni Indijanec iz rodu Shinnecock. Večkrat je pripovedoval, da bi lahko postal glavar, potem, trt) je glavar Bunn umrl. Ker je pa imel na farmi lepo življenje in dobro postelj, ni hotel -sprejeti gla-varske časti. Pokojnik ostavlja deset sinov, jedno hčerko iu mnogo vnukov ter pravnukov.
Dunaj, U. maja. \\ -ri. ua je Fra«» Josip nevarno zbolei, ktere j* \ iada nedavno morala dement i rati, se sedaj kljub vsemu dement i razi ju potrjujejo, tako, da je v vladinih krogih zavladalo obilo skrbi za starim cesarjem. Vesti o cesarjevej bolezni prihajajo pred \>em semkaj iz Budimpešte, kamor bi mora. Fran sip te dni potovati, kar mu je pa radi bolezni nemogoče. Cesar se je prehladi!, ko je sel nedavno \ mrzlo m nezakurjeno cerkev minoritov.
V kratkem mora priti na Dunaj, nemški cešar z namenom, da izziva avstrijsko prebivalstvo. Ker se pa prebivalstvo oglasa proti temu izzivalnemu obisku, je tudi mogoče, da mora Fran Josip bolezen simulirati, da se tako spremene sprejemne slav-nosti vsiljivega nemškega Viljema. Inače pripravljajo avstrijski "neui-ci" vse potrebno, da bodo Viljema lepo sprejeli iu hajlali. Z Viljemom pride na Dunaj tudi njego\ državni kancler Bueiow.
Poslanska zbornica se mora baviti s povečanjem davkov, kajti drugače m mogoče rešiti zavožene avstrijske finančne politike. Vlada bode sedaj izdala nove bonde, da tako pokrije zadnje velike dolgove, ktere je napravila z mobilizacijo proti mali Srbiji. Pred vsem nameravajo sedaj zopet povišati davke na žganje in na pivo, da saj nekoliko popravijo avstrijske finance in avstrijski kredit.
Budimpešta, 6. maja. Tukaj nameravajo prirediti velike demonstracij* povodom prihoda Fran Josipa, da i ko zahtevajo uvedbo splošne in jed-nake volilne pravice. Načrt je pa vlada preprečila s tem, da je ukazala Fran Josipu priti preje sem, kakor je bilo določeno.
Štrajk v Buenos Ayres se nadaljuje-
Buenos Ayres, Argentina, 6. maja Generalni štrajk, kterega je uprizorilo tukajšnje delavstvo kot protest proti brutalnej policiji, ktera je dne 1. maja postreljala nekoliko delavcev, se nadaljuje in v mestu nihče ne dela. Promet še vedno počiva.
Včeraj se je tukaj vršil poseben ministerski svet in pri tem se ji sklenilo, da vlada za sedaj še ne bode proglasila nam mestom izjemno stanje. Inače je pa Buenos Ayres pc*-dobno pravemu vojaškemu tabora, kajti vse ulice in trgi so polni voja^-štva, ktero mora spremljati vsak voz, ki se pojavi na ulicah. Odbor štrajka je odredil za danee in jutri nove demonstracije.
Danes se je pričel tadi v mestu Rosario generalni štrajk.
Denarje v staro domovm*
pošiljam«.
za $ 10.35 ............ Bi krori-
za 20.55 ............ ltt kron.
za 41.10 ............ 200 kron.
0
za 102.75 ............ 500 krou'
za 205.00 ............ 1000 kroc
za 1020.00 ............ 5000 kros.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popelnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačaj*, c- kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je aajpriHč~ neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pisma, veš je maske po Domestic Postal Me sej Order ali pa New York Bask Draft-
FRANK CAKSEB 00. 82 Cortlandt St, New Tort, IT. T 6104 St. Clair Ave, M. S., Otto. . \
eijBMStior
(a corporation.)
RmtfcJAKS KK Pia
vWtoR VAr.TAV'EC, Becrataxv.
LOUIS BKNEDIK, -------
postne pekarne, t kterih m kite m boletoi, koj« se potom raxp«*j*jo po Imenovanem dela	Drf*
■ cost zdravstvene oblasti nsfcfca m sta je toraj, da se imenovane pekarne zapro in da se izpoeluje delavcem teko Življenje, kakorino ne bode delalo največjemu amerižkemu mesta sramoto.
i of the oorpormtion and addresses of above officers: 82 Cortlandt Jtreet, Borough of ManhatUn, New York City, N. Y.
celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" pol leta.........1.50
" leto za meeto New York . . . 4.00 " pol leta za mento New York . . 2.00 " Evropo za vse leto . . . . 4.50
" 44 " pol leta.....2.50
" " " oetrt leta .... 1.75
••GLAS NAR<JI)A" izhaja vsak dan iz-vzemAi nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voicv of the People") i^«ae<l every dav, except Sandavi Holidays'. Suiwcription yearly $^.00.
and
AJv«rtiM<tmcntM on Hicrcoment,
Dopisi brez ;>o«lpi>a in u-obnosti se ne natisnejo.
Denar naj blagovoli pošiljati po — Money «»rder.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da -e naru tn>li prejšnje blvuli^o naznani, da hitreje najdeno -naslovnika.
Vojni
Dopisom in po-iljatvam naredite ta na-*Iov :
"GLAS NARODA"
WOoitlandt St..	New York City.
Telefon 4H«7 Cortlan.lt.
Pekarne,
Poročali smo, da so pričeli inozemski peki, ki delajo v malih pekarnah na dolenjej iztočnej strani naS^pra mesta, štrajkati. Ta štrajk je imel dosedaj toliko koristi, da se jt» Raj širša javnost pričela, baviti 5 pekarnami v imenovanem delu me-Klft in da se je dognalo, da se takaj ju re kruli še vedno po evropskem na-niiu in v pekarnah, ki niso prav nič boljše, kak'i?- one v evropskih manjših mestih.
i stroški io siromaštvo.
Kakor smo poročali, se je te dui v Chieagu, 111., vršil nacijonalni mirovni kongres in tem povodom je predsednik imenovanega kongresa v svojem govoru povdarjal, da je število vojn v mlajšej dobi vedno manjše in da tudi poškodbe, kakor i število mrtvih v sedanjih vojnah ni več toliko, kakor je bilo v starih časih. Medtem, ko pa vojne niso več tako mnogoštevilne, kakor so bile preje, se pa v sedanjih časih vrše mnogo večje priprave za vojne, tako, da mora te priprave čutiti vse prebivalstvo, pred vsem pa ono stare Evrope.
Šest milijonov mladih in krepkih mladeniče v mora v Evropi zgubljati čas s tem, da postavajo po vojašnicah in da delajo škodo na polju. Vse te mladeniče mora preživljati siromašno evropsko prebivalstvo s žulji svojih rok. Vojaki bi deželi mnogo bolj koristili, ako bi delali na polju, ali pa pri obrtnih podjetjih in tako bi svojej domovini mnogo bolj koristili, kakor s postopanjem. Anglija ima za svojo vojsko in mornarico vsako leto po $444,000,000 izdatkov, toda tudi ta svota še ne zadostuje in tako bodo te izdatke povečali za letno svoto v znesku $78,000,000, kteri denar bodo morali plačati večinoma lc siromašni sloji prebivalstva. Vsaka dežela, v kterej je militarizem razvit, nazaduje, kajti ves napredek se uniči z vojaštvom, kar nam naj-1k)1j dokazuje Nemčija, ktere dolgovi neprestano naraščajo, dasiravno je tamkaj industrija razvita. Militarizem je v Nemčiji kriv, da mora pre-
Vmb Hjim in
Sem: Bog Vas ihti
Peter BlatniS, P. 0. Box 422, Dorango, Colo.
Deaver, Odo. Dragi gospod urednik:—
Pri nas vlada Se vedno zima, le
vi eme je nekoliko boljše, kakor je bilo. Tudi delo se še ni obrnilo na boljše. A* topilnicah se dela jedva polovico toliko, kakor preje. V gorovju je pa še obilo snega in vsled tega je pri nas mnogo ljudi brez dela. V kratkem se pa prične zopet povsodi z delom, kajti tako se splošno govori. Toda med obečanjem in izpolnitvijo obljub je vedno velika razlika. V ostalem nam pa tudi Japonci kvarijo delo, ker delajo povsodi za manjšo plačo, kakor mi. Pozdrav Yam in naročnikom.
J. Patrick.
Poljub.
Povest iz gorskega življenja čelkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla
Celo veliki časopisi, kteri se ina-za pek.' sploh ne zmenijo, se se- bivalstvo trpeti nepopisno pomanjka-
<iaj zgražajo nad razmerami, ki vladajo v omenjenih pekarnah. Tako piše med drugimi časopisi "Evening post" o življenju vslužbencev last-
nje in siromaštvo. Vse ono, kar velja o Nemčiji, velja naravno tudi o drugih deželah Evrope, dasiravno ne v tolikej meri. Z ozirom na siroma-
kov imenovanih pekarn med dru- šlvo zavzema sedaj Nemčija prvo mesto med vsemi državami na svetu. Tudi Avstro-Ogrska, ki je siromašna dežela, je v minolej jeseni pronašla, kaj znači militarizem, kajti za mobilizacijo proti malej Srbiji je potrošila ves svoj denar in vrhu tega je morala še napraviti velikanske državne dolgove.
Navedbe v govoru imenovanega predsednika so resnične in dokazujejo našim postavodajalcem v najlep-šoj luči. da ne smejo ravnati po evropskih vzgledih.
