I 60285 /l Prodajale! in bralci „Totega listali Preberite NAŠE PISMO na strani 41 Poštnina plačana v gotovini S££DA, 1. JANUARJA 194J 6 diaarjtr | ZADNJE VESTI IZ RIMA (0<1 naSepa spccia-lnepa dopisnika) TRAGIČEN NESPORAZUM — Romanuccio, bestia, danes si se torej spet pretepala l — Ampak, p upa ... — Tiho, ostia! Ne začenjaj mi spet s tem, da ste sc šii črne srajce in partigiane in da so vas ti prekleti partigismi spet prebunkali! — Papa, dovoli vendar ... — O santa Madonna, Romanuccio, jezik za zobe! Nikar &pet ne razburjaj papačija s parti-giani, sicer vso noč ne bo zatisnil očesa! — Anjpak, porca lui, pasti me vendar do besede! Danes smo se vendar šli samo rimski parlament! NA SODISCU — Predlagam vama, da uredita svoj spor na parlamentaren narin ... — Gospod sodnik, midva bi ga pa raje kar na miren način! V BOLNICI — Hm, hm, tale rana pa ni kar tako ... Dejal bi, signor poslance, da ste jo izkupili od levice!? — Veste, doktor, meni se pa vse zdi, da je od črnilnika ... MORALNE KVALIFIKACIJE »Pomisli, Joachiino, tri leta sem metal pijance in pretepače iz gostilne »Impcro romano«, pa se ti drzne ta pokveka Lodovico trditi, da nimam moralnih kvalifikacij za parlament!« OGORČENJE »Mir tam v zadnjih klopeh! Kaj mislite, da smo v parlamentu, da se boste lahko pretepali po mili volji!« VAJA Dva fantka se neusmiljeno pretepata sredi ulice. Starejši možakar ju okrega: — Nehajta že vendar s to nespodobnostjo! V tem poseže vmes neka ženska: — Kar pustite ju! Vadita se za poslanca! LETO VI. * LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO ti ŠTEV. I ZVESTOBA ,»GROBA PARLAMENTARNO PIIF05KANJE V PAR3ZU KATERI BO PRVI »MIŽAL«? Ančka-pančka-pounarančka zopet novo vlado rabim, v prvi klopici sedi, tokrat boš predsednik — ti! 7ACETEK ZIMSKE SfZOHIE »55 Dve najnovejši iz Francije (Od našega pariškega sodelavca) TOLA2BA »Ampak, Maurice, Je leden dni nisva poročena, pa že praviš, da si sc me naveličal!« »Toda priznati moraš, Prav enostavno! Poglej: če bi ne bilo fašizma, to je nas, bi ne bilo dnige svetovne vojne. Če bi ne bilo druge svetovne vojne, bi ne bilo zavezniške invazije v Francijo. Če bi ne bilo zavezniške invazije, bi Eisen-hower ne mogel postati po-veljni’: invazijske vojske. Če bi pa ne bil poveljnik invazijske vojske, bi ne bil v Ameriki tako popularen. In če bi ne bil v Ameriki tako popularen, ne bi nikoli zmagal na volitvah. Ecco, torej mora biti za zmago hvaležen samo nam!« »Pa ve Eisenhower za to?« »Ne vem. Toda bolje je, če danes ne ve za to!« NOJEVSKA POLITIKA »Mamma, zakaj tišči ta noj glavo v pesek?« »Ne vem, caro mio. Mogoče rešuje tržaški problem?!« UAZLlCNI OKUSI — Vi Marokanci bi morali biti hvaležni nam Francozom za civilizacijo, ki smo jo vam poklonili! — Hm, saj bi vam bili, ko bi bila primerna za naše želodce. Tako pa ne moremo nič, če nam v želodcu — leži! IZ KATOLIŠKE ITALIJE Kmet pri spovedi: »Naslednji moj greh je, da sem dovolil hieri, da se je zaljubila v kominformovca.« Župnik: »To, predragi moj kristjan, zdaj ni več greh.« PLAVALNI STILI Nekje v Avstriji — pred parlamentarnimi volitvami. Za zmago sc potegujejo štiri glavne stranke: »ljudska opozicija« (kominformisti), stranka neodvisnih (VdU), avstrijska ljudska stranka (OVP) in socialistična stranka. Da^ bi bolj razmahnile predvolilno kampanjo, so sc odločile za plavalno tekmovanje. Za vsako stranko nastopi po en plavalec. Na znak starterja skočijo tekmovalci v vodo in krepko zaplavajo. Toda glej: kominformist naenkrat utone. Pravijo, da jc temu vzrok dejstvo, da je Imel preveč odprt gobec. Drugi utone plavalec stranke neodvisnih. Vzrok: plaval je le z eno roko, z drugo pa je hitel pozdravljati: Sieg Heil! Potem nenadoma izgine s površja predstavnik avstrijske ljudske stranke. Pravijo, da Se utonil zato, ker so noge delale eno, roke pa drugo — približno tako