3:) 4 A A 60 1C OS R H ONJA K JJ IINI C A PR.mut)SKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini . Abb. postaje i gruppo Lena 4UU lir Leto XXXVU. Št. 28 (10.850) TRST, torek, 3. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL TEŽKA PREIZKUŠNJA ZA VLADO OB RAZPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI ARNALDO FORLANI BO DANES ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA 0 MEDNARODNIH ZVEZAH ITALIJANSKEGA TERORIZMA Odpadel vrh tajnikov strank vladne večine - Ob notranjepolitičnem problemu še zunanjepolitične posledice zaradi ameriških izjav in sovjetske protestne note Moskva zavrača obtožbe MOSKVA — Sovjetska zveza je z doslej le redkokdaj uporabljeno ostrino zavrnila vse izjave ameriških politikov, da podpira mednarodni terorizem. Tiskovna agencija TASS predvčerajšnjim ni samo označila za izmišljene izjave ameriškega predsednika Reagana in državnega sekretarja Haiga ampak je prešla v protinapad. Ameriško obveščevalno službo CIA je obtošUa. da je organizator števdnih terorističnih akcij. Zrežirala naj bi ugrabijev in umor bivšega voditelja krščanske demokracije Alda Mora, ki naj bi ne bil priljubljen v 'Washingtonu. Vendar se TASS ni omejila na italijanski terorizem. ampak je naštela vrsto umorov in krvavih državnih udarov, v katere naj bi bile vpletene ZDA. Začela je z odstranitvijo Mosadeka v Iranu, umorom Patricea Lumumbe in je nadaljevala z vojaškim državnim udarom v Čilu proti Allendeju. TASS celo meni, da ima tako delovanje osnove v sami ameriški notranji politiki, kjer je «terorizem v dnevni praksi politični instrument*. «Ameriške oblasti so neposredno soudeležene* pri umorih bratov Kennedy, Martina Luthera Kinga in številnih pripadnikov protivojaških in demokratičnih gibanj. Sovjetska tiskovna agencija se je v svojih obtožbah sklicevala na preiskavo samega ameriškega senata iz leta 1975 o delovanju CIA. Tudi včeraj je TASS zanikala ameriške obtožbe to je poudarila, da ameriški voditelji iz «neved-nosti ali pa iz hudobije enačijo terorizem s pra- vičnim bojem narodov za nacionalno, gospodarsko In socialno emancipacijo*. TASS je nato pojasnila, da. če bi upoštevali razlago «novih teoretikov terorizma*, bi morali prištevati med teroriste Georga Washingtona in druge ustanovitelje ameriške države. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Wil-liam Dyess je zavrnil vse te obtožbe in jih je označil za smešne, ter dejal, da jih ne namerava komentirati. Dyess tudi ni hotel odgovoriti na. vprašanji, če nameravata Reagan in Haig še naprej obtoževati SZ zaradi terorizma in o zadnji protestni noti, ki jo je izročilo sovjetsko zunanje ministrstvo ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Jacku Matlocku. Vsebino te note je objavila sovjetska tiskovna agencija. Vsebuje zavrnitev obtožb ameriškega predsednika in zunanjega ministra ter v milejši obliki opozarja Reaganovo ad ministracijo, naj resno premisli o posledicah, ki jih imajo podobne besedne vojne. Le te naj bi potiskale v ozadje »dejansko pomembne probleme* izboljšanja odnosov med državama in mednarodnih razmer na splošno. Zaradi terorizma je sovjetsko vodstvo poslalo novi ameriški administraciji že drugo protestno noto; prva je sledila ameriškim obtožbam, da je SZ zavirala iransko - ameriško sporazumevanje glede talcev. To pa prav gotovo ni dobro znamenje za odnose med velesilama. Reagan in Haig sta namreč že v svojih prvih izjavah «oklestila* upanje Kremlja, da bo nova administracija vendarle naklonjena sodelovanju s SZ. RIM — Poslanec italijanske vlade Amaldo Forlani bo danes v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja in interpelacije o mednarodnih povezavah italijanskega terorizma, o katerih je nedavno spregovoril predsednik republike Pertini. Bolje rečeno, Forlani se bo omejil na obširno poročilo o terorizmu, saj so se na sestanku načelnikov skupin poslanske zbornice domenili, da bodo preskočili fazo pojasnjevanja vprašanj in interpelacij, ker so stališča in argumenti dovolj znani, s tem pa bodo tudi pridobili na dragocenem času. \ Ob tako pomembnem dogodku je povsem razumljivo, da je bil skupni imenovalec včerajšnjega italijanskega političnega dogajanja poleg kreditnih ukrepov predvsem dogovarjanje vladni večin: o vprašanju terorizma. Forlani je včteraj preklical že napovedan vrh tajnikov strank večine, pred tako pomembno parlamentarno razpravo bi bilo srečanje povsem razumljivo in običajpa praksa. Sklep so pristaši Zaccagninija pozdravili kot pravo bistroumnost. Predsednik vlade pa sa vseeno ne bo danes predstavil poslanski zbornici z nezavarovanim hrbtom. Včeraj se je po telefonu pogovarjal s Piccolijem, Spadolini-jem in Longom; ni znano, če se je posvetoval tudi s tajnikom četrte stranke vladne večine, s Craxijem. Vsebina pogovorov ni znana, kaže pa vseeno, da so med tajniki precejšnja odstopanja, da le optimisti upajo, da bo Forlaniju uspelo zadovoljiti vse štiri stranke. Če pa >*iMiiiiiitiiiiiMiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiimiiiiim... i* vsemi demokratičnimi levičarskimi silami. Napolitano je izrecno apeliral k enotnosti levice zoper oblastniško politiko KD, oziroma k izgradnji nove oblike internacionalama v evropskem okviru. Poziv k enotnosti je veljal zlasti socialistom. Z njimi, kot tudi s socialdemokrati, KPI sodeluje že v številnih javnoupravnih organizmiii, prav zato pa se je Napolitano vprašal, čemu in v čigavo korist’ zdajšnja žolčna protikomunistična gonja, oziroma napad PSI na komuniste, ki je prišel do izraza najprej z zadevo D’Urso in zadnje dni še s tezo o domnevni povezavi terorizma v Italiji s tujimi silami • Govornik je naglasil, da se KPI ne boji nikakršnih »odkritij* in zahteval, da pristojne oblasti povedo vse, kar o problemu vedo, če o tem res kaj vedo. Napolitano je zavrnil natolcevanja o »dveh partijah*, katerih eno na; bi vodil Berlinguer, o-no drugo, «partijo v partiji*, pa Moskva. S takšnim neodgovornim stru-mentaliziranjem vprašanja terorizma stranke, ki so na vladi, le še prispevajo h krhanju tujega zaupanja v italijanski politični sistem. Napolitano se je dotaknil zatem Reaganovih in Haigovih izjav, ki so po njegovem zelo zaskrbljujoče m vodijo naravnost v hladno vojno. V nekaterih evropskih državah so do teh izjav .zrali brž zavzeti zmerno stališče iz potrebe po iskanju tvornega dialoga in popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, je dejal govornik s pripombo do je to dolžnost tudi rimske vlade. Nazadnje je Napolitano poudaril nujo po vsestranskem ovrednotenju Trsta v vsedržavnem in mednarodnem merilu z zagonom njegovega gospodarstva ob tesnem sodelovanju med Italijani in Slovenci, (dg) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Res neznanci? Na tržaški strani poročamo o dogodku, ki sc je pripetil v nedeljo dopoldne v tržaški Rižarni: neznanci (?) so pri belem dnevu odstranili stekleni pokrov nad razstavno skrinjo, v kateri je bila obiskovalcem na ogled železna krnita, s katero je nacistični krvnik pobijal nedolžne žrtve preden so iih zažgali v krematoriju, namesto knute pa so pustili z roko izpisan letak nacistične vsebine s podpisom «Squa-dre Adolf Hitler*. Sigla SAH (Squadre Adolf Hitler) se je na Tržaškem prvič pojavila pred nedavnim, ko so — vedno neznanci — pomazali z njo in še z drugimi nacističnimi gesli občinsko poslopje v Zgoniku, nekaj dni ku sneje pa se je pojavila tudi v dolinski občini. Očitno ne gre, za izoliran tržaški pojav. Spomnimo se samo nacističnih izbruhov na nekem košarkar- skem srečanju v Vareseju, ko Je gostovalo izraelsko moštvo Makabi, in nedavni napad skupine nacističnih mladincev na židovsko dijakinjo v nekem rimskem liceju in grožnje njenemu bratu, omenimo naj dnevne primere nacističnega oživljanja v Zah. Nemčiji, ki je sprožilo odprti poziv nemških intelektualcev vladi naj vendarle ukrepa, in nedavno oprostitev sina zloglasnega gaulajterja Rainerja v Celovcu, ki je bil obtožen apologije na cizma. Vedno hoij drzno se oglašajo tudi razni »zgodovinarji* in »filozofi*, ki trdijo, da so nacistična taborišča smrti izmišljotina boljše-vikov in Židov... Kulturni svet sc zgraža nad temi tragičnimi dejstvi. Toda ali je zgražanje dovolj? Ali ne bi vendarle že bilo treba tudi ukrepati? Danes so ti oboževalci »Hitlerjevega novega reda* morda i« malo številni, jutri znajo biti, zaradi neodgovorne brezbrižnosti, številnejši in nevarnejši. Je mar odveč vprašanje če ne bi bilo danes terorizma manj iu ne bi bil manj nevaren kot je, če bi se proti njegovim pojavam pravočasno in odgovorneje ukrepalo? Ali ne velja to v enaki, če ne v še večji meri, za take pojave pri nas na Tržaškem, ku je vendar dovolj znano, kdo so epigonl nacizma. Ali pa se bo dopustilo, da bo kakšen podivjani naslednik »Hitler-jugenda* uporabil Hackenholtovo knuto iz Rižarne za izbruh svojega nrotižidovskega, protislovenskega a-H nrntikomunističnega sovraštva? Slabo spričevalo za varnostne organe bi bilo, če se izginula knuta ne bi vrnila na svoje mesto v Rižarno kot nema, a zgovorno tragična priča časov, ki se ne smejo nikoli več ponoviti! TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE POKRAJINSKE SKUPŠČINE Na pokrajini sinoči predložili proračun za finančno leto 81 Orisala sta ga predsednik Carbone in odbornik Cannone ■ Predsednik je podčrtal, da se je pokrajinska uprava zavzela za mirno sožitje med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo _ Tržaška pokrajinska uprava je na sinočnji seji predložila proračun za finančno leto 1981. Na tak način je kot prva med krajevnimi ustanovami iz naše pokrajine izpolnila obveznost, ki že po tradiciji ozna čuje politično razpravo na krajevni ravni na začetku vsakega leta. Po vladnem odloku štev. 901 z dne 30. decembra 1980 bo morala pokrajinska skupščina odobriti, ali pa zavrniti proračunski dokument pred koncem meseca februarja, ne gre pa pozabiti, da gre v tem primeru le za vladni odlok, ki ga mora parlament šele spremeniti v zakon. Spričo številnih nasprotovanj, na katera je vladni odlok naletel pri krajevnih upravah, ker v veliki meri omejuje njihovo avtonomijo, pa ni izključeno, da bi parlament spremenil njegovo vsebino. Pokra jinski proračun .je bil torei sestavljen s pridržkom, ki ga bo moč umakniti, ko bo vladni odlok dokončno spremenjen v zakon. Sicer pa je predstavitev, pred vsem pa glasovanje o proračunih, izrazito politično vprašanje. Tako je na sinočnji seji podčrtal tudi predsednik pokrajinske uprave Carbone, ki se je uvodoma podrobneje zaustavil ob splošnem političnem položaju v državi in ob nekaterih ugo tovitvah in dejstvih na krajevni ravni, ki nedvomno pogojujejo na daljnje izbire vsake krajevne ustanove. Sicer pa .je že na začetku poudaril, da se je znašel pred dve ma ovirama, v trenutku ko bi moral nakazati pot za letošnje financ no leto: prvo oviro predstavlja po-litično-programski sporazum, ki je osnova sedanjega sporazuma na pokrajini, drugo oviro pa predstavlja sedan.je odvijanje razprave med strankami ter razprava znotraj samih strank. Poudaril je, da je sedanja pokrajinska uprava odraz najširšega dogovora med raznimi strankami, ki delujejo na krajevni ravni: ni pa mogel mimo ugotovitve, da se v strankah samih, tako na državni kot na krajevni ravni, odvija široka razprava, ki bo pogojevala bodoče izbire o možnih zavezništvih in še o drugih vprašanjih. Poleg vsega tega pa je predsednik Carbone poudaril, da sta izkušnja in obračun sedan.je večine povsem važna in pomembna. Važna sta predvsem zato, ker se .je pokrajin ska uprava pri svojih izbirah opredelila za čim širše sodelovanje, za razvoj čim boljših odnosov s sosednimi deželami m državami. Nič manj važna pa je ugotovitev — ie tudi poudaril Carbone — (te se je sedanja pokrajinska uprava v svojem sicer kratkem obdobju zavzela za mirno sožitje med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo. Za slednjo pa moramo žal še v sedanjem trenutku, je dejal, zahtevati zakon, ki bi ji priznaval njene pravice: to pomeni, da smo stremeli za tem, da bi v mestu ustvarili najboljše odnose in odpravili raz-koie med obema narodnostnima skupnostima. V tem duhu je pokra jinska uprava dala na razpolago svojo sejno dvorano petim sloven skim članom vladne komisije, ki ie proučevala vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — ie dejal Carbone — da bi pred javnostjo iznesli svoja stališča o opravljenem delu. Sedanja pokrajinska uprava pa ima še eno obvezo do Slovencev, ki je zaradi objektivnih razlogov še ni uspelo uresničiti: predsednik Carbone .je dejal, da pokrajinski upravi še ni uspelo uresničit: se Stanka s predsednikom ministrskega sveta, za katerega je že več krat zaprosila in tudi zahtevala, da bi 'po svoji možnosti prispevala k čimprejšnji odobritvi zakona o globalni zaščiti Do sestanka ni prišlo — .je dejal Carbone — zaradi vrste dogodkov na vsedržavni ravni, ki so predsednika vlade ustrezno obremenili. Predsednik Carbone se je v svojem posegu ob predstavitvi orora čuna za finančno leto 1981 zaustavil še ob nekaterih drugih političnih vprašanjih, njegov poseg pa ie s finančnim poročilom o program skem dokumentu dopolnil še pristojni odbornik Cannone. Sestanek na pokrajini o krajevnih gospodarskih vprašanjih Včeraj dopoldne je bil na sedežu pokrajinske uprave sestanek, katerega so se poleg pokrajinskih upraviteljev udeležili župan Cecovini, tržaški parlamentarci Cuffaro, Gerbec in Gruber Benco, predstavniki zveze industrijcev, trgovinske zbornice in sindikalne federacije CGIL • CISL -UIL. Predmet pogovora je bil predvsem zakonski osnutek, k' ga je pripravila trgovinska zbornica o davčnih olajšavah znotraj Centra za znanstveno in tehnološko raziskavo. Na sestanku je bil tudi govor o tako imenovanem »paketu mesta Trst* Važnost sestanka j' predvsem v tem, ker so na njem sodelovali pomembni dejavniki krajevnega političnega in gospodarskega življenja. ki naj bo v skladu s potrebami po proizvodni reorganizaciji na področju dizelskih motorjev, kot tudi z načrtom o ustanovitvi raziskovalnega centra za podjetja iz »dizelskega poola Finmeccanice* ravno v Trstu; da je bil sprožen proti 21 delavcem GMT pravni postopek zaradi oblik boja za uveljavitev dodatne delovne pogodbe, ki so jih delavci sprejeli, in to kljub temu, da je kasacijsko sodišče takšne o-blike boja že večkrat označilo kot zakonite. Cuffaro vprašuje ministra, kaj meni o gori navedenih problemih, o izgledih za novo finančno okrepitev GMT, o vlogi, ki jo igra Fiat z 12,5-odstotnim deležem na delniškem paketu GMT, in o perspektivah bodoče gradnje dizelskih motorjev. Vprašuje ga tudi za mnenje o zadržanju Fincantieri do GMT. Podobne interpelacije so bile naslovljene deželni, pokrajinski in tržaški občinski upravi (prvi podpisnik je Tonel). Niz predavanj o Kolonkovcu Zaradi potrebe, da se slovenska javnost čim globlje seznani z resnično vsebino in zakulisjem razlastitev kmetijskih površin na Kolonkovcu, prirejajo Slovenska kulturno -gospodarska zveza, Kmečka zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji ter vaške organizacije v naslednjih dneh sledeča predavanja: Danes, 3. februarja, ob 20. uri na sedežu Društva Slovencev miljske občine v Miljah — govoril bo tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec; Danes, 3. februarja, ob 20-30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah — govoril bo tajnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Dušan Udovič. Jutri, 4. februarja, ob 20.30 v Donu Albina Bubniča v Rep-nu — govoril bo član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa. Jutri, 4. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici — govoril bo tajnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Dušan Udovič. Jutri, 4. februarja, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih za prebivalstvo Ricmanj, Loga in Domja — govoril bo ekonomist Suadam Kapič. V OBRAMBO NAŠE ZEMLJE PO K010NK0VŠKEM IZKUSTVU Lonjerci so pripravljeni na aktivno mobilizacijo Predavanj« tajnika KZ Edija Bukavca v Lonjerju torjev (GMT), kjer je že maja 1980 izbruhnil sindikalni spor okrog u-veljavitve dodatne delovne pogodbe. Utrezna pogajanja so se razbila novembra, ker vodstvo tovarne sindikatom ni postreglo z jasno podobo o nadaljnjem proizvodnem načrtovanju in ker je problem prejemkov povezalo z vprašanjem proizvodnosti, a s tem dejansko poizkušalo ponovno uvesti režim akordnega dela, kot izrecno naglasa interpelacija. Posl. Cuffaro ugotavlja, da pogajanj ni mogoče nadaljevati, ker družba Fincantieri tega ne dovoljuje (GMT je poldržavno podjetje, op. ur.), to pa pomeni omejevati avtonomijo vodstva boljunške tovarne, kar je toliko bolj zaskrbljujoče spričo naslednjih okoliščin: da je sklepanje dodatnih delovnih pogodb redna praksa v sklopu vseh drugih finančnih družb, ki jih nadzoruje zavod za industrijsko obnovo IRI; da GMT nujno potrebuje avtonomijo v managerskih izbirah, HiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiimiiiiiiiuiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHmiitimiiiiiiiiifi« V NEDELJO ZJUTRAJ Državni spomenik Rižarne postal tarča neonacističnih skrajnežev Iz pritličnega muzeja so odnesli Hackenhoitov bič - Storilci so pustili letak s podpisom SAH Slabo urejena čuvajska služba in malomarnosti pri upravljanju uničevalnega taborišča Skoraj ne mine teden, ne da bi zabeležili nizkotnih dejanj neonacističnih podležev; oskrunjeni spomeniki padlim borcem, sramotilni napisi pc zidovih hiš in javnih poslopij ter razni drugi tovrstni sramotni znaki nas opozarjajo, da so v našem mestu mračnjaške desničarske sile še žive, ter aktivne in da žal še prevečkrat nemoteno opravljajo svoje podle podvige. Tokrat so si običajni »neznancu upali oskruniti državni spomenik Rižarno: njihova predrznost pr je tokrat presegla vsakršno mejo, saj so svojo »akcijo* izpeljali kar pri belem dnevu. ,. . V nedeljo zjutraj sta se dva obi škovalca med ogledom velike pritlične dvorane, kjer so pod steklom hranjeni različni dokumenti in predmeti, ki so, .jih našli med prekopavanjem razvalin krematorijske peči, zavedla, da je steklo ene od izložb položeno na tla skupaj s štirimi vijaki, s katerimi je bilo steklo pritrjeno. Približala sta se izložbi in opazila, da je iz nje izginil bič, ki ga je uporabljal zlo- glasni »Polizeimeister* Hackenholt. Nariiešto L>iča jfe'V'ižložbi bil letak, podpisan «Squadre Adolf Hitler*, na katerem je pisalo: «Ideali ne zamrejo — doslej še ni bilo ideala, večjega od naših. SAH. V spomin na vse kamerade, ki so umrli v boju proti boljševizmu in judov- UniMIIIIMIIimilllMIttMIIIIMIIIIIIIIIinMIIItllimifllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIItlllMMIIIIIflMIIMIimilflllllllllllll V ZVEZI Z ZAČASNO ODDAJO DEVINSKE ŠOLE Bo dežela upoštevala pogoje devinsko-nabrežinske občine? Včeraj je bil na dežefi sestanek, na katerem so proučili položaj v zvezi z ureditvijo sedeža za Zavod združenega sveta Interpelacija ministru De Michelisu Cuffaro o stanju v tovarni GMT Poslanec KP1 Antonino Cuffaro je naslovil ministru za državne soudeležbe De Michelisu interpelacijo v zvezi z zaskrbljivim položa jem boljunške Tovarne velikih mo- Vprašanje sedeža Zavoda združe nega sveta, ki .je vzburilo duhove v Devinu in je glasno odjeknilo tudi na zadnji seji devinsko nabrežin-skega občinskega sveta, je bilo včeraj predmet sestanka na deželi med deželnima odbornikoma Barnabo in Colonijem, predstavnikoma zavoda Antoninom Bessejem in Surcliffom. veleposlanikom Migonejem. nred stavnikom konzorcija zavoda odv. Terpinom in predsednikom sklada za Trst Pittonijem Skupno so prc gledali, kaj je bilo do sedaj storjenega za realizacijo tega mednarodnega šolskega centra in kai je treba v krajšem ter dal'šem roku še ukreniti. Okvirni načrt predvideva. kot znano, tri faze realizacije, celotni program pa naj bi bil uresničen v razdobju petih let. V prvi fazi nai bi uporabili že ob stoječe objekte v devinsko nabre žinski občini, v naslednjih fa/.an pa naj bi izkoristili v skladu z občinskim regulacijskim načrtom za zidljiva zemljišča. Tako bi se začetna upravna in didaktična dejavnost odvijala v stari devinski šoli v vojašnici finančnih straž v Mav Hinjah ter v prostorih za goste De vinskega gradu. Gojence zavoda (prvo leto bi jih bilo okrog sto. v naslednjih dveh pa po dvesto) pa bi začasno razmestili po raznih hotelih v občini. Predstavniki zavoda še niso o tem načrtu izrekli dokončne sodbe. Pridržali so si pravico, da odgo vorijo v najkrajšem času. potem ko bodo v sodelovanju i arhitektom, ki ea daje na razpolago deželna uprava, proučili vse tehnične aspekte. Deželna uprava ie medtem že vključila v svoj proračun finančni izdatek za kritje prvih stroškov. Vse to smo razbrali iz tiskovne ga poročila, ki ga je ob koncu včerajšnjega sestanka izdala dežela. Nismo pa zasledili nobenega mne nia ali stališča v zvezi s pogoji, ki jih je devinsko-nabrežinski oh činski svet na predlog uprave postavil deželi, potem ko ie Dri stal da se staro devinsko šolsko ooslop ie odda začasno v najem za oo-trebe Zavoda združenega sveta De vinsko-nabrežinska občina namreč zahteva, da dežda noskrbi za ureditev poslopia. da po navodilih oh čine istočasno popravi občinsko no i slopje, tako imenovano Bradarjevo hišo in uredi prostore v bližini vrtca ter v njih zgradi manjšo dvo rano, da bi jo lahko uporabljala devinska društva. Bo mar deželna uprava upoštevala vse te pogoje? Sestanek na univerzi o napredni listi Napredna lista »Demokratična alternativa za drugačno univerzo*, ki jo sestavljajo ZKMI, organizacije grških in palestinskih študentov ter mladi, ki so vključeni v Mladinski odbor SKGZ ter v Mladinsko sekcijo SSk, vabi vse napredne študente na skupni sestanek, ki bo jutri, 4. februarja, ob 10. uri v prostorih nove univerze. Trg Europa 1. Na sejo, kjer bo govor o programu in ciljih napredne liste po bližajočih se volitvah, vabimo vse slovenske študente. stvu*. Takoj sta opozorila čuvaja, ki je medtem mirno sedel v svoji sobici pri vhodu, in ta je obvestil kvesturo. Na kraj so prišli agenti političnega oddelka in zaslišali čuvaja. Obiskovalca, ki sta opazila izginitev, sta povedala, da nista med ogledom muzeja opazila nikogar, saj so y tem letnem času obiski posameznikov bolj redki. Ukradeni bič je bil mučilno orodje zločinca Hackenholta; sestavljen je iz lesenega ročaja, na katerega je pritrjena prožna železna palica, ki ima na koncu kovinasto osmerokotno prizmo. Našli so ga pod ruševinami krematorijske peči; o njegovem lastniku, ki ga je uporabljal za pretepanje svojih žrtev (včasih tudi do smrti), pa se je po vojni izgubila vsakršna sled. Na političnem oddelku tržaške kvesture so nam o dogodku samem in o preiskavi, ki je v teku. dajali izmikajoče odgovore. Upamo, da bo tokrat roka pravice le segla po skrunilcih. Podli podvig je izzval upravičeno ogorčenje: tako je združenje AN ED (Vsedržavno združenje bivših deportirancev) naslovilo na tržaškega župana telegram, v katerem izraža svoje ogorčenje in opozarja, da je združenje same že večkrat opozoril- na organizacijske pomanjkljivosti pri upravljanju in čuvanju Ri-žarnt. Prav ta'-i sta komunistična občinska svetovalca Monfalcon in Spetič vložila interpelacijo, v kateri pozivata župana Cecovinija. naj odgovori na vrsto vprašanj v zvezi z malomarnostjo občinske uprave pri upravljanju državnega spomenika. Na sliki: Hackenholtova knuta, ki so jo neznanci ukradli iz muzeja Rižarne in ki je služila nacističnemu krvniku za pretepanje in mučenje zapornikov. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je sinoči v lonjerskem društvu seznanil domačine s problemom ko-lonkovških razlastitev in nevarnostjo še nadaljnjega poseganja po slovenski zemlji na Tržaškem. Vprašanje je navezal na zahtevni zakon o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti, s katerim naj se v bodoče prepreči takšna urbanistična politika, ki spravlja v šah socialno -gospodarski, kulturni in siceršnji razvoj slovenske manjšine. Domačini so ob govornikovih izvajanjih pokazali izostren posluh za to problematiko. Izrazili so izrecno pripravljenost za enoten in kar najbolj aktiven nastop za preprečitev dogodkov po kolonkovškem vzoru, do katerih bi utegnilo, priti na Krasu spričo načrtov o uresničitvi centra za znanstvene in tehnološke raziskave in podobnih pobud. Tembolj še. ker so tudi sami Lonjerci ogroženi: npr. z načrtom o novih hitrih cestnih zvezah, bi se jim stekale tako rekoč nad domačo streho, da ne omenjamo seveda žalostnih izkustev v zvezi z napeljavami plinovoda, bencinovoda in še drugih podobnih infrastruktur tako po jusarskih kot po zasebnih zemljiščih. Zlasti Lonjercem ni šlo v glavo, kako more danes kapital s tako lahkoto gaziti po osnovnih pravicah našega prebivalstva, ne da bi pristojne oblasti in tudi politične sile učinkovito posegale; posebno še, ker zares ne gre vselej za tako imenovana javnokoristna dela. Sicer pa se Lonjerci vprašujejo, kaj je pravzaprav z vsesplošno protivrednostjo, ki so jo razlaščevalci dolžni dati razlaščencem in ki je doslej še noben razlaščenec ni bil deležen; tu ne gre za golo liro, temveč za to, da oškodovanemu človeku ali skupnosti kako drugače omogočiš, da še naprej brez pretresov razvija poklicno dejavnost v pristnem narodnostnem ir. kulturnem življenjskem okviru. Kaj menijo o tem demokratične politične sile in javni upravitelji? Za rešitev miljske ladjedelnice Odbornik De Carli se jutri sestane s predsednikom družbe Fincantieri V nedeljski številki smo poročali, je državna finančna družba Fincantieri, ki posluje na ladjedelni-škem področju, pripravljena prevzeti večinski, to je 51-odstotni delež pri upravljanju miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Tp važno vest je posredoval minister za državne soudeležbe De Michelis, ne ve pa se, kdaj se bo operacija izvršila. Pogajanja v tem smislu se nadaljujejo, tako ,je včeraj dopotoval v Rim miljski župan Bordon, ki je bil zahteval sestane!. s predsednikom vlade For-lanijem, a jutri je v programu snidenje med deželnim odbornikom Furlanije - Julijske krajine za industrijo De Carlijem in predsednikom družbe Fincantieri Roccom Ba-silicom. Vest, da namerava ta družba prevzeti 51 od sto delniškega paketa CAA (49 od sto pripade deželni finančni družbi Friulia), je iznena-dila tukajšnje delavske, sindikalne in gospodarske kroge, še zlasti zato, ker je bilo vse dotlej govora o takšni rešitvi, ki bi sicer predpostavljala udeležbo Fincantieri in Friulie, ki pa bi omogočila tudi pristop zasebnega kapitala. Kljub temu v sindikalnih krogih, ki smo jih povprašali za mnenje, sodijo, da je nova rešitev v teoriji prav tako dobra, seveda pod pogojem, da se čimprej uresniči, in to v okviru vse- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO JUTRI V NABREŽINI SESTANEK DELOVNE SKUPINE Za večje kulturno sodelovanje dežel skupnosti «Alpe Adria» Jutri zjutraj se bodo v hotelu «Evropa» sestali člani komisije za kulturo pri Delovni skupnosti alp; škili dežel »Alpe Adria*, v kateri sodeluje devet dežel iz predela Vzhodnih Alp, med njimi tudi Furlanija - Julijska krajina. Naši deželi je v tem in v prihodnjem letu poverjena naloga načelstva v tretji komisiji te skupnosti, ki naj bi prispevala k poživitvi skupnostnih dejavnosti na področju kulture, znanosti, informacije in izmenjave mladih. Interes za tako sodelovanje in za združitev številnih skupnih elementov, ki so sicer razpršeni v različnih krajih, se izpričuje v predlogu za zanimivo manifestacijo pod naslovom «Stoletje kulture od 1750 do 1850», ki bi obsegala razstave in razne prireditve. Zanimiva je tudi pobuda za reševanje težav pri kulturnih izmenjavah med deželami Alpske skupnosti, ki jih sicer ločujejo državne meje. Lažje stike in sodelovanje bo namreč omogočal «kulturni potni list*, dokument, ki bo olajšal sodelovanje na tem področju. Posebna pozornost je namenjena jezikovni izmenjavi. V ta namen državnega podrobnostnega načrta | mislijo uvesti tečaje jezikov vseh za razvoj ladjedelstva. , i m I čl anic skupnosti, še zlasti operater- MIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIMMIlllllllllllIttMlltlllllltltlMIIIIIIMMIIIIIIIIMMMIIIIIllllllllHIIMIIMMIIIIIIMIIHI TEDEN DNI PRED DNEVOM SLOVENSKE KULTURE Že v nedeljo v Mačkoljah prva Prešernova proslava Pričel se je Prešernov mesec in v znamenju slovenskega kulturnega praznika je bila v Mačkoljah ie prva Prešernova proslava, ne samo v Bregu, temveč na Tržaškem sploh. Proslavo je priredilo prosvetno društvo Mačkolje. Vas ima letos končno na razpolago nove in udobne prostore in to je bil tudi povod, da so se organizatorji odrekli domačim kulturnim delavcem in proslavo izvedli z gostujočimi skupinami. Tako je namesto mačkoljanskega pevskega zbora ali Slovenskega šopka, nastopil kvintet, ki ga vodi Tomaž Simčič in ki je z ubranim in zvenečim petjem uvedel prisotne v o-srednji del proslave. Pevska skupina Tomaža Simčiča je sicer malo znana in nastopa le priložnostno, vendar je s svojim petjem takoj o-svojila občinstvo. Skupina je dosegla že lepo izvajalsko raven in bi se ji prileglo pogostejše nastopanje na domačem, pa tudi na drugih odrih. Naslednja točka je bila posvečena ne samo Prešernovi poeziji, temveč tudi pomembnejšim-primorskim ustvarjalcem. Recitator Stane Raztresen je najprej podal izbor Prešernovih stvaritev na narodnoobrambno temo, nato je podal sonet Andreja Budala, iz Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac pa razgovor med Čedermacem in vi- MiMiiiiiitMimmiHiiitiiiitiiiiiHiiitiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiHiiiiiiMinmiiitiiimtiiiiitMimtiititiiiiiii IZVRŠNI ODBOR SSK PROUČIL POLITIČNI POLOŽAJ Prepoved slovenskega govornika pomeni nezaslišano diskriminacijo Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji sinočnji seji obravnaval splošni krajevni politični položaj. V zvezi z razvojem položaja miljske ladjedelnice Alto Adriatico, je sicer prišlo do določenega premika v smeri, da je vsedržavna družba Fincantieri pripravljena prevzeti večinski delež v glavnici miljske ladjedelnice. Kljub temu pa ostaja še vedno odprto vprašanje prehodnega postopka in končne usode tega obrata. Ob tem je ponovno ožigosal nezaslišano diskriminacijo, da na enotnem protestnem zborovanju na trgu Unita ni bilo slovenskega govornika, kar predstavlja velikanski korak nazaj na poti do enakopravnosti Slovencev. Nekateri člani odbora so poročali o poteku treh študijskih zasedanj vsedržavnega značaja o problematiki manjšin v Italiji in sicer v Rimu. Bocnu in v Vidmu. Razprava je tekla tudi o urbanističnih vprašanjih in še zlasti v zvezi z upravnim postopkom variante 25 tržaške občine ter n še vedno perečem položaju na Kolonkovcu. Med drugim je občinski svetovalec Lokar poročal o sestanku z ostalimi NA STADIONU «/. MAJ» V ORGANIZACIJI CENTRA ZA KULTURNE IZMENJAVE Uspel praznik «škratov in čarovnic» Nedeljski praznik «škratov in čarovnic*, ki ga je na stadionu »L maj* priredil Center za kulturne u-sluge in izmenjave, je prepričljivo dokazal, koliko novega se da narediti na področju «alternativne» za bave. ne da bi ponavljali le potrošniške ali zgolj pasivne oblike sprostitve. Nedeljski praznik je bil nekaj povsem novega za naše razme re in zato je razumljivo sprožil najrazličnejše vtise in občutke. Za tiste, ki se niso uspeli vključiti v vrtinec maratonskega thappe-ninga», je bilo nekaj, kar je lahko spominjalo na psihiatrično bolnico, za druge — in teh je bila velika večina — pa je bila ena redkih priložnosti. da tudi v našem utrujenem mestu odvržejo oklep togih predsodkov in pasivnosti in da v sproščenem vzdušju spoznalo kulturne značilnosti drugih narodov. Slovenec ali Italijan, mlad ali star, izkušen plesalec ali ne: v ne- deljo so v skupinskih plesih zaplesali vsi. Med skoraj 300 plesalci starodavnih (za nas vsekakor novih) kol smo opazili otroke, starejše dame, mlade, handikapirane, čarovnike. Da to ni le fraza, naj povem, da sem intervjuvala tudi čarovnika Cheira, ki se je v resnobni sivi obleki pomešal med pisanimi o-blačili. kavbojkami, dolgimi krili improviziranih čarovnic. Kaj je po vedal? Da ritem plesa vzbudi dola čen ritem misli. Ko z levo držiš ne poznanega fanta, z desno pa nepo znano dekle, se v ritmu simboličnih obredov poenotijo misli. In na stane tako magični občutek, ki ga vsak plesalec pozna. Zvoki Narodne klape iz Beneške Slovenije, animacija z antičnimi e vropskimi plesi, ' i so jo improvizirali udeleženci seminarja o ljudskih plesih pod vodstvom Nalij/ Quette, kot vedno dovršeno izvajanje folklorne skupine Stu ledi, smešni na- stopi in povezovanje našminkanih pajacev skupine Teatro studio: to so bile značilnosti pobude, ki je spajala kulturne prvine slovenskih in italijanskih, pa tudi evropskih tradicij v glasbi in plesu, v tistih dejavnostih torej, ki so od vedno pripomogle, da je človek izpovedal skrite občutke o skrivnostih življenja, ki se danes pojavljajo predvsem v obliki nevroz. Naj dodamo vsekakor tudi nekaj kritičnih misli, ki jih velja upoštevati v bodoče. Predvsem gre za vstopnino: 3500 lir je denar, ki ga veččlanska družina težko spravi iz žepa. Marsikdo je tudi pripomnil, da je bila animacija le preveč im provizirana in da se je v splošni »puivi* premalo izvedelo o značil nostih določenih plesov in glasbe. Vsi pa so se strinjali, da je bilo izvajanje keltskih in balkanskih skladb, ki sta jih posredovala Ve-lemir Dugina in Piero Sabatini, nekaj resnično zanimivega (nf) slovenskimi svetovalci v tržaškem občinskem svetu za proučitev možnosti enotnega nastopa proti razlastitvam na Kolonkovcu. Pri o-bravnavi vprašanj, ki zadevajo šolo in kulturo, je izvršni odbor SSk pozitivno vzel na znanje, Ja kati-narska šola Frar Milčinski lahko spet razpolaga z večnamenskim prostorom, ki ga je bi' zasedel italijanski razred. Do ugodnega razpleta je prišlo po prizadevanjih staršev, učiteljstva in ravnateljskega sveta. Kot znano, je SSk za rešitev tega problema nastopila rrt vladnem komisarju prefektu Marrosuju že takoj po zasedbi. Vprašanje ie bilo zelo pereče, ker je nedopustno, da bi se problemi italijanske šole reševali na račun okrnitve slovenske šole, za razvoj 'catr i je nujna odločna zavzetost, saj Predstavlja temelje narodovega obstoja ter najstarejše kulturno izročilo, saj prav danes. 3. februarja, praznuje šola na Katinari 190-letnico ustanovitve. Poškodbe so mu bile usodne Včeraj je na ortopedskem oddelku tržaške bolnice izdihnil 54-letni delavec Giovanni Parovel iz Ul. Pas-seggio Sant’ Andrea štev. 40/1. Pa-rovela so na ortopedski oddelek glavne bolnice sprejeli v soboto, potem ko ie s svojim avtom fiat 126 trčil v avtobus, ki ga .je vozil Raf-faele della Piave. Napadel ju je brez vsakršnega razloga Kakšne neprijetnosti se lahko zgodijo večernim avtobusnim potnikom, nam priča dogodek izpred dveh dnevov. Gl-letna Fabiana Colle ir 35-letni Giovanni Nacci sta v nedeljo zvečer približno ob 20. uri izstopila iz avtobusa št. 1 v Ul. Giaeinto Gallina. Nenadoma se ie starejši ženski približal mladenič v spremstvi dekleta in jo brez vsakega razloga močno porinil. Giovanni Nacci je videl prizor in mladeniča vprašal, zakaj je to storil. Vročekrvnežu se ni ljubilo odgovarjati: ni se zgubljal v besedičenju, ampak je Naccia večkrat udaril s pestjo po obrazu, nato pa zbežal skupaj s prijateljico. Zdravniki so Nacciju predpisali, da se bo moral zdraviti 20 dni. demskim prefektom ter znamenito Čedermacovo pridigo. Duhovnik Tone Bedenčič je s čudovitimi diapozitivi prikazal Prešernovo ožjo domovino Gorenjsko, Raztresena pa se re sama od sebe iztrgala iz prsi recitacija iz Cankarjevega romana Kurent, kjer govori o lepotah Slovenije. Program je povezovala Darja Smotlak. Prireditev je obiskalo veliko število domačinov, pa tudi gostov iz drugih breških vasi. ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička odnosov med za: Jugoslavijo od leta 1945 do osemdesetih let*. Predaval je dr. Ful-vio Rocco. Predavatelj je posegel še nekoliko nazaj v zgodovino in orisal razvoj teh odnosov od leta 1918 dalje. Z dokajšnjo objektivnostjo je pri tem obravnaval tudi odnose med Italijo in Jugoslavijo na splošno in še posebej kar zadeva tako imenovani »problem Trsta*. Posebno pozornost je posvetil novejšim gospodarskim dogovorom med Italijo in Jugoslavijo, kot so sporazum o osebnem in maloobmejnem blagovnem prometu, sporazum Alpe - Adria in a simski sporazum. Kot zadnje je o-menil najnovejši sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, ki naj bi poleg gospodarskega predstavljal tudi novo politično zbliževanje ned sosedno republiko in zahodnim svetom. je in funkcionarje. Podobno sodelovanje, na osnovi meddeželnih pobud, je predvideno tudi za glasbeno področje, in sicer organiziranje seminarjev s specifičnimi predavanji vidnih glasbenikov. Furlanija - Julijska krajina je za mladince, ki bodo gostovali v naši deželi, organizirala njihovo bi; vanje tako, da bodo lahko obiskali vse pomembnejše zgodovinske kraje in ključne gospodarske in industrijske objekte ter se tako pobli-že spoznali z raznimi aspekti družbenega in kulturnega življenja v naši deželi. Omeniti moramo še možnost izdaje' posebne knjige v štirih jezikih, ki bi nudila pregled nad celotno dejavnostjo skupnosti Alpe A; dria. Poleg lastne dejavnosti želi skupnost podpreti tudi zunanje pobude, kot je na primer konferenca rektorjev vseh tistih un!verz, ki so zainteresirane za tehnično - operativno sodelovanje med fakultetama DANES NA POMORSKI POSTAJI Skupščina osebja tržaške občine Tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih ustanov FLEL, ki deluje v sklopu enotne zveze CGIL - CISL-UIL na tržaški občini, je za danes, 3. februarja, sklicalo skupščino vsega osebja na tržaškem županstvu. Skupščina bo od 11. do 14. ure v pritlični dvorani Cral na pomorski postaji. Med skupščino — tako se glasi sindikatov poziv — se lahko vse občinske službe prekinejo. Skupščina pomeni protesi zoper diskriminacije in pomanjkljivosti V razmerju med občinskimi upravitelji in uslužbenci, o čemer smo že poročali. Rajonski sveti Predavanje o odnosih Zahodna Evropa-Jugoslavija Na sedežu Italijansko - ameriškega združenja v Ul. Roma 15 je bilo pred dnevi na pobudo »Atlantskega kluba za deželo Furlanijo - Julijsko krajino* predavanje na temo: «Razvoj političnih^ in gospodarskih odpravo arhitektonskih ovir, ki otež-,hodno Evropo irT 'kočajo vstop inv Danes, 3. februarja, ob 20. uri se bo sestal rajonski svet za Kja-din in Rocol. Med drugim bo razpravljal o gradbenih dovoljenjih in o varianti PEEP za UL Tominz. V četrtek, 5. februarja, se bo sestal rajo.iski svet za F v. Ivan. Dnevni red predvideva srečanje z operaterji cent-a za umsko zdravljenje od Sv. Ivana in razpravo o predlogih za odpravo arhitektonskih ovir v rajonu. V zvezi s tem vprašanjem se predstavniki rajonskega sveta o-braCajo na krajevno prebivalstvo, da bi tudi samo dalo predloge za vstop invalidov v javne urade rajona in telefoniralo na sedež svetoivanske..občinske izpostave, tel. 54022, vsak dan od 8.30 do 12. ure. Tečaj o atomski in molekularni fiziki Od danes do 3 aprila bo v mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru četrti mednared; ni tečaj o atomski in molekularni fiziki. Predavali bodo znanstveniki iz Francije, Anglije, ZDA, Italije. ZRN, švedske in Nizozemske, pričakujejo pa tudi'osemdeset sodelavcev iz evropskih in izvenevropskih držav. Koordinator tečaja bo prof-Luciano Bertocchi s tržaške univerze in ravnatelj znanstvenih programov mednarodnega centra teoretske fizike. Sporočamo žalostno vest, da je preminila v visoki starosti PAVLA RENKO vd. KOREN Pogreb drage pokojnice bo iz domače hiše v Zagorju pri Pivki danes, 3. februarja, ob 15. uri. Žalujoče hčerke Dana,- Zora in Draga ter drugo sorodstvo Zagorje, Trst, Alloway, 3. februarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega 0TELLA LIZZIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku. SVOJCI Trst, 3. februarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega SILVESTRA RAŽMA (KRALJEVEGA) se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikoma dr. F. Križmančiču in dr. R. štoklju, domačemu župniku M. Živcu, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin ter ga tako polnoštevilno spremili na zadnji poti. SVOJCI Bazovica, 3. februarja 1981 SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 danes, 3. februarja, ob 20.30 UMETNIŠKI VEČER OB PREŠERNOVEM DNEVU PRIJATELJI IN USTVARJALCI Z razstavo svojih olj in risb se nam bo predstavil LUCIJAN BRATUŽ iz Nove Gorice, s priredbami keltske glasbe violinist VELEMIR DUGINA iz Trsta, s svojimi najnovejšimi pesmimi pa ERVIN FRITZ iz Ljubljane. Sledil bo pogovor o umetniškem ustvarjanju in vezeh našega prostora z zaledjem. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV VABI NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. PROGRAM: Dane Zajc: «OGENJ V USTIH» izvajata Iva Zupančič in Rudi Kosmač, člana Drame SNG iz Ljubljane N£W SWING QUARTET Slavnostni govor: Alenka Rebula - Tuta Predprodaja vstopnic od četrtka, 5. februarja, dalje na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/11 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Le odgovori na vprašanja na včerajšnji seji deželne skupščine „Po„ včerajšnji §eji se, b° deželni svet v tem . tednu sestal še danes in jutri. Na današnji seji bo proučil zakonski osnutek, ki določa posege na kmetijskem področju ter zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja deželno podjetje za razvoj turizma. Dnevni red seje predvideva še razpravo o resolucijah in drugih dokumentih, ki obravnavajo vprašanje namestitve novih vojaških skladišč v naši deželi. Deželni svet se bo nato sestal v torek, 10. februarja, na seji bo predstavnik odbora poročaD o obnovi Furlanije, njegovemu poročilu pa bo sledila razprava. Na isti seji bo skupščina proučila še zakonski osnutek, ki predvideva razvoj in preureditev skrbstvenih služb. Včerajšnja seja pa je bila posvečena izključno odgovorom na vprašanja in interpelacije: odbornik Barnaba, Mizzau, Tripani in De Carli so odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jim jih zastavile nekatere svetovalske skupine. Gledališča SsG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo z Albeejevim delom «Kdo se boji Virginije Woolf ?» gostovalo v Novi Gorici, do petka, 6. februarja. Predstave bedo v četrtek ob 15. uri. danes, jutri in v petek ob 10. uri. Isto predstavo bo ansambel SSG ponovil v soboto, V.t.m., ob 19.30 v Desklah. VERDI Danes, 3. t.m., ob 20. uri bo na sporedu 5. predstava opere Ottori-na Respighija »Potopljeni zvon» (La campana sommersa' — red F. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giuiio Chazalettes. Pri b'agajni gledališča je od danes zjutraj na prodaj še nekaj razpoložljivih vstopnic. Kino ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na OTVORITEV RAZSTAVE akademskega slikarja SILVESTRA KOMELA ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri v Kulturnem drmu v Trstu (foyer balkona). Razstave V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja svoja najnovejša-dela Robert Hlavaty. Urnik vsak dan od 17 do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. KD Vesna .vabi v petek, 6. fe-biuarja, ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev razstave umetniških lepakov Milka Bambiča. Nastopil bo kvartet kljunastih flavt Glasbene matice Prosveta * Si\O Tabor. V nedeljo, 8. tebr., °b 17. uri ob dnevu slovenska kulture «Koncert koroškega akademskega okteta.