DOPISI.
pini tudi sledeče:
"Peki na dolenjej iztočnej strani pa&ega mesta «o po njihovem življenju le napol ljudje. Skoraj vse svoje življenje morajo prebiti v temi, kamor ne prihaja nikdar sveži zrak i), svetloba. Le tu pa tam, ko počivajo, je te ljudi-videti, kako prihajajo iz pekarn, slabotno oblečeni in potreseni z moko. Tako prihajajo fu pa tam na solnčni svit, da si privoščijo kako čašo pive. Včasih je 'li'li videti kakega takega peka, ko m'*«* veliko košaro iz pekarne v bližnjo prodajalnico.
Ti peki so postali pravi prebivalci j votlin, kajti oni so prisiljeni prebiti ; v temi večino svojega življenja. Ka-, dar pridejo na prosto, tedaj jih peko uri, ker niso priučeni svetlobi in ker; Cenjeno uredništvo:— imajo poleg tega polne oči prahu. Votline, v kterih delajo, so vedno vln/ne in v njih je tak zrak, da je dihanje jedva mogoče. Iz velikih peči prihaja neznosna vročina in duh večinoma črnega kruha, kakoršnjega ljubijo inozemci, je oniamljiv. Često-krat morajo delavci delati |>o šestnajst ur na dan in vse to v delavnicah. ki so običajno tako globoko pod zrinljo. ali pa tako zazidane, da v nje ne pride nikdar naravna dnevna svetloba, kajti vse delo se mora izvršiti pri umetnej razsvetljavi."
Tako piše imenovani list, ko popisuje osodo pekov na dolenjej iztočili'] strani našega mesta. V tem popisu se pa nahaja tudi stavek: 44Ti p*-ki so postali pravi prebivalci vot-
Durango. Colo.
Redkokedaj se kedo oglasi iz našega kraja v Vašem cenjenem listu, toda tudi jaz nimam kaj veselega poročati, kajti nemila smrt je pohvala našega rojaka Dionizija Vrhovni ka, ki je umrl dne 14. aprila. Pokojnik. ki je bil doma iz vasi Tunj-ee, je odšel imenovanega dne zjutraj kakor po navadi na delo. Predno je pa odšel od .loma, je še zaigral par veselih na svoje citre. Delal je pri stroju, s kterim se tare ruda. Ko je piegledoval steklenice, v kterih je olje za stroj, je bil premalo previden in tako ga je veliko gonilno kolo vrglo na gonilno jermenje, ktero ga j.- v jednej minuti strlo. Nesreča se je pripetila dopoludne ob 8:30. Po-
(Konec.)
Lukaš je dolgo premišljeval in se posvetoval s služkinjo, proti kteri strani se je Vendulka obrnila — a zaman. Konečno mu je šinilo v glavo, da bi jo mogla najprej izslediti stara Martinka. Vedno je hodila po svetu, vsakotoliko je slišala o čem, lahko je povprašala pri tihotapcih, da li niso na Nemškem kaj culi o Vendulki. Med tem časom je potla-čeval v sebi vsako drugo željo, hotel je samo to, da bi prišla kar najprej domov in bi zopet zavladale navadne razmere.
Bilo mu je znano, da se stara Mar- i tinka proti jutru vrača od svojih taj- J nih opravkov, začelo se je že svitati,
T	'
Mm m Btteltf aamft is J«Jb* pištole, imel * v Vsaki	Aw in odda-
jal VEMa utmilist, Ko je M 1» jMrtK. T m&xrr, fce je f*arljal pri vsakem koralen in streljal, tako, da aoeedinje, ki so se bile »brale pod li-pb ztfcvefc. Miifk^ Afc bi viiMe besi sprevod od Uisa, niso prihodnjega dne ekoro ttt&eear stifcale.
Stara Martinka, ki je šla z njim v paru, se je samo poemejala, ako jej je v večje veselje streljal ravno pod nos. Ko ga je nedavno po Vendulki povabila, naj se kakor star znanec udeleži njene svatbe z Lukašem, jel je premišljevati, zakaj bi tudi on ne poiskal ženice, ako to delajo drugi ljudje?! Sklenil je prepustiti skrbi svojim sinovom in predlagati Mar-tinki, naj bi po njegovem vzgledu tudi svojim kostem privoščila končno počitka in tako preživela še par let v zdravju in zadovoljnosti. Najbolje bi bilo. da bi se kar precej vzela, da jima ne bo v njiju praznih kočah preveč dolg čas od brezdelja; tako bosta vsaj malo posedala in poklepetala med seboj.
Martinka je bila s tem zadovoljna in se jela takoj pripravljati na ženi-tev. Bilo je prav pred oklici, zato je sti.ri Matouš tako vriskal, in ko je Martinka svoje sosedinje pod lipo pogostila. ni vzela od nobene nazaj ste-kleničice rozolja. Vsaka jo je morala izprazniti do dna.
Niti ena družica se ni izkazala take radodarno, da, sosedinje se niti niso spominjale kaj podobnega, dasi so bile skozi toliko let pri vsaki svatbi. Sicer je stala Martinko njena radodarnost par lepih grošev, a zato je bila zelo počaščena. — Ljudje so šn dolgo govorili o tem, kako sijajno jt proslavila ženitev svoje nečakinje, Palouckove Vendulke.
Odprto pismo.
risti* fe4bbimo Afcvtoske šolske stre Is lUAp fcife ktefe naj ti takaj uMffvife ftvoj Hn ilUp, *fc>
se ▼ tem odprtem piamn obračamo do celega slovenskega naroda v Ame-fiki n prošnjo: pomagajte I Višja I nadpastirja, milost ljiva gospoda slovenska Škofa! Čujta glas naše prošenje: pomagaj ta nam z besedo in z dejanjem! Častita slovenska duhovščina! Gospodje, vi. ki delujete med našim narodom ali med tujim — Slovenci ste vseeno — prosimo Vas. pomagajte! Pomagajte z vzpodbujeval-nimi dopisi v listih in pomagajte tudi dejansko! Slavna društva naših katoliških jednot: društva Kranjsko-Siovenske Kat. Jednote. društva Jugoslovanske Kat. Jednote. podporna društva sv. Barbare, društva Sloven-sko-Hrvatske Zveze, prosimo Vas: pomagajte! Spoštovani predsedniki društev naših katoliških jednot, prosimo Vas, raztolmačite veliki pomen tega poziva svojim članom na društvenih sejah in objednem jih prijazno opomnite, naj vsak društveni sebrat po svoji moči kaj dobrega stori v ta lepi namen! Vi slovenski časopisi : Amerikanski Slovenec, Glas Naroda, Glasnik in Slovenski Narod, bodite toliko prijazni in na široko odprite svoje predale vsem dopisom, ki bodo razpravljali o tem; glas naše prošnje pa zanesite širom Amerike v slednjo kočo, kjer bije kako slovensko srce; enega ali drugega rojaka boste predramili, da bo rekel: Tudi jaz hočem položiti svoj dar na oltar slovenske domo.vine za lepo krščansko vzgojo naših slovenskih otrok v Ameriki. Pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Če se vsi ali veČina naših rojakov zaveda svoje narodne dolžnosti in če vsak po svoji moči nekaj daruje, pa bo v kratkem mladina slovenskih starišev v Ameriki v rokah slovenskih sester, ki bodo otrokom ' izobraževale ne samo duha, ampak : tudi srce. Če pa Bog blagoslovi na-! še blage namene in če se bodo darovi
Prejeli smo ip priobčamo:
Waukegan, HL, 1. maja 1909
podal se je takoj na pot, da bi mu I Milostljiva gospoda slovenska škofa: | zbirali v ve6*em številu> P* bi bil°
morda zopet ne odšla.	, Jakob Trobe<J m lvan Stariha j dobro in koristno postaviti PREPO-
Ko je prišel v smrečje, ni slišal Caatita ^venska duhovščina!	TREBNO SIROTISNICO za sloven-
okolu njene hiše niti najmanjšega šu- j Sla,.na društva slovenskih katoliških j ske sirote v' Ameriki. Nesrečni otro-ma. Pogledal je skozi okno v njeno: iednot!	ei' ^ izgubili očeta in mater, bi
sobo, bila je prazna; tihotapčeve po- j <>en^ni rojaki iirom Zjedmjenih j'našli v tPJ lliši sv°j (lom Z0Pet pod magalke ni bilo še doma. Morala je ", ' ~	' nadzorstvom slovenskih sester. Oče
takoj priti, ker se ie po dnevu zelo	1 mati bosta lahko zatisnila svoje
j ... . , .. Mi alovenet v Ameriki smo v res-; .....	. .	...
nerada muuila v j»ozdu s svoiim bre- ...........	°l J> oosta znala, da po njihovi
*	1	Ihhl-rt Tv-inftfini no trca L'flr cmA t
' smrti bo njihov otrok našel dom, kjer bo preskrbljen na duši in tele-
menom. Gotovo bo kmalo tu. nad gorami se je nebo že svetilo kakor zlato, še trenocek in solnce izide v, vsej svojej krasoti. Oprl se je v ate- | brič pri vrtu in tukaj počakal na j starko. Saj gotovo že prihaja; sli-i šati je že njene korake, glej, med j drevesci se je prikazalo nekaj pisa- j uega, bila je to njena kockasta, voi- j nena ruta. A ni bila sama, seboj je j privedla neKo žensko, najbrže kako; znano donašaiko; pred tujo osobo vendar ne bo mogel na dan s svojo prošnjo.
Ravno, ko se je hotel umakniti v
nesa dosegli v naši novi domovini. Poglejmo naše lepe • cerkve, zidane J ne d bogatinov, ampak od revnih! delavcev! Postavljene so, da bodo i poznim rodovom pričale o živi veri j naših očetov. Poglejmo naše dičue , jtdnote! Postavljene so na podlagi
su. Naš velik načrt, čegar izvršitev bo v prid neumrjočim dušam nedolžnih otrok slovenskih starišev, je torej : Dobimo slovenske šolske sestre v Ameriko in če le mogoč-*, postavimo sirotišnico, dom 2a slovenske si-
.. rote! Kako velika naj bi bila, to bratske ljubezni, medsebojne pomoči; bodo pokazale potrebe.
in na podlago usmiljenja do vdov in j Milostljivi gospod nadškof chicaški
siroi. Poglejmo uaše cvetoče našel- James £ Qui?ley je Q tfij styari na.
