I Ho XXIII. TRGOVSKI UST M din, za */» leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v _■ • je Plača In toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino■ industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/«leta Številka 45. Uredništvo: Ljubljani/ Gregorčičeva ulica 23. Tei: 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-0L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 6t. 11.953. ŠT H 919 Tsak ponedeljek, iZfldfd sredo In petek Ljubljana, petek CenaCSTE, 1‘50 I Skoraj neverjetno je, kako velik /tribut plačujemo tujcem. Kakor da Ine bi bili svobodna država, kakor aa si ne bi priborili svoje politične svobode z velikanskimi žrtvami in po silnih bojih! Tujcem kljub (Vsem zmagam plačujemo tribut, ikakor da bi bili premagana dežela ali kakor da bi bili kakšna kolonija. Na drugem mestu poročamo o dvigu cen za pšenico in koruzo in o onih tujih elementih, ki so krivi, da se cene tako dvigajo. Mnogi so ■mislili, da je ta dvig cen v korist našemu kmetu. Toda to je silna smeta in deloma tudi očitna izmišljotina, ki naj prevari našo javnost, da ne bi videla špekulantov, ki žive na račun našega kmetskega proizvajalca in našega potrošnika. Kajti takrat, ko prodaja kmet žito, je njegova cena nizka. Takrat ne kupuje nihče od kmeta žita, takrat kmetu nihče ne pomaga, da bi mogel prodati svoje pridelke dobro. Trpi se celo to, da prodaja kmet svoje pridelke na zeleno, čeprav doživlja zaradi tega silovito izgubo. Sele potem, ko kmet žito proda, se začne igra z dviganjem žitnih cen. In ker se pri tem uporablja ono tako izkori Ščano geslo, da je treba kmetu pomagati, se celo oficialno jioma ga, da se račun tujih špekulantov Posreči. Tako smo doživeli, da je *u
  • Trgovinski glasnik svoji številki z dne 17. aprila nad vse zanimiva odkritja, ki narav nost zahtevajo, da se proti tem špekulantom nastopi z vso silo. »Trgovinski glasnike pravi, da so se razmere na naših produktnih borzah čisto spremenile, kar velja zlasti za novosadsko in beograjsko borzo. Včasih je bilo sicer kupčevanje na borzah bolj živahno in tudi bolj tvegano, vendar pa se ni dogajalo to, kar danes. Kar se je takrat sklenilo, to je bilo tudi utemeljeno v dejanskih potrebah ter se je moralo tudi brezpogojno izvršiti. Danes pa so čisto drugi časi. Na borzi se pojavljajo dvojni ljudje. Eni, ki bi hoteli skleniti kupčijo, in drugi, ki bi hoteli izkoristiti samo trenutno situacijo. Tako se dogaja, da se v posameznih povpraševanih predmetih vodi prava hazardna igra. Ti ljudje operirajo kot »spretni strokovnjaku' in skušajo izkoristiti psihološko situacijo na borzi. Ti »spretni strokovnjaki« sklepajo tudi sami posle iu sicer na naslednji način: »Špekulant, ki ima velike količine blaga, zlasti žitaric, hoče prodati to blago po mnogo višji ceni, kakor pa je tržna. Ha bi mogel to doseči, si najde partnerja, ki od njega fiktivno kupi žito. Sporazu-meta se javno do najmanjših podrobnosti in gledala na to, da izvedo za njuno kupčijo tudi drugi kupci. Kupčija pa se ne sklene za takojšno dobavo, temveč za kasnejše termine, da se začno drugi kupci bati, da bo cena žitu v kratkem skočila. Da izgleda kupčija še bolj verjetna, se dogovori, du se mora prva partija dobaviti venem mesecu. Določi se tudi količina blaga (n. pr. 20 vagonov) iu kup čija se tudi takoj prijavi na borzi, da bi bila kupčija še bolj verjetna. Na borzi plačata tudi predpisano takso 100 din za vagon ali 2000 din za 20 vagonov, S tem je igra dokončana in čaka se na nadaljnji razvoj cen. Če se je špekulacija {»osrečila, potem se je doseglo to, kar se je hotelo,, da se bo žito vendarle prodalo po višji tržni ceni. Če pa bi se špekulacija ponesrečila, pa tudi ni nesreče, ker bi bilo izgubljenih samo onih 2000 din borzne takse, ker bi se kupčija stornirala. Takšne kupčije se danes sklepajo na naših produktnih borzah in zaradi njih je skočila cena koruze že na preko 200 din, dočim bi bila sicer normalna cena 120 do 130 din, pšenica pa že leze proti 300 din, a bi brez teli špekulacij morala pasti na 170 din. »Trgovinski glasnik« dodaja k temu naslednje: »Moramo takoj poudariti, da od teh povečanih cen nima kmet kot proizvajalec prav nobene koristi. Svoje žito je prodal po mnogo nižji ceni in njegovo žito se nahaja sedaj v skladiščih ljudi ki s tem žitom bijejo po trgovcih in konsumentih. Če se pa k vsemu temu doda se to, da te nedovoljene posle opravljajo vseskozi le »nacionalni elementi v naši državi in da tega nikdar še ni storil noben Srbin, se more razumeti, zakaj smo mi trgovci tako zelo ogorčeni nad takšnim umetnim podraževanjem življenja. Bili bi v resnici veseli, če bi borze same posvetile svojo pozor- nost ljudem, ki kar po načrtu povzročajo tako neopravičen dvig cen. Istočasno pa moramo apeli rati tudi na oblasti, da nas zaščitijo pred takšnimi brezobzirnimi borzijanci. Ce je že protidraginj-ski odbor za nas trgovce, naj bo tudi za te ljudi, ki na tako brezobziren način dvigajo cene. Prav tako pa bi se morala za poslovanje teh ljudi zanimati tudi direkcija za prehrano in napraviti konec tej nevarni igri tujih elementov na naših borzah. Bodi že kakor koli, na vsak način pa smatramo, da imamo kot pošteni državljani in trgovci pravico, da smo zavarovani pred elementi, ki na borzah sistematično izkoriščajo situacijo in brez ozira na resnost položaja in na gospodarsko silo širokih slojev naših potrošnikov.