* Včeraj-danes Danes, TOREK, 3. februarja jv * . BLAŽ v _Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob » 17.1<* _ Doižma dneva 9.50 — Lu-i,oa vzide ob 6.17 in zatone ob 15.45 Jutri, SREDA, 4. februarja £ BOJANA F Treme včeraj: najvišja temperatu-' ra 7,9 stopinje, najnižja 3,8, ob 18. ur' 7,4 stopinje, zračni tlak 1031,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-r odstotna, nebo jasno, morje mirno, V temperatura morja 6,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI % RODILI SO SE: Erik Masten, A j lessandro Sirico, Nicolas Cadel, / Chiara Margherita Reinotti, Ric-! cardo Arbore. •' -.UMRLI SO;, 74 igtni Antonio Gali,. '3 letni Sebastiano Vascotto, 78-let-, m Vlttorio Starc, 74-letna GiuSeppi-. na Kobec vd. Tomat, 67-letni Gino j- Martinis, 77-letni Silvestra Raseni, f '4-letna Caterina Antellieh. 74 letni v, "J omaso Sergi, 79-letni Danilo Klun, \ '82-letni Giuseppe Horvatich, 81 -let-Ja Ines Guariglia vd. Raimondo, 'l-letna Ida Bon, 96-letna Antonia p Utlussi vd Cerviatti, 66-letni Gior-(dano Segala, 56-letni Eugenio Pi-'etta, 74-letni' Giuseppe Mahnič, 75-V wtni Renato Zanutti, 83-letni Guido Uressa, 60-lelna Renata Giulianini P°r. Zadro, 67-letna Alma Baldas '■Por. Villas. Ariston 16.00—18.30—22.00 «Fonta mara». Režija Carlo Lizzani. M. Placido, I. Di Benedetto. Eden 17.00 «La dottoressa ci sta con il colonello*. N. Cassini, L. Banfi. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O Muti. Barvni film. Excelsior 17.00 «The Blues Brothers*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo I6.00--22.00 »Mi Taccio la barca*. Laura Antonelli, John-ny Dorelii. Barvni film. Fenice 16.00 «Poliziotto superpiu*. T. Hill. Aurora 16.30 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni risani film. Jutri isti film ob 16.30. Cristallo 16.00 Revdja: II vizietto. Film: «1 sette magnifici cornu-ti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Pensionato particolare per signorine di buo-na famiglia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16 30 «Cuba». Barvni film. Jutri isti film ob 16.30. Moderno 16.00 «Dracuia eentro Zom-bi». Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16 00 »II portiere di notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto do petka. Mignon 16.00 «Bruce Lee il grande eroe*. Nazionale 10.45 «Le segrete espe-rienze di Luca e Fanny». Prepovedan mladim pod 18. letom. Radlo^tO.DO »Porriografia proibita*. Barvni film. Prepovedan mladini pod, 18. letom ,, . Razna obvestila SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 5. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11), ob 20. uri predstavitev zadnje knjige dr. Rafka Dolharja »Moji kratki sprehodi. Knjig-' bo predstavil Marko Kravos, na sporedu pa bo pogovor z avtorjem in branje odlomkov iz knjige. Vabljeni. Društvo naravoslovcev In tehnikov »Tone Penko* prireja poljudno predavanje z naslovom »Verjetnostni račun v vsakdanjem življenju*. V prostorih Slovenske prosvete v Ul Donižetti 3 bo jutri, 4.. februarja, ob 20. uri predaval Aljoša Volčič, redni profesor na tržaški univerzi. Vljudno vabljeni. Ob obletnici Odhoda v partizane organizira sekcija Zveze borcev Bo-Ijunec (VZPI • ANPI) v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v hotelu Ma-estoso v Lipici družabni večer, na katerem bodo sodelovali godba .ha pihala »Veseli g6dci» iz Boljunca, mešani pevski zbor «F. Prešeren* in Tamburaški ansambel. Po večerji bo sledil ples ob zvokih »Veselih godcev*. Sindikat slovenske šole opozarja, da 11. februarja zapade rok za prijavo na natečaj, ki ga razpisuje Deželni pedagoški inštitut (Irrsae) za deželo F-JK. Podrobne informacije na sedežu sindikata DNEVNA SLUŽBA LEKARN , (od 8.30 do 20.30) . UL Settefontane 39, Trg Unita Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4. nočna SLUŽBA LEKARN _ (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4. Ul. Bemini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA - Nočna služba od 20 (KI do 8. ure . tel. 732 827. predpraznična od 14. do 41 nre in praznična od 8. do 20. hre. tel 68-441 l.ERARNF V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124: Bazovica tel 226-1(15; Opčine: tel. 211 (Kil Prosek: tel 225 141; Božje polje , £fonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121. Sesljnn: tel 209 197: žavlje: 213 137; Milje: tel. 271 124. f Čestitke Danes praznuje KATJA GLAVINA iz Boljunca 3. rojstni dan. Polno košaro poljubčkov in vso srečtf v življenju ji Iz srca voščijo nona Lidija in nono Anton. Danes praznuje IGOR GABROVEC iz Mavhinj 9. rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja mu želita prijatelja Franci in Tomaž. IZ POROČILA TAJNIKA PAIZE V ODBORU KPI Ostra kritika posoških komunistov oblastveni politiki demokristjanov Za gospodarsko krizo pri nos je kriva K D - Graja te stranke, da izkorišča oblastvene položaje v krajevnih upravah Pris imam Namesto cvetja na Ferluge, Silvestra Ražma in Mariji Renčelj vd. Žagar darujeta Toni in Zofka Kalc 50.000 Ur za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daru ;e družina Križman (Opčine) 5.000 za SKD Tabor. 5.000 za ŠD Polet in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na dragega strica Nikola Prašlja daruje Sergij Dugolin 20.000 lir za ŠD Kontovel. Ob priliki nabiralne akcije za pomoč potresencem v južni Italiji darujejo Srečko in Marija Žerjal (La-kotišče 301) 50.000. Silvester Zobec (Boljunec 3) 15.000, Silvano Starec (280) 20.000, Drago Ota (38) 30.000, Josip Ota (38) 20.000. Fabijan Bo-nanno (377) 10.000, Ivan Zobec (4(13) 10 000, Daniela Dussi (435) 5.000. Anton Montagna (70) 15.000. Marjo Kozina (156) 10.000, Angel Pečenik (260) 10.000. Karmelo Maver (403) 15.000, Damjan Zerijal (211) 30.000, Sonja Polh (389) 10.000, Marija Ma ver (64) 5.000 in Viljem Zobec (55/ 10.000 lir. V spomin na pok. Danila Kluna daruje inž. Andrej Čok 10.000 lir za KD Slavko Škamperle. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 100.000 LIR plačam za prvomajski plakat iz leta 1947. Telefon 572734. PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure "na št. 744-021. IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta - Božje polje (Gabrovec). Ponudbe 1 poslati na upravo Primorskega dnevnikg Ul. Montecchi 6, pod šifro' »Vrtnar*. SONČNI kolektorji Bntkovič. Zdaj je pravi čas, da si priskrbite vse potrebno, da boste lahko uspešno izkoristili sončno energijo. Sovod-nje ob Soči, Ul. Ex Impero 64 -tel. (0481) 88-21-23. KUPIM hišo, stanovanje ali zemljišče. Telefon 228 390 . PRODAM fiat 128 v dobrerp stanju. Boršt 98. • PRODAM fiat 850 v dobrem stanju, motor honda four 750 in laverda 750 SF. Telefon 227-284 OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkoljah 58. Toči belo in črno domače vino. Očitno je, da so v sedanjem političnem trenutku komunisti prešli v odločnejšo opozicijo in zato frontalno napadajo krščansko demokracijo, še zlasti njene goriške predstavnike. ki hodijo v Rim v svojstvu načelnikov krajevnih uprav in se tam pogovarjajo z osrednjimi voditelji KD ter potem rezultate teh pogovorov objavljajo kot dosežek spoštovanja do svojih partnerjev, s katerimi so v koaliciji v nekaterih krajevnih upravah pri nas. O teli vprašan iih je na pokrajinskem odboru KPI govoril tajnik Tul-lio Paiza. Sestanek je bil posvečen hudemu gospodarskemu položaju v pokrajini. kjer je prišlo do dodatnih kriznih pojavov v tovarnah Detroit in Cartimavo, zaostril se ja položaj v Tee Friuii, niso rešena vnra-grob Vilka sanja v zvezi s podgorsko predilnico in tovarnama Maraldi. Gospodarski način, ki ga ie KD vedno predlagala, ie dejal Paiza, ie po kaza' da ne more vzdržati. Doslej ’e KO v^cfila le drobnjakarsko politiko pomoči tovarnah v krizi, ne da bi se zmenila za njihovo dejansko sanaci'0. Pa j •? a je v zvezi s tem obsodil tudi deželno vlado, da ne zna rešiti teh vprašani. Krščanska demokracija pa hoče. •i* ■ HH BANCA-DI CREDITO Dl TRIESTE T R Ž A fr K A K-fi EDI TNA BANKA ' - ■ S. P. A ■ ■ ' - ' TBBT - ULICA F FILZI 10'> C2* 61-A46 2. 2. 1981 Ameriški dolar 996,- Funt šterling 2345.— Irski funt šterling 1760.— Švicarski frank 520.— Francoski frank 203,- Belgijski frank 28,90 Nemška marka 472,50 Avstrijski šiling 66,— Kanadski dola- 830,— Holandski l.orint 434,— Danska krona 152.T- švedska krona 216,— Norveška krona 182.— Drahma 16,50 Mali dinar 27,10 Veliki dinar 27,50 Tudi letos bo v gledališki sezoni v Krminu ena slovenska predstava. ’e deiai tainik KPI. predstaviti ne-t 21. marga nastopi Slovensko stalno kak »gospodarski osnutek*, ki je v' glecaUšče iz s%sta s ’Pirandellovo igro: »Človek,- zverina in čednost*. resnici samo soma m stvari, ki iih niso doriej spoštovali ne' ešrednri ne deželna vlada. Komunisti so že svoiAas pre^'a«ali osnutek za sa-narik) tul’P;šnjega gospodarstva, v oh'iki ljudske peticije so ga naslovili na deželno uoravo in de*«lni sv°t ie to re^olucro soreiel D°žPinj Hbor pa hoče pomen te remluci-V zmanišati s sklicevanjem področnih konferenc. Komunisti si bodo še vnamej prizadevali. da bi demokratične sile skupno sodelovale ' pri reševaniu vseh nrohlemov. ki tareio z f?''ri°ko gospodarstvo; za enotnost scdeiova- nia vseh sil v pokra tipi. za enotnost pokra tip« in 7P nrinravo na alternativo demokrščanskega sistema o-blasti. Pobuda je tudi letos naletela na množičen odviz, saj je komisija, ki je zadolžena za ocenjevanje, prejela /kar 'okrog 1200 izdelkov, -spisov, risb in ‘ fotografij. Imela je kajpak precej dela, preden je odbrala 63 najboljših del skupin gli posameznikov, ki bedo prejeli, priznanja in praktične nagrade. Pravzaprav se bo natečaj zaključil sr podelitvijo nagrad ter razstavo najbolj uspelih izdelkov. Slovesnost bo v četrtek,'5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju, pod po-.marca bo .na -.sporedu Pasolinijeva- kravitejjstvom občinske uprave, raz Igra /Affa&u.afione.- dizvedbi' (strd- /Stava: pa bo odprta od-jutri do 10. -jTT ki.; • _ in* j • foKritorih nratr f o i; -Pta® »Plijfrj«' Ffeseddf* ifoflj&ac: *■' T-‘: Goriška PSBI in Lbiigo o odnosih z Jugoslavijo na goriškein področju organizacijo prevozov v goriški pokrajini, ki sodi v četrti prometni bazen. Sprejeli so na znanje vest, da so pubiicizirali dve zasebni prevozni podjetji, Petruz in Isonzo. Potrebno pa bi bilo premagati odpore, ki preprečujejo publicizacijo še prevoznega podjetja Gradese. Pod javno upravo bi morali spraviti vsaj tisti del tega podjetja, ki deluje na Območju četrtega prevoznega bazena (goriška pokrajina), medtem ko bi ostal v zasebni u-1 pravi tisti del podjetja, ki deluje v tretjem prevoznem bazenu (videmska pokrajina). , Na skupščini članov sindikata delavcev v prevozništvu so nadalje pripisali velik pomen sestanku, ki so ga pred dnevi imeli člani sed me komisije deželne skiipščhie, CRI PEL, sindikata in prevoznih baze- nov in na katerem so preučili položaj javnih prevoznih podjetij. Najpomembnejša odločitev, ki so jo sprejeli v prevozništvu zaposleni delavci, se nanaša na predlog, da bi čimprej ustanovili enotno pokrajinsko prevozno podjetje, ki bi vsebovalo tri obstoječa podjetja (CISP. APT in občinsko podjetje). Na takšen način bi odpravili razsipnost in slabo organizacijo dela. Člani so pooblastili vodstvo svojega sindikata FILT - CIGL. naj s sindikatom CISL in UIL- poskuša ustvariti enotno pokrajinsko organizacijo v prevozu zaposlenih delavcev. • Drevi ob 20. uri se bo v prostorih doma Andrej Budal v Štandre-žu sestal rajonski svet za ta mestni okraj. tiiiuiiMifiiiiiiuiMtiniiiiiiiiiiiiiiitiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin Tudi slovenska igra v krminskem gledališču O celotnem programu gledališke sezone v Krminu so se pogovorili občinska kulturna konzulta in zastopniki' JvrminiSke t)bčine. V: sezoni bodo imeli štiri abonmajske in dve izvenabonmajski predstavi Tržaško stalno glefiališče nastopi 21- marca s Strinhergovo «11 pellicano* (igrajo Dča PadovanI, Gabriele LaVia, Paola Pitagora. Cario Simoni). 2 stasraA»rča. bo, spet na- vrst: tržaškusteibogle-datisče vs »Kari Valenam Kaoare-' tam* v " režiji j-Giorgia Pressburger-ja jit' z Vlttorhvrtt Capriolijfem.^ V' aprilu bedo na krminskem o-dru uprizorib delo v izvedbi videmskega gledališča in v furlanskem jeziku «J1 morto per equivoco», 29. aprila pa bo sezono zaključil Tea-frd Tosse iz Genove z igro »D Tro-vato):e di Verdi e C.», .. F; y,-----------; / ^ 1 SflOiijibolpniii < :e Te dni so v goriški splošni bolnišnici sprejeli prve bolnike na novem oddelku za splošno medicino, ki so ga uredili v prostori! < bivše bolnišnice za pljučne bolezni. Na oddelku je prostora za okrog 40 po stelj, ki so raztneščene v majhnih in srednje velikih sobah, rmajo tudi posebno sobo, opremljeno z najsodobnejšimi inštrumenti za intenzivno nego. S tako ureditvijo bodo v bolniš niči pridobili nekaj novih prostorov, ki jih bodo, po preureditvenih delih. namenili specialističnemu od delku za zdravljenje ledvičnih bolezni. Na novem oddelku splošne medicine je zaposlena 29-članska zdravstvena ekipa, ki jo vodi primarij dr. Alfredo Milano. Slovesen zaključek natečaja društva za zaščito živali Goriška podružnica društva za zaščito žiyali je tudi letos poskrbela za natečaj med učenci in dijaki šol na Goriškem, z namenom, da bi vplivala na oblikovanje pravilnega odnosa do živali. februarja, prav,, tako v razstavnih prostorih avditorija. • Na upravi kpjižnice Franceta Bevk^ v Novi Gorici bo danes pogovor z' novinar ji o odprtju podružnice knjižnice v Renčah. «KAMEN NA KAMNU» Kraške fotografije tokrat tudi v Doberdobu » soočilo so v občinski se.,ni dvorani v Doberdobu odprli razstavo slovenskih fotografov Jožka Prinčiča in Viljema Zavadlava «Kamen na kamnu*. Razstavo je priredilo Javno večnamensko kulturno središče v sodelovanju z občino Doberdob. Doberdobski župan dr. Marij Lavrenčič, ki je v imenu občinske u-prave pozdravil avtorja razstavljenih fotografij in prisotno občinstvo, je omenil, da je to prva kulturna prireditev večnamenskega središča na območju občine Doberdob, izrazil pa je željo, da bo v bodoče prišlo do tesnejšega sodelovanja s to kulturno ustanovo. Zatem sta spregovorila predsednik ’ središč* Sergio Bozzi in predsednik posvetvalne komisije za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje v sklopu večnajnen- SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA «DAMIR FEIGEL* priredi,, v sodelovanji^ s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, v srCcto, 4. februarja, ob 20. uri v prostorih v Ulici della Croce 3 predstavitev knjige dr. GABRIJELA DEVETAKA z naslovom ((Tehnične inovacije« Po predstavitvi bo zapel Dekliški zbor »Danica* z Vrha. Vabljeni f Gospodarsil -komisija pokr#$*njtke - ujpeava« je zaključila ^ciklus - posvetovanj o vprašanjih gospodarskega razvoja s predstavniki- družbenih -in gospodarskih teles. Zadnji dve posvetovanji je komisija imela s predstavniki zadružnega gibanja in kmetijstva. Predstavniki zadružnega gibanja sodijo, da so veliko prispevali, k stanovanjski izgradnji, razvoju različnih oblik kmetijstva, stontev in proizvodnje, Zadružništvo pa bi še neprimerho več Kot doslej prispevalo h gospodarskemu razvoju, če bi prilagodili zakonodajo in zakone v korist zadružništva sprejemali hitreje kot doslej, predvsem pa bi morali članom zadružnih organiza-qij omogočiti proizvodnjo, tudi če nimajo denarja v gotovini. Zadružništvo bi z gospodarskim jamstvom takšnim članom moralo omogočiti, da bi pokazali svoje delovne sposobnosti. Predstavniki kmečkega sveta so predlagali, naj bi zavarovanju zemlje izkazali prednost. Kmečkih območij ,je vedno manj, infrastrukture pa povzročajo motnje v kmetijstvu ter škodo kmečkemu gospodarstvu. Izkazalo se je, da infrastrukture niso vedno prinesle zaželenih učinkov in ponavadi niso odtehtale škode, ki so jo povzročile kmetom. Zastopniki kmetijstva so predlagali MENJALNICA vseh tujih valut Pris/trvtifU1 en DIJAŠKO MATKO Informacije SIP uporabnikom MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP obvešča, da bodo jutri, 4. februarja, menjali telefonsko številko približno 1.000 tržaškim abonentom (katerih številke se začenjajo s 792 - 797). Interesenti so bili že obveščeni. Zo nadal|n|e Informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba) 5IP Societa Italiana perl'EsercizioTeIefonico V prejšnjih dneh smo poročali o sestankih, ki so jih imeli- zastopniki nekaterih -tukajšnjih strank s svojimi vsedržavnimi voditelji- -in ministri ter jim predočili odprta go-, f-i.šk;. gospodarska vprašanja. Tajništvo socialdemokratske stranke nam je poslalo poročilo, iz katerega izhaja, da so se tajnik Zu-calli, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Biancoru in podpredsednik hranilnice Cioli sestali s tajnikom PSDI Pietrom Longom. Orisali so mu goriška vprašanja, še zlasti vprašanja sodelovanja z Jugoslavijo, tako gospodarska kot kulturna. Prikazali so mu tudi šolska vprašanja, ki imajo pri. nas, v obmejnih krajih še .posebno' podobo. Govorili šo tudi to težavah, ki jih ima občina Gorica, če bi mori)la sama skrbeti - za;- upravljanje obrnejnega 'postajališča pri štan-drežu. Carina v Gorici mora biti usposobljena za vse vrste carinjenja. Tajnik Longo, je rečeno v tiskovnem poročilu, je’ izrazil zadovoljstvo. da se prijateljski odnosi z Jugoslavijo pozitivno razvijajo. ZAHTEVA SINDIKATA CGIL Ustanoviti enotno prevozno podjetje Na skupščini sindikata delavcev v prevozništvu (CGIL) so preučili Zgorelo gospodarsko poslopje v Štandrežu Ogenj je v nedeljo zjutraj povsem uničil gospodarsko poslopje Štefanije Lutmanove vd. Hoban v Štandrežu, na Mihaelovi ulici 214, gasilcem pa je uspelo pred uničujočo silo obvarovati stanovanjsko hišo. Docela je pogorelo, kljub hitremu posegu gasilcev, gospodarsko poslopje, kjer so bili v pritličju poleg traktorja, spravljeni drugi kmetijski stroji in orodje, v nadstropju pk je bilo zloženih okrog 2000 bal slame in sena. Škoda znaša na desetine milijonov lir in najbrž ne bo pretirano, če zapišemo, da se približuje- stotim milijonom. Požar- je izbruhnil okrog 8.20 ter se z neverjetno naglico razširil na celotno poslopje, tako, da je bilo skoraj nemogoče rešiti tamkaj spravljeno orodje. Plamene je najprej opazil Štefanijin svak, Franc Mozetič, ki je bil zaposlen s krm ljenjem živine v hlevu, ki je na srečo v drugem, kakih dvajset metrov oddaljenem poslopju. Skoraj i-stočasno je pritekel na pomoč sosed pa še kdo. Iz gorečega gospodarskega poslopja so skušali rešiti najprej traktor in driigo orodje. Traktorja niso uspeli rešiti, kajti pred njim je bila težka kosilnica za silažo koruze, ki bi je bilo treba najprej premakniti, v prostoru pa je bila že neznosna vročina in v razmeroma kratkem čašu so se vnele že gume na traktorju, gorela pa je tudi skladovnica sena in slame v nadstropju. * cela pa so ogenj ukrotili šele v Kljub hitremu posegu gasilcev nedeljo,- pozno ponoči. Zaradi poža-pa je ogenj že opravil svoje urn- ra ^-'gospodarsko poslopje namreč čujoče delo. Požar so sicer 1 o- meji na Mihaelovo ulico — je bila mejili in preprečili, da bi se raz- ta prometna žila v nedeljo za ne-širil na stanovanjsko poslopje, do- kaj ur zaprta za promet, na odse- lIMMimillimillllllMIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIimiiilMliniiiiiiiiiitllllllllitliltiimiltIHHIMmiMIlHIMIIIIIt Posvetovanje pokrajine o gospodarskih vprašanjih Gospodarslte -komisija pokradli topcav/a«4e- .zklojurala ,ciklusApbsVi Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 10. uri, E. Albee — Kdo se boji Virginije Woolf? Predstava za ŠCBP v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gobici. Gostuje SSG iz Trsta. pokrajinski' Upravi, naj’ ustanovi telesa, ki bodo pomagala razvijat/ kmetijstvo. Ob tem so poudarili, da‘ Veljajo v kmetijstvu nadzorovane cene tako pri nakupu suroVin kot pri prodaji pridelkov. 9. februarja srečanje občin Gorica in Nova Gorica Pogosti so bili v prejšnjih letih stiki med občinskimi zastopniki goriške in novogoriške občine. V lanskem oktobru izvoljeni goriški župan dr. Antonio Scarano je bit že pred časom na obisku pri predhodniku novogoriške občinske skupščh ne Jožetu šušmelju. Sedaj bo prišlo do prvega sestanka vodstev o-beh občin. Sestanek bo v ponedeljek, 9. februarja, v Gorici in bd delovnega značaja. Z goriške strani bodo prisotni vsi odborniki, iz Nove Gorice pa pride širše zastopstvo tamkajšnje občinske skupščine. ku med glavnim trgom in Pilo-ščem. V teku je preiskava o vzrokih nesreče. Najbolj verjetno se zdi, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika. Maria Flcbus podlegla hudim poškodbam V videmski bolnišnici je v nede ljo umrla zaradi hudih poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, 35-letna Maria Luigia Flebus Bernardis iz Gorice. Ul. Campa-gnuzza 98. Ženska je 20. januarja nerodno padla z motornih kolesom, v bližini teniškega igrišča na Roj-cah, pri tem pa zadobila hude poškodbe na glavi, z zlomom možganskega dna. Zdravniki videmske bolnišnice so se ves čas zaman trudili. dr. bi ji rešili življenje. V skladu z večkrat izraženo željo pokojnice so sorodniki privolili v odvzem ledvic, ki bosta pomagali živeti dvema osebama iz. Verone in Brescie. V KRMINSKI OBČINI Volitve v rajonske svete bodo 22. februarja V krminski občini bodo v nedeljo, 22. februarja volitve v šest rajonskih svetov. Volitve so poluradnega značaja. TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R PRIREDI: — od 28, februarja do 4. marca petdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO in na ogled KARNEVALA V NICI.. Na programu ogled Sanre-ma, Cannesa in Nice. Cena 195.000 lir. - 28. In 29. marca dvodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro na paralelni slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju. Cena 55.