Rojaki si postavljajo kljub
smrečje in tam počakati, da zopet
bine!
krizi svoje lastne domove, trgovina in obrt povsod napreduje in se raz-
' "a. Slovenci v Ameriki nikakor
tančno poučen. Sam je že vzpodbujal duhovnike, naj začno delati na to in sam je obljubil svojo pomoč. Ta stvar se je začela pri nas v
odide nepriličen gost od Martinke —I	"* '	-- i Waukeganu, ker sami doma živo ču-
je bila Venduleina teta medtem že I ^ P??Sm Ua kar Sm° pr , I tirno, kako potrebna je ta stvar. Da
nismo zadnji narod m v resnici smo
bili
, , ,	• um » složnem sodelovanju za ugledi .	-	, , ,
zagledala.	(	,	.	^ , . se je ravno pn nas sprožila ta misel,
— Lukaš, Lukaš! je zavpila kakor i lu :-aPreueK našega nar a. - e J : nad tem se ne more nihge spotikati, , ,	rja manjka našim slovenskim našel-. , ...	... . .
obsedena proti družici, ki je s sklo-1 1 .	.	, , , .__ ' ker ee hočemo začeti, nekje se mora
njeno glavo korakala zraven nje. Ta-r'"ai11' kaj nato je zaslišal vzklik, ravnotak, i kakor takrat, ko je zahajal skozi vrbovje ob potoku na vrt k Paloucko-
... .	. ....... kojnik je bil star 30 let in je bil član
lin. kajti oni so prisiljeni prebiti	ve-' , v,	n ,	0, 0
.....	. ,,	„ društva sv. Barbare st. 24 v Sopris,
> ino svojega življenja v temi.	Po , . , „	....	. ..
jega življenja mnenju imenovanega lista je toraj stanje pekov tako. kakor zahteva potreba, ktere ni mogoče spremeniti. In vendar se pri nas toliko piše o raznih reformah.
Ali bi mestu ne bilo mogoče šiloma *.apreti vse pekarne, ktere so take, kakor one v Evropi, ali pa še slabše, jn v kterih so delavci prisiljeni životariti vse svoje borno življenje T Da ue doseže kaj taceqrr^, se ne potrebuje niti posebnega zakona, kajti zadostovala bi že odredba mestne stavbinske komisije. In nadalje je baje tudi nemogoče odstraniti navado, po kterej >o delavci prisiljeni na dan delati po Aesinajst ur. Tudi to je nesmisel. Zdravstveni urad bi lahko izdal povsem navadno odredbico in takoj bi bilo konec takemu izkoriščanju pekovskih delavcev. Državno vrhovno AodiSče države New York je že Jest okrat razsodilo, da so take pekarne nedopustne, toda nihče se ne zmeni ta te razsodbe in na dolenjej iztočnej strani New Yorka se še vedno izdeluje kruh po starem evropskem načina, po kterem je izkoriščanje delava nepopisno in po kterem so do~
Colo. Znano mi ni, kako je bilo z njegovimi društvenimi prispevki. Preje je nek njegov prijatelj plačeval zanj prispevke, nakar mu je denar povrnil. V novejšem času pa ne vem, kako je imel to stvar urejeno, kajti o tem nima nihče kakega spričevala v rokah.
Radi tega prosim onega njegovega prijatelja, ki je lani, ko je prišel semkaj, zanj plačeval, naj se javi meni, ker le na ta način nam je mogoče poskrbeti za to, da dobe pokojnikovi dediči pripadajočo mu smrt-nino. Tudi nam ni znan natančen naslov glavnega tajnika njegovega društva in tu ni nijednega rojaka, ki bi natančno vedel, je li pokojnik plačeval društvu svoje prispevke.
Pokojniku smo dne 16. aprila priredili lep pogreb, kterega so se udeležili skoraj vsi tukajšnji rojaki. V cerkvi se je vršila za pokojnikom žalosti nska maša s petjem in molitvami.
Z delom nam gre še precej dobro, kajti delalo se je vso zimo, seveda le po dva do tri dni v tednu. Sedaj delamo skoraj vsi, toda semkaj kljub
vini in čakal pod trepetliko, da bi <;a nihče ne videl. Martinčina spremljevalka je skočila izza hrbta svoje tete, se privila k njemu, dve tresoči roki sta se oklenili njegovega vratu — in poljub stokrat bolj vroč nego kedaj pod trepetliko mu je zagorel
kar bo moral vsakdo pripo-zuati. Ta stvar, o kteri hočemo v tem odprtem pismu lispregovoriti na-taneneje, so: nase farne šole. Naše
farne šole niso to. kar bi morale biti. "sak zaveden kutoiiški narod v A-aieriki si poleg cerkve sčasoma postavi tudi svojo farno šolo. Če pri vsel slovenskih farah danes še m šol, je jeden izmed velikih vzrokov tudi
začeti. Ker je pa namen lep in nesebičen. zato upamo, da v tem oziru se bomo združili vsi rojaki po Ameriki. ker to bo v korist vsem slovenskim naselbinam.
Sp<xlaj je tiskan odbor, ki so ga v Waukeganu na posebni, nalašč v to prirejeni seji izvolili farani cerkve Matere Božje v Waukeganu.
K sklepu naj še omenimo, da bo-moeiJ* ! mo imena darovalcev in darovalk na-
er primanjkuje učnih
. • v t , . .	Vsak katoliški narod v Ameriki ima I ,. ...	. .	,
na ustnicah. Lukas je svojo nevesto,	tisnih v posameznih izkazih v vseh
prijel okolo pasu, jo vzel v svoje na-1	Š°.lah Šolske ^^^Tar-1 slovenskih listih v AmerikL Nazad"
roeje in jo, ne da bi spregovoril be- j j1'2^®*	Pa imaJ° ^o\ens*e ar | nje ^omo pa še sestavili celoten za-
stdice. nesel zopet domov.
» *
*
Kaj naj razumen človek pripomni k temu? Kaj naj si misli o Vendul-
ne šole? Ponekod poučujejo svetne j pignik> ^ ^ natisnjena vsa ^ učiteljice, drugod pa imajo sestre tu- j n& darovalcev in darovalk. je narodnosti, bodisi angleške, ceske, poljske i. dr. Naša misel je: Slovenskih starišev otroci se morajo v na-
ki? Tako zelo se je branila, proti-, ših šolah v Ameriki nčiti ne samo
vila, vso vas je raje spravljala po-koncu, nego da bi dala svojemu ženinu tik pred poroko samo en poljub. Raje je ušla med tihotapce in potem, ko se je bila nad njim tako raztogotila in ga oštela, potem, ko je niti prosil ni za to, mu ga je dala celo sama! Ženska je pač ženska! Kolikokrat se je že dogodilo, da je izgubila srce in pamet, ko se je tega najmanjšega nadejala? Bog ve, kaj je temu vzrok, dovolj sem si že radi tega belila glavo, a dosedaj še nisem dognala tega. Dobro bi bilo, da bi se to vprašanje konečno rešilo.
Kaj naj zopet reče pameten človek o možkih in kaj naj si misli pri sebi, ker se je Lukaš napram vsem ljudem bahal. kako mu je ušla nevesta raje med tihotapce, samo da ga ni poljubila pred poroko? Videti bi ga morali. kako je bil na to ponosen, kako je vsakemu pripovedoval in jo radi tega še hvalil, kako ga je veselilo, da se more s tem ponašati!
Uganite, kdo je oddal med to svatbo največ strelovf Več nego vsi fantje skupaj — Vendulka jih je imela sedem, ki so jahali ob njeni strani, a sedem jih je vodil — stari Matoni.
krščanskega nauka, ne samo angleščine, ampak se morajo učiti tudi slovenskega materinega jezika. Danes imamo v Ameriki slovenskih šolskih sester toliko, da jih skoraj lah- : ko seštejemo na prste ene roke; šol- j skih otrok je pa v raznih slovenskih naselbinah na tisoče. Naselbine rastejo. objednem pa tudi narašča in se množi šolska deca. Žalostne, pre- j žalostno za otroke, ki hodijo v '' brez-verske*' šole! Versko in narodno bodo izgubljeni. Žalostno je pa tudi, če hodijo v katoliške šole druge narodnosti, ker v tem slučaju bo večina njih za naš narod že v prvem rodu izgubljena. Če bi mi imeli dovolj slovenskih šolskih sester, pa bi izročili otroke slovenskih starišev tem blagim in požrtvovalnim redovnicam, ki so se zaobljubile, da hočejo celo svoje življenje posvetiti krščanski vzgoji slovenskih otrok. Slovenskih šolskih sester potrebuje skoraj vsaka slovenska f ara v Ameriki. Odkod jih dobiti T En duhovnik, ena fara tega ne zmore, stroški so preveliki; česar pa ne ancrre posameznik, to z lahkoto stori eel slovenski narod v Ameriki. Tu ker je nai namen blag, ker hoče-
On pa. ki je nekoč otročiče objemal in jih posajal v svoje naročje in jih poljubljal in ki je rekel: "Pustite male k meni, ker njih je kraljestvo nebeško!" — On naj bo vaš plačnik za vsak najmanjši dar, ki ga boste žrtvovali.
Rev. Ivan Plevnik,
620 10th St.
Fran Barle,
1424 McAllister Ave.
Ivan Umek,
1414 McAllister Ave.
Matevž Slana,
620 10th St.
Waukegan, 111.