« K temu bi dostavili še to, da te špekulacije nikdar ne bi bile mogoče, če se ne hi pri nas uganjala tako nezaslišana demagogija z interesi kmetskega ljudstva. Pod izgovorom, da se pomaga kmetu, so se dovoljevale pri nas tudi najbolj neverjetne stvari, in pod geslom dobrih cen za kmeta tudi ti tuji elementi uganjajo svojo divjo špekulacijo na naših borzah. Na produktnih borzah v Vojvodini bi bilo čiščenje nujno potrebno, da bi tvorili trdno večino bor-zijancev le naši domači in nacionalni ljudje. Vemo, kdo je kriv, če je naš kruh drag, kar nepojmljivo pa je, da proti krivcem vseeno ne nastopimo! sko in gradbeno gospodarstvo apelira na odločujoče, da to važno vprašanje čim prej rešijo. Z vso pravico zahtevajo to ne le v imenu svojih nameščencev, temveč tudi vseh državljanov, kajti poživitev gradbene delavnosti je ključ za zboljšanje gospodarskega položaja. Upamo, da ta apel ne bo brezuspešen, zlasti še, ker je danea vprašanje betonskega železa trenutno najbolj aktualno vprašanje, ker smo na pragu gradbene sezone. Mi pa dostavljamo k temu še lo, da je treba rešiti tudi vprašanje pocenitve cementa. Tako je naša gradbena delavnost odvisna od železnega in od cementnega kartela. S tem je oblastem dan zadostno močan razlog, da pritisnejo na oba kartela, da tudi ona v sedanjih težkih časih nekaj storita za naše gospodarstvo. Ali je res že izključeno, da bi se pri nas pritisnilo na kartele? Gradbena delavnost ogrožena Na naslov železnega kartela »Jugoslavenski Gvoždjar« piše: Neprestano se nam pritožujejo železninarji in stavbeniki iz vseh mest naše države, zlasti pa iz Beograda in Zagreba, da bi kljub vsem težavam bila gradbena delavnost letos velika in znatno večja ko lansko leto, če ne bi primanjkovalo na trgu betonskega železa, ki ga sploh ni. Znano je sicer, da imajo naše tvornice težave in da je ovirana njih proizvodnja, vendar pa mislimo, da bi se z malo dobre volje moglo vendarle doseči, da bi tvornice dobavile določene količine betonskega železa tudi za zasebnike. Znano je, da je bila v nekaterih mestih v zadnjih 10 letih (od začetka gospodarske stiske) gradbena delavnost v stalnem padanju. Že zato je tem bolj nujno, da se gre vsaj sedaj na roko onim, ki hočejo zidati, ker se s tem pomaga vsemu gospodarstvu. Po računih strokovnjakov znaša trenutna potreba za predvidene stavbe v Zagrebu in Beogradu okoli GOO vagonov betonskega železa, za vsa druga mesta v državi pa okoli 300 vagonov, skupno bi torej bilo treba le okoli 000 vagonov betonskega železa. Velik del javnosti je mnenja da bi združene jugoslovanske železarne morale to upoštevati in sklicati nujno sejo, na kateri bi sprejele potrebne sklepe, da se ugodno reši to, danes tako silno pereče vprašanje. Nikakor ne pre tiravamo, če na tem mestu ugotavljamo, da vse naše železninar Reorganizacija Direkcije za zunanjo trgovino Težak je bil porod, preden je bila ustanovljena direkcija za zunanjo trgovino, a težaven bo tudi začetek njenega poslovanja. Zakaj direkcija ni še začela niti prav delati, ko se že govori o njeni reorganizaciji. Vse težave pa menda izhajajo le iz osebnih vprašanj. Poročali smo, da je bil za direktorja imenovan dr. Krešimir Krl-stič. Imenovani so bili tudi štirje vršilci dolžnosti načelnikov ter nič manj ko 24 šefov (z besedo: štiri in dvajset) odsekov. Birokratski aparat bo torej silno velik in plačevali ga bo morala naša zunanja trgovina, ki bo s tem dobila še novo in najbrže čisto nepotrebno breme. 24 šefov odsekov! To bodo šli posli ko namazano! Koliko pa bo potem še drugih uradnikov iu uradnic! Sedaj pa se'zopet poroča, da so bila vsa ta imenovanja le začasna, ker bo za direktorja imenovan dr. Rudolf Bičanič, šef za-oda za proučevanje kmetskega gospodarstva »Gospodarske sloge«, dr. Kristič pa bi postal načelnik oddelka za zunanjo trgovino. Poroča se nadalje tudi to, da Zavod zn pospeševanje zunanje trgovine še vedno ni likvidiral, čeprav bi moral in da tudi direkcija še ni začela delovati, kakor bi morala. Baje je nastopil neki interregnuin, ki seveda naši zunanji trgovini ne bo niti najmanj v korist, pač pa morda kateremu uradniku. Zdi se nam naravnost neverjetno, da se morejo delati v sedanjih časih takšni nedopustni eksperimenti. Skoraj izgleda tako, kakor da bi bila zunanja trgovina samo osebna zadeva nekih birokratov! Ni se potem čuditi, če je naša industrija brez surovin, naš izvoz pa zastaja zaradi vedno novih ovir. Sporazum o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo Iz Beograda se poroča: Kraljevska vlada je dosegla sporazum * vlado sovjetskih republik, da se začno pogajanja za ustvaritev gospodarskih zvez med obema državama. V ta namen naj bi se sklenila trgovinska pogodba in plačilni sporazum. Pogajanja se bodo vodila v Moskvi. kamor bo v kratkem odpotovala jugoslovanska delegacija, kateri načeluje dr. Milorad Gjorgje* vic, bivši finančni minister. Modri cvet in vsakdanji zajtrk Pri poletnih izprehodih ste go-Itovo opažali ob robu polja, ob jarku in ob stezi lep moder cvet. To 3« vodopija, najbližja sorodnica toplemenjene cikorije, iz katere se (Izdeluje Pravi Franck. Naše gospodinje uporabljajo že desetletja to jprimes k vsaki kavi, ker daje do-jber, poln okus in lepo barvo ter jpoleg tega koristi tudi zdravju. I.......... ....................... j Združba trgovcev za srez Murska Sobota ima XIX. redno glavno skupščino tv sredo dne 1. maja 1940. ob 9. uri dopoldne v dvorani »Grajskega kina« v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Imenovanje zapisnikarja in (2 overovateljev. Sl. Odobritev zapisnika zadnje (skupščine. 4. Poslovna poročila: a) predsedniško, b) tajniško, c) blagajniško, šolskega odbora dvorazredne Itrgovske šole, č) gradbenega od-'jbora. 5. Poročilo nadzornega odbora $n predlog razrešnice. 6. Proračun za leto 1940. 7. Samostojni predlogi uprave »druženja trgovcev. 8. Samostojni predlogi članov in sekcij. 