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 334)19 skega centra dr. Karlo Černič. Ooa sta poudarila pomen slovenskih kulturnih prireditev na Laškem za o-liranjevanje nacionalne identitete tamkajšnjega slovenskega prebivalstva (omenimo naj, da je bila ista razstava pred kratkim v Foljanu). Černič je v zvezi z vsebino razstave tudi omenil potrebo, da se v Doberdobu, tako kot drugod na Krasu, posveti več pažnje ohranjevanju arhitektonskih in drugih tipično kraških kulturnih dobrin. Razstava bo odprta do nedelje. 8. februarja, vsak delavnik od 17. do 19., ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. , Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici* priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni izlet za smučarje. Tokrat so si ‘ za cilj izbrali prijazen kraj Innichen (San Candido) na Južnem Tirolskem. Prijave sprejemajo še danes na sedežu društva. Razstave V čitalnici ljudsko-pionirskega oddelka Knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je do 14. februarja vsak dan od 7. do 11. ure, odprta razstava bibliofilskih knjig, ki so v tej knjižnici. Gledališča JCinc t’ve(cju VERDI F7.30—22.00 e...e ora, pun-to e a capo*. B. Rainolds in K. Bergen: Prepovedan mladini pod 14. letom. * CORSO 15.30-22.00 »Mi faccio la barca*. L. Antonelli in J. Dorelii, Barvni- film. VITTORIA Danes zaprto. tržit5 PRINCIPE 17.30-22.00 »Scusi dov'č il \vest?* EKCELSIOR 16.30-22,00 »Minac-cia da un miliardo di dollari*. !\<>rn i •urico in ohol ir a SOČA 18.00 20.00 »Od pekla do zmage*. Ameriški film. SVOBODA 18.(10 20.00 »Kje si sreča*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ,ves dan in' ponoči je v Gorici' dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel, 22(68. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ■ RODILI SO SE: Mirta Cettul. Ati-drea Orza/l, Michele Pegan, Paolo Greziani;' Maja Klede, Nicoletta Luzzatto Guerrini. UMRLI SO: 50-letna Margherita Cappelletti vd. Troini, 43-letni Bruno Princi, 89detna Pia Rossi Ma-corini, 44-letna Emilija Erzetič -Marušič, 85-letna Matilde Mauri, 86-letna Maria Moro, 71-letna Livia Grandelis De-Pol, 59-ietna Caterina Demori, 75-letni Carlo Zollia, 93-letna Gisella Ballaben vd. Coce-ani, 54 letna Rosaria Tito vd. Cau-dett, OOJetna Maria 'Furlan, ’77-let-ni .Antonio Bernardini, 68-letna Gio-vanna Tomaseni, 86-letna Giuseppi-na Zottig vd. Lovisi. POROKE: Alfio Ouerin in Fatrizia Tami. OKLICI: Maurizio Cecovini in Grazielia Sivini, Antonello Ronci in ' Ornella Grisonich, Alessandro Fe-relli in Eriča Zorzut. Claudio Galtia-ni in Anna Scardovelli, Adriano Tac-co in Stanka Dordieva, Moreno Vi-sintin in Loredana Stefani. [\ HIBP Ob 1. obletnici smrti Oskarja Grila se ga spominjajo delovni prijatelji z liceja «Duca degli Abruz-zi» iz Gorice in darujejo 26.000 lir. v sklad za postavitev Kulturnega doma na Vrhu. Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici daruje N.N. 20.000 lir. , Ob bridkj in nenadni izgubi dragega Renza Nardija izrekajo ženi Dani najgloblje sožalje sestra Luči Furlani s sinovoma Mariom in Paolom z družino. Žalovanju se pridružujeta Stanko in Milena Bole. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI ROMI NASLOV ZIMSKEGA PRVAKA VIDEMČANI SO IZGUBILI V NEAPLJU Inter igral doma le neodločeno s Catanzarom - Juventus uspešen Italijanski prvoligaši so v nedeljo igrali zadnje, 15. kolo prvega dela prvenstva. Zimski naslov je osvojila Roma, ki je morala deliti izkupiček z Avel-linom. Glede na to, da je v Milanu igralec Interja Canuti spravil žogo v lastno mrežo in v Rimu Roma povedla z golom Di Bartolomeia, je imela enajsterica Liedholma samo po 24. minutah igre kar tri točke prednosti. To pa se je v nadaljevanju ponovno izravnalo, saj sta oba velika tekmeca za osvojitev zimskega naslova igrala neodločeno. VV- - Prohaska je v nedeljo dosegel prvi prvenstveni gol za Inter Delni spodrsljaj vodeče dvojice so izkoristili neposredni tekmeci Juventus, Napoli in Torino. Ekipa Juventusa je slavila v gosteh s Fiorentino in tako niti zamenjava trenerja ni prinesla tej enajsterici zaže^nega preporoda, saj se kriza še nadaljuje. Kljub temu da je Napoli zadovoljivo rešil problem Krola, v neposrednem obračunu z Vi-demčani ni zablestel. Dve osvojeni točki pa sta izredno dragocčni in tako Udinese še naprej taVa pri repu lestvice. Težke naloge pa slej ko prej ni imel Torino, ki je gostij-slabo Perugio. Vrsto uspešnih nastopov Brescie je prekinil prerojeni Ascoli. Po zadnjih, ne preveč spodbudnih nastopih je Cagliari pred domačimi gledalci zanesljivo premagal Pistoiese. Le točko pa je izbojevala Bologna, potem ko je prvi povedel Como. IZIDI 15. KOLA Bologna - Como 1:1 Brescia - Ascoli 0:1 Cagliari Pistoiese 2:0 Fiorentina - Juventus 0:1 Inter - Catanzaro 2:2 Napoli - Udinese 1:0 Roma - Avellino 1:1 Torino - Perugia 2:0 LESTVICA Roma 20, Inter 19, Juventus in Napoli 18, Torino 17, Cagliari 15, Catanzaro 14, Brescia, Como, Pistoiese in Ascoli 13, Bologna 12, Avel-lino, Fiorentina in Udinese 11, Perugia 7. PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Ascoli - Bologna, Avellino - Brescia, Juventus - Cagliari, Roma -Como, Perugia - Fiorentina, Catan žaro - Napoli, Pistoiese - Torino, In ter - Udinese. ATLETIKA Desruelles presenetil VITTEL — Na atletskem dvoranskem tekmovanju v tem francoskem mestecu je bila osrednja di- Kot je znano, so Francozi pravi specialisti in nastopil je še olimpijski in svetovni rekorder Poljak Kozakiewicz. Na veliko presenečenje vseh pa je zmagal Belgijec Desruelle, ki je skočil «samo» 5,50 m. Vigneron, Kosakiewicz, Houvion, Tracanelli in Šved slovenskega porekla Zalar so skočili 10 cm manj. ODBOJKA Zagrebčanom 12. Igmanski marš Na 12. moškem odbojkarskem turnirju za 12. lovoriko «Igmanskega marša» je zmagala Mladost Monter iz Zagreba, ki je premagala vse tri nasprotnike. Druga je bila Vojvodina, tretja Bosna, zadnja pa Modriča. NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI v v TRŽAČANI SEDAJ ZE TRETJI Izgubili so v nedeljo v Modeni - Napadalci zopet neučinkoviti - Strelec zmagovitega zadetka Guidazzi - Prihodnjič proti Cremoneseju Modena — Triestina 1:0 (1:0) MODENA: Mignuzzi, Corallo, Zac-caroni, Cresci, Mazzeni. Guidazzi, Testa (Jori), Vivani, Sangermano (Vernacchi), Soldati in Luppi (Maz-zanti, Capra in Solfrini). TRIESTINA: Bartolini, Lombardo, Magnocavallo, Di Risio, Prevedini, Mascheroni, Mariani (Zandegu), Lenarduzzi, Mitri (Štrukelj), Franca in Coletta (Torresin, Luchetta in Scsrcl) STRELEC: Guidazzi (M) v 15. minuti. SODNIK: De Marchi iz Novare. MODENA — Nogometaši Triesti-ne so izgubili tretjo zaporedno prvenstveno tekmo. V Modeni je bil drugi spodrsljaj v gosteh ter po vrhu kar tretji neuspeh z enakim izidom 1:0. To je alarmni zvonec za krizo, toda v resnici ni tako. S prikazano igro si gostje niti tokrat niso zaslužili tako hude kazni, toda zopet ne moremo mimo znane ugotovitve, da pri nogometu zmaga tista enajsteri- sciplina skok s palico. KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani in Tržačani praznih rok Tai Ginseng izgubil doma proti milanskemu Billyju, Hurlingham pa v Pesaru proti Scavoliniju - Končal se je prvi del tega prvenstva Tai Ginseng — Billy 72:88 (40:40) TAI GINSENG: Puntin 6, Valentin-sig 6, Turel 12, Pondexter 20, Premier 10, Ardessi, Pieric 4, Hayes 14. BILLY: Dino Boselli 18, Franco Boselli 14, Biaggi, D’Antoni 10, Ce-rioni 2, Mossali, Gallinari 8, Battisti, Ferracini 16, Gianelli 20. SODNIKA: Martoli in Fiorito. PM: Tai Ginseng 6:8, Billy 6:7. Tai Ginseng je po predvidevanjih z dokajšnjo razliko izgubil domače srečanje z milanskim Billyjem. Proti pričakovanju pa je imela tekma v Gorici dvojno podobo, s solidnim nastopom domačih v prvem polčasu in odločno premočjo gostov v drugem. V prvem' polčasu je bilo srečanje izenačeno in je izid nihal, zdaj v korist ene ekipe, zdaj druge. Strelci Billyja niso bili posebno razpoloženi in so metali vse preveč 4tog izven o-broča. Na drugi strani se je Pondex-ter odločno boril za vsako žogo in tako spodbujal soigralce, ki so s hitrim ritmom spravljali v zagato goste. Popolnoma drugačno je bilo srečanje v drugem polčasu. Domači niso več zmogli tako hitrega tempa, kar so spretno izkoristili gostje, ki so točneje metali na koš, nato pa se u-spešno zapirali v obrambo pred napadi Tai Ginsenga. Razlika med e-kipama je hitro naraščala in dosegla ob končnem žvižgu 16 točk. Naj omenimo še, da je sodniški par še enkrat več izredno nerodno uporabljal piščalko, kar je izzvalo sicer zelo nešportno reakcijo s strani Komentar Mirka Novosela Izredna igra K. Čosiča Glavna kandidata za državni naslov, zagrebška Cibom in beograjski Partizan, sta bila v 16. kolu prve jugoslovanske lige pred izredno težko nalogo. Oba sta igrala v gosteh, Cibona v Beogradu proti Crveni zvezdi, Partizan v Skopju proti Rabotničkemu. Marsikdo je pričakoval, da bo na vrhu prišlo do sprememb. Pred težjo nalogo je bila seveda zagrebška ekipa, ki ra je odlično premostila tudi to oviro. Da je Cibona v tem srečanju zmagala, ima glavno zaslugo predvsem Krešimir čosič, ki je tokrat igral izredno. Dosegel je kar 41 točk. Odlično je vodil svoje moštvo, obenem pa je bil nerešljiva uganka za domačine. Proti «takšnemu Čosiču» niti razigrana Crvena zvezda ni mogla kaj več doseči kot častni poraz. Partizan ima že po tradiciji v Skopju dokajšnje težave. Igra Rabotničkega mu ne ustreza. Beograjčani so se morah tudi tokrat zelo potruditi, da so osvojili obe točki. V tem pa so uspeli in so obdržali razliko zaostanka na dveh točkah za Cibono. Veliko pričakovanje je vladalo za srečanje v Ljubljani med Iskro Olimpijo in splitsko Jugoplastiko. Spličani so odlično igrali dva dm prej v pokalnem srečanju proti Carreri, poleg tega se je iz JNA v vrste Jugoplastike vrnil Duje Krstulovič. Skratka, obetal re je ogorčen boj. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da so Spličani drago plačali trud iz pokalnega srečanja, po drugi strani pa gre tudi omeniti, da so Ljubljančani zelo dobro igrali in da so tako povsem zasluženo premagali nasprotnike. Stanje na lestvici splitske ekipe je še vedno zaskrbljujoče. Moštvo je trenutno na predzadnjem mestu in ima enako število točk kot Rahotnički. Ker pa imajo košarkarji iz Skopja boljši medsebojni obračun z Jugoplastiko, je zato stanje Spličanov to-liko težjs. Od ostalih srečanj nedvomno preseneča zanesljiva zmaga Re čanov v Beogradu proti Radničkemu L MK. Kot smo že v lem komentarju nekajkrat zapisali, tudi tokrat ne moremo mimo u gotovitve, da je uprava Kvarnera pravilno ukrepala, ko je rod-slovita* svoje veterane. Vprašanje je. kaj bi bilo sedaj z re škim moštvom, ko bi uprava že prej tako ukrepala. V prihodnjem kolu bo gotovo osrednje srečanje v Beogradu med Partizanom in Crveno zvezdo. V prvem delu so tesno sla vili Partizanovi košarkarji Bo varovancem trenerja Ranka Že ravice tokrat uspel podvig? IZIDI 16. KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimpija Jugoplastika Split 109:94 V BEOGRADU: Crvena zvezda Cibona Zagreb 85:92 V ŠIBENIKU: šibenka Budučnost Titograd 107:83 V ZADRU: Zadar Bosna Sarajevo 112:111 V BEOGRADU: Radnički L MK Kvarner Reka V SKOPJU: Rabotnički Partizan Beograd 95:99 LESTVICA Cibona 30; Partizan 28; Crvena zvezda in Zadar 20; Bosna. Budučnost. Šibenka in Tskra Olimpija 14; Radnički LMK 12; Ju goplastika in Rabotnički 10: Kvarner 6. PRIHODNJE KOLO (7. 2.) Šibenka' - Radnički LMK; Budučnost - Zadar; Bosna - Ra-botnički; Partizan - Crvena zvezda (po TV); Cibona - Iskra O-limpija; Jugoplastika - Kvarner. občinstva, ki je zmetalo na igrišče vse mogoče predmete in je sodnika ter igralce obsulo s pravo točo kovancev. M. M. Scavalini — Hurlingham 81:73 (45:37) SCAVOLINI: Silvester 19, Bouie 19, Holland 19, Magnifico 9, Pon-zoni 9, Proccaccini. 6, Roberto Te-renzi, Rodolfo Terenzi, Benevelli. HURLINGHAM: Laurel 12, Law-rence 19, Meneghel 4, Baiguera 2, Tonut 2, Ritossa 22, Mina 12, Sco-lini, Jacuzzo, Čuk. SODNIKA: Albanesi iz Busto Ar-sizia in Tallone iz Vareseja. PON: Magnifico (35). Kot predvideno je Hurlingham v Pesaru ostal praznih rok. Vendar naj takoj poudarimo, da je ekipa tokrat igrala veliko bolje kot pa v prejšnjih bledih nastopih, kar vliva le še nekaj upanja trenerju Lotabardiju pred odločilno drugo fazo. Scavolini je vsekakor ekipa, ki lahko meri zelo visoko. Razpolaga namreč z odličnimi centri ter z izkušenimi zunanjimi igralci. Očitek, da nima enakovrednih menjav, je v nedeljski tekmi odločno demantiral Procaccini, ki je v končnih tre-nutkiu dal nekaj odločilnih košev za svojo ekipo, prav ko se je Hurlingham nevarno približal. Domačini so bili namreč vse od 3. min. stalno v vodstvu, tekma pa je bila zelo živahna, ker niso Tržačani nikdar popustili in se celo približali na samih pet točk tik pred koncem. Omeniti gre, da so tokrat zaigrali veliko bolje Mina, Ritossa in Law-renee, ki so bili med glavnimi «kriv-ci» za poraz proti Bancoromi. Kakšne so ;edaj možnosti Hur-linghama, da ostane v A-l? Po našem mnenju je možnosti bolj malo, pogoj za obstanek pa sta zmagi proti neposrednima tekmecema, e-kipama I&B in Bancoroma. Ker pa bosta ti dve tekmi na tujem, bo naloga Laurela in tovarišev zelo, zelo težka. IZIDI 26. KOLA Ferrarebe - Squibb 91:95 Tai Ginseng - Billy 72:88 Bancoroma - Turisanda 92:94 Sinudyne - Recoaro 96:97 Pintinox - Grimaldi 86:76 Scavolini - Hurlingham 81:73 LESTVICA OB KONCU 1. DELA Turisanda 44, Billy 38, Squibb 36, Scavolini 36, Sinudyne 32, Grimaldi 32, Ferrarelle 24, Recoaro 22, Pin-tinox 22, I&B 20, Bancoroma, Hurlingham 18, Antonini 12, Tai Ginseng 10. V naslednjem delu bo vsaka ekipa igrala na domačem igrišču proti trem ekipam, ki ji sledijo na lestvici, na tujem pa proti trem ekipam, ki so se uvrstile takoj pred njo. PRIHODNJE KOLO (8. 2. ob 18.15) Billy - Sinudyne; Scavolini - Ferrarelle; Grimaldi - Recoaro; Pinti-nox - Bancoroma; I&B - Hurlin gham; Antonini - Turisanda; Tai Ginseng - Squibb. A 2 LIGA Beneška Carrera je torej brez večjih težav osvojila prvo mesto, ki ga bo verjetno tudi ohranila ob koncu drugega dela. Dalipagič je z 31 koši v zadnji tekmi proti Sternu, ki nastopa brez tujih igralcev, ostal na tretjem mestu najboljših strelcev (742). Malagoli je bil v tem delu najuspešnejši s 796 koši. IZIDI 26. KOLA Rodrigo - Fabia 74:75 Eldorado Magnadyne 71:74 Honky Mecap 85:81 Tropic - Brindisi 88:89 Liberti - Sacramora 72:73 Carrera • Štern 105:88 Matese - Superga 92:100 LESTVICA OB KONCU 1. DELA Carrera 42, Superga 36, Liberti 36, Brindisi 34, Honky 32, Matese, 26, Sacramora 24, Tropic 24, Fabia 22, Eldorado 22, Magnadyne 20, Mecap 20, Rodrigo 14, Štern 12. Marko PRIHODNJE KOLO (8. 2. ob 18.15) Superga - Honky; Matese - Sacramora; Liberti - Brindisi; Magnady-ne - Štern; Rodrigo - Carrera; Fabia - Mecap; Tropic - Eldorado. SMUČARSKI SKOKI Ulaga in Urbančič prvaka Na 80-metrski skakalnici v Logatcu je bilo republiško prvenstvo v smučarskih skokih. Pri članih je zmagal Primož Ulaga, med mladinci pa domačin Urbančič, ki pa bi tudi med člani s svojimi skoki o-svojil več kot odlično drugo mesto. TENIS Tanner premagal Fibaka PHILADELPHIA — Američan Ro-scoe Tanner je osvojil prvo mesto na mednarodnem WCT..tUmirj,4,,y, Philadelphii. V firtalu je premagal Poljaka Vojteka Fibaka s 6:2, 7:6, 7:5. ca, ki doseže gol. Tržaška ekipa zadnje čase pa ne more in he more pretresti mreže nasprotnika. Že pred tednom doma z Reggiano so Tržačani imeli neverjetno terensko premoč, toda vse to ni rodilo zaželenih sadov. Premoč gostov je bila v Modeni še bolj izrazita, toda domačini so z edinim strelom na gol Bartolinija dosegli zadetek že v 15. minuti in s tem je bilo praktično srečanja konec. Vsa prizadevanja Tržačanov so se izjalovila, ker so bili Lenarduzzi, Franca, Štrukelj in Di Risio zelo netočni in nespretni ter lahko rečemo tudi nesrečni pri zaključnih strelih na gol Mignuzzija. Po tem neuspehu je Triestina zdrknila na tretjo mesto lestvice in ima 2 točki zaostanka za Cremo-nesejem. Vsekakor pa ni še nič izgubljenega, ker bo v nedeljo na Grezarju zelo pomembno srečanje mgd Tržačani in vodečo enajsterico. IZIDI 18. KOLA Cremonese - Sanremese 2:2 Empoli - Reggiana 0:0 Modena - Triestina 1:0 Parma - Novara 1:0 Prato - Fano 0:3 S. Angelo Lodig. - Mantova 2:1 Spezia - Forli 3:1 Trento - Casale 1:0 Treviso - Piacenza 1:0 LESTVICA Cremonese 24, Fano 23, Triestina in Treviso 22, Reggiana, Forli in Empoli 21, S. Angelo Lcdigiano in Modena 20, Mantova in Parma 19, Sanremese 18. Trento 17, Casale 14, Piacenza 13, Novara 11, Spezia 10, Prato 9. PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Casale - Parma, Fano - Trento, Forli - S. Angelo Lodigiano, Mantova - Treviso, Novara - Empoli, Piacenza - Spezia, Reggiana - Prato, Sanremese - Modena, Triestina -Cremonese. ZAOSTALA TEKMA B LIGE V Riminiju brez zadetkov Rimini — Sampdoria 0:0 V zaostali tekmi italijanskega nogometnega prvenstva B lige sta Rimini in Sampdoria igrala neodločeno in povrhu še brez zadetkov. Tako je enajsterica iz Genove dohitela Ceseno in ne Lazio (če bi seveda zmagala), kot. je bilp sicer pričakovati. Sam vrh lestvice B lige je sedaj pred nadaljevanjem prvenstva naslednji: Milan 28, Lazio 24, Cesena in Sampdoria 23, Genoa 21, Spal, Piša in Lecce 20 itd. ROKOMET V PttiJATEUSK IH TEKMAH Italija dvakrat premagala Tunizijo V obeh mednarodnih prijateljskih tekmah, je Italija zasluženo premagala reprezentanco Tunizije, in to s 24:20 v Rimu in s 24:23 v L'Aquili. Srečanji sta bili zelo izenačeni in ekipi sta si bili enakovredni. Glavni junak tekem je bil nedvomno Robi Pischianz, igralec tržaškega Cividina, ki je bil s svojimi zadetki nerešljiva uganka za nasprotnike. Dobro sta mu pomagala tudi klubska soigralca Neven Andreasich j in Marco Bozzola. Max Boris Vitez (Jadran) med metom na koš i iiiiii im im iiiiii ii iiiiiii i im im m m iiiiiimniimii mini ODBOJKA V RAZNIH PRVENSTVIH Naši s spremenljivo srečo V slovenskem derbiju 1. ŽD zanesljiva zmaga Brega nad Sokolom V prvem nastopu v 1. MD krasovci uspešni - Dva poraza slogašic 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Sokol 3:1 (10:15, 15:7, 15:9, 15:12) BREG: K. in V. Kocjančič, Žerjal. Pečenik, Švab. Fontanot, Ota, Maver, Alberti, Smotlak, Canciam. SOKOL: M. in A. Pertot, Milič, Caharija, Paulina. Puric, Gruden. SODNIK: Cannavo. Z zmago proti Sokolu so Brežan-ke v tem prvem kolu osvojile prvi točki. Brežanke so močnejše napa dale od nasprotnic, slabo pa so sprejemale servis in večkrat grešile tudi v obrambi. Zaradi številnih napak so si zapravile prvi set. Predvsem zadnji set je bil zelo borben in izenačen. Ko so Nabrežinke v o dile že z 9:1, so se domačinke potrudile, da bi le nadoknadile izgubljeno Za svojo požrtvovalnost so bile nagrajene, saj so pri 12. točki dohitele nasprotnice Jn potem tudi zmagale. MRS Volley Club — Sloga 3:1 (8:15, 15:12, 15:10, 15:7) SLOGA: Grgič. Dernovšek, Hrova tin, Jerič, Malalan, Purič, Adam, Petaros, Škabar. To je bil krstni nastop najmlajših Sloginih igralk, ki .si s temi tekmami predvsem nabirajo izkušnje. Odločilna za njihov poraz pa je bila trema, ki jih je zajela, saj so bile sicer povsem enakovredne nasprotnicam, le da so po drugem setu zelo popustile. INKA 1. MOŠKA DIVIZIJA VM - Kras 2:3 (4, -14, 2, -13, 7) KRAS: Bitežnik. Budin. Doljak. Furlan, I. in L. Milič, Marušič, Peric. Rebula, Žerjal. V sredo so Kraševcih opravili, v dolinski telovadnici svoj krstni nastop v prvenstvu 1. divizije. Žreb vmiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiii KOŠARKA (•O' :VY < > . i v iiiiiiiiiiitliiiiiniliiiiiiuiiiiiMUUiiiiiiiiiiimiiimiiiniiiiiHlitimmHimnimii.....................................................iiiiinniiiiiiiimiiiiiiliii NA TURNIRJU ZA so tokrat igrali duhovito in sproščeno kot še nikoli letos, za trenerja Štoklja pa je bila «POULE C-1» IZIDI 1. KOLA Jadran - Pachera 77:75 Emiltex - II Mobile 105:79 Mobilenard. - Elcrom 93:84 Gabrielli - Servolana 66:62 LESTVICA Jadran, Emiltex, Mobilenar-duzzi in Gabrielli 2, Pachera, II Mobile, Elcrom in Servolana 0. PRIHODNJE KOLO Servolana Emiltex; Pache ra - Mobilenarduzzi; II Mobi le Gabrielli; Elcrom - Ja dran (8. 2. ob 17.30 v Tržiču). to izjemna priložnost, da preveri kondicijo igralcev ob koncu prvega dela prvenstva. V zvezi s turnirjem bi še povedali, da so veterani iz Pirana povsem zasluženo osvojili prvo mesto, saj so obe tekmi odigrali odlično. Fructal iz Ajdovščine, ki je bil po našem mnenju favorit za zmago, pa se je predstavil v okrnjeni postavi, saj je na igrišče stopilo samo, pet košarka rjev iz Ajdovščine, to pa jim je bilo v srečanju s Pirančani usodno, tako da so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. PIRAN - FRUCTAL 54:92 (47:50) PIRAN: Mask 23, Bertok, Godec 19, Velikonja 2, Ždralič 6, Avdič 4, Gerželj 4, Jereb 2, Obid 26, Hrvatin, Juri, Fišer 8. FRUCTAL: Likar 10, Premrl 27, Velikonja, Soban 25, Buda 6, Velišček 24.