KA PRODAJ.
odhoda prodam
pod zelo semljiščeni
Radi
ugodnimi pogoji hišo vred. Hiša, je 3 leta starm in novo barvana, poleg nje je novo zidana klet in hlev za dve kravi. Zemlje je jeden in pol akra, jeden aker je ugoden za stavbo in pol akra je vrt ** sočivje in je zasajen s sadnim drevjem. V bližini je več novih premo-govih rovov. Za eeno in natančna pojasnila obrnite se na:
Lawrence Mills. Box 81,	Skidmore. Ki nisi'
5)
Za 3jedii*jene države Severa« Amerike. Sedež: Forest Gty, Pa. Iskorportrsso dne 31. ]ssfisrjs 1*2 v drisvl Peeasyfvsetjl,
"1
AUOJBJ ZAVEKL, P. O. Bex 174. MARTIN OBEBJUk. Bex U, Vsi L tajnik: IVAH TELBAJf. P. O. Bex 197. Ftn* Otty, Pa H tajnik: ANTON OŠTIR, 1141 B. MU at, Cleveland, OMn Blagajnik: MARTIN ICUHlO. P. O. Bex MT. Ffcrert Oi* f*
NADZORNIKI: MARTIN as&ČMAN, predsednik porota««* odbora, KABOL IATiAR, L nadxornik, P. O. Box 547. Poxssl Oakj, FRAN KNAFEUC, n. nadxornik, 909 Braddock Aren Pa
FRAN tUNK, UL nadxornik, 60 St.,
POROTNI EN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora Wefc, m JOSIP PBTERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WUfeek, Pa IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622. Forest 0*yf Pa Dopisi naj se pošiljajo I tajnika: IVAN TELBAJf, P. Forest Ofttjr, Pa.
flasOo js "GLAS NARODA'
»Učitelja angleščine, francoščine in neniščiH,
omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj I
<	L na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravil- '
<	no slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi ie radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, 1
j I jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove
Uredništvo "Glas Naroda"
83 Cortlandt St., New York. 1
" m A
GHV



Zdravju
najprimernejša pij ara
LEISY PIVO -
ktero je varjeno iz najbcljSc^a iniportiranega čežkr.mrld 2^ . naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svujo lastno kc:. t, kak«, r J« > ► svoje družine, svojih prijateljev in% drugih.
Lolsy ptvo je najbolj priljubljeno ter sc dc^ : v v-ct. :-u gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tramikar-jti ">!02 S Cl^.. »v kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
NAZNANILO.
Slovensko samostojno katol. podp. društvo sv. Cirila in Metoda v In-dianapolisu, Ind., je imelo dne 2. maja izvanredno sejo. Sklenilo se je, da se vstopnina zniža in sicer od $2.50 na $1.00 in mesečni prispevek znaša 50<f. Oni, kteri so že bili člani našega društva in so bodisi radi kakoršnegakoli vzroka odstopili, sedaj lahko pristopijo nazaj in sicer brezplačno. samo mesečni no za naprej morajo plačevati.
Objednem se naznanja, da društvo namerava pristopiti k Jednoti, zato prosimo vse sedanje člane, kakor tudi one, kteri so bili že pri društvu, da se dne 16. maja seje gotovo udeleže. Seja se prične točno ob 1. uri popolu-dne v dvorani g. Josipa Gačnik, 903 Katchem St., Indianapolis. Pri tej seji razpravljalo se bode o zelo važnih društvenih zadevah.
Anton Kalin, predsednik.
Ivan Radeš, tajnik.
(6-12—5)
POZDRAV,
Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo naše stariše, sorodnike, prijatelje in znance, kakor tudi rojake in rojakinje v Clevelandu, O., ter jim kličemo: Živili!
New York, 4. vel. travna, 1909.
Jos.. Marija in Franja Kante.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
PROŠNJA.
Čul sem, da mi je moj brat Valentin Šenk umrl dne 26. maja 1908 v Jolietu, 111.; vendar pa ne morem nič natančnega pozvedeti, kakšne smrti je umrl. Govori se različno, da je bil ubit, drugi trde, da je umrl naravne smrti, gotovega pa ne v6 nihče. Prosim cenjene rojake v Jolietu, da mi jeden ali drugi sporoči natančneje, za kar mu tem potom že naprej izrekam zahvalo.
Andrew Šenk,
3830 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(6-7—5)
SLUŽBO IŠfiE!
Mlad in poSten Slovenec, iiučen tesarskega posla, ter poleg tega razume vsakovrstno kmetijsko delo, želi dobiti kako delo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za kako tako delo, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem selo hvaležen.
Frank TTranka,
Priporoča rojakom eroja VINA, ktera v kakovosti jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče Tino (Concord) po 50 centov galono. Bilo viae < Catawba) po 70 eentov galocr NAJMANJŠE NAROČILO U Y> KO JT? M feALOB.
BMNJUVEO, za kteroga	»
portirai brinje ix Sranjake, rWjc II bioxleiiiu sedaj flC.00. Tffc*P1X8-VEt «2.50 gsJona. DROBNIH fl.Tt g Iona. — Najmanj« p-^eo^t m fef*< ije	gatone.
Naročilom Je ptfisOtt tals>
Za obiia aarottia ee
JOHN
P. O. Box 100,
Thomas, W. Vs.
(6-8—5)
ROJAKI, N "GLAS frABODA",
*
- f

■ m
\
dne 24. januarja 1901 ▼ dritavft
Sedež v ELY, MINNESOTA,
URADNIKI:
im, B*. O. Bm «7, Pulili, K P. O. Box 404, Sy,
______tajprfk, L. Box 983, Rock
IT J* »7tE, bit«***, Box 105, Ely, Mw.
NADZORNIKI
Ca*. 14
Wfl.
At«.
/
iSMlaiiMlMi^
VOLANT, prsdMdaik htoft.iaLmHa
IVAM tmSMO£lČ, drqgi nadiwmik, P. 0. Box Ml
KLOBUČAR, tretji nadsoxmk, 1U — 74b Cilntt,
POROTNI
nun ezbržisnik, Pi oi.ieei.is it porvintft odbora, tea, fV
VT*m IT. 006LAR, drogi porotnik, 6313 Baiter 0L, mi M9BJ3AR, tretji porotnik, Box 96, By,
DR MARTIN J. TVEC, 7U_ N.
P. 9. Bm 138,
Pa.
Si. Jokoi, DL
jnžno Ogrsko la	JJo ^ malm
18. aprila ▼ Norem Sada občni zbor. Na ta zbor so prišli todi srbaki radi-kalci — srbski madŽaromi II t — ki sta jib vodila Ante HadHč, predsednik "Srbske Matice", in dr. "Vladimir Demetrovič. — Madžarski liati to z zadovoljstvom konšta tirajo kot zmago madžarske drž. ideje in madp žarske kulture.
Bogat ribji lov. Dalmatinski ribiči iz Jelše, Vrbose in Starega Grada so imeli 11. in 12. aprila izredno srečo* ter nalovili okrog 3000 baril rib, ktere tehtajo približno 130.000 kg. _
Cestno električno žeteenico ▼ Reki
podaljšajo, kakor je sklenil reški obč* svet do avstrijske meje.
BALKANSKE NOVICE.
Med vožnjo čez Donavo se je preobrnil in potopil čoln, v kterem je bil Rušo, trgovec iz Zemuna s tremi spremljevalci. Rešitev je bila vsled prevelike oddaljenosti in hudega toka nemogoča.
Kraljica vdova Natalija namerava sezidati svojemu sinu Aleksandra spominsko kapelo. — Delo prevzame nek francoski inžener, ki je napravil tudi načrt in vložil prošnjo za dovoljenje na belgrajski magistrat. Prora oun znaša 200.000 frankov.
dfiit.
a maj blagovolijo pošiljati m tajnika: GBORGS L. tajnika in aaj poiiljajo P. A. Box 106, By, Mina., po
knjtnik fcdNai aaj tajnika
porotnega Pridejsoi Benjo Uti
J« "GUI VlMOi.1
dna 13.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
prostost sta 21. apr. uživala prvaljenoa Oliver Mancin in Peter Lašta. Pobegnila sta bila od dela na Bliaabetni cesti v Ljubljani ter krenila čez Grad, potem pa na Prule. Ko prideta do Marijinih toplic, sta bila 7<a njima že paznik in stražnik, ki aSe jn prijela, aretovala in zopet izročila v hišo pokore.
Mesveča. Dne 21. aprila je v Lazah padel a voza, delavec Andrej Zaje ter ei dvakrat zlomil desno nogo in sicer pod Seakom in nad kolenom. Prepeljali bo ga v deželno bolnico v Ljubljani
Z aoima sabedeL Dne 20. aprila, popoldne sta se na klavnici v Ljubljani sprla mesarska pomočnika Jožef Kristan in Fran Bogataj. Med prepares sta si skočila v lase ter je Kristan vrgel Bogataja na tla. To je zadnjega tako razjarilo, da je zgrabil za nož in zabodel svojega nasprotnika t desno stegno. Kristana so prepeljali s rešilnim vozom v dež. bolnico, Bogataja pa je policija aretovala in izročila sodišču.
Hrosievo leto. Ta drevesni škodljivec m na Slovenskem zopet letos o-
beta. Pe ljubljanski okolici so se že začeli trešči pojavljati, dasi ravno je še prav malo zelenja, ki jim gre posebno v slast. Hujše je to na Dolenjskem po Krški ravnini, kjer so Črešnje rs hruške v najlepšem cvetju in tudi drugo drevje pridno brsti.