kot razne struje v stranki. Ostal jc le le plavalec socialistične stranke. Sam je korajžno plaval naprej, toda... Toda tik pred ciljem je tudi on ntonil. Prav takrat je namreč odbilo fajramt — in nehal je delati... l Blaž Mozol: Sem in tja po zadružni liniji Svojevrsten tip zadruge so nedavno skonstruirali r Škofljici pri Ljubljani. Pravijo, da bi se s takim zadružništvom strinjali tudi v Vatikanu in da ga bodo priporočili raznim kapitalističnim združenjem na zahodu. Po škofljiških zadružnih teorijah mora biti vsaj polovica odbornikov kmetijske zadruge iz vrst obrtnikov, predsednika izvolijo zadružniki iz vrst ne-zadružnikov, za ostale odbornike pa prav tako ni nujno, da so člani kmetijske zadruge. Nova teorija dalje predvideva, da kmetijska zadruga ne sme sprejeti poljedelskih strojev reorganizirane kmečke delovne zadruge, temveč mora skrbeti predvsem za šta-cuno. Poslovodja trgovine takšne zadruge mora stanovati v bližnjem večjem mestu, njegova prvenstvena naloga pa je ignoriranje predpisov o finančnem poslovanju. V ta namen mora delati mimo Narodne banke, kjer vsaj šest mesecev ne sme dvigniti denarja za plače, marveč ga mora odtegovati od izkupička. Hkrati s tem mora poslovodja skrbeti tudi za razvoj zunanje trgovine. Svojim znancem v mestu mora namreč dobavljati mleko, koline in podobno po grosistični ceni. Pravijo, da bi bilo kaj koristno uveljaviti na širšem področju tudi prakso kmetijske zadruge Velika Nedelja, kajti tako bi lahko zadružni traktor uporabljali malodane zgolj nezadružniki, člani kmetijske zadruge pa bi sc spričo tega končno oprijeli telesne vzgoje. Vsebina posebne točke zadružnega statuta Škofljice bi po vzoru iz Črnuč pri Ljubljani lahko bila uporaba zadružnega doma. Tako bi tudi druga podjetja vendarle prišla do lokalov, zadruga pa bi se že jumaknila v kak stranski prostor. Če pa bi sc ravnali po zgledu zadružnikov iz Benedikta v Slovenskih goricah, bi marsikje v bodoče lahko v zbor proizvajalcev volili domačega župnika. Pa že recite, da na vasi tu pa tam ni nadebudnosti. DOVOLJ POSLA Izvoščka, ki se je pravkar vrnil s svojim kljusetom od pogreba, je podražil njegov konkurent, šofer taksija: »Kmalu vas bomo tako izpodrinili, da boste le še pri pogrebih vozili.« »Nič ne d6,« je odvrnil lzvošček, »če boste vi dosti vozili, bomo imeli mi dovolj posla!« Fičafajev Tunek: VELIKA ALTERNATIVA TEŽAVE Z INVENTURO CELO DELAVSKI SVET - — KRVAV POROD — POLEMIKA, KI BI RAZGIBALA - VSAKA PODOBNOST S KATERIMKOLI PODJETJEM ZAJAMČENO IZKLJUČENA! Konec leta. Podjetje. Inventura. Gnjavaža, komisije, pisarija, računanje, preklinjanje. Končno generalni posvet. Računovodja ima besedo: — Tovariši, inventuro je treba oceniti. — Aha, oceniti! — so se strinjali vsi ostali. — Toda kako? Napet molk. Nekdo si je glasno brisal nos. Demonstrativno. — Kako jo naj ocenimo? Če jo ocenimo visoko, bo bolje za kredite, toda slabše za plače... — Toda če bo ocenjena nizko, bo slabše za letošnji uspeh, pač pa bolje za prihodnje leto ... — In če bo ocenjena visoko, nam bodo prigovarjali, če pa bo znesek prenizek, smo na škodi... Res, kako torej oceniti inventuro? Eni so za visoko ocenitev, drugi za nizko. Eni so proti visoki ocenitvi, drugi proti nizki. Težak položaj, delikatna problematika! Velika razprava. Ura je ie polnoč. Še vedno ni od- ločitve. Nizko ali visoko, visoko ali nizko? Velika alternativa. Nizko-visoko, visoko-nizko?!? Potem je dejal nekdo — vedno so ga imeli za zgago pri podjetju: — Kaj pa če bi ocenili inventuro toliko, kolikor je resnično vredna ..? Splošen preplah: — Aaaaaaaaaaa! Ideja! Kako to, da ni nihče že prej prišel na to salomonsko rešitev? — Res! Kaj hočete — nihče pač ni na to niti pomislil... (»BKhisiM {( & a — Vidite, Watson, ta pa čaka tisto Novo leto, ko bodo podražili mast in sladkor. TRDOVRATNOST Jure Zmikavt je osumljen vloma. Preiskovalni organ mu prigovarja: — Priznajte vlom. Čemn tajite, ko pa imamo vaše prstne odtise! Jure se razburi: — Kako jih morete imeti, ko sem pa delal v rokavicah! Ne priznam, pa amenl ZAČETNIK — Vi pač še niste dolgo v trgovini!? — Kako to mislite? — Ker zank-te, kadar poveste ceno. NESPORAZUM Uradnik: »Zakaj ste pa prišli na razpravo s temle kolom?