9. Zaključek skupščine. Pojasnila k dnevnemu redu: Zapisnik zadnje glavne skupščine se ne bo čital, ker je bil objavljen v »Murski Krajini« v št. 10 -—23 1939. leta. Računski zaključek Je objavljen v prostorih združenja. Prav tako bo v prostorih združenja objavljen proračun za leto 1940. in vsi sklepi, ki bodo sprejeti na glavni skupščini, in to v določenem roku. Samostojni predlogi članov, ka-|Ror tudi sekcij morajo biti predloženi upravi združenja najkasneje do 27. aprila t, 1. do 12. ure ter jih smejo predložiti samo tisti čla-ini, ki so poravnali svoje članske obveznosti do konca leta 1939., sicer bodo zavrnjeni. (Slednje ne velja za člane, ki so pridobili članstvo v letu 1940.) Udeležba: Skupščine se smejo udeležiti samo člani imetniki obrtnih pooblastil. Udeležba na skupščini po pooblaščencih ni dovoljena, razen v primerih, kjer tvorijo Članstvo javne trgovske družbe. |(C1. 14./1 pravil.) Za vse člane je »udeležba na skupščini obvezna. Izostanki morajo biti s tehtnimi opravičili pred dnevom skupščine »pismeno javljeni upravi združenja, sicer se predpišejo denarne globe, lin sicer din 20'— za člane izven Murske Sobote in din 50'— za čla-jne v Murski Soboti. Sklepčnost skupščine. Skupščina jje sklepčna ob določeni uri, če je prisotna vsaj ena tretjina od skupnega števila članov, sicer se vrši (eno uro kasneje na istem mestu jin z istim dnevnim redom druga bkupščina, ki sklepa veljavno ob [vsakem številu navzočih. Na skupščini se bo razpravljalo feamo o vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red. Predsednik: Ivan Ceh. Obini Združenia z levi in des Združenje trgovcev za srez Mari bor-le vi in desni breg je imelo v nedeljo 14. aprila svoj 21. redni letni občni zbor v dvorani hotela »Orel«. Odziv je bil prav lep in je bila dvorana dobro napolnjena. Po ureditvi formalnosti je imel predsednik g. Janko Kostanjšek govor, v katerem je najprej toplo pozdravil navzoče, v prvi vrsti pa dr. Plessa in predsednika g. Staneta Vidmarja. Obžaloval je, da obrtno oblastvo ni poslalo na skupščino svojega zastopnika. Potem se je govornik spomnil v preteklem letu umrlih članov, ki so jih zborovalci počastili s trikratnimi »Slava« klici. Predsednik Kostanjšek je potem nadaljeval: Poročilo predsednika Janka Kostaniška Prevoz ruskega bencina za Nemčijo skozi Bolgarsko Na Bolgarskem se pospešeno pripravljajo za prevoz sovjetskega petrolejo v Nemčijo. V ta namen je začela Bolgarska graditi drugi tir od Varne do Ruščuka na Donavi. Ta železniška proga je dolga 125 km. To kratko progo so »ačeli nakrat delati kar na desetih mestih. Upajo, da bo drugi tir godov do srede tega leta. Nemški etrokovnjaki pospešeno delajo skladišča ter naprave za prekladanje blaga iz ladij v vagone. »Splošne gospodarske razmere so zaradi vojne psihoze zelo slabe in zadajajo zlasti trgovskemu stanu težke udarce. Nova svetovna vojna je povzročila v prvi vrsti pomanjkanje najpotrebnejšega blaga. Pomanjkanje ima za posledico zvišanje cen. Prišla je naredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Odobravam take oblastvene ukrepe v teh časih, njih vsebina pa je neumestna. Osnovani so odbori za nadziranje cen in za odobritev povišanja cen, vendar ti odbori ne morejo dati pozitivnih rezultatov, ker se cene regulirajo naravno. Konkurenca je močna, pri čemer, je treba še pripomniti, da obstoji še nelojalna konkurenca pri detajlistih. Vojne razmere, ki vplivajo tudi na našo nevtralno državo, so prinesle priliko za razširjenje šuš-marstva in krošnjarstva. Na območju našega združenja sem ugotovil, da je promet krošnjarjev poskočil najmanj za 50%. Našo kontrolo nad šušmarji in krošnjarji, kakor tudi kontrolo odpiranja in zapiranja trgovin je nujno potrebno zopet uvesti. Potrebno je, da oblastva pri odmeri kazni krošnjarjem niso preveč mila. Izšla je naredba glede minimal nih mezd za trgovski; nastavljene?, proti kateri je naše združenje po Zbornici odločno nastopilo. Največja napaka v tej naredbi je, da ne dela razlike med mesti in podeželjem. Naše združenje je za to, naj se mezde n rede eventualno za večja mesta, da pa morajo izpasti določbe glede manjših mest, trgov, vasi in sploh podeželja. V naredbi določene mezde bi pri podeželskem trgovstvu povzročile odpust pomočnikov. Dobili smo novo davčno reformo. Ker potrebuje država sredstev v tako resnih časih, smo za vse žrtve, pričakujemo pa, da se bodo bremena naložila pravično in primerno obratom. Lani se je pričelo noveliranje obrtnega zakona, kar je bilo že nujno potrebno, zlasti glede usposobljenosti za trgovinski obrt. Zaradi nastalih ovir pa se noveliranje ni moglo nadaljevati. Zalo prosimo Zbornico in Zvezo, da zahtevata nadaljevanje konference za spremembo obrtne-\ zakonu na merodajnem mestu. Z naredbo smo dobili znižanje cene soli, kar sicer pozdravljamo, nikakor pa se ne moremo sprijazniti s tein, da je bil zaslužek de-tajlista tako znižan. Nikakor ne moremo odobravati predpisa glede prodaje živinske soli, ki je prenehala biti predmet detajlista, kar je povzročilo pri prebivalstvu na deželi veliko nejevoljo. Za petrolej smo dobili predpisane maksimalne cene, pri katerih mnogokrat doplačamo, ker so nabavne cene v primeri s prodajnimi neprimerne. Dobili smo tudi razdelitev petroleja po srezih, ki pa ne funkcionira, kei' petroleja pač ni. Za bencin smo dobili kar te, ki so nam prinesle veliko premajhno množino za najnujnejšo potrebo. Glede bencina pa se opaža, da se položaj nekoliko zbolj-šuje. Za sladkor so se od sladkorne centrale v Beogradu po finančnih organih predpisale prodajne cene ki niso vsebovale niti davkov niti stroškov, še manj pa dobička. Na splošni protest je sladkorna centrala svoj ukrep razveljavila. Kljub težkemu položaju nas podeželskih trgovcev se na žalost še vedno najdejo