. .Kobilice na Krasu. Z srorkimi dnevi vred so se pojavile na Krasu zopet v ogromnem številu kobilice. Temu vzrok je precejšnja lanska zanikrnost v nokoočevanju kobilic, predno so napravile zalege. — Ako se kmeto-' valei Vesno ne potrudijo, jim preti še vse večja škoda kot lansko leto.
pi«*« in dobro mleko na ljubljanskem *rgn- V I. četrtletju se je uničilo na ljubljanskem trgu" 42 strankam 176 litrov mleka radi premajhnih odstotka« tolšče in 22 L radi nesnage. Uniiona mleko je imelo povprečno 23H odst. tolšče, dasi bi moralo imeti po msgistratnih predpisih vsaj 3.2 odsk wttče.
SacQsnia. V Trnovem pri Ilirski Bistiiei se namerava napraviti drevesoma sa 1000 do 1500 sadnih dreves. Dolbo bi bilo za razprodajo sadja nsAsaaviti sadjarsko zadrugo.
Za fcatl ii m v Logatcu je izvoljen mesandb mojster in gostilničar Fran Kowriha
PRIMORSKE NOVICE.
sednije v Gorici. Tatvine dbdolžena 331etni Fran« Pre-m JOtetni Ivan Soligoj, oba iz ska že znana sodniji, zlasti ki je bil kaznovan radi tat-8a sedemkrat. Kradla sta km»-•adl nasi o, Suligoj je ukradel Mi t e^ffkr M. Zavadlavn. Predam js iknjaa na 4 mesece težke ječe, MM Pk d* 10 mesecev tsfte jeSe s tria fwHBwn 'vsak meeee; ko pre-
stane to kazen, ga oddajo v prisilno delavnico.
Težke telesne poškodbe je bil obtožen 251etni Pavel Matašič s Hrvatskega. velik, močan mladenič, ki je delal v Sesljanu. Krčmarja Kolavci-ea je nekoč vrgel ob tla, ženi Kolav-čiČevi pa je vrgel kozarec v glavo. 21. marca t. 1. ni hotel plačati pri Kolaveien, kar je pojedel in popil. Krčmar je šel za njim ter mu prigovarjal z lepa, naj plača, ali Matašič ni plačal, marveč je zabodel krčmarja v prsi z nožem. Kolavčiča so morali prenesti v Trst v bolnico, kjer je ozdravel. Matašič je trdil pri razpravi, da je bil popolnoma pijan, da ni vedel, kaj dela. Sodnija pa mu ni hotela verjeti, marveč ga je obsodila na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
591etni Val. Humar s Huma je bil obtožen, da se je nedostojno vedel v cerkvi ob času maše za nekega pokojnika. Dobil je za to 1 mesec strogega zapora z jednim postom in trdim ležiščem.
Puljski župan dr. Stanich je javil baje svoj odstop. ■£> vzroku se širijo najrazličnejše govorice, ki napravijo, če so resnične velika presenečenja.
Nenadno preiskavo zakotnih gostiln in prenočišč je napravila tržaška polieija ter zaprla pri tej priliki 35 oseb radi prepovedanega orožja, 21 oseb radi vlačugarstva, ki so se skrivali po skritih kotih in hlevih.
Nemška banka v Trstu. Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi ustanavlja v Trstu svojo podružnico. — To je prva čistokrvna nemška denarna lastavica v Jadranu. — Slovanski denarni zavodi v Trstu in po Primorskem nameravajo nastopiti odločno proti prodiranju nemške glavnice na slovensko PrimoTje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Pri sežiganju plevela na po trebi je-[ nih njivah in travnikih je treba paziti. Posestnik Vrečko pri Jurkloštru je zažgal s travnika nagrabljen mah in plevel, pustil pri ognju 71etno hčerko in nadaljeval delo. Otroku se je vnela obleka ter mu prizadela, vkljub takojšnji pomoči take opekline, da je okrevanje dvomljivo.
Ker je o kradel cerkveni nabiralnik je bil obsojen viniear iz Škardinja Martin Pfeifer v tri mesece težko ječo.
Ubil se je na stopnjicah v Mariboru 68 let stari delavcc F. Plajterič, ko je prišel vinjen domov.
i
HRVATSKE NOVICE. Klerikalci na Hrvatskem so zopet
doživeli polom. "Jutro", organ "Pitisvereina", kojega so začeli s tolikim pompom izdajati, je prenehalo. Imelo je nalogo: koncentrirati klerikalne elemente vseh mogočih strank kot temelj bodoče avstrodske klerikalne stranke. To se je ponesrečilo.
RAZNOTEROSTI.
Velika sleparija. Vdova Ivana Ka-Iay iz Debrecina je naznanila bu-dapeštanskemu drž. prav dni šivu sledeče: Mihael Szadecky je izročil neki hranilnici 60.000 gld. z določilom, da se imajo pripisati obresti ve*no h kapitalu in da se izroči tako narastla svota čez 50 let njegovim naslednikom v sedmem kolenu. Zapuščina bi znašala sedaj 1.000.000 kron. Vdova Kalay je šla v hranilnico, kjer so jej povedali, da je bila svota dvignjena že pred 18 leti od osebe, ki se je ska-zala z dokumenti kot opravičeno in ki je vedela, da je smatrati volilo čez 32 let zastarelim. Policija išče neznanega tatu, kteri se nahaja najbrže v Szadeckyjevem sorodstvu.
Nečuveno madžarsko nasilje. Ru-
munski občini Koštelj in Hossozuszo
v temešvarski županiji sta vložili >voje gotovine v rumunsko hranilnico "Lucefarul" v Veršecu. Minister "grof" Andrassy pa je ukazal občinama, da morata svoje vložke dvigniti in jih naložiti v kaki madžarski banki. Ker se temu nasilju, ki nima zakonske podlage, občini nista pokorili, je Andrassy oba obč. zastopa razpustil in imenoval vladinega zastopnika — Madžara. Prav madžarsko - viteško!
Kaznovana lahkovernost. Neki nižji uradnik v Ujezdu na Češkem je pred tedni, ko se je širila vest, da bo
država v slučaju vojske pobrala ves denar iz hranilnic, vzel svoj prihranek 8500 kron iz hranilnice in ga hranil doma. Nedavno pa so otroci stikali po predalih, našli bankovce in jih — nevede kaj delajo — zažgali.
Družbo ponarejal cev vina so izsledili v Budimpešti. Imeli so v najema skrito veliko klet, kjer so napravili dnevno 50—60 hI vina.
fev»8V. JOtKT> -
tiso ima avo|s rod »s*j^vWa
Droit ve&ifcbea se eo Stok TtMU.itak ter redno Aoosšeli svojo mssešae prispevke. Nekteri udje, ki ss radi oddaljenosti ali dela ne soočajo aej ada-le&ti, naj svojo mesečni no na nohte-rega	isninjoSk vodnikov
pod spodaj navedenim poiiljajo.
Pri redni drnitveni seji dee. 1906 izvoljeni so bili uradniki sa leto 1909:
Predsednik: Fraa Krese, 6199 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vineows Volk, 26 TeU Bk, Allegheny.
L tajnik: Josip Molka, 106Spring Garden Ave., Allegheny.
II. tajnik: Nik. Povfte, 34 Garden J St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arch, 79 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koneilja, 843 Blossom Alloy, Allegheny.
Ivan Kaiček, 843 Blooooat Alky, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry St^ Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St^ Allegheny.
Ivan Simonfii, 909 Gent Alky,
Allegheny.
Alojzij Botkovič, 812 Green St., Allegheny.
W<JT oli (i.ui :i » i.ui •
Kretanje parmkov.
ŠledaSi parniki odplojejo tx New Yorka:
AUSTRO - AHERIKANA PROGA. V Trat in Reko.
Martha Washington ...... 8. maja
Argentina................19. maja
Alice .................. 2. junija
Laura .................. 9. junija
Oceania ................ 16. jtmija
Martha Washington ____ 23. junija
Argentina .............. 7. julija
Alice .................. 2L julija
Laura .................. 28. julija
NAZNANILO.
Rojakom in sobratom J. S. EL J.
naznanjam, da priredi društvo Zvon
št. 70 J. S. K. J.
VELIKO 8LAVNOST - dne 16. maja.
Ta dan bode blagoslovljena društvena zastava društva Zvon v Chi-cagu, I1L Ob pol deseti uri bode slovesna sveta maša in po sveti mali' so bomo zbrali v cerkveni dvorani. I od koder bomo odkorakali na dolo-;
WHITE STAR PROGA.
V Southampton.
Oceanic ................ 12. maja
Teutonic ................ 19. maja
Adriatic ................ 26. maja
Majestic ................ 2. junija
Oceanic..................9. jusnija
Teutonic................16. junija
Adriatic................23. jxanija
Majestic................30. junij*
Oceanic ................7. julija
Teutonic ................ 14. julija
Adriatic ................ 2L jotija
Majestic................28. julija
FRANCOSKA PROGA.
V Havre.
La Provence ............ 13. maja
La Savode .............. 20. >maja
La Bretagne ............27. maja
La Lorraine..............3. junija
La Provence............. 10. junija
La Savoie ............. 17. jnnija
La Lorraine............24. junija
La Proveooe............ L julija
La Savoie .............. 8. julija
La Touraine ............16. julija
La Bretagne ............ 22. julija
La Provence........._ 20. julij*.
RED STAB LINE.
Zeeland.................. 8. maj*
Kroonl-nd .............. 16. - -".
Lapland ................ TL maji
Vaderland .............. 29. maja
Zeeland ................ 5. junija
Kroonland ..............12. junija
Lapland................19. junija
Vaderland .............. 26. jnnija
Zeeland ................ 3. julija
Kroonland .............. 10. julija
Lapland ................ 17. julija
Vaderland .............. 24. julija
Zeeland ................ 31. julija
AMERICAN LINE. V Southampton.
St. Paul ................ 15. maja
Philadelphia ............ 8. maja
New York .............. 22. meja
St. Louis................29. majs
Philadelphia ............ 6. jnnija
St Paul................12. junija
New York ..............19. junija
St Louie .............. 20. junija
Philadelphia ............ 3. julija
St. Fee!................10. jolija
New York ..............17. julija
St. Louis................24. julija
LINE.