« Pretepač: »15* mi je pa sodnik rekel, naj sam poskrbim za obrambo!« Naslednja številka »Totega lista« izide v sredo, 14. januarja 1953! PROTESTNA RESOLUCIJA Spodaj podpisani Nikola Tesla, znanstvenik, pošiljam Vašemu uglednemu tedniku protestno resolucijo proti članku, ki je bil pod mastno tiskanim naslovom objavljen na drugi strani Slovenskega poročevalca z dne 5. I. 1953: 1. Ne dovolim nikomur, niti glavni direkciji pošte, da bi na današnji dan, t. j. 7. januarja 1953, proslavljali 60. obletnico moje smrti. S to proslavo bi namreč trdili, da sem vse svoje izume ustvaril do <■ januarja 1893, česar pa — razen pripadnikov Znanstvenega zavoda ZSSR, ki edini prisoja take zmožnosti svojim članom — ne bi bil zmožen noben zemljan. 2. Dosegel sem 87 let življenja, kar je vsekakor nekaj. Slovenski poročevalec pa bi mi rad odmeril samo 37 let življenja, kar se mi zdi le nekoliko premalo. 3. Zgoraj navedenim dovoljujem na današnji dan proslavo desete obletnice moje smrti. V onostranstvu, 7. januarja 1953. Nikola Tesla, l. r. NEZANESLJIV — Toplomer, ki sem ga kupil pri vas, je zanič! — Nemogoče. Prodal sem vam najboljšega! — Jaz pa pravim, da je zanič! Enkrat kaže tako, drugič drugače, pa sc človek nikoli nc more nanj zanesti! Kdor zna, ta zna 1 Piše: Maksi Zdraha Dejstvo je to: kdor zna, ta zna! Stvar sc je pričela takrat, ko so se devize lahko dobile na banki — v prosti prodaji. Edino kar je bilo pri tem neugodno, je bil zakon o ponudbi in povpraševanju. In kaj češ, devize so dragocena sredstva — samo še potni list je potreben in zanje je mogoče »tam zunaj« nakupiti milijon prekrasnih stvari — od najlone do nalivnega peresa in ure, da ne govorimo o barih in varietejih! O teh tako že pripovedujejo pod diskrecijo, seveda, v zaprtih družbicah nekateri srečni direktorji ... Nič nc de, če so zato devize hudo poskočile — kaj pa more nam takle zakonček o ponudbi in povpraševanja — saj so dnevnice določenj v valuti, dinarčke zanie pa plačuje podjetje ... To je ena stran te zadev« — tista, s srečnimi potrošniki deviz Kako pa je s tistimi š« srečnejšimi prodajalci d e vij — še srečnejšimi zato, ker dobijo za svoje devize tudi 500. 600 ali celo več odstotkov? Med brati — to je breg šale krasen posel in variabilni del plače se kar smehlja.., Vzemimo na primer izvozno podjetje BOPORLOPIP! Izvažajo, kajpak! Toda izvoz je izvoz — ima tudi svoje muhe. Ljudje tam zunaj tudi niso od lani in če kai' kupijo, hočejo kupiti čim bolj. poceni! Tu jim manjka, primojdunaj. vsak smisel za socialistično trgovino! V redu, pravijo pri podjetju BOPORI.OPJP, dajmo jim torej ceneje! Čeprav pod lastno ceno! Kako, pod lastno ceno? Menda ja ne mislijo živeti • od zgube? Jok! Glavno je izvoz, so , dejali! Glavno je, da prodajamo. Pa čeprav bi lahko prodajali tudi po višjih cenah, kdo bi se mučil s takšnimi malenkostmi?! Kaj pa plačilni fond. da ne govorim o variabilnem delu plače?!? Vidite, bratci, to pa je moi kalkulacije. S tistimi 20 odstotki deviz, ki ostanejo podjetju, lahko kriješ, ko jih prodaš, vsaj 40 odstotkov vse cene! Ni mogoče? Kdo pa plača potem tistih 40 odstotkov popnsta izpod lastne cene? Kdo? Enostavno tisti, H kupuje devize po 500 ali 600 odstotkov dražje — in tako smo zopet na začetka naše zgodbice! Toda to nas nc sme motiti! Glavno je, da so vsi zadovoljni! Inozemci. ker so kupili blago pol zastonj, izvozno podjetje, k: kljub vsemn dobi variabilni del plače, in tisti razni direktorji, ki se vozijo s tako dragimi devizami »tja ven...