tovariši, ki že itak navzdol stisnjene cene kvarijo. Zato apeliram na vse tiste, da to opuste in da so solidarni. Ni lepo, če starejši in močnejši tovariš tlači svojega mlajšega in gmotno šibkejšega tovariša in ga hoče uničiti z nelojalnimi cenami. Zadnje čase se zopet množijo pri združenju pritožbe zaradi nerednega odpiranja in zapiranja trgovskih obratovalnic. Taki primeri, ki povzročajo prepir med tovariši, se morajo obsojati. Zato pozivam vse člane združenja, da se natanko drže odpiralnega in zapiralnega časa, sicer bo združenje primorano uvesti stalno kontrolo v tem pogledu. V smislu sklepa lanskega občnega zbora je združenje kupilo hišo, tako da ima sedaj svoj dom. Hiša bo v štirih do petih letih izplačana. Tovariši, za uspehe našega delovanja smo dolžni najtoplejšo zahvalo naši Zbornici in posebno njenemu tajniku g. dr. Plessu, prav tako tudi g. ministru Mohoriču in naši Zvezi. Tovariši, priporočam vam najtopleje naš »Trgovski list«. Kdor še nima našega stanovskega glasila, naj si ga naroči po naši pisarni. »Trgovski list« je naše edino slovensko stanovsko glasilo. Zato je sveta dolžnost vsakega slo venskega tovariša, da je naročen vsaj na sobotno številko, če že ne na vse izdaje. Končno naj omenim, da je Zbornica dne 19. marca nenapovedano izvršila uradno revizijo vsega našega poslovanja in pregledala pisarno po tajniku g. dr. Plessu. Po revizijskem zapisniku se spisi rešujejo ekspeditivno. Vse poslovanje je v najboljšem redu in je naravnost vzorno. Predsedništvo uprava, nadzorstvo in tajništvo, ki vrši vse posle, ki jih nalagajo zakon o obrtih, pravila združenja in interesno zastopstvo članstva, je ne samo brezhibno, marveč tudi vzorno in požrtvovalno. V svojem poročilu o izidu revizije izraža Zbornica predsedniku g. Kostanjšku za njegovo 151ctno požrtvovalno delovanje za dobrobit vsega članstva in prospeh trgovine v našem okolišu svoje tople in iskrene čestitke.« (Dolgotrajno odobravanje.) Besedo je povzel kot zastopnik Zbornice za TOI njen tainik dr. Pfess, za pozdrav in ki se je zahvalil nato nadaljevnl: »Prinašam vam pozdrave naše Zbornice, želeč vam najboljših uspehov. Zagotavljam vas, da bo Zbornica vedno podprla vsa vaša stremljenja. Nobeno leto po preobratu v preteklih 22 letih ni prineslo toliko političnih sprememb kot lansko. Atmosfera je napeta, mučna, vojna vihra ni zajela le Evrope, ampak ves svet. Današnja vojna se znati je treba, da je novoJa preostra. Zato so vse zbornice, zbrane v Ljubljani, poslale spomenico na pristojna mesta, vendar uspehi niso bili veliki. Mi trgovci se nismo nikoli branili dati državi, kar potrebuje, zahtevati pa moramo, da se z nami pravilno postopa! Kazenske sankcije so takšne, da je trgovec vedno z eno nogo v zaporu. , "'/./'‘Z 't ''/ vrši z gospodarskimi sredstvi. Uvozili smo doslej samo nekaj surovin, ki so nam nujno potrebne. Voj skujoče se države nam delajo težave, Narodna banka ne da deviz. Samo to je prineslo aktivo, kar pa ni razveseljivo. Zaradi pomanjkanja surovin zelo trpi trgovina. V dobavljanju blaga je nastal zastoj, posebno pa je otežkočen dovoz kolonialnega blaga. Zato ponavljam zahtevo, da se mora zakon o Narodni banki temeljito spremeniti. Zakon mora služiti vsem, ne pa samo tistim, ki so zainteresirani na dobičku banke, t. j. delničarjem, in ne samo onim za interes lastnega žepa. Za božič smo prejeli davčno no velo. Država potrebuje baš dan danes izredna sredstva, toda pri- I Prizad se je najprej bavil z žitno trgovino, in sicer na način, ki je rodil sama nezadovoljstva. Zadnje čase pa je prevzel še trgovino z vinom, na vrsto pride še riž in sploh vsi kolonialni predmeti. Hrvatski gospodarstveniki so zahtevali, da se Prizad ukine. Mi smo s to zahtevo solidarni! Potem nabavljalnc zadruge. Zasledovanje zadrug, ki delajo z nečlani, je nemogoče, ker ima novi zakon toliko izjemnih določil, da ni mogoče vsega delovanja nadzorovati. Zadruge državnih nameščencev lahko sprejemajo osebe, ki niso državni uradniki, in tudi ustanavljajo prodajalne v krajih, kjer sploh ni državnih nameščencev. Kar se tiče krošnjarstva po okrožnicah banske uprave in žan-darmerijske komande skoraj ni kaznjenca, ki ne bi bil v zvezi s krošnjarji. Novela obrtnega zakona bi nam morda prinesla zboljšanje, zaradi sporazuma med Srbi in Hrvati pa je rešitev tega vprašanja odložena. Kontrola o cenah je v glavnem namenjena uvoznikom, namenjena pa je bila detajlistom. S skupnimi napori smo dosegli, da je to odpadlo. to je bit velik uspeh naših organizacij. Omenjam protest glede cen sladkorju, za kar se moramo zahvaliti našim organizacijam, da smo uspeli. Prvotno so se nove cene sladkorne centrale diktirale trgovcem kar po finančnih organih. Zaradi solidarnega nastopa trgovcev pa je bila centrala primorana umakniti svoj ukrep. Zakon o pobijanju draginje smo imeli že leta 1921. Njegov uspeh pa je bil samo ta, da so se ovajali trgovci, ker niso imeli označenih cen v izložbah. Nova protidraginj-ska uredba je imela isti učinek. Sicer pa je treba glede draginje reči, da spremlja vsako vojno. Končno pozdravljam vašega predsednika g. Kostanjška in mu čestitam k njegovemu petnajstletnemu predsednikovanju. V težkih Ča<»ih je prevzel gospodarstvo vaše organizacije in ga vodil tako, da moramo priznati velike uspehe, ki jih je dosegel. Vaše vrste so se učvrstile in lepa solidarnost vlada pri vas, ki se ji mora vsakdo di-viti. Še mnogo let!