SBVERONEMSKI LLOYD. V Bremen.
Kronprinz Wilhelm ...... 11. maja
„ ...	,... Frienrich der Groese......13. maja
čen prostor. Zatorej vabimo vsa bliz-	. - ...
, v	, .' . . _ _ _ T i Kronpnnzessm Cecilie----18. maja
nja društva, spadajoča k J. S. K J. Kaiser Wilh der	... 25. ^
m društva K. S. K. J., da bi se ude- Prinzess ^^............27. maja
ležili korakanja na piknik in nam K&iser Wimelm n....... L jimij4
pripomogli do boljšega uspeha Igra- ^^^ Wilheim...... g. juaija
la bode slovenska godba iz South ( p^ ^^ WillwIm .... i0. jimija
Chicaga. Piknik bode v Mayer s Kronjprinzeasin c^^ .. 15. jnIlija
Grove na 40. Avenue. : Friedrieh der Grosse .... 17. junija Torej, rojaki v Chicagu in okolici,1 Barbarossa..............19. janija
na svidenje 16. maja! V imenu društva
Ivan Zvežič, tajnik.
Kaiser Wilh. der Gross« . .22. jnnija
Grosser Kurfurst........24. junija
Kaiser Wilhelm II.......29. junija
HAMBURG AMERICAN
V	Hamburg
Bluecher ................ 12. maja
Amerika ................ 16. maja
Cleveland (novi) ........ 22. maja
President Grant..........26. msje
Kaiserin Aug. Victoria .... 29. maja
DEUTSCHLAND........ 6. junija
President Lincoln........ 9. junija
Cincinnati (novi)........12. junija
Bluecher .............. 16. junija
Amerika................19. junija
Cleveland .............. 26. junija
President Grant ........ 30. junija
HOLLAND - AMERICAN LINE.
V	Rotterdam.
Potsdam ................ 11. maja
Noordam ................ 18. maja
Rotterdam .............. 25. maja
Ryndam ................ 1. junija
New Amsterdam ........ 8. junija
Potsdam ................ 15. junija
Noordam .............. 22. junija
Rotterdam (novi) ........29. maja j
Ryndam ................ 6. julija
New Amsterdam ........ 13. julija 1
Potsdam ................ 20. julija
VfeiMl rojakom v Eveletka, Minn, kteri pridejo sedaj is stars damovi-ne in objednem tudi tistim, kš ie niso pri nobenem podpornem društvu, se naznanja iz urada druitva sv. Ime Jezus št 25 J. S. K. J. v Evelethu, Minn., da je sedaj pristop k društvu znižan za $1.50; prej je stal pristop $4.50, sedaj samo $2.00. Torej ne zamudite te prilike, da ne ba sa kterega prepozno. Veliko je Slovencev v Evelethu, ki ne pripadejo še nobenemu društvu, torej ne samudite lepe prilike, ki se vam sedaj nudi. ker društvo je objednem tndi v dobrem finančnem stanju; ima gsiovine čez en tisoč dolarjev ter Šteje 160 članov in 50 članic.
Objednem pa opozarjam vse člane društva, ki so naseljeni izven Eve-letha, da svoje mesečne prispevke bolj redno pošiljajo, zakaj člana, ki ne plača svoje mesečnine, se po Jed-notinih pravih suspendira; de se mu kakšna nesreča ali boiesen pripeti, naj krivico zapiše sam sebi, sakaj če on neče podpirati društvo is Jedno-to, potem tudi društvo ali Jeddota njega ne more.
Objednem opozarjam tudi vse člane, kadar potrebujejo ktere bolno podporo, da si pri društvo isposloje zdravniško spričevalo, kterega naj zdravnik izpolni, ker na navadna zdravniška spričevala se boina podpora ne bode nobenemu izplačala — Člani izven Eveletha pa naj pišejo I. tajniku po zdravniška spričevsla.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše Jednote.
Ivan Škrabee, tajnik. (4-6—5)
ZA KADILCEf
Prodeiam cigaretni tobak h to po sledečih cenah : Mit kisener 26 b (drajcener) po 11 ct Harvagovina 84 h. (noceoer) po 17«4. Posebne cene ss prodajalce.
Zaloga avstrij. bosnie. in here. tebakaC
A. Logar, 26 E. 119. St., New Yortt
NARAVNA CALIFORMJSKA VIHA
Klerikalni dnevnik "Hrvatstvo" je sedaj rešen konkurenta, a todi on bo s svojimi 691 naročniki kmalu pel. *
Zadnji nemški ulični napisi ▼
Lvovu. Russische Gasse odpravijo na predlog občinsk. svetnika Wlodzi-mirskega ter ga nameste z Ruska
uliea.
Bivši minister dr. Foržt o češki politiki. Na shodu v Slanem dne 18. aprila je govoril dr. Foržt o češki razcepljenosti ter je z vso odločnost j® obsojal radikalizem. Foržt je dejal, da ni res, da je pozitivna politika napravila fiasco. Neuspehe češke politike v zadnjem času je zakrivilo to, da niso stali Čehi v odločilnih trenot-kih na moralni in umstveni višini, ki bi bila potrebna, da bi razumeli svoje najbližje naloge ter da bi dokazali, da so za plodno, pozitivno politiko v resnici zreli. "Poleg naše s4are podedovane prepirljivosti, zavidnosti in osebne škodoželjnosti je bil brezobzirni radikalizem in demagogija, ktera nam je prav za prav napravila največje težave." Rešitev iz sedanjih stisk vidi dr. Foržt v tem, da bi narod poučevali o potrebi konkretne politike, ktera je v danih razmerah je-dina mogoča. — Kar se jezikovnih predlog tiče, pravi dr. Foržt, da ne verjame, da bi bilo mogoče v odseku ali v polni zbornici odstraniti najhujše krivice proti Čehom, z droge strani pa tudi ni verjetno, da bi obe zbornici ta Cehom tako krivični zakon odobrili.
Preganjanja Čehov. Praga, 20. apr. Državna policija je razpustila češki narodni odbor v Žižkovu ter Ufvraila hišno preiskavo pri predsedniku in tajniku. Govori, ee, da je polieija zaseg-] a več kompromitnjočih listin, ki se nanašajo na bojkotno gibanje.
Mlada Boleslava, 20. aprila Nar. socialna stranka je vložila prošnjo1, da se dovoli ustanovitev nove mlade-niSke zveze. Namestništvo je odkkn nilo to prošnjo, češ, da zasledujejo takšna društva "državi nevarne" tendence.
Kje je VALENT. MAJNIKt V Ameriko je dospel v začetku mesecs marca. Dospel je v New York 8 parni kom od American line, dva kovčeka odposlal je pa po francoski progi. Naznanil je naslov njegovega bivališča Glenwood Springs Colorado, kamor smo tudi kovčeke odposlali ter mu objednem pismeno naznanili. Ker nam je pa pismo vrnjeno, sodimo, da njega ni v zgoraj označenem kraju. Prosimo cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da nam nemudoma naznani. — Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
£N*ve4majdciio gsraaftraa* masiis m
pkefastc la solobradce, od katerega v I tednik iepfctasjs, trki fta brada pepel aosaa nrasteje f fcersieltseai aH v nagah, rokah la ksOs Vam pe palaeaie o4*uia, Potne bm, kat je eieea, taadevic* la aseblfss Vas
v S dneh popolnoma edstiaalat, da;)« to eesaica ee ianti 1600. Upralslte *
~'ri JAKOB VAHC1C,
P. O. Box «t. ClITKUn, ft.
HARMONIKE
bedel kskeriaekolt vrste tsdelafsm (s popravljam po nainiiph eeaak, a 6sW trpetno ia esaesipve. ▼ popravo es neslj Ivo vsakdo polije, ksx eem ie aa* 16 let tekaj v tem poals la tedaj v se* jen lastaem doma. V popravek wm me m kranjske kakor vse droge harmonik« te raiaaam po delo ksksiia« kd sahteva brei nadaliaih aaralan).
JOHN WENZEL, 1017 62nd Str.. CSaTaUnd. O.
NA PRODAJ
Dobro Cmo in belo vino od U eentov galona.
Staro belo ali Črno vino 90 galona.
I(eesling 65 centov galotuu Kdor kupi manj kakor galea v tea, mora sam posodo plaEati. Droznik po $2.50 galona. Sladki moli Ji »teki. $6.00. Novo vino od leta 1908 ima aixko ceno.
Pri večjem naročilo dam popasi.
Z poitovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett. Contra Costs Ce^
Kje sta moja dva brata FRAN in | ANTON DE J AKt Zadnje bivali-; sče prvega bilo je v Federalu, Pa.,: in druzega po v Clevelandu, Ohio.; Za njun naslov bi rada zvedela se- > stra: Ivana Polz, General Delivery,, Seattle, Wash.
Kje je moj brat FRAN PLANTA-RlČf Pred dvema letoma je odšel v Ameriko. Pretečeno leto je stanoval v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se j sedaj nahaja, da mi naznani. Vse ; tozadevne stroške mu prav rad povrnem. Ignatius Plantarič, Škof-a Loka, Kranjsko, Austria.
(4-6—5)
AVSTROAMK RIKANSK A ČRT k
(preje bratje Cosulich.)
NaipripfamejSd in najcenejša parobrodna črta za & tnm « .
Kje je ANDREJ RIHTERŠIČt Prej je bil v Roslinu, Wash., in sedaj aa vem, kam je odieL Prosim ee-njene rojake, če kdo ve aa njegov naslov, naj mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi. — Joseph Rihterdii, P. O. Box 122, Eveleth, Mum.