« Kaj pa drugi? Hm, drugi?! Povejte ral, prosim, kaj pa to tiste druge sploh briga?! msi pismo Dragi naši braki in prodajalci! Tako smo prijadrali v novo leto. Vsak teden Vas boaio sedaj obiskali. Dolg je čas dveh tednov do nove številke — so nam lani le prepogosto očitali naši bralci in zato smo se odločili za ta korak. S tem pa se seveda marsikaj spremeni. Ker bodo naročniki dnevnika »Večer« dobivali naš »Toti list« kot brezplačno prilogo, smo zaenkrat prodajalcem v krajih, kjer je ta priljubljeni dnevnik razširjen, poslali nekaj izvodov manj, ali pa celo sploh nič — saj ne vemo, v koliko >o naši bralci tudi naročniki »Večera«! Zalo Vas prosimo — tako bralce kot posebno le prodajalcc, da nam sporočite do ponedeljka ali najkasneje do torka 13. januarja na dopisnici, ki jo izrežete na tej strani, ali smo Vam poslali preveč ali premalo izvodov — poštne stroške nosimo mi. Ker dobivajo »Toti list« priložen samo naročniki »Večera« in torej v kol-portaži ne bo priložen, vas prosimo, da to upoštevate in naročite nemudoma toliko izvodov, kolikor Jih boste lahko prodati. Prodajna cena Je 6 dinarjev, od tega pa ostane prodajalcem 1 dinar provizije, tako da nam pošljejo po 5 dinarjev in to vsak mesec sproti po priloženi položnici. Glave eventualno neprodanih izvodov pa naj pošljejo nam. da jim jih lahko vpišemo v dobro. Sedaj pa še nekaj besed na-Bim dolžnikom. Ni jih več mnogo, toda kljub temu bomo morali vsem tistim, ki svoj:h obveznosti niso poravnali, nstaviti pošiljanj« lista in ubrati tudi nam neprijetna sodna pota. da pridemo do denarja — kajti če hočemo dati našim hralcem list za tako malo denarja, moramo vsaj ta denar res dobiti, da lahko poravnamo tudi mi svoje obveznosti. Zato vsi dolžniki izpolnite še danes položnico in jo nemudoma pošljite z dolžnim zneskom na naslov: »Toti list« Maribor. Rč. pri Narodni banki 6401-T-1G9. Vse naše bralce, ki v svojem kraju še nimajo prodajalca »Totega lista«, pa prosimo, naj se obrnejo na bližnjo trafiko ali poslovalnico KZ, da naroči pri nas toliko izvodov, kolikor jih potrebuje! Uredništvo in uprava »TOTEGA USTA« So*lf*a5 pred poslednjo s©«il®o (Padla bo koprena — z Berdena) »Spet: lop po gospodu!« bo rekel kdo grobo, ko videl bo v »Totem« to »sveto« podobo! Nikar nc razburjaj se, bralec naš dragi, te dni ga sodišče bo imelo na vagi! M. T„ HOČE — Pišete nam, da je šla služkinja župnika v Hočah v zadružno gostilno Račič po vino; ko je hotela plačati, pa ji je gostilničarka zaupno dejala, da je za gospoda vino zastonj. — Vašega dopisa ne bomo objavili, ker nam je prav malo mar, ali vaš gospod pijejo vino zastonj ali za denar. Morda so pa gospod z gostilničarko tako domenjeni, da ji bodo po njeni smrti zastonj maše brali? T. S., VOLIČINA — Sporočate, da so vaš duhovni go- Iz uredniškega koša »pod pri spovedi zamenjali neko žensko z drugo in so jo imeli za Tuševo Matildo ter ji dejali, da ji ne dajo odveze, ker ima v posesti njegovo najlepšo zemljo, ki ji jo je dodelila agrarna reforma. — Verjetno bo Tuševa, če bo hotela, že pri kakem drugem dušnem pastirju prišla do odveze, neverjetno pa je, da bodo gospod še kdaj prišli do tiste zemlje. »PO DRAVI GOR IN DOL« — Lepo je, da nas obveščate, kako si eden izmed uslužbencev neke elektrarne popravlja svojo hišo od zunaj in znotraj na stroške podjetja. Ker pa pristavljate, da je Upravni odbor sindikalne podružnice mišljenja, naj bi se o tem nič ne govorilo, smo mi mnenja, naj bi se o tem nič nc pisalo — dokler ne bo vse od znotraj in zunaj. popravljeno. Takrat bi pa želeli objaviti izčrpno poročilo. -Izrezite, izpolnite in takoj odpošljite!........ Pošiljajte po Izvodov vsake številke TOTEGA LISTA (priimek In ime) (naslov — polti) (podpis) UPRAVA Znamka 10.