« (Živahno odobravanje.) Besedo je povzel nato predsednik Zveze Stane Vidmar, ki se je najprej zahvalil za topli pozdrav, ki ga je bil deležen. Dejal je med drugim: »Najprej moram iskreno čestitali vašemu predsedniku g. Kostanj-ku k njegovemu lSletneniu predsednikovanju. Moja srčna želja je, da ostane še nadalje borben za svojo organizacijo, kakršen je bil doslej. Takšnih predsednikov bi si želel še na marsikaterem mestu v vrstah naših trgovcev. Gasi so izredno težki in zahtevajo od nas celega moža. Svoje interese bomo pa krepko zastopali in beležili uspehe le tedaj, ako ostanemo zavedni in solidarni. Ne smemo pozabiti, da je le v slogi moč in da bomo le z združenimi močmi nekaj dosegli. Žal mi je, da moramo na tem mestu ugotoviti, da naša oblastva ne upoštevajo našega stanu tako, kakor bi bilo treba. Obrtno oblastvo menda ni smatralo za potre -no, da bi poslalo na naše zboiova-nje svojega .zastopnika. Smatrati moramo, da nas na gotovih mestih omalovažujejo. Drugače je v Srbi- ji, kjer uživa trgovski stan oni ugled, ki mu pritiče. Srbski trgovec je oni, ki je dvignil gospodarstvo v Srbiji in ki je za državo tudi izredno mnogo žrtvoval. Tudi slovenski trgovec se je moral boriti in je bil vedno zanesljiv steber vsega našega narodnega gospodarstva. Nadalje moramo zahtevati, da se državnim in sploh javnim nameščencem plače zvišajo in naj ne dobe plače le oni, ki nič ne delajo. Nadalje moramo zahtevati, naj se obdažijo tuja podjetja, kf iznašajo ogromne zneske v inozemstvo, pa tudi tisti, ki so si pri nas pridobili milijone. Končno vas moram opozoriti na to, da je dolžnost vsakega slovenskega trgovca, da je naročnik našega stanovskega glasila »Trgovski list«. Naj ne bo tovariša, ki ne bi bil naročnik, vsaj nedeljske številke.« Predsednik se je toplo zahvalil vsem govornikom za njihova stvarna izvajanja, nakar je sledilo poročilo tajnika Blagoviča. Druga poročila in debata Ob koncu leta 1989. je štelo združenje 351 članov, razdeljenih na 29 strok. Zaposlenih je bilo 41 učencev in 25 učenk, nadalje 49 pomočnikov in 51 pomočnic. Prijavljenih učencev in učenk je bilo 46, oproščenih 15, odpuščenih pa 20, prijavljenih pomočnikov je bilo 56 in odjavljenih 81. Prijavlje- nih obratov 39 in odjavljenih ter izbrisanih 29. Blagajniško poročilo navaja ugodne številke. Obrestovanje lani kupljene hiše se lepo razvija. Združenje je imelo lani 130.801 din prejemkov in 77.702 din izdatkov, tako da rezultira presežek v znesku 53.099 din. Premoženje zdru- žeuja izkazuje bilančno vsoto okroglih 520.500 din, predvsem hišo v Frančiškanski ulici. V preteklem letu je bilo v prvem tečaju nadaljevalne šole 32 vajencev in vajenk, ob koncu leta pa 2(1. V drugem tečaju je bilo 21 učencev, ob koncu leta 19. V sedanjem šolskem letu, ki bo trajalo do 1. oktobra, je v prvem tečaju 26 učencev, v drugem tečaju pa 25 učencev. Material kaže biti dober. Treba bo seveda tudi letos gledati na to. da bodo vajenci zahajali redno k |K)uku. Šola pa prosi delodajalce, naj bi jo podpirali s tem, da se včasih zanimajo za to, kako njih vajenci napredujejo. Stroški za tečaj so tudi letos kriti s šolnino in vajencem ne bo glede na učne potrebščine primanjkovalo nič. V imenu nadzornega odbora je podal nato g. Milan Jelenko poročilo. Navajal je, da je poslovanje vodstva v najboljšem redu in je predlagal razrešnico, kar je bilo z odobravanjem »prejeto. Nato »o se določile doklade in pristojbine za tekoče leto. Članski prispevki ostanejo isti kot doslej in se ravnajo po davčni osnovi. Sprejete pa so bile naslednje pri- stojbine: za hišni fond 5 do 50 din (po višini članarine), vpisnina za pomočnike 50, za vajence 50, izpitna pristojbina za sprejemne in pomočniške izpite 100, učne diplome tudi 1(M) din, nadalje šolnina in šolske potrebščine 400 din za eno šolsko leto, vsakokratni neupravičeni izostanek od pouka 50, prispevek pri prijavah podružnic 500, pri razširjenju ob rta 500, pristojbine za legitimacije za nakupovalce lesa in sadja 100 in za sejmarje 20 din. Vsi predlogi so bili soglasno odobreni. Proračun za tekoče leto je skoraj isti kakor lani in predvideva 112.000 din prejemkov in 87.400 dinarjev izdatkov. V debati je g. Justin Gustinčič kritiziral, da Pokojninski zavod kupuje in zida hiše z denarjem naših nastavljencev, ti in njihove vdove pa ne najdejo podjmre in prostora v naši Imlnišnici, Zato se mora nujno zahtevati razširjenje mariborske bolnišnice. (Dolgotrajno odobravanje.) G. Ferdo Rožič je obžaloval, da ni na zborovanju zastopano obrtno" oblastvo, da bi slišalo zahteve trgovstva, ki zahteva, da dobimo za- dostno količino petroleja. V Poljčanah n. pr. so trgovci dobili petrolej, v Mariboru pa ne. Sresko načelstvo naj bi se interesiralo za to, da bi bila na podeželju zadostna množina petroleja na razpolago. Vsekakor je nujna zahteva, da se ostro nastopi proti kartelu petroleja. (Odobravanje.) G. Lorbek se je izrekel za sorazmerno razdelitev petroleja, g. Božič pa, naj se Standard Oilu sploh prepove detajlna prodaja petroleja ter naj ga oddaja le grosistom. Predsednik Kostanjšek se je zahvalil govornikom za njihove predloge iri izjavil, da jih l>o združenje izvedlo in da bo storilo vse, kar je v njegovi moči glede zboljšanja dobave in razdelitve petro-leja. Ker se ni nihče več zglasil k besedi, se je predsednik Kostanjšek iskreno zahvalil dr. IMessu in g. Stanetu Vidmarju za poset ter vsem članom za številno udeležbo, s pozivom, naj se še nadalje oklenejo organizacije, ker bodo le tako dosegli zaželene uspehe. Nato je zaključil občni zbor, ki je bil eden najlepših in najlndj manife-stantnih, kar jih je bilo letos. Obini Združenja trgovcev v Dol. Lendavi IKAR JE 2f PAVHo JMeiskusenoI Naše najbolj eksponirano združenje, Združenje trgovcev v Dolnji Lendavi je imelo svojo letno skuji-ščino 2(5. marca ob 10. dopoldne v dvorani hotela »Krona«. Občni zbor je otvoril predsednik Jurij Novak ter konstatiral njegovo sklepčnost. Obisk na občnem zboru je bil