(4-7—5)
Z
Kdor želi čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Yorka, naj M aanealjivo obrne na j e d i n o alovanako-hrvatsko
foetllno,
lay ***
uoflaaca arana in ose _sooe so rojsaom
dobes
tovački tobak. Svqjl k sveftaa t
AH. Piičk«, 137 WasfciictM SU
NEW YORK. N.Y.
Novi parnik na dva iiljsle "Martha Washington'
Mmlarna vožnja med new y6rkom TRSTOM ,N « I.PM IM ^ ymm4\ * Mtf ntt IMvi Ii RV TIHA n WL «ni m lil
aa Ive *tjtfca	*
braeiav.	«
WsSHMfMf, j
m Mum bodal* [
« m*>+- (tfOt" Ika S
ZAMIA.......
KAMSJy+tA.....
TBaCA an Biki.
Ii. miro de
PMpi Bm« Mt Co*t
i w
Strni, Mit VNft
e ;
...,-' s;" i
mm
V padlšahovej senci
Karal May<
V balkanskih soteskah.
ga. je spravilo vidno t zadrego in sedaj ne ve, kaj naj mi odgo- j vori. Valed tega nadaljujem:
"Vidi* toraj, da je skoraj greh, dajati denar za življenje, kajti i smrt, ktera mi je določena, bode m itak dosegel, pa naj že plačam kako i fivoto ali ne."
Na njegovem obrazu se pojavi veselost, kajti prišla mu je rešil- j
"Jas m j« m bojim. Veakofar, ki nastopi proti meni sovražno«
iaročim sodniku."
"Zamorež li tudi krogljo javiti eodnikut"
"Ne bodi smešen! Raje mi povej, kako prideS do tega, da izdajaš Zabana, ki je bil vendar tvoj prijatelj.''
"Moj prijatelj f Na to ti ne odgovorim, kajti ti sapica* srce možnjo. Zaman sem jezdil k tebi."
Odide proti svojemu konju, toda tako obotavljajo, da vidife, da ie vedno pričakuje, da mu storim kako ponudbo. Končno zna re^emi
* 'Toraj odhajaš f Ali nečei ostati tukaj T Saj veš, da imamo danes malo slavnoet."
"Za take s lav no« ti nimam Časa. Ti mi toraj nftesar ne daš t" t De** tajil )
"Bfeadi, ti si vendar kristjan T" "Da."
"Toraj zamoreš tvoje življenje podaljšati."
"Alah je določil le dolgost življenja svojih pravovernikov."
"Je li res takot"
"Oa."
"Kristjani zamoremo toraj svoje življenje podaljšati." "Petem je bil Alah kristjanom vsekako mnogo bolj naklonjen, kakor vam. On nas toraj bolj l.iubi, kakor vas in tako smo njegovi ljubljenci Življenje je največji dar, kterega smo dobili od Alaha. Kedor pa dobi od Alaha tudi moč, da si ta dar poveča, ta je pri Alahu vsekako v več-jej milosti, kakor oni, ki mora ob določenej uri umreM Ali tega ne uvidi! t"
V zadregi se prime za brke. Najbrže je imel svoje misli v brkah, kajti iz njih si je izvil zopet dobro misel:
"Toda vendar priznavaš, da je blaženost boljša, kakor življenje." "Da."
"Ako mora toraj pravovernik ob določenej uri umreti, ne da bi si zamogei podaljšati življenje, potem je to vsekako dobro zanj, kajti na ta način postane tempreje blažen." "Mislit" "Da."
"Ako pa njegovej duši na mostu Es Siret spodleti? Ta most je ožji, kakor ojstrina britve. Duša. ktera ima več grehov, kakor dobrih del, spodleti na tem mostu in potem pade v pekel. Ta duša je toraj tem hitrejše prekleta in ti vendar priznavaš, da je življenje na zemlji boljše, nego ono v peklu?"
"Efendi, tvoje besede so tako ostre, kakor bodalo." "Toda ti se tudi motiš, ako misliš, da je Alah govoril le o muzlo-manih, kajti v petej koranovej suri, ki se imenuje mizna sura, je čitati, da »o ure vseh ljudi, vernih in nevernih že preje seštete. Ti je znana
ta sura f"
"Znane »o mi vse sure."
"Potom vidiš, da imam prav. Svoje življenje na nikak način ne tffiem podaljšati. Kaj bi pa rekel k temu, ako bi jaz hotel plačati konja, fcterege niti kupiti ne smem. To bi bila bedastoča!"
Zopet i=e prime za brke, toda sedaj ne pride iz njih kaka dobra misel.
"Toda, efendi, jaz rabim denar", reče žalostno.
"Tudii jaz ga potrebujem."
"Ti imaš denar, jaz ga pa nimam."
"Dokazati ti hočem, da nisem trdosrčen. Izsiliti se ne pustim, toda potrebnim dam rad kak bakšiš, ako vidim, da so ga zaslužili. Moje življenje ne moreš reSiti in tako je tudi nemogoče zahtevati kako plačilo ■a rešitev. Ako mi pa pove*, kaka nevarnost mi preti, potem ti dam kak bakšiš."	. ,
"Bakšiš? Milostinjo? Efendi, jaz nisem prosjak." "Toraj naj ne bode bakSiž, temveč dar"	_ ,
' "Koliko pa ponudišl"
"Posoditit Ponuja se le tedaj, kadar se gre za kako eeno in povedal mm ti ie, da tu ne more biti govora o kakej ceni. Obljubim ti dar; ve-Ukoet darila pa mora vedno darovalee določiti, ne pa oni, ki sprejme dar."
"Vsekako bi pa rad vedel koliko mi boi dal."
"Dal ti ne bodem ničesar, ali pa le toliko, kolikor se mi poljubi.
Povem ti tudi, da nimam ?a=a s teboj govoriti. Toraj kaj mi imai povedati?"
"Ničesar!"
Pri tej besedi se hoče odstraniti, jaz ga pa primem za roko in mu povsem resno rečem:
"Rekel si, da mi preti «mrtna nevarnost; toraj mi ljudje strežejo po življenju; ker pa o tem veš, si njih zaveznik in tudi sokrivec; takoj te dam zapreti, ako ne govoriš." "Jaz sem se le šalil." "Te je laž!" Efendi!" reče pretečim glasom.
Cenik: knjig,
katere sa dsfco ▼ salefi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y
JtoGA " c** tee
P^WVAJOT ▼ VOSUDKJI AiTLnOjM*mt) PMBD NSV1HTO, 20* PRBGOYOM,
DUŠNA PAŠA (pisal ikof Ft. Baraga,) platno, rudeia obreaa 76*, broširana 60*.
JEZUS EN MARIJA, vesaoo viono-kost $1.50, fino vezano v nsnje $1.20, vezano v platno 40*.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, Ttcuo v slonokost $1.60.
M A TJ DUHOVNI ZAKLAD, le«ri&, zlata obreza 90*.
NEBEŠKE ISKRICE, tmm v platno 60*.	I
OTROŠKA POBOŽNOST, B0*.
P0B02NI KRISTJAN, ftae veasae $1. 20.
RAJSKI GLASOVI, 40*.
SKRBI ZA DUŠO, date »>»■■■ tee rezana $1.25.
SiRCE JEZUSOVO, ve«. M*.
SV ROŽNI VENEC, vee. $!.•*
SV URA. zlata obreza, ftae rmmmn «1.20
VRTEC NEBEŠKI. platn« 7%4. irnkot; <mit. $1.66
UČNI KNJI&l
ABECEDNIK NEMŠKI, BO*
AHNOV NEMŠKO — ANOLBŠd TOLMAČ, 60*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
BLEIWEIS KUHARICA	re-
zana $1.80-
ČETRTO BERILO, 40*.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NBMŠKKGA JEZIKA 904.
EVANGEUJ, vesaa 50*
GRUNDRISS DER SLOVRNI-SCHEN SFRACHB, vesaa $L26.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 4$*, maE 00*.
HITRI RAČUN AR, 40*.
KATEKIZEM, mali 154, veliki 40*.
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 54-
NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vessao $L00.
PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 50*.
RVA NEMŠKA VADNICA, «B*.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, Ane veaas $3.00.
CIGANOV A OS VETA, CVET IN A BOROGKAJSKA, SO*. CVETKE, 2S*. C AS JE ZLATO, 10*. DAMA S KAMELAMI, broširana «1.00.
DARINKA, mau CENOeMKA, aas.
DETELJICA, iiv&eo*. treh krmmj-
akih bratov, 10*. DOMAČI ZDRAVNIK PO EJfEiPU, 50*.
DOMA IN NA TUJEM, 90*. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI,
ELIZABETA SO*.
ENO LETO MEH) INDIJANCI, 00*. ENO URO DOKTOR, iefetgra, 00*. ERAZEM PREDJAM5KL 1*4 ERI, '20*. E VSTAJE J A, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUD ON, 26* GEORGE STEPHENSON, — ae»
Lesnie, 40*. •30L0BČEK IN KANARČEK, 15*. GQZDOVNIK, 2 zveska skopaj 704 GOČEVSKI KATEKIZEM, 30*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRIS TO f svetovna knjižica, 2 knjigi fino v asa— afcra-paj$4.50.
GROFICA BERAČICA, 100 svsekov
akupaj $6.60. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOTA »EVE-
SffA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMT, mala Japottk*, 20* IZDAJALCA DOMOVDfE, 204 IZGUBLJENA SREČA, 30* IZIDOR, poboini kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBKUSO. 20* J ARO MIL, 20*
JURČIČEVI SPISI, 11 sreeko*, a-metno vezano, vsak aveeek 01.00.
KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO ŠTABI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 16*
KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 60* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSI MILJ AN L, eseaz
ski, 20* MALA PESMARICA, 30*
FK _
PKWC KV9SE, 12*
PRIPOVEDKE, " PRST BOŽJI. 12* ruv TURŠKIM JARMOM, 20* REPOART, 20*
RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, 20* ROBINSON, brofaran, 00* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, $2.60.