— Hi* vv TOTI LIST ifi MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 2 Poltni predal 52 H9FR0I-KŠIHT — Na servus vinči, majne libe frau Muršcc! — A — kli.vina, krisina, frau Kličclc! Tak se hilam ... — Na venigstens da vam reče frclihe fajertog! — Oba gensma mit te fajertog, te san šo umi! Oba Jec moram pa res šnel, dol k burkini... — Jcsasna, kaj jc lam los? — Tes bisns net? Na azo, zo bos? Da še to nena nc vete... — Na, an pisl krank sem bla, zaj po fajertogih, — Na, majnadraj, zaj. ste pa neki ckstra fajn frzajma-li, tes zogi "ina! Ta hofrot Gajga je bil tu! — Bos fir an hofrot? Tu v Marpuki? — Na kloar, ta hofrot Gajga, direkt fom Vin! — Oba gens! An rihtlga hofrot! No, pa n;ih? — Na ja. tali hofrot je mel ajn uncligs kind ... ■— Bos zi net zogn, cniga pankerta! Jesasmarjandjožef — an hofrot, pa nezakonski otrok! Na dcnkns iua zo bos! Pa ki ma pajnkrfa. umgoc-\viiln, tu v Marpuki? — Obana — nc botc no tak tamiš! In Špic andado-nau, hotas kopt, z eno kel-narco. Und te hot in naha nima vuln! — Bos, te kelnerin — an rihlign hofrot! Tes luda tes blede! Na zo bos! Und naha? — Niks naha! Naha homs kajratet! — Bizo? Ča ga ni hotla? — Oba na, izioe ncl zo! Tu jc bil še tisti kamadina zraven... — Aha, und ter hot —ZSSR! Tri — nula! Meče še trikrat! — Peter je še na Prvem maju! I.ahko mečeš še dvakrat! — Andrejček ima spet srečo! Za grško-jugoslovansko kolo lahko meče še dvakrat! Hura! Poglej, poglej, sem zopet mislil, res vzgojna igra! Za neugodne stvari je treba počakati — si kaznovan, ob dobrih in ugodnih prilikah pa si nagrajen! Res, ni je vzgoje nad takšno, neprisiljeno otroško vzgojno igro. Otroci pa se igrajo dalje. Nenadoma zopet jok. — Baaaaaaaa! — se dere Andrejček, najmlajši. — Ne veljaaaaaaa! — Nič ne pomaga, Andrej! — mu dopoveduje Alenka. — Prišel si na Kongres ZKJ in zato enkrat nc smeš metati! Človek, ne jezi se! — Baaaaaaaaa, nc velja! — argumentira po svoje Andrejček. — Ne grem se več! Videl sem, da moram vzgojno intervenirati. Saj res tudi ni prav, da starejša dva takole varata mlajšega! — Otroci, n: prav, da se ne držite pravil! — sem jim dejal. — Kar velja za enega, velja tudi za drugega. Če je Andrejček prišel na Kongres ZKJ, je prav in v redu, da je nagrajen kot vsak drugi! Če pa bo prišel prej od vaju do dedka Mraza in bo nagrajen — to je pač takšna igra! Zato se ji tudi reče: »Človek, ne jezi se!« Peter in Alenka pa sc ne data: — Ni res. očka! Če pride na kongres, mora počakati! Poglej saj tu vendar tako piše! Pogledam tjavodilo — in res! Tako piše. Takoj sem uvidel, da je to lahko le tiskovna napaka. Citati bi se moralo: »Meče se enkrat!« in nc »Enkrat ne meče!« To Je prav gotovo pom rta! Toda Peter in Alenka planeta takoj vamen — Kako, pomota? Poglej tukaj, če prideš na zagrebški velesejem, enkrat nc smeš vreči, če prideš v Maribor-«ko tekstilno, moraš tudi čakati, in če prideš v Toplice poslušat maršala Tita, si kaznovan, da kar dvakrat ne »meš metati! Vzrojil sem: — Nc delaj sc norca iz mene, zelenec! To Je vendar ®Ino vzgojna igra! Sam sem bil v Toplicah in to mi je bilo v veliko veselje in nagrada! Vendar sem moral kloniti. Resnično piše tam tako, do besedice natanko: »...dvakrat nc mečeš!« Jezen sem vzel časopis v roke in poskušal brati naprej. Peter pa je prišel k meni, mi položil roko na koleno in prijateljsko dejal: — Ožka nikar se ne jezi, saj je to le igra. »človek, »e Je*: »e!« »Na vlaku moram vedlo sedeti v smeri vožnje!« NASVET V neki družbi se je mlada dama z zelo dc-koltirano obleko pritoževala zdravniku, da je strašno prehlajena: — Kaj naj storim, dragi doktor, da se znebim tega prehlada? — Nič lažjega, draga gospodična, kakor to! — odgovori ljubeznivi doktor. — Hitro se oblecite in lezite v posteljo! V NEKI TURISTIČNI POSTOJANKI Oskrbnik: »Tovariši, pojdite no semkaj, krasna mavrica sc vidi!« Turist: »Koliko pa stane?