dober. Pozdravil jo vse zborovalce, zlasti pa zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pustiška, delegata Združenja trgovcev v Murski Soboti Joškota Brumna ter vse člane. Zastopnik Zbornice za TOl zbor. svetnik Jože Hrastelj je pozdravil občni zbor pismeno, ker je zadržan, da bi se mogel udeležiti današnjega občnega zbora. Zeli pa, da bi občni zbor potekel v najlepši slogi in delu za napredek trgovskega stanu. Poročilo predsednika Novaka Predsednik Novak je najprej poročal o nakupu hiše. Sklep občnega zbora, da se sme hiša kupiti samo za znesek, kolikor znaša gotovina združenja, se ni mogel izvesti, ker se potem sploh ne bi mogla kupiti nobena hiša. Uprava si je zato pomagala na naslednji uačiu. Pri premožnejših članih je nabrala za 23.000 din brezobrestnega posojila. Dvignila je vso svo-jo gotovino ter uporabila tudi iz ročne blagajne znesek 11.830 din. lii Dolnjelendavski hranilnici je najela 38.000 din posojila, pri tovarišici Brunner Beli, ki je bila vknjižena na hišo, pa posojilo 16.830 din. Na ta način je mogla uprava plačati kupnino v višini 160.000 din. V hiši so trije najemniki, ki plačujejo mesečno 950 din, poleg tega pa iuia v hiši tudi združenje svoje prostore. Hiša je vredna mnogo več in nekateri so hoteli plačati tudi več, a so prišli prepozno, ker smo medtem že mi plačali aro. Predsednik se je zahvalil vsem članom in članicam, ki so omogočili nakup hiše. Gospodarske razmere v okraju so bile zaradi suše slabe. Od suše je zlasti trpela živinoreja. Zaradi izbruha vojne pa je zastala mednarodna trgovina s sadjem. To je zelo slabo vplivalo na trgovino. Pa tudi sicer je vojna škodovala trgovin* ,Nasta,° Pomanjkanje suro- Ustavitev dvi£ i • ec»itov ter običftinih vansi ki nimajo lastnega kapital Uredba o minimalnih mezdah trgovskega pomožnega osebja ne bo dosegla svojega namena, ker podeželski trgovci predpisanih plač ne morejo plačevati. Dejansko je tudi že 80% delodajalcev odpovedalo svojim pomočnikom. Uredba bo torej dosegla čisto nasproten učinek, kakor pa je bil njen namen. Zato pričakujemo, da bodo pristojne oblasti upoštevate predlog trgovskih združenj in naredbo spremenile v smislu njihovih predlogov. V silno težaven položaj smo prišli trgovci zaradi pomanjkanja petroleja in bencina. Dan na dan prihajajo k nam ljudje in zahtevajo tekoče gorivo, a mi ga ne moremo dati, ker ga ni. Težke besede padajo na naslov trgovcev, toda |k> krivici, ker tudi pri najboljši volji ne moremo dobiti petroleja in bencina. Naše združenje je |>onovno zaradi tega interveniralo in čeprav nas je podpiralo pri teh intervencijah tudi sresko načelstvo, vendar nismo mogli doseči nobenega uspeha. Glede zatiranja draginje je treba omeniti, da zaradi protidra-ginjske uredbe ni bil pri nas kaznovan noben podeželski trgovec, kar dokazuje njih reelno poslovanje. Kakor vsa združenja v Sloveniji, tako se je tudi naše združenje udeležilo akcije v korist obmejnih šol. ta namen na-od Združenja Pomlad je tu! vsi nadomestni deli Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. ljubljana Tyrieva cesta 33 Združenje je v bralo 1905 din, trgovcOV v Ljubljani pa smo dobili zal K) j lepega blaga. Poleg tega sta nam poslali po en paket tovarna »Lana« in Tekstilna tovarna v Laškem. Z največjo vestnostjo smo razdelili darila učencem desetih obmejnih šol. Skupno je bilo obdarovanih 250 otrok. Darila so bila sprejeta z velikim veseljem in veliko hvaležnostjo. Zahvaljujem se Zvezi, da je začela to koristno akcijo. Predsednikovo poročilo je bilo soglasno sprejeto, prav tako pa tudi predlog tov. Martina Brumna, da se izreče predsedniku Novaku in upravi zahvala za nakup hiše. Tajnik Štefan Horvat je nato podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo: Vseh članov je bilo 214, za 1 manj ko pred enim letom. Devet trgovcev je imelo več strok. Trgovin z mešanim blagom je bilo 105. Število pomočnikov je padlo od 37 na 33, število vajencev pa od 24 na 17. Združenje je bilo zastopano na občnem zboru Zveze v Murski Soboti ter na sejah glavnega odbora Zveze. Blagajnik Štefan Tivadar je poročal o blagajniškem stanju združenja. Dohodki združenja so znašali 53.315, premoženje združenja pa se je zvišalo na 90.398 din. V imenu nadzorstva poroča gospod Martin Brumen ter predlaga upravi absolutorij, kar je občni zbor soglasno sprejel, kakor tudi novi proračun v višini 37.700 din. Zaradi sedanjega gospodarskega stanja je predlagal predsednik No vak, da se sprejme naslednji novi pristojbenik: za vsakokratno trgovino na de belo 2000 din, za vsakokratno trgovino na drobno 1000 din (kakor doslej), za podružnico 1000 din, za razširjenje trg. obrata 500 din, za preselitev v Lendavi 500 din, za preselitev na deželi 200 din, za potrdilo tujcev in poslovodij jk> 250 din, vajenska vpisnina 50 din, oprost-nina 100 din, nakujHivalue legitimacije po 100 din (vse kakor doslej), za podal jšanje legitimacij 50 din, sejmske legitimacije po 60 din. Zaračunajo se tudi opominje-valni stroški, in sicer za prvi opomin po 1 do 3 din, za drugi pa od 5 do 20 din. Za vsak predlog rubežni 25 din. Novi pristojbenik je skupščina soglasno odobrila. Občni zbor je nato pozdravil tajnik Zveze dr. Ivko Pustišek. Sporočil je skupščini pozdrave zadržanega predsednika Staneta Vidmarja, nato pa v obširnem poročilu podal izčrpen pregled vseh važnejših gospodarskih dogodkov v preteklem letu. Podrobno je opisal borbo Zveze in njenih odsekov za zboljšanje položaja trgovstva. Posebno obširno je govoril o pomanjkanju bencina ter petroleja, o tozadevnih akcijah, nadalje o davčni reformi, o razmerah na lesnem trgu, o prodaji soli, o protidraginjskih predpisih itd. Poročal je tudi o akciji Zbornice za TOI in Zveze proti novim cenam sladkorja. Tu je bil tudi dosežen popoln uspUb. Ob koncu svojega jmročila je naglasil dr. Pustišek še važnost »Trgovskega lista«, na kateregn bi pač moral biti naročen vsak zaveden trgovec. Predsednik Novak se je zahvalil dr. Pustišku za njegovo lepo poročilo, zborovalci pa so ga nagradili z glasnim odobravanjem iu aplavzom. Predsednik Novak se je še zahvalil Zbornici za TOI, zLasti pa predsedniku Jelačinu, gen. tajniku Mohoriču in tajniku dr. IMessu za vso njih izdatno pomoč, enako tudi Zvezi trg. združenj ter njenemu predsedniku Vidmarju ter tajniku dr. Pustišku. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je predsednik Novak vsem zahvalil za udeležbo ter zaključil občni zbor. Skupščina trgovce okrai Sv. Lenart V nedeljo dne 14. aprila 1940. popoldne je bila v posvetovalnici občine Sv. Lenart v Slov. goricah redna glavna skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart. Skupščino je vodil predsednik Leon Itataj, ki je v uvodni besedi pozdravil vse navzočne. Prav posebno pa je pozdravil tajnika Zveze trgovskih združenj v Ljubljani dr. Ivka Pustiška, kateri je kot odposlanec Zveze prišel na skupščino. Poročilo predsednika Rataia Takoj za tem je podal predsednik poročilo o delovanju združenja v preteklem poslovnem letu. V prvi vrsti je omenil akcijo za božično obdaritev obmejnih šol. Na vabilo Zveze je združenje izbralo za obdaritev ljudsko šolo pri Sv. Ani v Slov. gor. Pri svojih članih je zbralo din 5000*—. Za ta znesek so se nabavile obleke in čevlji za najubožnejše otroke ljudske šole pri Sv. Ani v Slo-vens lih goricah. S to akcijo je združenje pokazalo, kako visoko ceni obmejno trgovstvo narodne iiiterese. Posebej je treba naglasiti, da je Združenje trgovcev sodnega okraja Sv. Lenart v Slovenskih goricah en0 najmanjših trgovskih združenj v Sloveniji. Kljub temu pa je zbralo zelo obilne prispevke in zbralo mnogo več kakor marsikatero neprimerno večje združenje. Tej zavednosti trgovstva v Sv. Lenartu vse priznanje. Predsednik Rataj je nato poročal, da je vodilo združenje veliko borbo proti krošnjarjem in šušinarjem. Borba proti krošnjarjem je bila uspešna. Prav nobe- nega uspeha pa ni imela akcija proti šušmarjem. Tu niso zalegla prav nobena sredstva. Upati pa je, da bo ta akcija v letošnjem letu imela več uspeha. Silno veliko neprilik je imelo trgovstvo lansko jesen radi soli, petroleja, bencina in sladkorja. Združenje je posredovalo, kjer je le moglo. Na koncu poročila se je pohvalno izrazil o delu Zveze trgovskih združenj. č'e bi ne bilo Zveze, bi ir bilo sploh onemogočeno vsako delovanje. Pohvalno se izrazi tudi o koristnem delu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Sledilo jo tajniško poročilo, katero je podal tajnik združenja Fran Marčič. Iz poročila je razvidno, da ima združenje 73 članov. Po številu članstva je naše združenje eno najmanjših. Na območju združenja je zaposlenih 16 pomočnikov in 8 pomočnic, 8 vajencev in 2 vajenki. Dopisov je prejelo združenje 279, odgovorilo se je na 102 dopisa. Blagajniško poročilo je podal Rudolf Žnidar. Premoženjsko stanje je ugodno. Na predlog nad- zornega odbora je bila dana raz-rešnica dosedanji upravi. — Takoj nato je bil sprejet tudi proračun za leto 1940. Prispevki za združenje ostanejo isti kakor za leto 1939. Ker je dosedanji upravi potekla triletna poslovna doba, so so nato izvršilo volitve nove uprave. Soglasno je bila izvoljena sledeča uprava: Predsednik: Leon Rataj, podpredsednik: Anton Hrastelj, odborniki: Fran Cvetko, Maks Kr-inau, Peter Šeneker, Ivan Bcigot, Martin Kocbek, Rudolf Žnidar, Konrad Golob. Namestniki: Ciril Pečovnik, Terezija Rojs, I. Pavlič, Minka Zorko, Pregledniki raj čimov: Rajmund Kirbiš in Valentin Dreo, Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tajnik Zveze dr. Ivko Pustišek. Sporočil je pozdrave predsednika Zveze Staneta Vidmarja, Nadalje je obrazložil poslovanje Zveze. Uspehov Zveza sicer ni dosegla takšnih, kakršnih bi si želela, vendar pa je njeno delo bilo za trgovstvo zelo koristno ter jo Zveza obvarovala trgovce pred marsikatero nevšečnostjo, katero sami trgovci, a tudi posamezna združenja sama nikakor ne bi mogla preprečiti. Želi združenju, da tudi v poslovnem letu 1940. dela čimbolj koristno. Ob 16.45 je zaključil predsednik Rataj skupščino malega, a zavednega in agilnega združenja pri Sv. Lenartu. Politične vesti Med Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo je bil dosežen dogovor o ploybi na Donavi. Dogovor vsebuje naslednje tri točke: Prepoveduje se po Donavi plovba vsem ladjam, ki še morejo spremeniti v vojne ladje. Nad posadkami ladij, Iti plovejo po Donavi, se uvede posebno nadzorstvo. Prepoveduje se prevoz cementa in razstreliv po Donavi. Rimski listi novi sporazum pozdravljajo. Med Romunijo in Sovjetsko Rusijo je bil sklenjen dogovor, da obe državi umakneta svoje čete 10 km od fronte, da se s tem prepreči vsak incident. Dogovor je povzročil V Romuniji močno olajšanje. Tako iz Londona, ko tudi iz Berlina in Rima se označujejo vse vesti, da bi se pripravljal napad na Južnovzhodne evropske države, kot neutemeljene. Italijanski tisk nadaljuje svoje napade na zaveznike ter napoveduje, da bo imel Mussolini v soboto velik govor, v katerem bo označil Btališče Italije z ozirom na dogodke na Norveškem. Temu govoru pripisujejo zelo velik pomen, zlasti zaradi izjave gen. direktorja An-salda, ki je dejal, da noče Italija, da bi jo zbudili topovski streli drugih, temveč bo sama dala znak, kdaj je prišel pravi trenutek. Italijanska vlada označuje vse vesti o vpoklicu novih letnikov kot popolnoma neresnične. Tudi vest o zaprtju luke Bari za vse tuje ladje ni resnična. Bivši