- KOPER — BOR 83:66 (39:32) KOPER: Černe, Subotič 25, Tjar-dovič 11, Apollonio 4, Skiič, Katonar 25, Žaro 8, Šturm, Prebevšek, Ra-tjašec 10. BOR: Trevisan, Canciani, F. Koren 4, L. Koren 10, B. Kneipp 11, R. Kneipp 2, Ražem 18, Race 16, Pegan 4, Mesesnel, Slavec 1. FINALE ZA 3. MESTO FRUCTAL — BOR 103:78 (50:36) FRUCTAL: Premrl 16, Buda 18, Velišček 31, Velikonja 10, Soban 28. BOR: Trevisan 2, Canciani 10, F. Kroen 12, L. Koren 6, B. Kneipp 8, R Kneipp 8, Ražem 20, Race 2, Pegan 2, Mesesnel 6, Slavec 2. FINALE ZA L MESTO PIRAN - KOPER 95:75 (41:34) PIRAN: Mask 12, Bertok, Godec 18, Velikonja 8, Ždralič 3, Avdič 6, Gerželj, Jereb 8. Obid 29, Hrvatin, Juri, Fišer 11. KOPER: Černe, Subotič 17, Tjar-dovič 3, Apollonio 9, Katonar 20, Žaro 10, Šturm Z, Sinič 12, Ratja-ševee 2, Prebevšek. KONČNA LESTVICA 1. Piran, 2. Koper, 3. Fructal, 4. Bor. Na koncu je bilo še nagrajevanje, na katerem je zmagovalna e kipa prejela pokal. Mama Matjaža Dolinška, ki je bila prisotna na turnirju, se je zahvalila vsem prisotnim zlasti pa 'igralcem, ki so počastili spomin na njenega sina s tem, čemur je Matjaž daroval svoja najlepša leta — s košarko. Cancia MLADINCI Bor B — SteMa Azzurra 68:63 (31:25) BOR B: čok 15 (3:7), Devetak, Merku, Škerl, Schillani 9 (1:6), Ger-dol 10, Lokar 23 (3:4), Kosove) 2, Corbatti (3:8). SODNIK: Cavaliere (TS). Druga Borova mladinska peterka je v zadnjem kolu prvega dela pr venstva dosegla svojo orvo zmago. iiiihiihiiiii mit til!!! litimi hi •1111111111111111111111111111 OBVI SI ILO Smučarski klub Devin sporoča, da bo tekmovanje za 6. pokal Lepi vrh v veleslalomu v nedeljo, 15. februarja, in ne 22. kot napovedano. vičilo za tako slabo in nepožrtvo valno igro Nabrežincev. Prj Sokolu se je izkazal Pavel Buzan. Bil je edini, ki se je požrtvovalno boril skozi vso tekmo. Andrej P. 26:26 Borovci so od sedme minute prvega polčasa vedno vodili: njihova prednost je znašala od 7 -12 točk in le minuto pred koncem se je nasprotnik nevarno približal na tri pike pri 64 proti 61. «Plavi» pa so ohranili mirne živce in tako osvojili prvi prvenstveni par točk. Moštvo je marljivo branilo v coni 1-3-1, s katero je spravilo v velike težave nasprotnika, v napadu pa je pravočasno izvajalo tri različne igre proti nasprotnikovi 2-3 conski obrambi Za to zmago so najbolj zaslužni Lokar, Gerdol, Čok in Schillani. . -fp- NARAŠČAJNIKI Sokol — Saba 41:98 (19:44) SOKOL: Marko Pahor. Buzan 18 (4:8), Fabio Pahor 6 (0:3), Gruden, Pertot 6 (0:2), Devetak 11 0:3), Bagozzi. Kojanec. Nabrežinci so stopili na igrišče brez dveh standardnih igralcev in tudi sodnika nista bila naklonjena domačinom. To pa ne sme biti opra- imimmimmmmiiimmmmimmiimiimmimm«imimmiiiiiiiiiiiWMmiuiimiimiiiiiim»mmiiiiiiiiiiiiimimmiMiiiimmmiiiiiiiiimiiliniiiimiiiimmm,l Košarkarska prvenstva na Tržaškem MINIBASKET (..TURNIR Z. & R.» Libertas B — Bor A BOR A: Pertot, Barut 5 (1:8). Trampuž 4, Ačerbi, Kapelin 2 (0:2;. Klinc 1 (1:3), Lipollus, Mpsetti C, Mattera 3 (0:4), Kovačič (0:2). Košuta. Borova A peterka je včera j remizirala po izredno borbeni in raz burljivi tekmi z Libertašom B. Naši fantje, ki so stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi, sp igrali to krat svojo najboljšo prvenstveno tekmo, Nastop vseh je bil dober, z izjemo Igorja Baruta, ki ie tokrat igral odlično. MAX jim je v prvem kolu določil za nasprotnika VM, katerega so gostje gladko premagali, čeprav tesen rezultat tega ne priča. Igrali so tudi rezervni igralci. Z najboljšo postavo so v prvem setu z veliko lahkoto strli odpor nasprotnika. Potein ko so že izgubljali s 5:14, jim je v 2. setu skoraj uspelo nadoknaditi celotno zamudo, vendar jim je v ključnih trenutkih zmanjkalo moči in so dovolili gostom, da so stanje izenačili. V naslednjem setu so se spet zbrali in z never.ietno lahkoto strli odpor nasprotnika. Z minimalno razliko je v 4. setu spet domačinom uspelo uravnovesiti rezultata. V odločilnem setu na se je pokazala izkušenost «rdeče-belih», ki so tako odnesli z igrišča celoten izkupiček. V naslednjem kolu čaka «rdeče-bele» slovenski derbi z Borom, ki bdi na stadionu «1. maj» v soboto, 7.) jfčbruarja, ob 20. uri. (z) Inter 1904 — Bor 0:3 (—15, -11, -8) Drugi prvenstveni nastop so mladi borovci kronali z uspehom, saj so zmagali v samih treh. setih igre. ŽENSKA D LIGA Bor — Ausa PAV 1:3 (9:15, 15:11, 10:15, 13:15) BOR: Jazbec, V. in M. Klemše, Furlanič, Vigini, Gerdol, Birsa, Junc, Vodopivec in Tomšič. Zmagovita pot izredno mlade in doslej še neporažene šesterkp Ausa PAV iz Červin. ana se nadaljuje. Celo kožo je odnesla tudi iz Trsta, v neposrednem obračunu z Borom. Domačinke so igrale zelo dobro in z nekoliko večjo pazljivostjo (pa tudi srečo) bi lahko izbojevale bolj povolien izid. Ne glede na to pa je šesterka Bora dosegla v prvem delu prvenstva več kot je bilo pričakovati. Nekatere mlajše odbojkarice so pokazale velik napredek in to je prav gotovo največje zadoščenje. G. F. Sloga -r- Solaris 1;3 SLQGA: Grgič, Benčina. Kovačič. Adam, S. in V. Vidali, Sosič, Križ-mančič.' Sloga je s tem [»razom potrdila, da trenutno ni v formi. V začetku je sicer zaigrala -dobro, nato pa te popustila. Upajmo, da bodo naša dekleta zaigrala bolje v drugem delu prvenstva. L. K. PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZIDI 12. KOLA Bor - La Talpa 59:45; Don Bosco -Bareolana 93:64; Scoglietto - SGT 90:49; Kontovel Edera n.o.; CUS -Stella Azzurra n.o.; Ferroviario -Grandi Motori 89:57. Počitek: Polet. LESTVICA Ferroviario 24, Bor, Don Bosco in Bareolana 16, SGT in Edera 12, Kontovel 10, Stella Azzurra, Scoglietto in Grandi Motori 8, Polet 6, CUS 2, La Talpa 0. Ferroviario ima tekmo več; Polet, CUS, Kontovel, Seoglietto, Stella Azzurra in Edera imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Edera Don Bosco; SGT - Bor (7 2. ob 20.30 v Ul. Ginnastica); La Talpa - CUS; Bareolana - Polet (8. 2. ob 11.00 v Ul. della Valle): Scoglietto - Grandi Motori; Stella Azzurra Kontovel (7. 2. ob 20 45 v Ul. dell'1-stria). Počitek: Ferroviario. MLADINCI IZIDI 5. KOLA Inter 1904 - Saba 72:62; Bor B -Stella Azzurra 68:63. Počitek: Bor A. LESTVICA Inter 1904 8, Bor A in Saba 4, Bor B in Stella Azzurra 2. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Bor A (14. 2. ob 20.15 v Ul. della Valle); Saba - Stella Azzurra. Počitek: Bor B. KADETI SKUPINA A IZIDI 10. KOLA Servolana Bor 110:44; Ferrovia rio B - Bon Bosco A 59:100; Libertas - Ricreatori 93:70; Inter Milje -Polet 69:74, LESTVICA Don Bosco A 20, Servolana 18, Libertas 12, Inter Milje in Polet 10, Ferroviario B in Ricreatori 4, Bor 2. PRIHODNJE KOLO Bor - Ferroviario (7. 2. ob 16.00 na stadionu «1. maj»); Inter Milje - Ri creatori; Polet Libertas (8. 2. ob 11.00 v Dolini); Servolana - Don Bo sco A. SKUPINA B IZIDI 7. KOLA Kontovel - Ferroviario A 80 : 78; Alabarda - Don Bosco n.o,; Inter 1904 - Stella Azzurra 92:76. ! LESTVICA Inter 1904 14, Kontovel 0, Ferro viario 8, Alabarda 6, Don Bosco 2, Stella Azzurra 0. Don Bosco in A labarda imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Ferroviario A - Don Bosco B; Kon tovel - Inter 1904 (8. 2. ob 9.30 na Kontovelu); Stella Azzurra - Alabarda. NARAŠČAJNIKI IZIDI 13. KOLA Sokol - Saba 41:98; Ferroviario • Don Bosco 53:77; Bor A r Bor B 131:15; Alabarda - Ricreatori n.o. Počitek: Inter 1904. LESTVICA Don Bosco 22, Alabarda 20, Inter 1904 16, Ferroviario 14,, Bor A in Saba 12, Sokol 4, Ricreatori 2, Bor B 0. PRIHODNJE KOLO Don Bosco - Alabarda: Inter 1904 -Bor A (7. 2. ob 19.30 v Ul. della Valle); Bor B Sokol (8. 2. na stadionu «1. maj»); Saba - Ferroviario. Počitek: Ricreatori. DEČKI IZIDI 11. KOLA .Inter Milje Don Bosco 51: 60; Bor -Kontovel 64:51; Bareolana - Liber-tas'46:94; Alabarda - Ricreatori 2:0; Inter 1904 - Ferroviario n.o.; počitek Jadran. Izid zaostale tekme: Jadran - A-labarda 52; 104. LESTVICA Don Bosco in Alabarda 18, Inter 1904 14, Bor in Inter Milje 12, Ferroviario 10, Libertas in Ricreatori'6, Kontovel in Jadran 4, Bareolana 0. Kontovel ima dve tekmi manj; Inter Milje, Inter 1904, Ferroviario in Don Bosco imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Alabarda (7. 2. ob 15.30 na Kontovelu); Jadran - Bor (8. 2. ob 9.30 v Dolini); Ricreatori - Libertas: Don Bosco - Ferroviario; Bareolana - Inter 1904. Počitek: Inter Milje; SMUČANJE SLALOM ZA SP V ST. ANTONU SPET IZREDEN PODVIG INGEMARA STENMARKA Velika presenečenja ■ Križaj in De Chiesa med deseterico najboljših ST. ANTON —* Slalom svetovnega pokala v St. Antonu se je razvijal tako presenetljivo, da je bil končni rezultat po prvi vožnji odprt še vsaki možnosti, tudi tej, da bi lahko skoraj vsi favoriti ostali celo brez točk za svetovni pokal. Sonce je namreč potem, ko so najboljši že startali, tako zmehčalo progo, da je ta dopuščala velike hitrosti, s tem Pa so začeli dosegati izredno dobre čase tudi tekmovalci z visokimi startnimi številkami. Vodilni Ortner, ki je vodil pr prvi vožnji, je startal celo kot 57. Druga vožnja pa je stvari le postavila na pravo mesto, vsaj v glavnem. Res je sicer nekaj odličnih tekmovalcev zelo zaostalo, toda Stenmark je spet opravil izreden podvig, ko je povsem nepričakovano (čeprav je sicer to njegova navada), svoj veliki zaostanek spremenil v zmago, Podoben podvig je opravil tudi Kri-^nj, ki se j' s 23. mesta prebil na °- Izvrstno uvrstitev si je zapravil Kuralt, ki je dosegel rekordni vmesni čas, nato pa padel, enako kot kasneje Strel. Med Italijani je bil najboljši De Chiesr. Slalom je veljal tudi za kombinacijo, katero je osvojil P Mahre, vseh kombinatorcev pa je bilo na cilju le pet. Lestvica slaloma 1- Stenmark (Šve.) 2- P. Mahre. (ZDA) 3- Halsnes (Nor.) 4- Andrejev (SZ) 5- Ortner (Av.) 6- Šorli (Nor.) 1- De Chiesa (It.) 8- Križaj (Jug.) 9- Strand (Šve.) 10. Kaiva (Jap.) Il- Nockler (It.) 12. Gruber (Av.) 13. Žirov (SZ) 25 Cerkovnik (Jug.) 26. Franko (Jug.) Lestvica kombinacije 1. P. Mahre, 2. Plank, 3. Renoth, 4- Hole, 5. Mollin Svetovni pokal 1. Stenmark 2- P. Mahre 3. Muli er 4- Podborski in Weirather 6 Križaj I. Wenze! 8- Orlainsky O- S. Mahre 10- Enn Lestvica SP v slakmra Stenmark Frommelt Križaj Strand — *■ S. Mahre 1'40”94 1’41”06 1'41”62 1'41”64 l’4l”95 1’41”97 1’41”98 r42”03 1'42”05 1’42”07 1'42”42 1'42”67 1’42”72 1’43”85 1'43”86 200 168 140 1. 2. 3. 4. 5. 105 102 97 94 89 73 110 67 64 55 49 ko Michaelo Gerg in Poljakinjo Do-roto Tlalko. Najboljša Italijanka Marina Fontana Da je bila 7. Med prvimi devetimi nismo zabeležili nobene Jugoslovanke. Jugoslovanke so razočarale. Vsi dobri plasmaji prvega teka so se izjalovili, kajti v drugem teku so kar letele s proge. Tako Jugoslavija na letošnjem evropskem prvenstvu ni osvojila kolajne. Po tekmovanju je italijanski de legat Siorpaes dejal: «Zmago smo pričakovali po dveh tekmovalnih dnevih v smuku, slalomu in v vele slalomu, kjer bi lahko vozili bolje. Stvari pa ne morejo iti vedno prav. čeprav poznamo vrednost mladih italijanskih tekmovalcev, ki bodo prav gotovo nadaljevali uspehe iz Škofje Loke.* Predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Kočjančič pa je o jugoslovanskih mladincih takole dejal: «Ocena nastopanje ie zadovoljiva, pa tudi uspešna, saj 6. mesto Roka Petroviča, 9. mesto An dreje Leskovšek in 10. mesto Igorja Podboja pomenijo uspeh, ker .je jugoslovanska reprezentanca najmlajša.» Glede na izpad vseh štirih deklet pa je dejal, da so vozile «na nož» in le brezkompromisna vožnja nekaj pomeni. Milan Žvan trener mladinske žen ske ekipe je pa rekel da se pri družuje mnenju Janeza Kocjančiča, kar zadeva vožnje ob tem, da ima Andreja Leskovšek možnost še trikrat nastopati na evropskem prvenstvu, Blažičev a pa še dvakrat. M. Šušteršič NA NEDELJSKEM VELESLALOMU V FORNI Dl SOPRA KRIŠKA MLADINA OSVOJILA LETOŠNJI3. POKAL SKDANC Na drugo mesto so se uvrstili Devinčani, tretje je bilo SPDG - Rekordna udeležba - Izredno lepo sončno vreme v zameno za nekoliko neugodne snežne razmere Pokal Skdanc ostaja tokrat doma. pri kriški Mladini. Na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu v Forni di Sopra, prvem od štirih, ki bodo-veljala za nastop na prvem zamejskem smučarskem prvenstvu, so se namreč Križani skupno najbolje odrezali in prehiteli ŠD Devin ter Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Tekmovanje je potekalo na progi Davost, kjer so se dan prej pome-mili najboljši predstavniki bivše italijanske «valange azzurre*. med katerimi tudi Thoni, Trojer in drugi. Na tekmovanje se .je vpisalo 255 smučarjev, kar je za Mladino velik uspeh, saj je tako presegla lanski vpis. Skupno jih je startalo 209, od katerih jih je na cilj prispelo 174. izključenih je bilo 21, do cilja pa jih ni privozilo 14. medtem ko jih 46 ni startalo. tiimiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiniiiiiuiiiHiiiiiimiiiiinmiiiHiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiHmiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii* NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI Pol ducata zadetkov Mladosti Nedeljsko kolo je bilo za naše ekipe še kar uspešno Mladost - Adria 6:0 (1:0) MLADOST: A. Gergolet, Marizza (D Gergolet), Pahor, Gej-in, Fran dolič. Šuligoj Lavrenčič, E. Gergolet. Ferfolja, Ballaminut, Kobal ADRIA: Pegoraro, Gregori. Zam-paro, F. Brienza, Debelli. Salvini, Pruanto. Spagnuolo, Pacor, Rosin. M, Brienza. 8 evropsko mladinsko prvenstvo Mlade Italijanke so presenetile Deveto evropsko prvenstvo v alp-|kem smučanju na Starem vrhu nad ®k°Ijo Loko .je po splošni oceni od-heno uspelo. Mladi gostje iz 19 dr zav so biij v minulih dneh v središču pozornosti vseh ljubiteljev smučanja. ^ zadnjem tekmovalnem dnevu so za pravo presenečenje poskrbe-*c mlade Italijanke, ki so osvojile zlato in srebrno kolajno v slalomu. 'Jugoslovanke pa niso pokazale svo-Je8a znanja. Preidimo r.a zadnjo Uedeljske rezultate. S časom 1'39”52 Je bila Wilma Vali najboljša, ored Rojakinjo Paoletto Magoni (1'39”56), Poljakinja Dorota Tlalka Da je bila tretja (1’39"62) v kombinaciji je zmagala Avstrijka Sylvia Eder pred zahodno Nem OBVESTILA Športno društvo Mladina smučarski odsek vabi vse člane, atlete in simpati-Jecje na sejo sekcije, ki bo 4. februarja ob 20 30 v Domu A. Sirka (v mali dvorani). Na seji bo Sovor 0 opravljenem delu, progra-dub, težavah in reorganizaciji sekcije — izvolitev odbora. K Zaradi važnosti seje je udelež-nujna in zelo važna. Dober smuk in °omu A. Sirka. SPDT nasvidenje v ODBOR 3. AL NA TRŽAŠKEM Izidi nedeljskega 3. povratnega kola nogometnega prvenstva 3. AL v glavnem niso spremenili lestvice, na kateri še vedno vodi proseško Primorje s štiri točkami prednosti pred drugouvrščeno Olimpio. Nedeljski zavrtljaj, v kale rem je padlo kar 20 golov, je bil še kar uspešen za naše e najsterice, saj so osvojile pet (od šestih možnih) točk. Primorje je, kot predvidevano, pospravilo obe točki z gladko zmago nad Aurisino. Primorec je z visoko zmago nad S. Andreo potrdil, da ni občutil poraza, ki ga je doživel prejšnjo nedeljo proti Gaji. S tem uspehom so Trebenci dohiteli na lestvici prav nedelji skega tekmeca. Pod pričakovanjem pa je tokrat igrala Gaja, a je vseeno ohranila tretje mesto na le stvici. Omenili bi še. da bo v ne deljo v Trebčah na sporedu derbi Primorec - Primorje. IZIDI 12. KOLA Primorje - Aurisina 3:0 Olimpia - Cave 7:0 S. Luigi - Gaja 0:0 Sistiana - Inter TS 2:3 Primorec - S. Andrea 4:1 LESTVICA Primorje 21; Olimpia 17: Ga-ja 14: Primorec in S. Andrea 12; Sistiana. Inter TS in S. Luigi 9; Aurisina 8; Cave 3. PRIHODNJE KOLO 8.2 1981 S. Andrea - Inter TS, S. Luigi - Cave, Gaja - Olimpia, Primorec - Primorje. Aurisjna -Sistiana. B. R. obvešča smučarje, ki se namerava-udeležiti tekmovanja v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 8. februarja, os Matajurju, naj se javijo na sedežu društva, v Ul. sv. Frančiška 40/III. danes, 3. februarja t.l„ od 5®- do 21. ure tudi telefonsko — ‘44249),» STRELCI: Lavrenčič (2). E, Ger golet, Ferfolja. Ballaminut, Kobal. Zadnjeuvrščena Adria .ie nudila odpor ie v prvem delu srečanja, ko so domačini igrali brez vsake za grizenosti. Kljub temu je Mladost z lahkoto diktirala tempo igre in z Lavrenčičem prešla v vodstvo. Domačini so večkrat z osebnimi akcijami skušali najti pot do gola, vendar so se napadalne akcije nerodno zgubljale v kazenskem prostoru Adrie. V nadaljevanju pa so domačini s hitro igro spravili v zagato obrambo gostov. Z golom Ferfolje so domačini povečali vodstvo; gostje pa so popolnoma popustili in postali lahek plen razigranih domačinov, ki so povečali vodstvo na 6:0. Najboljši v vrstah' Mladosti je bil tokrat Lavrenčič, ki je (poleg dveh zadetkov) z močnimi streli resno zaposljeval Pecorara. Že v naslednjem kolu čaka Mladost težka naloga: v gosteh se bo namreč srečala s prvouvrščeno ekipo Isonza. (dg) Sovodnje — Piedimonte 1:1 (1:1) SOVODNJE: Cabas, Kovic A., Devetak, Tomažič, Tomšič, Petejan, Butkovič, Milloch, Šuligoj, Gomi-šček in Sambo. STRELCI: 27. min. Šuligoj, 44. min. Bizaj. Pričakovali smo ekipo v dobri formi, saj so Podgorci med prvimi na lestvici. Sovodenjci pa so že v prvih minutah prevzeli pobudo in zaigrali dobro. Protinapadi so tekli na obeh straneh. V 27. min. pa je za Sovodnje padel gol po zaslugi Šuligoja. Podgorci so se borili z vsemi močmi, da bi si pridobili vsaj točko. Začeli so potiskati proti sovodenjskemu vratarju in v 44. min. p.p. je uspelo Bizaju potisniti žogo v mrežo. V drugem polčasu je bila igra zanimivejša. Nevarni protinapadi so se vrstili na obeh straneh. Trener Marson je zamenjal dva igralca, kar se je zelo poznalo. Naj omenimo še zadnji poskus Šuligoja v ključnih minutah, ki pa ekipi ni prinesel zmage. Davorin Primorje — Aurisina 3:0 (2:0) PRIMORJE: Babuder, Tomizza, Husu, Milič, Šugan, Angileri, Fer-tot, Zaccaria, Cauzer (v 46. min. Pertot), Persi, Rustja. STRELCA: v 1. in 3. min. Rustja, v 71. min. Pertot. Na domačih tleh je proseško Primorje ponovno zmagalo, tokrat proti sicer zelo slabi ekipi Aurisine. Tekma se je za Prosečane začela ugodno, saj so že po treh minutah vodili z 2:0 po zaslugi spretnega Rustje. Zgledalo je, da se bo za goste tekma končala katastrofalno, toda kljub temu, da Nabrežinci niso bili nevarni za vratarja Ba-buderja, so si v prvem delu igre nekoliko opomogli in jim je uspelo obdržali izid pri 2:0 za domačine, ki so v drugem dglu srečanja igrali vse bolj nemotivirano. Tudi potem ko so Nabrežinci ostali le v devetih zaradi dvojne izključitve, rdeče-rumeni, kljub stalni teritorialni premoči, niso bili preveč nevarni pred vrati gostov, čeprav so prišli še do tretjega zadetka po zaslugi Pertota, Rustja pa je za-streljal enajstmetrovko. Če ne drugega, je bila tekma idealna preizkušnja za mladega Pertota, ki je v nadaljevanju zamenjal Cauzerja in ki je brez dvoma zelo dobro o-pravil svojo nalogo. H. V. S. Luigi For You — Gaja 0:0 S. LUIGI FOR YOU: Belussi, Da-niello, Denich, Dalle Aste, Pangher, Rocco, Mcngardini, Buzzin, Bega-tin, Dudine, Denich W. GAJA: Kante, Kalc, Grgič M.. Rismondo M., Gabrielli, Križman-čič. Vrše (Bržan), Grgič B„ Rismondo B., Zippo, Salvi. Proti pričakovanju se Gaji ni posrečilo odnesti celotnega izkupička z gostovanja s sicer poprečno ekipo SLFY. Tekma se je začela precej obetajoče za Gajevce, saj so že v 5. minuti zamudili enkratno priložnost z Brankom Grgičem. Vse je dalo slutiti, da bodo gajevci kaj kmalu opravili z nasprotnikom. Do tega pa ni prišlo, predvsem zaradi netočnosti napadalcev. Domačini so se v tem delu igre v glavnem branili ter skušali le z rednimi protinapadi preko mladega Begatina presenetiti obrambo gajevcev. Ta pa je bila, v nasprotju s svojim napadom, vedno na mestu. V 40. min. je bil zaradi ugovarjanja iz-izid takih posledic pa je bil, se-ključen domači napadalec Dudine, toda kljub številčni premoči gajev- ci niso uspeli povesti. V drugem polčasu se slika bistveno ni spremenila. Domači igralci so v prvih 20 minutah le parkrat prekoračili sredino igrišča. Stoodstotne priložnosti pa so si gostje zapravljali kot za stavo. Logični izid takih posledic pa je bil, seveda, bel rezultat. M. D. 3. AL NA GORIŠKEM Naše ekipe so igrale v tem kolu zelo različno: medtem ko je Mladost slavila najvišjo zmago kola, so Sovodnje delile točki, Juventina pa je na domačem igrišču zabeležila težak poraz. Rezultati 2. povratnega kola so bili taki: Audax - Vermegliano 2:2 Pro Farra - Isonzo 0:1 S. Lorenzo - Brazzanese 0:1 Mladost - Adria 6:0 Piedimonte - Sovodnje 1:1 Italcantieri - Azzurra 2:3 Poggio - Capriva 2:4 Juventina - Fogliano 2:4 - LESTVICA Pro Farra, Azzurra in Isonzo 24, Poggio 23, Audax 21, Fogliano 20, Piedimonte in San Lorenzo 19, Mladost 18, Juven-t'na 17, Sovodnje 15, Brazzanese 14. Capriva 13, Italcantieri 11, Vermegliano 8, Adria 0. PRIHODNJE KOLO Capriva - Audax, Azzurra -Juventina, Vermegliano - Piedimonte, Adr'a - San Lorenzo. Isonzo - Mladost, Sovodnje * Poggio, Fogliano - Pro Farra, Brazzanese - Italcantieri. DRUŠTVENA LESTVICA ŠD MLADINA SK DEVIN SPDG TPK SIRENA ŠD POLET SPDT KRAŠKI DOM KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV TO SEŽANA ŠD ADRIA točk 175 161 120 98 94 86 42 22 19 6 Tekmovanje je spremljalo izredno lepo sončno vreme, ki je bolj spominjalo na pozno pomlad kot pa sredo zime. Prav sonce, ki je navdušilo gledalce, pa je povzročilo marsikatero težavo organizatorjem in tekmovalcem, saj je Drece.j otoplilo in razmehčalo progo na zgornjem delu, tako da se snežna odeja marsikje ni zdržala do kraja in se je pokazala zemlja. Te nevšečnosti (tudi žičnica je dvakrat obstala) pa še zdaleč niso okrnile uspeha celotne manifestacije. Med tekmovalci in gledalci je vladalo veselo razpoloženje, še najbolj živahno pa je bilo, ko s > nastopili najmlajši, nekateri so se proti cilju spustili kar mimo vrat, saj bi jim zavijanje «odvzelo» preveč dragocenih sekund. V zadovoljstvo je tudi dejstvo, da se kljub nekaterim padcem nihče ni poškodoval. Ob zaključku tekmovanja se je sestala komisija, ki je proučila nekatera sporna vprašanja (nekaj smučarjev je bilo namreč vpisanih pogojno), zatem je sledilo nagrajevanje. Sedaj še nekaj tehničnih podatkov. Proga je merila skupno 500 m, z višinsko razliko 170 m, najmlajši pa so se spustil' s sredine proge. Za progo samo, kot tudi za vse merilne naprave (merjenje je bilo elektronsko, rezultate pa so sproti objavljali) so poskrbeli domači sodniki. ŠD Mladina pa je ob progi imela manjšo okrepčevalnico. Pa oglejmo si sedaj rezultate. LESTVICE PROGA A Cicibani 1. A. Škabar, Devin, 53”54; 2. E. Bensa, SPDG, 53”86; 3. A. Antonič, Devin, 55” 14; 4. B. Tavčar, SPDT, 56”30; 5. F. Glessi, SPDG, 56”89;. 6. B. Žerjal, SPDT, 57”79; 7. A. Grilanc, Mladina, 59”38: 8. L. Bogateč (Bruži), Mladina, 59”61; 9. D. Cesar, SPDT, 1'00”95; 10. A, Leban, Polet, 1’02”06; 11.' W. Bric, SPDG. 1'03”45; 12. M. Feri, Polet, 1!06”82. Pionirji 1. M. Bavcon, SPDG, 50”99; 2. J. Čavdek, SPDG. 51”48; 3. A. Piščanc, Sirena, 51”88; 4. I. Škabar, K. dom, 52”40; 5. D. Inamo, Polet, 52”52; 6. A. Šuligoj. SPDG, 53”53; 7. N. Sedmak, Mladina. 