« IRONIJA Sc ti ne zdi, da bi šel z mojim tenorjem lahko v opero r Gotovo, samo če boš še dobil vstopnico ... PREVIDNOST lakolc bolan pa res ne moreš v službo. Ali misliš, da rps ne morejo brez tebe? Ne, samo bojim se, da tega nc bi opazili! Majhne in velike želje č®siiosiovaški komintormovec si je n.upil tri e. otalina, Molotova in Višinskega. Ko pa je prišel aomov, je videl, da ima samo Stalinova slika zadaj Kljukico za obešanje. Takoj je odhitel nazaj v trgovino »n se pritožil. Trgovec ga Je pa potolažil: »Saj je vse v redu. Samo Stalin je za obesiti, ona dva pa je treba enostavno postaviti ob steno...« NOVOLETNO VOŠČILO Prvi prijatelj: »Mnogo prevodov!« Drugi prijatelj: »Mnogo donosnih prevodov!« MAH OGLAS ZSSR: Iščemo državljane, ki bi »premodremu« res iz srca želeli srečno novo leto... V MENZI Gost: »Oprostite, toda tale zrezek je mikroskopsko majhen!« Natakar: »To se vam samo zdi! Boste videli, kako dolgo ga boste jedli!« DOKAZ Ravnatelj: »Vzel bi vas v službo, če bi zanesljivo vedel, da ste pošteni.« Prosilec: »Se lahko zanesete! Deset let sem bil v službi v kopališču, pa sc nisem niti enkrat kopal!« NOVA PALAČA Peter je delal pri gradnji nove palače. Prijatelj, ki je šel mimo gradbišča, ga vpraša: — Ali bo ta gorostasna stavba kmalu pod streho? — Da. Pločnik je že narejen. . STEDNJA — Pet tisoč si dala za te čevlje?! Pa si rekla, da bova štedila! — Hm, kupi mi kolo, pa bom strgala manj čevljev! ČUSTVENA DAMA Glas pevca v koncertni dvorani zveni v drobnih, občutenih tonih. Niti en sto! sc ne premakne, niti ena vrečica bonbončkov ne zasumi, niti en poslušalec ne kašlja. Pravo ozračje za umetnost! V takih minutah človek občuti božansko moč melodije, s katero potuje po čudežnih pokrajinah lepote. Opazujem obraz gospe, ki sedi nekaj stolov od mene. Srečen skladatelj, če bi videl, kako deluje njegova umetnina na to plemenito bitje. Gospa doživlja skladbo tako globoko, da ji polzijo po licih debele solze. Se potem, ko je koncert končan in se drenjajo proti izhodu, je njeno lice objokano. Občudujem taka tenkočutna in čustvena bitja! Ko hočem razodeti to misel prijatelju, se obrne dama k svojemu kavalirju in mu potoži s stisnjenimi zobmi: »Prekleti čevlji, že ves večer me tiščijo « Odslej ,,Totf hstt( vsako svetlo na 8 straneh za 6 dfmvjev! TovarlSl dopi alk!, oddajte svoje dopis« na pošto vsafeo s ob-o to ali nedeljo UGANKA Hlače nosi v civilu, službo pa opravlja v krilu, a najljubše opravilo mu v civilu spet je — krilo! Ce je črn — je svetnik, ko je bel — je ex-krvnik, pol je črn, pol je bel, slavni — Vinko Zaletel! DOMAČE SPEOALITETE DETEKTIVSKA Slavni Sherlock Holmes zadnjič obiskal Kobarid. Ustavil se je v neki gostilni Ln vprašal upravnika: — Pri vas pa imate novo služkinjo, kajne? — Da. Toda kako to veste, saj je še niti videli niste? — To drži, vendar sem videl njene prstne odtise na krožniku! In čez nekaj časa: — Kajne, spoštovani, da so tu svoj čas gospodarili Italijani? — Seveda. Ste mar tudi to ugotovili na podlagi njihovih prstnih odtisov ali pa tako dobro poznate zgodovino? — Niti eno niti drugo! Pač pa sem prej bežno pogledal skozi okno na Gregorčičevo ulico in odkril nekaj prav dobro ohranjenih italijanskih napisov. . . ZA VSAK SLUČAJ — Vinko, kaj pa držiš v roki? — Potrdilo. — Kakšno potrdilo? — No, potrdilo za ženo. — Zakaj ga pa potrebuješ? — I zato, da ji bom lahko dokazal, da stane turška kava v murskosoboških kavarnah res 35 dinarjev in vino res 190 dinarjev, sicer je lahko ogenj v strehi... KULTURNI MONOLOG — Tovariši! Jaz sem kulturen človek. Razumete?! Sicer je res, da se spoznam na kulturo prav toliko kot zajec na atomsko energijo, toda nikomur ne dovolim, da bi mi očital, da nisem kulturen človek. In zato, ker sem kulturen človek, ne bom dovolil, da bo mladina v moji šoli igrala tiste svoje enodejanke za Novoletno jelko. Za svoje nekulturno kulturno