SOKOVNAČI, narodna igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov 754 SANJSKE BUKVE, velike, 20*. SENTTJA, 15*
SITA, mala Kndoeta&ka, 294 SKOZI ŠIRNO JNDJJO, 10* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 9 ■voska
po 20* 8PISJE, 15*
SPOMINSKI LISTKI IZ AViTKJ
SKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 704. STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, Me SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15*
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po Uf Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŽČS, 20*. ŠTIRI POVE8TT, 20* TEGETHOF, slavni adairal, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* ITUNG LING, 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 makov $6.50.
TRI POVESTI GROFA TOTATOJA 40*
TRIJE MUŠKETIBJI, knjiiea
V	DELU JE VENČEK
V	GORSKEM EAKOTJTJ, 20* VOHUN, 80*
VRTOMUtOV FS8TAJV, 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 26* WTNNETOU, rdeli (mMmhl, m
zveski, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, M* £LATA VAS, 25* "1LATOROG, $1.26. ZMAJ IZ BOSNE, 00*
l OGNJEM Ur MEČEM,
tonvoTA
SLOVENCI IN 8LOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCE&BJ-ŠI SLOVENSKI DNEVNIKI
ifOmpap fisneraie iransairannau
i Francoska parobrodna družba
mim CBTA DO HAVRE, PARIZA. SVIGE, INOMOSTA IN UUft,!?
Postni parnikl so:)
"'L^ Pro*ence" na dva vnaka la Savoie"	A {
La Lorrainerc x	j
La Touraine'" t f, La. Bretagna
.. 14,300 ton. 30,000 h i	r«?^
........13,000 , 25,006	"*
. ......12,000 25.00C
= 10,000 . 12.00C 8,000 . 9,0OC
'.a Gasgogne* .. ............................. 8,000 „ 3,00C
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW Y0RI
corner Pearl Street, Chesebrough Building
-*.*'ieiki »dplajejo od sedaj naprej veduo ab četr+bil) or i blodne iz pristanišča 6t. 43 Noi
Mi-.
North Biver, oh Morton 0
Tr
LA PROVEN"* 'LA BAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE
\9 «s> 220« 9i
27. Br ja 1200 O ^mtdfm lOOt
io jwit* too*
•LA BAVOIE
•LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE
*LA TOURAINE
17
24. >ao*$a L jttkQ. 8. julija 1900 15 julija 1908
VEPHNSi.5?, V	fit
It&C VV
K.c^mitisKi, a
Ž	y
82 Cortlandt Street,
Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. B.

New York, N t
CLEVELAND, O
Važno za rojake,
'•Hotel si dobiti denar, pa naj mi že preti nevarnost ali ne. Ali veš, SLOVAR NEMŠKO — 8LOVEN-
kako se kaznuje izsiljevanje T"
"O izsiljevanju tn ni govora."
•'Dobro, radi tebe se neeem jeziti, ker nimam ta to Jasa niti veselja; pojdi toraj od kjer n priiel."
Potem ga oetavim pred hiio in odidem proti vratim. Toda do vrat še ne pridem, ko mi zakliče: "Efendi, počakaj!" "Česa še ielii!" Približa se mi in reSe t "Ali daš petstot" "Ne." "Tristot" "Ne." "Stot" v' "Niti jednega." "Bodei oMalovaL"
"To samo ti misliš. V ostalem pa misliš, da sem nemirnejši, nego sem v resnici. Ono, kar mi imaš povedati mi je še davno znano." "To je nemogoie." "Na pot se je podal nek seL" Na ofeb mn vidim, da sem pravo pofodiL "Kako pa ti to veš t" me vpraša. "To je moja stvar." "Potem je prosjak pripovedovaL"
Z ramami zmajam in se priinem smejati, kajti niti na nm mi ne pride, da bi plačeval za tajnosti, ktere sem deloma ie UfaniL "In ti se ne bojišf" me vpraša.
Najpreje moram zvedeti, kedo je sel in vsled tega odgovorim smeje: "Morda misliš, da se ga bojim t"
"Zabana še ne poznaš! Enkrat si ga prevaril, toda v drugii se ti ne posreči."
S ' bil toraj prosjak Zaban. Ranjencu je pomagal pritiv Uzu-iDere in iz tega je orav labko sklepati, da mu je ranjenec naročil, naj jeadi najpreje v Palačo, kjer je bil ranjenec doma in potem najbrže dalje v Ismiian k sorodnikom izdelovalca orožja in kavandžije, kteri si
je zlomil tilnik.
Njegovi zavezniki so z nami sklenili mir; oni bodo držali besedo, »krt se gre za njihovo osobnost, o tem sem prepričan. Toda po drugih se lahko oavetijo. Istodobno so morali biti toliko previdni, da mi ne dopuste ■I4L Ksr ss po peka isvedeli t kterej ameri nameravamo dalje potovati, potem je bilo vse drugo prav lahko uganiti. Vsled tega mu osorno odgovorim: "Zabana tudi nečem preveriti." "Kaj pa nameraval t"
"Z njim sploh sečem imeti ničesar vat opraviti, kajti dal mi je besedo, da me ne bo več nadlegovaL"
"Deaao fctiernln bode držal. On te ne bode nadlegoval, toda nahujskal bode drege proti tebi, kajti zveza je velika."
SKI Janeiič-Bartel nova izdaja, flno vezan $1.00.
SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR »0*.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 004-
SPRETNA KUHARICA, Woš«rova-no 80*.
VOŠČILNI LISTI, 20*.
ZGODBE SV. PISMA STAKE IN NOVE ZAVESE, M*.
ZBIRKA LJTJBAVNIH PISEM, 20*.
IABAVNE
DT RAZNE KirjISK
•1W1
ANDREJ AVSTRIJSKI JUNAKI, «rea tO*
nevea. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 20* BARON TKENK, BO* BELGR AJSKE BISER, 16* BENEŠKA VEDEŽEVAfJgA, 20*. BOŽIČNI DAROVL, 16*. BUCEK V STRAHU, 06*. H URŠKA VOJSKA, 20#. HOJ TEK V DREVO VPRBfll
TEZ, 10p. CAR IN TESAR, 20« ('TRNI BRATJE, BO*. iHNI JURIJ, 82 sveskev #6-60.
ERKVICA NA SKALI, 16*. 'ERAR rRAN JOSIP, 20*. 'ESARICA ELIZABETA, 16*
ki nameravajo potovati v staro domovino z doom t brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere eQiiet» izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo n^eu' v6m "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika t odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, Gi r ' o* en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojav, kOiv pride v New York in na ktero postajo: naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za ; rt >gc ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, lc- a d nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. I.e na ta način se je rojakom, ne2možnm angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zeu »ažnt za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepare1 >1 ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagou v; veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a VaB še p*» dajo brezdušnim oderuhom, kteri spel jej o ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važr< >* koristno*
MALT VITEZA zveski skupaj H MALI SVEZNALEC^ 30* MARIJA, HČI POLKOV A, 00* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 60* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40*
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. V »»i« * narna*pošiljatev po nas poslana pride v stari kra t »*■ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poStaui hranilnica. Nikdar s"e še ni čiilo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes r^of krat čuie od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl .ve hranilnice f jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrt** "/<•■ o<l dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
MTR BOŽJI, $1.00. MIRKO PO Š TEN J AKO VIČ, M* MLADI SAMOTAR, 16*
rtegent»n
VI-
MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 204 MUČENTKI, A. AJkere, ves. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 06* NAJDENČEK, 2*4 NA PRERIJI, 204 NARODNE PESMI, Ehevifc, S sve-
ski, v«, vaak po 00* NARODNE PRIPOVEDKE, I «r
ki, vaak po 20* NASELJENCI, 20* SASEUOKOVA HCl, 20* NAŠ DOM. Zbirka psMM V«
Hvstrijski denar s
kupujemo in prodajamc f%. dnevnem kurzu. Ako porujel staro domovino in imaš večj« svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupi? Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga. nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImaJH iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcem d» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
le prezreti!
Imateli ▼ staro domovino komu a» ko pooblastilo poslati, obrnite se nt nas, mi vam ceno in brzo postrete mo, in pooblastila bodo pravilno marejena. Ako želi k ter' vojalJ biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlnng) naj se obrne na nas in polije svoje vojaško knjižico, mi mn preskrbimo, da ne bo ime) sitnost* ko se domu vrne.
TKAN li -SAKS I. t< 1 U
NA VALOVIH 16* * NEDOLŽNOST HUMAJANA I
POVELIČANA 20*
>OEZGOT>A NA PALAVAJTE. 304 NIKOLAJ ERLNJ8K1. t** >B TIHTB VEČERIH, ino 12.00.
OB ZORI. 70*
)DKRITJE AMERIKE. 4*4 PAVTJKA, 20*
IKO si pteojen
Seno, otroke, ali pa mim nike, ter prijatelje v Ameri ko vzeti, potrebuješ Človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n» nas, ker bodeS najpošteneje in najbolje postrežen. Mi za&to pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč mo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno take <di nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (EUi* Island alnžimo jim vedno v najboljšo pomoč«
- Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	- Podružnice -
Spljet, Celovec	sprejema vloge net knjižice in na t©= a 1 Ol koči račun ter je obrestuje po £lstlh4|; J jO Kupuje in prodaja vse yrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Nai zastopnik za Zjedinjene države je tvrdka PRANK SAKSER CO., Cortlandt Street, New V orle.	Spljet, Celovec 1
in Trst		- ' In ^Trst =» I
■ Delniška glavnica • K 3,000.000, •		- Rezervni fond • 1 K. 300.000. . I
L .