54”12: 8. I. Gombač, SPDT, 54”36; 9. K. Purič, K. dom, 54”46; 10. M. Pertot, Sirena, 55”38; 11. E. Lutman, SPDG. 55”99; 12. M. Kalc, SPDT, 57”76; 13. A. Tavčar, SP DT, 1’01”65; 14. B. Paoli, SPDT, 1'01”81; 15. I. Guštinčič. Mlad;na, 1’02”97; 16. L. Bogateč (Koča), Mladina, 1’0S”81; 17. D. Košuta, Mladina, 1’08'T4. Pionirke 1. E. Paulina, Devin, 50’’ 15; 2. K. Rebula. Mladina, 51"89; 3. N. Šuligoj, SPDG. 59”77; 4. M. Span-ghero, Devin, 1’00”75; 5. K. Milič. Sirena, 1’03”12; 6. M. Adam, Devin, 1’04”18; 7. K. Verginella, Mladina, 1’12"49; 8. K. Škrk, Devin, 1’54”37. Mladinci 1. M. Ferluga, Polet, 44”87; 2. H. Cantelli, SPDG, 47”70; 3. A. Sedmak, Mladina, 47”74; 4. L. Kor-bo, Polet, 49”42; 5. D. Zidarič. Devin. 50”44; 6. R. Starec, SPDT, 50” 695 ; 7. O. žužek. Devin, 50”698; 8. P. Starec, SPDT, 52”91; 9. D. Poljšak, Sirena, 53"59; 10. M. De-lise. Devin, 53”75; 11. M. Sossi, Mladina. 56”68; 12. M. Sandri, Devin, 58”13; 13. D. Pahor, Mladina, 1'00”60; 14. J. Gomizelj, Seža- na, 1’00”65; 15. F. Tavčar. Polet, 1’03”92; 16. A. Petelin. Devin, 17. A. Piccini, 18. M. Ukmar, Polet, Adria, 1’08”52; 1’20”72; 1’23”22. Mladinke 1. J. Košuta, Polet, 59”36; 2. R. Paoli, SPDT, 1’00”79; 3. A. Margon, SPDT, 1’04"23; 4. T. Kuret, KZ štud.. 1’04”68; 5. V. Frandolič, Devin. 1’37”74; 6. C. Peric, Mladina, 1’54”27. Člani 1. I. Piščanc, Sirena, 45”11; 2. A. Križnič. Polet, 46”87; 3. S. Kuret, KZ štud., 47” 17; 4. I. Kuret, KZ Mladi «Križaji» na startu Kriška Mladina je v nedeljo organizirala v Forni di Sopra uspelo tekmovanje v veleslalomu za 3. pokal Skdanc. Posnetek s starta najmlajših ....................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiihiiiih NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Visoka zmaga Zarje nad Krasom Do obeh točk so prišli tudi Brežani - Dvomljiv zadetek pokopal Vesno -rrrrmff- - Kras j« v nedeljo na domačem igrišču doživel hud poraz proti Zarji Kras — Zarja 0:4 (0:2) STRELCI: v 41. min. Grgič, v 44. min. F. Ražem, v 55. min. Fonda, v 66. min. F. Ražem. KRAS: Paulin; Terčon, Dilich (od 46. min. Šegina); Puntar (od 46. Villalta), Škabar, Germani; Ljubo Milič, Miloš Milič, Ferfolja, Blaži-na Lanza. ZARJA; Fuzzer; Žagar, Grgič; Franko, Macor, V. Križmančič; F. Ražem, Samese, Lenarduzzi (od 65. min. Dana) Mosetti, Fonda (od 71. min. Lupidi). SODNIK; Sorge iz Gorice. Vse do prvega Zarjinega gola nihče ni pričakoval takšnega razpleta. Srečanje je bilo tehnično zelo poprečno in moštvi sta igrali dokaj obrambno, priložnosti za zadetek (razen v uvodnih potezah v korist Zarje) ni bilo. Komentar številnih navijačev, ki so se v nedeljo zbrali ob robu repenskega igrišča, je bil v glavnem tak; «Derbi je pač derbi, končal se bo brez zadetkov.* Tu pa tam je kdo pripomnil: »Moštvo, ki bo prvo prišlo v vodstvo, se bo zaprlo v obrambo in bo tako zmagalo z 1:0». Bilo pa je povsem drugače! Zarja je prva prišla v vodstvo z lepim Grgičevim strelom, le nekaj minut pozneje (v 44. min.) pa je F. Ražem po lepi osebni akciji izid že podvojil in z 2:0 se je končal prvi polčas. Za zbegano obrambo Kraševcev naj bi bil minuto pozneje počitek kot nalašč za osvežitev, pridobitev novih moči, za preureditev sistema igre. Skratka za ostro reakcijo. Kaže pa, da je počitek deloval na Kraševce le preveč umirjevalno, saj so bili v drugem polčasu proti razigranim Bazovcem brez moči. F. Ražem, Fonda, Mosetti, Žagar, Grgič, j Samese in drugi so začeli oblegati ■ Krasovo obrambo, ki je bila tokrat zelo nezanesljiva. Po drugi strani pa je tudi na dlani, da so Bazovci igrali res odlično. V obrambi so bili zanesljivi, na sredini igrišča so povsem i nadigrali Kraševce, v napadu pa sta bila F. Ražem in Fonda nerešljiva uganka za nasprotnike (kaj ko bi še Lenarduzzi igral s polno paro?). Ob taki igri so Bazovci dosegli še dva Izidi nedeljskega 3. povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL so nekoliko spremenili zgornji del lestvice. Co-stalunga ima sedaj tri točke prednosti, vedno bolj pa se u-veljavlja CGS, nadzaduje pa Staranzano. V nedeljskem zavrtljaju so naše ekipe igrale s spremenljivo srečo. Zarja in Breg sta zmagala, Vesna in Kras pa sta ostala praznih rok. Derbi v Repnu med Krasom in Zarjo se je končal z visoko zmago Bazovcev, ki so še po prvem polčasu vodili 2:0. Prijetno je presenetil Breg, ki je osvojil v občinskem der biju proti Domiu obe točki. Vesna je klonila Rosandri s precej dvomljivim zadetkom, ki je vzbudil med navijačo in nogometaši Vesne precej protestov. Nogometna zveza je določila, da bodo v nedeljo odigrali le štiri zaostale tekme. Prvenstvo se bo tako redno nadaljevalo čez 14 dni. IZIDI 18. KOLA Giarizzole - Baxter 0:2 Rosandra - Vesna 1:0 Kras - Zarja 0:4 Op. Supercaffč - San Marco 1:1 Dbmio - Breg 1:2 CGS - Campanelle 3:2 Libertas - Staranzano 0:0 Costalunga - Čampi Elisi 3:1 LESTVICA Costalunga 26; Vesna in Rosandra 23; Zarja 22; CGS 20; Libertas in Staranzano 19; Campanelle 18; San Maroo 17; Breg 16; Kras 15; Giarizzole 14; Baxter in Čampi Elisi 13; Do-mio in Op. Superfaffč 11. PRIHODNJE KOLO (8. 2. 81) (zaostale tekme) Kras - Baxter; Op. Supercaf-fč - Vesna; Rosandra - San Marco; Giarizzole - Čampi Elisi B. R. zadetka, in to zelo lepa s Fondo in zopet s F. Ražmom. Tekla je 66. minuta in izid je bil že 4:0. Tekme je bilo seveda konec. Zarja je tako (po nekaterih spodrsljajih) osvojila novi prvenstveni točki. Za Kras pa je pomembno, da čimprej odpravi napake z nedeljskega srečanja in se v prihodnjih kolih odločneje vrže v boj, kajti njegovo stanje na lestvici ni najbolj rožnato. B. Lakovič Domio — Breg 1:2 (0:1) BREG: Gersinich, Albertini, Tul, Peroša, Dazzara, Pinzin, Samec, Morgan (v 19. min. d.p. Klun), Ci-guj in Strnad. DOMIO: Favento, Montanari, Kre-vatin, Legovich, Cinque, Ferrini, Li-van (v 25. min. p.p. Salomone), Macoratti, Grbec, Neppi (v 27. min. d.p. Sau), Roici, št. 14 Vižintin. GLEDALCEV: 300 SODNIK: Luigi Urdih V nedeljo so imeli Brežani težko nalogo, kajti igrali so proti ekipi, ki se tudi bori za obstanek v drugi amaterski ligi. Breg je svojo nalogo dobro izpeljal in pridobil dve zlata vredni točki. Igra je bila živčna, predvsem v drugem polčasu, a odlični sodnik Urdih je znal pravočasno posredovati. Brežani so hitro začeli napadati. V 15. min. je Strnadu z lepim posegom vratar Favento ubranil močan strel, v 19. min. pa je Jež streljal, a je zopet odločno posegel Favento. V 23. min. je Ciguj z lepim strelom premagal vratarja, Po golu se je igra umirila in nobena ekipa ni ustvarila nevarnih akcij. V drugem polčasu je Domio začel pritiskati in je igra postajala vedno bolj živčna. V 12. min. je Morgan nepričakovano izkoristil napako vratarja in zadal drugi zadetek. Domio je nato še bolj pritisnil, a ni ustvaril nevarnih akcij, ker je napadal živčno in neorganizirano. V 40. min. pa je po zmedeni akciji znižal izid odlični Roici. Franko Korošec Rosandra — Vesna 1:0 (1:0) ROSANDRA: Dapas, Schettini, Gulič, Taddeo, Basiaco, Somma, Piccinino, Sodomaco, Chicchese, Mihelčič, Kirkmayr. VESNA: Košuta, Purič, Peresut ti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Bor-tolotti, Tipan, Starc, Candotti, Dolia. STRELEC: v 16. min. p.p. Kirk mayr. Derbi kola med Rosandro in Vesno se je končal z zmago domačinov. ki so tako dohiteli Križane na drugem mestu lestvice. Zmaga Ro-sandre pa nikakor ne prikazuje re alne moči na igrišču. Domač:ni so dosegli precej dvomPiv gol takoj v začetku tekme, žoga je bila že izven črte, ki označuje igrišče, stranski sodnik je sicer vzdignil zastavico, sodnik pa je to spregledal. Kirkma.vr se je znašel v vidnem off-sideu, toda sodnik je spregledal tudi to nepravilnost, tako da je lahko domači napadalec brez težav dosegel zmagoviti gol. Reak cija «plavih» je bila takojšnja in Dapas je imel polne roke dela. Drugi polčas so «plavi» začeli s še večjo vnemo in takoj so predstavili z lepim strelom iCandottija, ki je zadel prečko. Za tem vrsta priložnosti za goste, ki pa niso pokazali velike spretnosti. Na koncu srečanja je bil kriški tabor dokaj potrt. Trener Manda-nicci je bil sicer s prikazano igro zadovoljen, toda kriški napadalci zgrešijo vse preveč golov. Fabio štud., 49”15: 3. I. Plesničar, SP DG, 49”93; 6. B. Milič, Sirena. ’37; 7. D. Rebula, Mladina, 51”72; 8. A. Bezin, Mladina, 54”71; 9. R. Tavčar, Polet, 5S”76; 10. A. Corva, SPDG. 57”05; 11, R. Škabar. K. dom, 57” 17; 12. W. Ukmar, A-dria, 59"11; 13. N. Kulot, SPDG, 59”71; 14. A. Danev, Polet, 1’01”57: 15. B. Bogateč, Mladina, 1'09”15; 16. E. Bogateč. Mladina. 1'16”5; 17. E. Ferluga. Polet. 1’0”93; 18. L. Šušteršič. Devin. 1’24”54; 19. R. Faganel, SPDG. 1’36”82. Članice 1. G. Zandomeni, Mladina, 57”26; 2. C. Kralj, Devin, 1'06”39; 3. E. Milič, Sirena, 1’19"65; 4. B. Mahne. SPDT. 1’21”72; 5. E. Košuta, Adria, 1’28”80. Amaterji 1. M. Dolhar, Sirena, 49”83; 2. Baša, SPDG. 50"50; 3. S. Sosič, Mladina, 51”65; 4. V. Peric, Mladina, 56"67; 5. I. Tuta, SPDT, 50”04; 6. C. Vidovič, Sežana, 50”75; 7. L. Kocjan, Sežana, 1'01”04; 8. R. Pie-ri. Devin, 1'06”8S; 9. G. Gabrielli, Polet. 1'07”46; 10. F. Uršič, Sežana, 1’09”51; 11. S. Paulina, Devin. 1'12”01; 12. O. Zanella, Devin, 1’21”12; 13. M. Bresciani, Mladina, 1’38”41; 14. B. Grilanc, Mladina. 1’52”97. Amaterke 1. L. Hrovatin, Mladina. 1’04”97; 2. S. Peric, Mladina, 1’28"54; 3. B. Sulini, Mladina, 1’32”68; 4. L. Tence. Mladina. 1’39”38; 5. A. Cia-ni. Polet, 3’37”84. Veterani 1. M. Škabar, K. dom, 1’05”17; 2. A. Žezlina, Sirena, 1T0”26; 3. J. Purič, K. dom, 1'14”99; 4. S. Rebula, Mladina, 1’24”40. PROGA B Baby sprint 1. A. Žezlina, Sirena, 33"57; 2. T. Hrovatin, Mladina, 34”38' 3. R. Bensa, SPDG. 36”58; 4. M. Koko-rovec, SPDT, 36”92; 5. T. Tence, Mladina, 38”76; 6. D. Antonič, Devin, 41”67; 7. C, Zama, SPDT, 44'78; 8. A. Sterni. Mlad na, 45”09; 9. J. Rudež, SPDT, 47”45; 10. E. Bavcon, SPDG, 52”94: 11. J. Dra-sič, Mladina, 54"13; 12. T. Dolhar, Sirena, 1'09”58. Miški 1. S. Kokorovec, Polet. 32”19; 2. T. Lednik, Sežana, 33”57; 3. M, Franza. Devin, 33"82; 4. K- Zida rič, Devin, 34”33; 5. P. Sterni, Mia dina, 34”42; 6. S. škerk, Devin 35"74; 7. D. Sosič, Mladina, 35"75 8. D. Gombač, SPDT, 36”08; 9 D. Zidarič, Devin, 36”42; 10. B Pertot, Sirena, 37"84; 11. J. Gom bač, SPDT, 37"90; 12. M. Degras si, SPDG, 39”67; 13. D. Paulina Devin, 42”11; 14. E. Ciani, Polet 44"31; 15. S. Peric, Mladina, 44"51 16. A. Škabar, K. dom, 46”22; 17 E. Cingerla, Mladina, 59”34; 18, G. Taucer, Mladina. 1’31”12. Miške 1. M. Gherlani, Sirena, 40”38; 2. M. Fait, SPDG. 43”31; 3. O. Bresciani, Mladina, 44”4I; 4. E. Prelec, Polet, 48"36; 5. N. Vesnaver, Mladina, 52”41; 6. M. Tence, Mladina, 58”65. Medvedki 1. M. Lokar, Sirena, 31”71; 2. M. Kokorovec, Polet, 33”18; 3. V. Battello. SPDG, 34"56; 4. D. Lutman. SPDG, 35"48; 5. D. Gonvzelj, K. dom, 35”80; 6. S. Mučič, SPDG, 37”93; 7. M. Guštinčič, Mladina. 38"22: 8. P. Križman, K. dem, 38"71; 9. A. Purič, K, dom, 39”31; 10. B. Sain. Polet. 41”25; 11. M. Clemente, SPDT. 46"47. Medvedke 1. V. Purič. Devin. 35”77; 2. E. Verč. Devin, 38"59; 3. I. Kralj, Mladina. 38"86: 4. E. Antonič. Devin. 39”53; 5. K. Gabrovec. Devm, 40”51; 6. S. Žezlina, Sirena, 41”60. Cicibanke 1. K. Škrk, Polet, 31"36: 2. K. Turk. SPDT, 35"01: 3. B. Corbat-to, Devin, 35”47; 4. A. Škrinjar. Devin, 36”62; 5. T. Kokorovec/SPDT, 37"18; 6 T. Pieri, Devin. 41”73: 7. T. Škabar. K. dom. 42”19; 8. F. Unussi, Polet, 45”2S; 9. A. Sterni, Mladina 48”51; 10. H. Sosič. Polet, 51 "96; 11. S. Sedmak. Mladina. 52”45; 12. K. Degrassi. SPDG. 56”14. Dame 1. S. Bavcon. SPDG, 40”94. IZKLJUČENI: D. Košuta, A. Centazzo, D. Fabčič, D, Roic, T. Košuta, M. Malalan, S. Sancin, R. Seražin, M. Levstik, D. čok, E, Košuta, F. Drasič, F. Tence. S. Milič, M. Glessi, A. Lokar, S. Sosič, B. Uršič, A. Uršič, D Tavcer, R. Sullini. NISO PRISPELI NA CILJ: M. Markezan, P. Paoli, W Stu-le. M. Sedmak, K. Bavcon, T. Malalan, R. Korbo, B. Vižintin, F. Radovič, M. Marcuzzi, E. Sedmak, A. Bavcon. I. Alessandro, J. Repinc. m ■■ im....m im n m m il mi n,,, il mi ii (in, im, im ,i,n ii m minul II m m n m il il...Irmin Bologna - Como X Brescia -Ascoii 2 Cagliari - Pistoiese 1 Fiorentina - Juventus 2 Inter - Catanzaro X Napol! - Udinese 1 Roma - Avellino X Torino - Perugia 1 Modena - Triestina 1 Treviso - Piacenza 1 Livorno - Cavese 2 Nocerina - Campobasso 1 Venezia - Maceratese X KVOTE: 13 - 52.926.400 lir 12 - 1.692.400 lir 1. — 1. Benchmark 2. Gazzolo Z. — 1. Erminio 2. Fherceval 3. - 1. Achille 2. Fatturelli 4. — 1. Senestro 2. Valtanaro 5. — L Alabarda 2. Rodello 6. — 1. Attival 2. Fernanda KVOTE: 12 - 11.596.242 Ur 11 — 517.000 lir 1» - 52.000 lir 2 1 1 X 1 2 2 1 2 1 Z l dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki , . v * * —i S", 1 Hc /J % 'JI *Wj Med proslavami 60-letnice ustanovitve KPI sta v tržaški javnosti zlasti odjeknili sobotna proslava v Ljudskem domu v Križu in nedeljska v gledališču Verdi. Na obeh je kot slavnostni govornik nastopil član vsedržavnega vodstva partije Giorgio Napolita-no. Sobotno proslavo so priredile sekcije KPI iz Križa, s Proseka -Kontovela, občine Zgonik in občine Devin - Nabrežina. Na slikah: zgoraj — pogled na množico ljudi v kriškem Ljudskem domu med govorom Napolitana. Levo — v slovenščini je govorila pokrajinska svetovalka Sonja Sirk. Spodaj prva — na nedeljski proslavi v gledališču Verdi je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Spodaj druga — v Križu so nastopili godba na pihala iz Nabrežine, moški pevski zbor s Proseka - Kontovela ter harmonikarski ansambel Po društvih so se pričete Prešernove proslave. Prvo je Prešernov dan proslavilo PD «Mačkolje». Med drugimi je sodeloval član SSG Stane Raztresen (na sliki) i * e , & Kriška sekcija VZPI-ANPI je priredila v petek zvečer v Ljudskem domu razdeljevanje članskih izkaznic. Prisotne je pozdravil predsednik sekcije Ferdinand Bogateč (na gornji sliki), pozdrav pa sta prinesla tudi predsednik sežanske občinske ZZB Jože Grmek in predstavnik Združenja aktivistov na Tržaškem Lado Premru. Q mednarodnem in notranjeiin političnem položaju je spregovoril pokrajinski predsednik-Calabria. Sledil je partizanski golaž (na spodnji sliki) ' “ i Narodna In študi|ska knjižnica je poskrbela prejšnjo sredo za zanimivo predavanje. O arheoloških izkopavanjih na Mostu na Soči je govoril bivši kus*os gori-škega muzeja Drago Svoljšak, ki ga je predstavil predsednik NŠK Franc Škrlj V Baziliki sv. Silvestra je v četrtek nastopila s samostojnim koncertom Marta Valetlč. Pri klavirju jo je spremljala Ana Luci Sanvitale f : i . , mmm ir 'mmk V Trebčah so odprli fotografsko razstavo Foto Trst 80. Na otvoritveni slovesnosti je nastopil tudi kvar tet kljunastih flavt Glasbene matice KD V. Vodnik iz Doline je polagalo obračun svojega dela. Na sliki— župan Švab pozdravlja delovno predsedstvo občnega zbora in članstvo |p;f »Raziskava o narodnostnih problemih slovenskih delavcev v Boljun-cu» Alenke Rebula - Tuta vzbuja vse večje zanimanje naše javnosti. Avtorici in delu je posvetil svoj torkov večer tudi Slovenski klub Na prazniku škratov in čarovnikov v dvorani ŠZ Bora pri Sv. Ivanu |e nastopila tudi Tržaška folklorna skupina »Stu ledi* Slovenski Študenti so priredili v soboto po ustdl|eni tradiciji brucovanje, to je priložnost za zabavo, pa tudi za medsebojno spoznavanje D. MOŠKON, DR. D. PRELOVŠEK IN PROF. M. MUŠIČ NAGRAJENI Z LETOŠNJO PLEČNIKOVO NAGRADO Humanistična vloga arhitektovega dela - Prelovškovo delo spoznava nemško govoreči svet z dosežki našega arhitekta in urbanista - Urbanistična snovanja na Slovenskem V Narodni galeriji je bila pred kratkim podelitev tradicionalnih Plečnikovih nagrad za arhitekturne staritve in dosežke v minulih dveh letih. Nagrado podeljuje vsako leto Sklad Jožeta Plečnika, našega najvidnejšega arhitekta, za dosežke na področju arhitekture, urbanizma, notranje opreme ter ahitekturne zgodovi-pe in teorije. Nagrada daje javno priznanje tudi vrhunskim dosežkom pri oblikovanju našega okolja. Nagradi za leto 1979 (običajno podeljujejo vsako leto eno nagrado) sta prejela arhitekt Dušan Moškon in umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, V lanskem letu pa si je prislužil nagrado arhitekt in arhitekturni teoretik akademik prof. Marjan Mušič. Na slovesnosti je o humanistični vlogi arhitektovega dela govoril podpredsednik SAZU akademik dr. Bratko Kreft, v imenu Plečnikovega sklada je nagrajence pozdravil Sergej Vcšnjak v kulturnem programu pa sta nastopila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak. V obrazložitvi za nagrado Dušanu Moškonu za njegove am-Lientalne ureditve in realizacije mestotvorne arhitekture' v Ormožu je žirija med drugim zapisale. da si arhitekt v okviru skromnih možnosti in razmer že . celo desetletje prizadeva preusmeriti že začete procese stihijne rasti razvoja. Ormoža in zavreti tiste posege, ki načenjajo njegovo i-dentiteto ter razgrajujejo homogenost mestnega prostora. V svoji ylcgi mestnega arhitekta je vplival na porajanje in izgrajevanje zavesti družbenega okolja o trajnosti in pomembnosti vrednot arhitekture mesta. Te vrednote je Moškon gradil na predpostavki, da je mesto kraj spomina, zapis minulega in današnjega življenja. S tem je utemeljil odnos do podedovanega kot življenjske potrebe proti vedno bolj prisotnemu Pojmovanju, da se bodočnost o-dreja zgolj na zanikanju preteklega. Njegova arhitektura in urbanistična izhodišča so za vsak Posamezni poseg izhajala iz vpra-sanj, kako graditi mesto in kako ohranjati vse tisto, kar mu daje neponovljivo podobo. O dr. Damjanu Prelovšku je žirija ugotovila, da se že '83' šfU-’' dentskih let dalje ukvarja z raziskovanjem Plečnikovega predvsem dunajskega opusa. Narava hjegovega dela je sistematično znanstveno raziskovanje, ki gradi na objektivnih zgodovinskih dejstvih in virih. Njegovo sistematično raziskovanje nadaljuje trapijo ljubljanske umetnostnozgodovinske šole, kot sta jo izoblikovala zlasti Izidor Cankar in rancp Stele. Prelovšek je svoje strokovno delo sproti predstav-jal javnosti z občasnimi stro-ovnimi predavanji in članki, največji uspeh pa je dosegel s knjigo «Josef Plečnik. Wiener Arbeiten von 1896 bis 1914» v za-ozbi Tusch na Dunaju. To je Monografija o celotnem Plečniko-vem dunajskem opusu. Knjiga obravnava tudi do danes še neodkrita Plečnikova dela. Avtor ajC na osnovi mncgih Plečni-°vih arhitekturnih skic in risb atančno opredelitev razvoja njegove umetniške osebnosti. Knjiga na več kot 200 straneh pred-? av*j& širšemu svetu Plečnika °t enega najzanimivejših Wag-. erJevih učencev, a vendar kot ZVlrn° osebnost in samostojnega arhitekta. Za leto 1980 pa je nagrado preidi prof. Marjan Mušič, ena naj- Marjan Mušič slovenski kozolec ali študija značilnega tkiva gorenjskega vaškega prostora V DRUŠTVU SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V ITALIJI Zanimivo, prijetno družabno srečanje Predvajanje diapozitivov s potovanja po Sovjetski zvezi Prvo družabno srečanje v letu 1981 za svoje člane, je Društvo slovenskih upokojencev priredilo v četrtek, 29. januarja, v Gregorčičevi dvorani. Na sporedu je bilo predvajanje slik-dia-pozitivov, ki jih je posnel član društva Srečko Šuman na izletniškem potovanju po Sovjetski zvezi in sicer v Moskvi in Leningradu. Srečanje je zelo dobro uspelo, kajti prikazane slike so bile vse izredno zanimive, in so nudile res pravi užitek tovrstnega posredovanja fotografske u-metnosti. * Gledali smo Moskvo, mnoge njene veličastne znamenitosti, kot so Kremelj, Rdeči trg, edinstvene cerkve z značilnimi zvoniki, podzemeljska železnica, ki je prava umetnina in še mnogo drugega, kar je res vredno, da človek vidi vsaj v slikah, če že ne more v resničnosti. Videti je bilo tudi veliko spominsko znamenje v obliki ogromnih ovir — nekakih barikad, ki ga je šuman posnel v bližini Moskve; znamenje, ki priča, do kod je prodrl nemški zavojevalec med zadnjo vojno, ko si je v svojem blaznem načrtu hotel podvreči tudi veliko Rusijo. Enako zanimive ali morda šc bolj, pa so bile slike iz Leningrada, to predvsem o res velikem bogastvu umetnin neprecenljive vrednosti in svetovnega slovesa. Saj že sam znameniti «E-remitaž», ki velja za največji muzej na svetu, je tako ogromen, kjer je izpostavljenih toliko umetnin, da bi obiskovalec lahko hodil po njem mesece dolgo, pa še ne bi videl vsega — je pou: daril šuman. Vse to zanimivo prikazovanje je spremljala izvirna ruska glasba, kar je še povečalo užitek lepe prireditve, v zadovoljstvo vseh prisotnih, ki so se v velikem številu udeležili prijetnega srečanja in ki so nagradili pred-stavitelja z iskrenim priznanjem. L. P. * # * PULJ --.Zveza združenj borcev in puljska občinska skupščina sta pred dnevi pripravili sprejem v čast Lorenza Forlanija, enega najstarejših istrskih revolucionarjev. Slavje so mu pripravili ob dveh jubilejih: Ferlani je namreč te dni slavil svoj 84. rojstni dan, hkrati pa tudi 55-letnico odkar se je vključil v napredna gibanja. Slavljenec se je najprej boril v KPI, nato pa v Komunistični partiji oziroma Zvezi komunistov Jugoslavije. Že od mladih nog je Forlani bil tesen sodelavec znanega istrskega antifašista Andreja Benussija. Leta 1936 ga je posebno fašistično sodišče obsodilo na več let zapora in na konfinacijo. V zaporu se je spoznal s Scoccimarom in Terraeinijem. Po zlomu fašizma se je vrnil v domovino in se do osvoboditve boril proti okupatorju vidnejših in samosvojih osebnosti slovenskega kulturnega življenja. Izšel je iz «novonemške pomladi* po prvi svetovni vojni (Božidar Jakac, Miran Jarc, Jože Cvelbar ...), iz kroga, katerega mladostno delo je sam o-pisal v knjigi Novomeška