udejstvovanje naj si poišče kakšno zadružno oštarijo. Tako! Povedal sem! (Op. uredništva: Vsaka podobnost z dogodki v predelu Markovcev je zgolj slučajna!) ANARHIJA Profesor hoče ponazoriti dijakom pojem »anarhije«. — Franček, povej mi, kako se imenujejo društva, ki so si postavila za cilj rušenje vsega? — To so kegljaška društva, tovariš profesor! — Sedi! Nezadostno! Alenka, povej mi sedaj ti, kdo so ljudje, ki hočejo vse porušiti? — To so ljudje iz železniške uprave, ki so naročili, da morajo v Rakeku del kolodvora porušiti, namesto da bi ga obnovili! Nande Bula: Slovenci smo dobil' parlament... ... sporočata belogardist Muri in dr. Tischler iz Celovca v zadnji številki glasila nemškega škofijskega ordinariata v Celovcu — »Naš tednik — kronika«. Naznanjata tudi, da sta na svoji seji sklenila, da ni več »Krščanske ljudske stranke« oz. »Narodnega sveta koroških Slovencev«, ker so gg. nacist Stcinacber, dr. Kadras iz ordinariata in bivši policijski direktor dr. Guggenber-ger prišli do zaključka, da dosedanji imeni priznavata Slovence na Koroškem oz. utegneta vzbuditi celo nevarno razredno zavest, kar škoduje germanizaciji. Takšnega mnenja je tudi Miha Krek, ki se potika po ZDA in sc strinja z novim imenom »Krščanska emigrantska stranka«. Za to ime so posebno navdušeni v Vatika- nu, ker je močno podobno De Gasperijcvi iredentistični .de-mokristjanski stranki. Vsi ostali odborniki, ki na seji Muri-Tischler niso bili prisotni, nimajo pravice veta, ker niso o pravem času prišli v bife »Kosta«, za v katerega vstop ne izdajajo posebnih povabil. Pravijo, da se s to potezo v celoti ne strinja tudi tišlerjev »senčnik«, ki je hotel priti do stolčka s svojimi »rodoljubnimi« udejami in programom Dobretsbergerja. Novo ime vsekakor odgovarja stanju, edino dr. Tischler bi še moral nekam cmi-grirati, tako da bodo vsi do zadnjega emigranti, pravoslavnih pa na Koroškem tako in tako ni. Dolfck pravi, da sc tudi Rusi strinjajo z novim imenom, le koroškim Slovencem vse skupaj smrdi! MERKURJEV — Glej ga no, Merkurja! Odkar je slišal, da v -prodajalnah mariborskega podjetja, ki nosi njegovo ime, nudijo po najnižjih cenah visoko kakovostno pohištvo, kuhinjsko posodo, elektromaterial, steklo in porcelan, barve, lake in kemikalije, dvokolesa in radijske aparate, droge in kozmetične proizvode — je tako ponosen. da ga enostavno ne spoznaš več! itsifta v vodi... Tako kot jaz se počuti vsakdo, ki pije ROGAŠKO SLATINO! —• Ta je največji lažnivec, kar sem jih kdaj srečal! — Zakaj pa? — Rekel mi je, da je bil v mariborski Veliki kavarni, pa je tako kisle volje! Da, da, otročiči moji, ptiča spoznaš po perju, DOLENJSKO pa po »DOLENJSKEM LISTU«! d I' m m »TO JE VSE, KAR MI JE OSTALO OD AVTOMOBILA MBHMMP :W*tevV. TO JE PA VSE, KAR SMO NAPRAVILI IZ NJEGOVIH OSTANKOV!« wvniTol^ktivSavtomRph*'^0Scm NITI sv™>ali, privošči pa si jo lahko de-AVTOMEHANIKE V MARIBORU, MASARYKOVA UL. ŠTEV. 17, KI OB- M SV°JIM CENJ- ODJEMALCEM MNOGO SREČE IN USPEHA V LETU 1 9 5 3! ' 1 gN (g® ip M l$liS§ I Vergil (Danteju): »Izmed vseh grešnikov nta pa edina izjema ta dva slovenska nogometaša, ki nista šla niti v pekel niti ▼ »ice, Itmvri naravnost t nebesa.« [ IZ DOMAČEGA LOGA | GLIHA VKUP gTRIHA Na Partizanskem vrhu Je oni dan miličnik »a.s*čil dva divja lovca, ki »ta ravno skuiaJa skriti »roj plen. — Zakaj »te in' reirli zajca?! — je mili/ ..k vprašal prvega. — Saj ga r:’.ctb jaz. Nedolžen sem Moj prijatelj ga je- Pa jc miličnik vprašal drugega divjega lovca.: — TovariS, lakaj ste ustrelili divjega zajca?! — Ker j c spal in sem ga hotel prebuditi. -r- Zakaj ste ga hoteli prebuditi? — Da bi lahko zbežal. — In zakaj bi moral 7,ajec zbežati? — Ker bi ga sicer ustrelil moj prijatelj KRVNO SORODSTVO Neki Skot je imel sestanek z dekletom. — Kako je bilo? — »o ga vprašali naslednji dan prijatelji. — Si mnogo zapravil? — Stlri šilinge! — je odvrnil Škot. — Več dekle ni imelo pri sebi. Pred nedavnim pa so tudi trije uslužbenci kmetijske zadruge nekje ni Dolenjskem sklenili, da si bodo privoščili takšno škotsko zabavo in si samovoljno zvišali življenjski standard. — No, kako Je balo? — so Jih potem vprašali. — Ste mnogo zapravili? — Sto štirinajst tisoč dinarjev. Več v zadružni blagajni ni bilo. — Toda — za spremembo — repriza škotske zabave Je bila na sodišču ... PRI ZDRAVNIK® »Ampak, Cvlovek: dra&i, te» don dni ste že zaprti, pa &$£» danes pridete k metli:« »Veste, tovariš doktor, aaf sera hotel priti ie prej, p« me je žena nadrla, čež: Kaj boš toliko jamral zaradi takšne malenkosti! Vzemi at za zgled naše kranjsko gledališče »Prešeren«, Id je t* štirinajst dni zaprto, pa ga še ni vtel hudič zaradi tega!« PRAKTIČEN IZUM »Janez, ali 6i že slišal, d« je neka trgovina s čevlji v Ljubljani namestila v svoji poslovalnici rentgenski aparat, ki pokaže, kako se čevelj prilega nogi?!« »Sijajno! In veš, kaj bom storil jaz?« »Kupil si boš nove čevlje v tej poslovalnici, ali ne?!« »Kaj še! Samo upravi internata Tovarne emajlirane posode v Celju bom predlagal, naj si še ona nabavi takšno aparaturo, ki bo pokazala, kako se hrana prilega želodcem dijakov.« KLAVIR IN VOLK Zadnjič sem šel k pevskim vajam celjske »Svobode«. —• Tam so sedaj precej slabe volje. Radi bi imeli od Tovarne emajlirane posode klavir, ker ga v Samskem doma ne rabijo, pa v tovarni še premišljujejo, ali bi ga odstopili gasilcem ali »Svobodi« Izglcda vse tako, da bodo tovarniški gasilci prevzeli delokrog »Svobode«, »Svoboda* pa naj bi počasi preusmerila svgjo dejaivnoat r gasilska. Pravijo, da bo tako volk sit in čreda cela, med državljani pa mir im red!!! v Nogometaša Marjanovič im Stimac, ki sta bila nedavno izključena iz ljubljanskega Železničarja zaradi nediscipliniranosti, sta našla zavetje pri Odredu S dasfsaefe BSii p® Zabodlni rHenucSjjs SK »Eootnoat« Je priredil prvo smučarsJco tekmo T Podkorenu za mladince-domačine .,. Novo leto smo pričeli ■ športnim postom — vsaj doma. Morda je naše gospodarstvo, bi »e bori za čim večji izvoz, tudi vplivalo na športnike, da so sc začeli izvažati. Med drugim so od dvanajstih klubov zvezne nogometne lige trije ostali doma, ostali so pa odšli v inozemstvo po zmage in poraze. Gospodarstvo pa bi moralo vplivati tudi v tem smislu na šport, da bi pazili športni forumi bolj na športni asor-timan. (!) Uprava Hajduka — kot dober poznavalcc gospodarstva — pa je izplačala svojim igralcem tudi izvozne premije, zaradi česar so bili nekateri njeni člani kaznovani. Gotovo bodo sedaj objavili kako odprta pismo, da so tega krivi športni novinarji, podobno kot je to storila letna skupščina Dinama ob ploskanju nekaterih članov delovnega predvedstva. Seveda so marsičesa krivi tudi športni novinarji sami. Oni bi morali v svojih člankih nekoliko bolj lagati ali pa vsaj večkrat spustiti tiskarskega škrata v športna poročila. Če je Poročevalec 5. januarja 1953 zapisal v naslovu in besedilir, da bo 7. januarja t. 1. minilo šestdeset let od smrti Nikole Tesle, zakaj naj bi športni novinar ne zapisal, da Crve-na zvezda ni izgubila v Franciji proti FC »Roucnu«, ki Je sedaj na scdrn»m mesta T drugi francoski ligi. Sodnik: »Zamenjajte takoj poškodovanega igralca, saj jih imate dovolj *» golom!« Kapetan moštva: »Ne morem, to so sami funkcionarji!« V agonifi Politični emigrant (kompanjonu); »Napni vrvico, da bo padel!« Mihalič: »Vaši cilji »o prenizki, d*- bi me ovirali!« Ar tekmovalcev ©d Hišico«!er ni - - - Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbije — Odgovorni u,rednik Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka 2 — Telefon 28-76 — Cek. račun Narodne banke G401-T-169 — Poštni predal 52 — Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska ti»kam»