pomlad. Po končani Plečnikovi arhitekturni šoli je opravljal vodilne funkcije v slovenskem urbanističnem snovanju ter nazadnje postal profesor za zgodovino arhitekture na šoli, ki ga je oblikovala. Kot vzgojitelj se je u-kvarjal tudi s konzervatorskimi vprašanji, ki jim je sicer ves čas namenjal obilo truda, zl&sti pri reševanju spomeniške dediščine. Tako široko paleto obveznosti je lahko uspešno mojstril zaradi svoje široke razgledanosti v stroki in celotni kulturi, saj arhitekture ni nikoli ozko pojmovat, marveč' jo je znal povezovati z življen jetri. S svojim de-lom je. tehtno prispeval tudi k razklenitvi ožjega slovenskega prostora v širši jugoslovanski, v nekaterih akcijah tudi evropski. Marjana Mušiča ni mogoče šteti med izrazite raziskovalce zgodovine stavbarske kulture, prav tako projektantsko delo v ozkem pomenu besede ni njegova domena. V svojem delu pa je Združeval tako pedagoške kot raziskovalne popularizacijske pobude, slednje je uveljavil zlasti v kultiviranem pisanju o arhitekturi. Poleg Dušana Gabrijana je postal naš najvidnejši pisec o problemih svoje stroke med arhitekti. Po osvoboditvi je Mušiču dozorela vrsta besedil, ki jih je združil v knjigi ^Arhitektura in čas». svoje dolgoletne študije ljudskega stavbarstva pa je strnil v knjigi «Slovenski kozolec*. Najvidnejši skupni imenovalec Mušičevega dela je nenehno povzdigovanje arhitekture na raven polnovredne umetnosti ob vseh praktičnih, družbenim potrebam zavezanih lastnostih te stroke. V tej smeri pa je njegovo delo kar močno povezano prav s Plečnikom, ki je na Slovenskem in v tujini pionirsko uresničil tak kulturni profil stavbarske umetnosti. MARIJAN ZLOBEC J08EF Wiener Arbelten von 1896 bls 1914 ■ EDITION TUSCH » m m m m m m r ‘ . i V ■ ]/' • ' l< 'i Naslovna stran Prelovškove. knjige o velikem slovenskem arhitektu in Kov IStU ki Je izšla v nemščini in bo omogočila nemško- vorečemu bralstvu, da se spozna s tem slovenskim velikim člove-“» ki je zapustil vrsto svojih del ne le v Ljubljani, na Štajerskem pač pa tudi na Dunaju in t Pragi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiirimuifiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiitiiiiiMiiiiiiiiiiiifiniiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiMipHiimiiiiiiuii RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE KONFERENCE ZSMS OBČINE KOPER {Nadaljevati moramo uspešno dejavnost in jo razširiti, koder smo zaostajali» Na zadnji seji so izvolili novo vodstvo in sprejeli program za prihodnji dve leti Predsednik OK SMS občine Koper Roman Cvetko Programsko-volilna seja občinske konference Zveze socialistične mladine (ZSMS) Koper je bila 15. oktobra lani in na njej so opravili dvoje nalog: izvolili so novo vodstvo ter hkrati sprejeli programsko usmeritev mladine v prihodnjem dvoletnem obdobju. Že predsednika OK ZSMS Koper je bil izvoljen Roman Cvetko, za podpredsednika Zvonko Mozetič, za sekretarja ponovno Janez Pogačnik, za predsednico Komicije za mednarodne odnose pri OK ZSMS Koper pa Melanija Gmralj. Celotni odbor je bil izvoljen z enoletnim mandatom. Pred časom smo stopili v stik z novim predsednikom OK ZSMS Koper Romanom Cvetkom ter se perazgovoriL o mladinsk: dejavnosti na Koprskem, Roman Cvetko, je že kot gimnazijec in kasneje kot študent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer sociologija, aktivno deloval v mladinski organizaciji in športnih društvih. Po končanem študiju se je zaposlil na OK SZDL in se hkrati aktivno vključil v družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Ankaran in občini Koper, Izhad'ščne točke v pogovoru s predsednilj m konference Zveze socialistične mladine iz Kopra so bile: mesto mladih in njihov prispevek k razvoju družbe: izstopajoči problemi pri njihovem delu, programska usmeritev mladine in znotraj ta posebej sodelovanje z mladimi iz zamejstva Vpr.: «V občini Koper je seveda kar precej mladink in mladincev. Kako in koliko mladih združuje vrše vrste v občinski konferenci ZSMS?* Odg,: »V občini Koper, ki ima 42.200 prebivalcev, je 19.COO članov ZSM, ki so organizirani v 142 osnovni1' organizacijah. Skoraj polovica osnovnih organizacij je organizirana v združenem delu. Mladi so organizirani po osnovnih organizacijah, vsaka ima svoje delegatsko mesto v Občinski konferenci ZSMS Koper.* Vpr.: «Na programsko volilni konferenci ste ocenili delo mladinske organizacije v zadnjih dveh letih, postavili pa ste tudi programsko usmeritev mladine za prihodnji dve leti. Kakšna je ta usmeritev?* Odg.: »Povsem razumljivo je, da smo svoje cilje, ki smo jih predstavili na programski seji, naslonili na uspešno delo naših predhodnikov. Poročilo o delu v dvoletnem obdobju je postavilo v ospredje področja, na katerih so izstopali dosežki, kjer je aktivnost obrodila sadove, pri kritičnem pretresu pa smo hkrati opozorili tudi na slabosti in pomanjkljivosti. Tu se odpirajo naše dolžnosti za bodoče delo. Rastejo pa tudi nove potrebe in prav zato lahko rečem, da vključuje naš program v naslednjih dveh letih dve. zahtevi: nadaljevati in izboljšati,., svojp. osnovno organizacijo. Pri uspešno delo na tistih področjih, kjer so rezultati ugodni in hkrati razširiti aktivnost tja, kjer smo jo zapostavil; a je pomembna. Štiri bistvene pogoje pa moramo izpolniti, če želimo, da bo naše delo uspešno: pravilno se organizirati, doseči ustrezno kadrovsko zasedenost, informiranost in akvit-no sodelovanje v delegatskem sistemu!* , . Vpr.: «Kakšno mesto ima v vašem družbenem okolju mlad človek in kakšno Zveza socialistične mladine?* Odg.: »Izhajal bi iz sposojene misli, ki pravi, da nihče ni večno mlad, torej tudi nihče ni večno mladinec. Prav iz tega spoznanja je delo ZSM v primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami toliko težje, saj začenja svoje dejavnosti stalno na novo. V mladinsko organizacijo se vsako leto vključujejo novi člani, kar pomeni, da vedno znova odkrivamo z njimi te znane stvari in vedno znova zidamo že postavljene temelje. Mladinec se včlani v ZSM že v osemletki, gre v srednjo šolo, nato v delovno organizacijo ali na fakulteto in šele nato v delovno organizacijo.* «številke, koliko članov ima naša organizacija, ne povedo resnice o dejanskem družbenem vplivu mlade generacije niti mladinske organizacije, saj široke vrste ZSM sestavljajo tudi mladinci, ki v političnem življenju vse preveč stoje ob strani Vpr.: «Kateri so osnovni vzroki, da vsi mladi ljudje niso enako aktivni in se ne vključujejo v vsako družbeno akcijo?* Odg.: »Vzrokov je več, omeniti želim le tiste, za katere sodim, da so bistveni in hromijo delo naše organizacije. Prvič, članstvo v organizaciji je omejeno na obdobje od 15. do 27. leta in v njem mladinka in mladinec zamenjata najmanj trikrat takih prehodih pa dejavnost marsikaterega aktivnega mladinca izgineva, ker se iz raznovrstnih razlogov ne vključi v novo organizacijo enako uspešno. Drugič, mladinska organizacija ni vselej dovolj usmerjena k problemom, ki so resnično problemi mladih, zato pa se pogosto ukvarja z drobnimi aktivnostmi, ki so brez pravega učinka v družbi, saj mladinska organizacija nima tiste avtoritete, ki so si jo ostale, družbenopolitične organizacije z delom v naši družbi priborile. Tretjič, težimo za tem, da bi bilo delo ZSMS celovito, vendar mladinska organizacija ni sposobna zajeti vseh interesnih dejavnosti mladine, ki jih je ravno v njenih vrstah največ, čeprav smo njeno delo razdelili na ped-ročne konference mladih delavcev, mladih iz vzgoje in izobraževanja ter mladih iz krajevnih skupnosti. četrtič, čeprav smo z delegati iz mladinskih vrst ustrezno zastopani v samoupravnih organih, se delegati ZSM preredko oglašajo, imajo premalo vsebinskih pripomb in predlogov, prav ta pasivnejši odnos v družbenopolitičnem življenju pa nam prinaša tudi nekoliko nižje mesto v družbi, saj nimamo tiste avtoritete in zato tudi statusa kot ostale družbenopolitične organizacije. Petič, kadrovski problemi v naši organizaciji so izrazitejši, kot sem že navajal v prvem vzroku, pa tudi disciplina članov pri našem delu ni ustrezna * KNJIŽNE NOVOSTI Medicinska J. Vidmajer: Zelišča, čaji kozmetika Jcnez Vidmajer, ki izvira iz znane slovenske družine zeliščar-jev, j c napisal izjemno bogato o-premljeno knjigo o zdravilnih zeliščih in kozmetiko. Razodeva nam, da za vsako bolezen in nadlogo obstoji naravno sredstvo, zdravilna rastlina, ki bolezen preprečuje, blaži in zdravi ter tudi pozdravi. Pripoveduje nam, kako je človek nekdaj izkoriščal naravne vire, zlasti rastline in kaj pomenijo še danes tako v modernem zdravilstvu, v farmakopeji, kot v ljudskem zdravilstvu. V posebnem poglavju nam predstavi tudi sto najbolj pogostih zdravilnih rastlin, ki rastejo pri nas. Knjiga ima tudi poglavje o kitajski zeliščarski medicini, ki vzbuja zanimanje po vsem svetu. Vidmajerjeva knjiga je izredno pregledna, izjemno bogato ilustrirana in se lahko primerja z najimenitnejšimi tovrstnimi izdajami v svetu, Izdala jo je Cankarjeva založba, ki je spet pokazala smisel za izdajanje tovrstnih poljudnih del domačih avtorjev. enciklopedija Pri Državni založbi Slovenije je izšel prvi zvezek Medicinske enciklopedije, ki so jo zasnovale skupaj založba Vuk Karadžič v Beogradu, založba Svjetlost v Sarajevu in Slovenska Državna založba. Gre za priredbo znane medicinske enciklopedije, ki jo je izdala založba Larousse v Parizu, v svetu ena najbolj znanih zgložb encikopledičnih izdaj. Slovenski prevod je pripravilo več avtorjev, urednik m koordinator prevodov je bil dr. Franjo Smerdu. Celotna izdaja bo obsegala tri knjige leksikalnega, velikega formata. že prva knjiga, bogato barvno ilustrirana in grafično čista, pa že kaže, da bo ta medicinska enciklopedija, čeprav prirejena po francoski izdaji, zajela vse, kar naj bi današnji naš človek moral razumeti s področja medicine in zdravja sploh. Knjiga ima v prvi vrsti poučni namen za širši krog ljudi, pomagala pa bo tudi srednjemu in nižjemu medicinskemu osebju pri spoznavanju in razumevanju bolezni in zdravstvenih metod. Vsekakor gre za lepo in kvalitetno izdajo. Vpr.: «Kaj meniš, kdaj bo vaša organizacija sposobna pritegniti v svoje vrste vse mlade?* Odg.: «Sodim, da ji bo to u-spelo tedaj, kadar bo sposobna u-veljaviti njihove interese, saj bodo dobili zaupanje vanjo, ko bodo videli, da zastopa, in je sposobna uveljaviti njihove interese. To bo seveda iedaj,:‘-ko bo «18.^ Vzgojna oddaja vala vprašanje življenjskih ..intsr resov mlade generacije in problematiko mladega človeka- v - koo- -kretnem okolju. Prav tako menim, da ji bodo o-stale subjektivne sile naše družbe morale v praksi dati mesto in vlogo, ki smo ji v našem samoupravnem sistemu določili, kar pomeni, da bodo mladi lahko uspešno delali tedaj, ko bodo imeli organizacijske, prostorske in kadrovske probleme rešene.* Vpr.: Kakšna je vsebina dela v vaši programski usmeritvi OK ZSMS Koper?* Odg.: «Naša skupna opredelitev je bila, da bomo uveljavili takšno vsebilo dela, ki bo zajemala življenjske interese mlade generacije. Na občinski konferenci imamo za to oblikovane organe, ki imajo kot svoje delovno področje družbenopolitično izobraževanje, informiranje, mladinsko prostovoljno delo, dejavnost združenih narodov, sodelovanje s pobratenimi občinami v zamejstvu, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, kulturo, šport, socialno delo, delo s pionirji in delo z društvi. V področnih konferencah pa obravnava tista aktualna vprašanja. ki se pojavijo pri mladih na delovnem mestu, v šoli ali v bivalnem prostoru v krajevni skupnosti.* ■ Vpr.: «Pri sodelovanju z mladimi iz zamejstva je OK ZSMS bila vselej ena izmed stalnih komponent dosedanjih obmemth srečanj. Kako ste si pr' OK ZSM zamislili v prihodnje to sodelovanje?* Odg.: «Dosedanje sodelovanje med mladimi iz zamejstva in ng-'Še občine se je od leta 1976, ko se je to sodelovanje začelo, pa do danes, vse bolj razširjalo na raznovrstna področja sodelovanja, tako da smo z obsegom našega skupnega sodelovanja zadovoljni. Dosedanje sodelovanje pa je preveč temeljilo na dobri volji posameznikov in je potekalo stihijske. Na sestanku, ki smo ga imeli ob izteku preteklega leta s predstavniki MO SKGZ iz Trsta, pa smo sodelovanje postavili na trdnejše osnove, za kvaliteto više, saj smo ustanovili skupno mešano komisijo za mednarodne odno se južnoprimorskih občin in izvajanje programa našega sodelovanja časovno opredelili * Vpr.: Kakšne so tvoje osebne izkušnje na delovnem mestu pred sednika mladine?* Odg,: »Lahko rečem, da me je delo z mladimi in reševanje njihovih problemov pritegnilo, saj sem spoznal, da mladi lahko u spešno delajo, da je njihovo delo. družbeno koristno, da pa ostane jo včasih na pol poti prav zato, ker poti do cilja zaradi pomanjkanja izkušenj ne najdejo vselej. In tu bi morala druga in tretja: ■ generacija naše družbe z Večjim razumevanjem pristopiti k njihovim pobudam, sa.j bi se potem ne srečavali z miselnostjo, ki se pojavlja danes, da se mladi pri dvaindvajsetih, triindvajsetih letih počutijo prestare, da bi delali v ZSM.» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.40 Evrovizija: Svetovno prvenstvo v smučanju 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Dan za dnem, rubrika Dnev-'. nika 1 13.25 -Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana, dan za dnem, TV nadaljevanka 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Zrcalo nad svetom, informativni program 15.00 Vino in kruh, po romanu I. Siloneja 16.00 Evrovizija: Svetovno prvenstvr v smučanju 16.30 Remi - risani filrr. 17.00 Dnevnik 1 - 'Flash 17.05 3, 2, 1. . . stik! Capitan Futuro, risanka 18.00 Vzgojna oddaja 18.00 Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Cirkus 19.20 Za vse zlato Transvaala, 7. epizoda 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna 21.45 Bratje Karamazovi, po romanu F. Dostojevskega 7. in zadnje nadaljevanje Ob koncu Danes v parlamentu, Vremenske , razmere in Zrcalo ,nad svetom Drugi kanal 12.30 Robinovo gnezdo TV film 13.00 DNEVNIK, 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 Popoldan, 1. del 14.10 Zvezde gledajo z neba, TV nadaljevanka po romanu A. J. Cronina Nadaljuje se predvajanje dela pred nedavnih: umrlega pisatelja ArchihaMa Josepha Cronina' «Zvezde gledajo z neba*. Kot je znano, se je Cropin lotil pisanja potem, ko ja končal medicinsko fakulteto v Glasgowu in nekaj let tudi vršil poklic zdravnika. Ker pa je živel med delavci, predvsem rudarji in posredne vsaj doživljal njihove težave, je zdravniški poklic opustil in se lotil opisovanja razmer v delavskih revirjih. Croninovo delo je predelal za TV An-> ton Giulio Majano. 15.25 Jezik za vsakogar - francoščina ' 16.00 Evropski dnevi 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan, 'l. del 17.30 čebelica Maja, risani film 48,30 Jz parlamenta 3n Dnevnik • 20.00 2 - Športne vesti '‘18.50*’Dober vččer z. . ; Enricom Mario' Salernom vmes TV film iz serije »George in Mildred* 19,45 Dnevnik 2 - »Spazio 7» oziroma dogodki tedna Oddaja »Spazio' 7» je prispela do četrtega nadaljevanja in raziskave pravijo, da ima veliko publike. Danes bo govor o neki novi napravi, ki jo baje nameravajo u-vesti banke, ker da so se dosedanje varnostne naprave slabo izkazale in tudi, vestni čuvaji pred novimi načini napadov na banke odpovedo. Novi sistem naj bi bil naslednji: tajna centrala dobi oziroma sprejme znake z dveh različnih naprav, ki sta na neki način strateško postavljeni in to brž ko se roparski napad na banko komaj nakaže. 21.30 «Per salire piu in basso* -film Gre za zgodbo ali življenjsko resničnost Jacka Johnsona, ki se je v dobi od 1908 do 1915 kot prvi črnski bot* sar povzpel na vrh svetovne lestvice ‘v težki kategoriji. Ta njegov uspeh pa je vzbudil pri rasistih tolikšno sovraštvo, da so ga hoteli na vsak način «spodnestb, Niso mu dali živeti in so ga napadali tudi v njegovem zasebnem življenju. Hkrati pa mu n'so dovolili na ring, tako, da je bil moralno m materialno uničen, saj je padel v to'ikšno siromaštvo, da je bil pripravljen sprejeti boksarski meč, ki je bil vnaprej pripravljen tako, da bo on izgubil. Še prej pa se mu je ubila žena. Skratka, gre za zgodbo, kakršnih v zgodovini boksa pravzaprav ni bilo malo. Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.00 in 20.35 Ogrske ljudske pravljice 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 Torkov koncert, glasba W, Amadeusa Mozarta 21.45 Portret Konrada Lorenza Konrad Lorenz je eden izmed ustanoviteljev modeme etologije, to se pravi proučevanja obnašanja živali. Obnašanje posameznih primerkov živali in njihovih «skupnosti», pa naj gre, za krdela ali jate, mu je omo: gočilo, da je postavil nekaj hipotez tudi o obnašanju človeka, to se pravi o odnosu med živaljo in človekom. Lorenz je za svoje izsledke rabil na j viž, ja priznanja, vendar je njegova preteklost tudi nekoliko mračna, kajti mož je bil hud pristaš nekega Adolfa. 22.25 Dnevnik 3 , JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.40.12.25 in 15.45 Veleslalom za moške 10.45 Zimski šolski spored 17.05 Poročila 17.00 Sebastijanova babica, risanka 17.25 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu 17.55 Pisani svet: Dopoldne fabrika, popoldne kmetija 18.35 ObZomik 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik za ustvarjalnost:: Slovenija leta 2000 20.50 Obljubljena dežela, zadnji del TV nadaljevanke 21.40 V znamenju 21.55 Iz koncertnih dvoran Koper 17.30 Izpoved gospe Doyle - film 19.00 Odprta meja program v slovenščini * 19.25 Otroški kotiček 20.15 Stičišče in Dve minuti 20.33 Mandarina - film 22 00 TV dnevnik - Danes 22.10 Narodna glasba 22.40 Trnova pot - Vojna, L del Zagreb 18.45 Obramba in samozaščita 19.30 TV dnevnik 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja 21.00 Dr. Norman Bethune, film ŠVICA 18.50 Dolg, TV film 20.40 Element «D», TV nadaljevanka i 21.35 Portret Marlene Dietrich TRST A 7.00,8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.2 Debro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Četrtkova srečanja; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Roman- tični trenutek; 16.30 Rezervirano za. . 17.10 Mi in glasba: Nove plošče: 18.00 Slovenska dramatika po’45: Jožko Lukeš: »Prgišče zemlje*; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Muratti mušic', 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia- novi dopisniki; 10.00 Z nami je.. 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Glasbene miniature; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.45 Poje zbor Ca-stel di Conegliano; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.45 Radijski oder; 19.00 Zbori-v večeru, KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13,30, 14.30 Poročila; 6.00 Veselo v dobro jutro; 6,05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Objava sporeda; 13.00 Najava sporeda pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci z.abavnc glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15,30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva: Dva zbo- 16.45 ra; 16.30 Primorski dnevnik; Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14,00, 15.00, 17.C0, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Glasbeni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno-govomi program; 14.03 Zgodba jazza; 14.30 Anonimne besede; 15.03 Ral!y; 15.30 Errepi—1; 17.03 Patchwork; 19.40 Družba in predstave: 20.30 Vrtiljak; 21.30 Check-up; 22.00 Folklorna glasba; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.32 Radio 2 3131; 13.41 Sound - Track; 15 00 Radio 2 - 3131; 16,32 Disco Club; 17.32 Skupina MM; 18.32 Glasbe mgovorni program; 19.50 Prp štor X; 22.00 — 22.50 Nottetempo LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.0, 12 00, 14.00, 15.00, 19.00 Porcčila: 7.30' Iz naših sporedov; 8 08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti: 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Operna glasba; 11.35 Znano in pril juhi ja-po; 12.10 Danes smo izbrali; 12 30, Kmetijski nasveti; 12.4' Po domače; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .: 15.CO Dogodki in tdmevi; 15.30 ZabaVna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16 00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.CO; 18 00 Sotočje; 18.45 Glas bena medigra; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lrhko noč, otroci!;. 19.45 Minute z nasamblom Jožeta Prlvška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 3. februarja 1981 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano v Gradišče 10/11. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ viš, 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiijl pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Član italijanske™, zveze Časopisnih |p| založnikov FIEG ^ MED KOROŠKO SLOVENSKO JAVNOSTJO OGORČENJE ZARADI OPROSTITVE KOROŠKEGA NACISTA RAINERJA Vrhovno sodišče je zaradi nespornosti dokazov razveljavilo sodbo celovške porote; Rainer in njegova sestra bosta tako morala zopet pred sodnike Dopisnik DELA za Primorski dnevnik CELOVEC — Z močnimi paudarki in ostrimi besedami ocenjujeta o-srednja slovenska tednika celovški sodni dogodek, ki ga širša avstrijska javnost praktično sploh ni zabeležila, na Koroškem pa je dokaj glasno odmeval. Gre namreč za proces zoper 45-letnega inženirja Friedricha Rainerja in njegovo sestro: oba sta bila obtožena neonacistične dejavnosti. Osemčlanska porota ju je proglasila za nedolžna, sodišče pa je odločitev porote proglasilo za «pravno zmoto^, torej razveljavilo in izročilo sodne akte avstrijskemu vrhovnemu sodišču. Friedrich Rainer in njegova sestra Erika Hannesschlager sta otroka nekdanjega koroškega nacističnega gauleiterja Friedricha Rainerja, ki ga je ljubljansko ljudsko sodišče zaradi njegovih zločinov — posebno na tržaškem območju — leta 1947 obsodilo na smrt. Oba sta se že zelo zgodaj začela ukvarjati z »rehabilitacijo® justificiranega očeta in sta se povezovala z neonacističnimi krogi v Avstriji in ZR Nemčiji. Leta 1977 sta začela izdajati letake, ki so poveličevali Hitlerjev ra.ih in mimogrede tudi pripovedovali o nedolžnosti njunega gauleiterskega očeta. Vendar sta si sodno obravnavo «prislužila» šele s pismom, ki sta ga poslala znanemu «lovcu na Eichmanna» Simonu VViesenthalu, vodji židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju. V tem pismu sta s skrajno žaljivimi besedami govorila o «lažeh», ki da jih Židje razširjajo o koncentracijskih taboriščih ter trdila, da nacisti niso «uplinjevali Hebrejcev® in da je Hitler skušal preprečiti «svetovno gospodarstvo Wiesenthalovih pajdašev®. VViesenthal je kopije pisma razposlal na različne naslove, zveza avstrijskih borcev odporniškega gibanja pa je Rainerja prijavila sodišču. Sodna preiskava je trajala tri leta in šele v drugi polovici januarja je prišlo do procesa. Obtoženca sta se skušala predstaviti kot človeka, ki skušata «rešiti čast nedolžnega očeta®, in izjavila, da nista hotela «razširjati nacističnih miselnih vrednot®. Njun branilec je nastopil v slogu nacističnega psiopagatorja, tako da ga je moral sodnik večkrat opomniti, naj «agitira kje drugje®. V dvorani so bili večinoma Rainerjevi somišljeniki, porota pa je bila sestavljena tako, da so se njene simpatije nazadnje morale o-brniti v nrid obtožencema (med porotniki je bila tudi žena predsednika koroške «svobodnjaške stranke® stranke FPo, kakor poroča »Slovenski vestnik®). Po dvecrni razpravi je porota obtoženca soglasno proglasila za nedolžna, kar naj bi pomenilo, da se nista pregrešila zoper avstrijsko zakonsko določilo, ki prepoveduje neonacistično dejavnost. Sodniki so ,ta sklep, sklicujoč se na zakon, razveljavili. S primerom se bo moralo ukvarjati naj-vi.šie avstrijsko sodišče Proti pojavom neonacizma niso dovolj besede, potrebna so dejanja, ki pa se ne smejo izroditi v «pravne zmote®, naslavlja «Slovenski vestnik®, uvodno poročilo o tem sodnem procesu in poudarja, da je proces ponovno opozoril na razmere, ki vladajo v koroškem in avstrijskem sodstvu. List pravi, da je bilo takšnih oprostilnih sodb proti neonacistom že precej samo da se niso končale na vrliovnem sodišču. Odločitev celovške porote je »izzivanje demokratične javnosti in še posebej vseh tistih, ki so bili žrtve zločinskega nacizma®. SLAVKO FRAS PROTEST ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV Razsodba je žalitev vseh žrtev nacizma CELOVEC — *Zveza koroških partizanov kot združenje bivših aktivnih borcev proti fašizmu z ogorčenjem protestira proti sodbi*, tako je rečeno v izjavi, ki jo je objavila Zveza koroških partizanov v zvezi z oprostilno sodbo v nedavnem procesu proti inž. Friedrichu Rainerju in Eriki Hannesschlaeger. *Odločitev porote pomeni žalitev vseh žrtev fašizma in borcev proti njegovi strahovladi. Pravi posmeh tistim, ki so šli skozi Hitlerjeve zapore in taborišča, pa je odkrito odobravanj? sodnega škandala, ki ga je izrazilo občinstvo v sodni dvorani sami, in bolj ali manj prikrito zagovarjanje in rehabilitiranje nacifa-šizma v delu koroškega tiska, ki ga je razbrati iz komentarjev in poročil pod krinko rehabilitacije 'nedolžnih* posameznikov. Kajti vsak poskus rehabilitacije posameznih predstavnikov nacističnega sistema je hkrati poskus rehabilitacije in glorifikacije nacifašizma samega». pravi Zveza koroških partizanov v svoji protestni izjavi. Sodba porotnikov v celovškem procesu je simptomatična za koroške razmere, sodijo bivši borci proti fašizmu. Čeprav je zgodovina izrekla dokončno sodbo o zločinskem in nečloveškem sistemu nacifašizma. čeprav v Avstriji obstajajo zakoni, ki natančno opredeljujejo kazniva dejanja v zvezi z obujanjem nacistične miselnosti, čeprav se sodni in notranji minister spet in spet z besedami zavzemata za budnost in odločno ukrepanje proti neonacizmu, kljub temu v konkretnih primerih, kjer je delovanje v nacističnem duhu na dlani, sodišča spet in spet oproščajo obtožence, katerih krivda je tako nesporna, da poklicni sodniki o-prostilne sodbe porotnikov niso mogli priznati in so jo proglasili za «pravno zmoto*, je rečeno v izjavi. (Sindok) SOLIDARNOST KOVINARJEV IN TEKSTILCEV Z BOJEM KEMIJSKIH DELAVCEV PROTI »M0NTEDIS0NU® umjm Konferenca v Firencah zahteva preklic odpustov Za premostitev krize kemijske industrije je treba razviti sodelovanje z državami v razvoju in z Vzhodom »Montedison® storil hudo «politično dejanje® z nepredvidljivimi posledicami. Sindikati so zato odločeni postaviti se po robu novemu poskusu gospodarjev, da izničijo sindikalne pridobitve zadnjega desetletja, z brezobzirnim zmanjšanjem proizvodnje in zaposlenosti. Vigevani je pri tem primerjal napad »Montedi-sona» na delavske pravice z jesenskim poskusom Fiata, da izvede množične odpuste. Toda tedaj se je Fiat lahko vsaj skliceval na svetovno krizo, avtomobilske industrije, kar ne velja za svetovno kemijsko industrijo. V krizi je namreč samo italijanska industrija kemijskih proizvodov, ki jo je zato treba preurediti. Zato je treba po mnenju sindikata izdelati načrt za premostitev krize, ki naj temelji na programih za ozdravljenje naravnega okolja, na razvoju raziskovanja in na pobudah ,na italijanskem Jugu. Italijansko kemijsko industrijo, je poudaril Vigevani, je treba preusmerjati v o-kviru nove usmeritve razvoja e-vropskega gospodarstva k sodelovanju z državami v razvoju in k pospeševanju izmenjav z vzhodno Evropo. V ta namen pa je treba ohraniti najtrdnejšo enotnost sindikalnih sil, upoštevajoč tudi negativne izkušnje iz Turina, ko je Fiatu uspelo razbiti solidarnost delovnih ljudi Vigevani je pri tem naglasil potrebo po utrditvi sindikalne enotnosti, ki jo je treba doseči s poglabljanjem smotrov in enotnih načrtov. »Sindikalne smernice iz EUR (rimski okraj, kjer so 'pred nekaj leti sindikati izbrali strategijo razširjanja zaposlitve in vplivanja na Izbire gospodarskega razvoja, namesto samih zahtev glede prejemkov) so bile pravilne, njihovo uresničevanje pa zgrešeno®, zlasti glede povezav z delegati v tovarnah in notranje demokracije, je dejal sindikalni voditelj. Kemijskim delavcem, ki so potrdili vsedržavno stavko 13. t.m., so na konferenci izrazili solidarost sindikalni zastopniki kovinarjev in tekstilci, ki so jim pripravljeni stopiti na pomoč tudi s splošno stavko vseh strok proti napadu «Montedisona» na delovna mesta. FIRENCE — Namen poljavne kemijske družbe «Montediscn», da odpusti okrog 13.000 delavcev (za 8.000 je že začela predvideni postopek) je bil v ospredju poročil in razprave na 6. vsedržavni konferenci enotnega sindikata kemijske stroke, ki se je začela včeraj v glavnem mestu Toskane ob prisotnosti okrog: tisoč sindikalistov in delegatov. Glavno poročilo je imel tajnik FULC Vigevani, ki je obsodil zadržanje družbe, ki je zavrnila predloge sindikatov in same vlade, naj prekliče množične odpuste Tajnik sindikata kemijske stroke Vigevani med govorom na včerajšnjem zasedanju (Telefoto AP) in se začne pogajati. S tem je DOSEDANJI KOMPROMISI ŠE NISO ODPRAVILI NAPETOSTI NA POLJSKEM PO SPORAZUMU MED VLADO IN «S0LIDARN0STJ0» SPORI GLEDE REGISTRACIJE SINDIKATA KMETOV «Psihična odpornost družbe in vzdržljivost gospodarstva imata svoje meje» opozarja Trybuna Ludu - Široka razprava o novem statutu PZDPpred 9. kongresom Dopisnik DELA za Primorski dnevnik VARŠAVA — Poljska javnost je z velikim olajšanjem sprejela sklep kmečke komisije 'Solidarnosti* o preklicu splošne stavke, ki je bila napovedana za danes. Kljub temu, da se v nekaterih mestih nadaljujejo protestne akcije, je Poljakom — kot poudarja dnevnik Zycie Wa»-szawy — «le uspelo, da na naslednjem ovinku ne bodo zleteli iz varnih kolesnic». Sporazum med vlado in cSoltdar-nosijo» ni odpravil razlike ” nekaterih stališčih in niti ni povečal pogojev za izboljšanje gospodarskega stanja Vendar je na nemirno poljsko prizorišče padel žarek upania, okrepile so se nade v mirno rese vanje sporov za pogajalsko mizo. Varšavski dnevnik izraža tudi pre pričanje, da bodo v bodoče 'ako re sevali vse probleme in protislovje, da bo prišlo «do mirnega in normalnega dela*. Kmečka komisija, ki je zasedala v zgradbi varšavskega politehnika, je spre jela sporazum med vlado in predstavniki 'Solidarnosti* kot 'etapo v boju za družbeno priznanje novih sindikatov*, vendar je poudarila, da so to «rezultati, ki precej zaostajajo za pričakovanji družbe*. Vodstvo «Solidarnosti» ie sprejelo predlog o prostih sobotah kot začasno rešitev in je zahtevalo od vla de, naj čimprej sprejme sklep o slcrajšanju delovnega urnika na F ur. Istočasno pa te zahtevalo, naj vlada objavi popolno informacijo o stanju gospodarstva in naj se začne javna razprava o gospodarski reformi ter naj se uvede družbeni nadzor nad gospodarsko politiko vlade. mu je glasilo CK PZj)P Trgbuna ludu poudarilo, da je s tem dokazano, da tudi v vodstvu «Solidarnosti» delujejo osebe, ki so priprav-(jene na razumne kompromise in da so široke množice članov sindika ta pokazale dobro voljo in se zavedajo soodgovornosti za usodo države. Dejstvo pa je. da. nekatera deželna vodstva niso sprejela poziva kmečke komisije rSolidarnosti», kar potrjuje tezo, da so stavke zelo nevarno orožje, ki ga je težko nadzorovati. «Psihična odpornost družbe in zdržljivost gospodarstva imata svoje meje*, opozarja partijsko glasilo in poziva vse — vlado, sindikate in javnost — naj se «učijo živeti v zelo težkih pogojih*. Delovanje novih sindikatov je v zadnjem času odmaknilo pozornost javnosti cd drugih zelo pomembnih dogajanj. Predvsem od široke demokratične razprave o novem pro- gramu partijskega statuta. Vsem je jasno, da je bodočnost socialistične obnove v rokah partije, ki se sama sooča z notranjo mrzlično debato in nekje tudi s sektaškimi boji ter išče pravo pot za uresničevanje idej o globokih družbenih in gospodarskih reformah. Pričakujejo, da bodo na naslednjem plenumu CK PZDP objavili prvi povzetek in ocene te vsepartii-ske razprave, o kateri je včeraj razpravljala komisija za pripravo 9. kongresa, ki jo vodi Stanislav■; Kania. ILIJA MARINKOVIČ VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bo v soboto, 14. februarja, daroval v rimski baziliki Sy. Klementa mašo v počastitev spomina na sv. Cirila in Metoda, katera je ob novem letu sam inr/moval za sozaščitnika Evropo skupno s sv. Benediktom. V baziliki sv. Klementa so ohranjeni posmrtni estanki sv. Cirila. VSAK TRENUTEK LAHKO EKSPLODIRA DIPLOMATSKA BOMBA® FRANCOSKI MIRAGI BAGDADU Pariz zagotavlja, da so izročili Iraku «samo» štiri letala Zaskrbljenost med zmernimi iranskimi političnimi silami ftiiitiiiiiHiMiiii,iiiiii,iiiiiMM.itimiiii,iitiliitiiiiiiiiiimiiiiiiiliillilillili(|l,>,ll>t* Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju primerna počastitev Prešernovega dne Italijani iz Slovenije za sodelovanje z zamejstvom PIRAN — Včeraj se je v Piranu sestal svet italijanske skupnosti iz Kopra, Izole in Pirana, da bi preučil prihodnji petletni načrt delovanja. Obširen del delovne seje so namenili razvoju sodelovanja s slovensko narodnostno skupnostjo iz F-JK. Zla-st’ so podčrtali, da so bili odnosi s Slovensko kulturno- gospodarsko zvezo v minulem letu zelo piodni: oblikovali so se zlasti prek izmenjave Izkušenj na novembrskem srečanju obmejnih narodnih skupnostih v Železni Kapli. Kulturne brganiza cije tržaških Slovencev pa so se marca udeležile mednarodnega festivala »Canta piccolo® v Izoli. Leta 1980 so tudi. poglobili tradicionalno sodelovanje z zvezo slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so bili lani poleti gostja italijanske koprske skupnosti ob priliki tradicionalnega seminarja za slovenske delavce, ki so začasno zaposleni v tujini. V okviru prve izvedbe »Koprskih srečanj® so decembra priredili okroglo mizo na temo »Mladina in nacio nalna zavest®, kateri je dal pomemben pečat univerzitetni profesor Bratina. Predvidevajo, da bodo v bodočnosti stike in izmenjave še okrepili, zlasti na umetnostno-kuRumem področju, tudi s prirejanjem skupnih seminarjev in predavanj Marca se bo slovenska ometnostno-kultuma skupina iz 'Trsta udeležila tradicionalnega «srečanja prijateljstva® v Izoli, ki ga organizirat® krajevna italijanska skupnos' in italijanska občina Tolentino iz Mark. Svet je tudi sklenil, da bodo na letošnjo, že drugo izvedbo »Koprskih srečanj®, ki bo na sporedu v poletnih mesecih, povabili še vrsto drugih organizacij iz zamejstva. Naposled pa bodo številni slovenski predavatelj' iz F JK, gostje članov itali jansl e narodno-stne skupnosti iz Kopra, Pirana in Izole, (e o) Z avtomobilom utonil v zaledenelem jezeru TRENTO — Strast po odkrivanju novih emocij je včeraj ponoči na jezeru Caldonazzo v bližini Trenta terjala življenje 50-letnega moškega. Zaledenelo .jezero je omamilo Franca Pintarellija in Bruna Val-canoverja, da sta poskušala z osebnim avtomobilom prečkati ledeno gladino. Zaradi teže pa se je na sredini jezera led razpočil in pogoltnil vozilo z obema potnikoma. Pintarelli se je v skrajnem trenutku rešil, za Valcanoverja pa ni bilo nikakršne pomoči več. TEHERAN, PARIZ - PoFnvke v zvezi z domnevnim mučenjem a-meriških talcev v iranskem ujetništvu je v zadnjih urah zamenjal žgoč problem francoskih vojaških dobav Iraku, ki je že sprožil val protestov med iranskimi političnimi silami. Francoska vlada je morala po sili razmer priznati, da je odobrila Bagdadu dobavo letal tipa mi-rage F-l na osnovi sporazuma, ki sta ga državi podpisali že leta 1977. S ciprskega letališča Larnaka je namreč prispela vest, d» so štiri francoska vojaška letala že prispela v Bagdad. Francosko zunanje ministrstvo je skušalo včeraj popraviti mučni vtis in je zagotovilo, da ne bodo poslali Iraku letal. Kot kaže pa so si Francozi skuhali že dovolj vročo kašo. kar ugotavlja ves francoski tisk, ko trdi, da skuša francoska vlada u-trditi svoje odnose z Irakom, ki je njen drugi dobavitelj nafte Ob tem pa posredno pomaga ameriškemu MADRID — Na včerajšnjem ple narnem zasedanju konference o evropski varnosti in sodelovanju je med drugimi govoril tudi predstav nik Švedske. Ko je govori) o osrednjem vprašanju tega srečanja se .je vsebinsko strinjal z jugoslovanskim stališčem o krepitvi varnosti v Evropi in sklicu konference o razorožitvi na stari celini. S tern je razbil razpravo, ki je poteKala v zelo ostrem tonu. predvsem med velesilama in opozoril na nuinost začetka izpuščanja napetosti v Evropi Poudari' je, da bi morali na madridskem srečanju sprejeti celo ten načrt razorožitve, ki bi vkliu čeval obe etapi — gre najprej za okrepitev vojaškega '.aunanja. na to pa za dejansko razorožitev Prav tako kot Jugoslavija tud' Švedska meni, da bi moralo to zajeti tudi .jedrsko orožje. predsedniku Reaganu, ki noče obnoviti vojaških dobav Iranu. V Parizu trdijo celo, da so sklep «priba-rantali® v zameno za ameriško podporo zamisli francoskega predsednika Giscarda D'Estainga o sklicanju posebne konference o afganistanski krizi. Marsikateri francoski časopis tudi ugotavlja, da je Francija opustila politiko generala De Gaulla, ki je vedno ukinil vojaške dobave državam vpletenim v spopade. Povsem razumljivo je francoski sklep najostreje kritiziralo glasilo francoskih komunistov «L’Humanite», ki trdi, da se je Francija podredila ameriški imperialistični politiki in strategiji topnjač v Perzijskem zalivu. Prav tako neprizanesljiv do vladnega sklepa je tudi «Le Matin® (socialisti), ki ugotavlja, da so »štiri letala enakovredna štirim diplomatskim bombam. Če je francoska vlada v zadregi ob takih reakcijah domačega tiska, Kljub temu obe strani to jc vzhodni in zahodni blok, še precej trdno vztrajata pri svojili stališčih. Predstavniki Bolgarije in NDR so tako na primer popolnoma zavrnili francoski predlog, delegati Velike Britanije in Nizozemske pa predlog Poljske. Kot pogoj za začetek pro česa razoroževan.ja zahteva Velika Britanija, naj sprejmejo, da bi razo-rožitveni ukrepi zajeli celotno evropsko ozemlje SZ, da bi sprejeli mednarodni sistem nadzora razorožitve in da bodo vzhodne države trdno obljubile, da bodo uresničevale sprejete ukrepe. Tako celotna razprava postavlja pod vprašaj vse pobude, da bi sklicali konferenco o razorožitvi, s tem pa tudi izhod madridskega srečanja. (dd) ki jih verjetno ni pričakovala, so toliko bolj zaskrbljeni v Iranu. Vsaj v tistih krogih, ki še. vedno gledajo na svetovna dogajanja s sodobno logiko in ne skozi leče korana Iranski predsednik Banisadr ugotavlja, da je treba vojno z Irakom zmagati za vsako ceno; vsako pogajanje v tem trenutku, ko so iraške čete na iranskem ozemlju, bi pomenilo kapitulacijo .podobno oni v zvezi z ameriškimi talci. Banisadr še ni prebolel, da so talce osvobodili islamski integralisti, ne da bi se z njim posvetovali. Glasilo islamske republikanske stranke »Islamska republika® pa je včeraj ostro obsodila prodajo francoskih leta). «S tem sklepom je Francija sklenila, po mnenju »Islamske republike® da uniči iransko revolucijo®. Medtem pa se boji na iransko-ira-ški fronti nadaljujejo brez bistvenih vojaških premikov. Iz vojaških komunikejev obeh armad je razvidno samo, da se vijejo srditi pozicijski boji Za Teheran je torej položaj vse prej kot zadovoljiv, saj se mu upirajo tudi Kurdi in celo v Beliičista-nu snujejo »šahovi privržepci® kontrarevolucionarne sile. Da je položaj skrajno navaren, priča izjava namestnika komandanta iranskega generalštaba gen. Valiollaha Fallahi-ja, ki je poudaril, »da armada potrebuje orožje in ne praznih propagandnih besed*. I-------------- Računski dvor obtožuje gen. Giudiceja RIM — Generalno pravdništvo računskega dvora, je prijavilo sodnim oblastem sedem častnikov finančnih stražnikov in tri funkcionarje finančnega ministrstva v okviru tako imenovaneg i »petrolejskega škandala®. Dobro znanima inienoma generalov Giudiceja in Lo Pieteja se je tokrat pridružilo še pet visokih častnikov (dva polkovnika, dva podpolkovnika in en kapetan), ki so vodili niti velegoljufije. Obtožencem očitajo, da so izmaknili državni blagajni 169 milijard lir, kar pa je le neznaten del nezakonito prisvojenega denarja, saj so prve preiskave pred dnevi ugotovile, da sp vse do leta 1976 državo opeharili za več kot 1.000 milijard. (Od našega poročevalca) KRANJ — Poezija teče od besede, kot čas teče od trenutka do trenutka. Poezija teče od verza do verza, kot čas teče od dneva do dneva. Poezija teče kot čas. Poezija je čas v besednem stanju. Poezija le soočenje človeka s časom, z ritmom kozmosa, z ritmično menjavo življenja in smrti. Poezija je soočenje člove ka s svojo človeško usodo. Kajti, čas ie usoda človeka To je nekaj misli iz referata Borisa A. Novaka, ki jih je pesnik izrekel na včerajšnjem prvem srečanju slovenskih pesnikov v Kranju in Ici lahko dobro ponazorijo vlogo in pomen poezije. Prvo srečanje slovenskih pesni kov v Kranju ie včeraj potekalo v ustvarjalnem vzdušju in v izmenjavi misli številnih pesnikov (zbralo se jih je okrog 50' organizatorja srečanja Kulturna skupnost in Osrednja knjižnica iz Kra- nja pa sta s to pobudo počastili dan slovenske kulture, Prešernov dan. Obenem pa, gre za prvo tovrstno srečanje na Slovenskem, saj se je izbralo veliko pesnikov, ki so različne miselnosti in ideologije. Slovenski pesniki so na jutranjem in popoldanskem simpoziju razpravljali na temo «Peši!iki, poezija in zgodovina* ter skušali razkriti vse tematske kroge okoli tega vprašanja, ki so iih nakazali posamezni referati. Referate na to temo so namreč imeli Niko Grafenauer. Andrej Medved, Denis Poniž. Taras Kermauner, Dimitrij Rupel Boris A. Novak, Sa mo Simčič, Tone Hribar France Pibernik in Jože Snoj. Kljub temu. da so bili referati resno im pisani, pa se ie izkazalo, da gre pri nekaterih boli za visoko filozofsko misel in teorijo, premalo pa so se dotaknili iedra problema, ' fci je bilo že samo po sebi dovolj zanimivo in ambiciozno. In vendar, mimo nekaterih pomanj- kljivosti. so se referati in razprava kljub vsemu lotili odpiranja treh bistvenih problemov slovenske pesniške stvarnosti. Povezanost med poezijo, pesniki in zgodovino izvira iz globokega, v mnogih primerih celo iz najglobljega odnosa med ustvarjalcem in zgodovino. Ta odnos neposredno zadeva večino slovenske literature,- ne samo poezije, v bližnji in daljnji preteklosti, najbrž pa tudi za nas, ki nam je zgodovina preprosto naš sedanji čas, more veljali marsikaj tistega. kar ie veljalo v naši literarni preteklosti. Te stvari ne izhajajo iz narave poezije same, pac pa iz narave ustvarjalca, izvirajo iz stvari, ki določajo našo narodno in družbeno resničnost, ta pa se v nekem zelo bistvenem momentu ni spremenila. Boj, na eni strani, »a naše narodnostno obšla janje in na drugi, boj za našo avtentičnosti še kar traja, celo peč: temu boju v tedanjem sta- nju’Se ni videti konca. Zgodovinske vloge, ki jo je sprejemal slovenski pesnik v preteklosti, tudi v sedanjem trenutku ne moremo v celem reducirali. Skratka, razprava se je dotaknila vseh tistih aspektov poezije-ki so bistveni in to ne samo v d’ ternrnem smislu, ampak tudi v širše družbenem. Po sprejemu, ki ga je za uc*®‘ ležence srečanja priredil predsednik SO Kranj Stane Božič, se J* na literarnem večeru v Prešernovem gledališču predstavilo občinstvu dvajset pesnikov. Nastopu* so tudi Marko Kravos. Miroslav Košuta ih Marij čuk iz Trsta Jer Valentin Polanjšek iz avstrijski Koroške. S tem je bila še enkrat poudarjena enotnost slovenskega kulturnega prostora in izražena vera v poezijo, Ici lahko edina odrešuje človeka iz vsakdanu stiske. MARIJ ČUK NA PLENARNEM ZASEDANJU KEVS V MADRIDU Vprašanje razorožitve glavni kamen spotike