predsednik romunske Narodne kmetske stranke Mihalake Je bil sprejet od kralja Karola v avdienci. Mihalake je bil dosedaj nasprotnik sedanjega režima v Romuniji. Sedaj pa se je sprijaznil z režimom ter bil imenovan za kronskega svetnika. Sporazum z Mihalakom je bil dosežen brez dvoma predvsem zaradi težke zunanje politične situacije Romunije. Prvo zasedanje albanskega vrhovnega fašističnega korporativnega sveta je bilo slovesno otvorjeno v Tirani. Italijansko poročilo pravi, da je ljudstvo navdušeno pozdravljalo kr. namestnika ter vzklikalo kralju ter Mussoliniju. Albanski namestnik je prečital prestolno be Bedo, ki so jo pioslušali poslanci stoje. V prestolni besedi se poudarja, da mora Albanija v pospešenem tempu nadomestiti vse to, kar je zamudila. Neprijateljsko pisanje italijanskih listov o zaveznikih v Londonu in Parizu zelo mirno presojajo. Angleški krogi pripominjajo, da so italijanski krogi v veliki zmoti, če mislijo, da je zaradi norveških dogodkov spremenjeno razmerje pomorskih sil v Sredozemskem morju na škodo zaveznikov. Ravno nasprotno je res, ker je zaradi velikih izgub nemške mornarice postal velik del angleškega vojnega brodovja na Severnem morju prost. Novo nemško akcijo, da se ustanovi politični trikot Rim—Berlin— Moskva, je treba po švedskih listih v kratkem pričakovati. Nemčija upa, da bo imela njena akcija sedaj več uspeha, ker je pripravljena, da prepusti Sovjetski Rusiji glede Besarabije proste roke. Da bi ae dosegel ta trikot, je baje pripravljen napraviti Ribbentrop svoje tretje potovanje v Moskvo. Nemški tisk mnogo razpravlja o spremembah, ki bi se morale izvršiti v Sredozemskem morju. Nemški tisk nadalje poudarja, da ne bo Nemčija trpela, da bi se za-padne sile mešale v zadeve vzhodne Evrope, ker je to nemški življenjski prostor. Nemčija popolnoma razume stališče Italije in Španije in ponavlja staro zahtevo, da dobi Španija Gibraltar in Maroko Italija pa Tunis, kar je pred kratkim poudaril tudi Gayda v posebnem na Francoze naslovljenem članku v listu »Giornale dTtalia«. Norveški kralj Hakon je izjavil ameriški poslanici, da ne bo nikdar pristal na kapitulacijo in da tudi ne bo zapustil Norveške. Nemško vojno poročilo pravi, da Nemci v južni in srednji Norveški povsod uspešno prodirajo. Pri Trondheimu so prodrli do švedske meje ter s tem razdelili Norveško na dva dela. Nemci poročajo, da so se na več krajih norveški vojaki vdali. Več norveških torpedovk je bilo uvrščenih v nemško vojsko. V Oslofjordu so bile nameščene nove obalne baterije. Tudi nemška letala so bila zelo delavna ter so baje potopila eno angleško križar ko in eno angleško podmornico. Po sedmih letalskih bombnih napadih je začela obstreljevati letališče Stavanger še angleška vojna mornarica. Angleška letala so najprej vrgla s padalom bakljo nato pa še zažigalne bombe, da so Imele bojne ladje dobro vidne ci JJe. Angleške bojne ladje so nato streljale na letališče 80 minut. Letališče najbrže za daljši čas ne bo uporabno. Iz Stavangerja je samo S00 km do Anglije. Norveške čete so že na več krajih prišle v stik z zavezniškimi četami. Dosedaj se je izkrcalo na Norveškem 20.000 zavezniških čet. Nemški vojaki in mornarji so se iz Narvika umaknili na švedsko mejo. Prvi oddelki nemških mornarjev so bili na švedskem že internirani. Na Norveškem je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Angleži so izkrcali nove čete. Pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do bojev med zavezniškimi in nemškimi četami. Vlada majorja Quislinga je odstopila, ker je bila zaradi sploš- nega prezira norveškega prebivalstva brez vsakega ugleda. Sedaj je imenoval novo vlado predsednik vrhovnega sodišča v Oslu. Nemci izjavljajo, da te nove vlade sicer ne priznavajo, da pa z njo sodelujejo. Madžarski ministrski predsednik Teleki je izjavil na seji vladne stranke, da ima v rokah dekret, da lahko vsak hip razpusti madžarski parlament, To bo tudi storil, če bi razmere to zahtevale. Švicarska vlada je vpoklicala nove kontingente rezervistov, da ima sedaj 450.000 mož pod orožjem. Obini Združenja trgovcev za okraj Kamnik V kolodvorski restavraciji v Domžalah je bil 81. marca občni zbor Združenja trgovcev za okraj Kamnik. Občni zbor je otvoril agilni predsednik združenja Anton Stergar ter po konstataciji sklepčnosti občnega zbora pozdravil vse navzoče, imenoma pa: zastopnika Zbornice za TOI zbor. svetnika Josipa Senico in zborničnega konzulenta Žagarja, zastop- nika Zveze trg. združenj tajnika dr. Ivka Pustiška in predsednika Pomočniškega zbora Mirka Drnovška. Nato se je spominjal umrlih članov Franca Prodnika, Mih« Jereba in Slavka Jermana. Zborovalci so poslušali njegove besede stoje ter zaklicali pokojnim »Sla-vak Predsednik Anton Stergar je nato podal zanimivo poročilo o gospodarskem stanju v kamniškem okraju ter o delu združenja. Med drugim je izvajal: Odkar zborujemo v svoji lastni narodni državi, še nismo zborovali v tako čudnih razmerah. Čeprav smo nevtralna država, živimo prav za prav v vojnem stanju, kar se vidi tudi v raznih vladnih odredbah: kakor v omejitvi izvoza, deviznih omejitvah, predpisih o cenah itd. S tem je trgovsko udejstvovanje zelo skrčeno in omejeno. Navzlic temu pa le vlada neka navidezna konjunktura, ki pa se ne more razviti zaradi naše drž. gospodarske politike, ki je ne-smotrena ter v popolnem nasprotju z načeli, ki veljajo za zasebno gospodarstvo. Najbolj pa se mora obžalovati to, da se ne upoštevajo trezni predlogi gospodarskih krogov. V našem okraju bi mogli biti trgovci s preteklim letom vsaj deloma zadovoljni, ker so se glavni proizvodi našega okraja (les, kao-lin, apno, kamenje) dobro prodajali. Tako je bilo tega blaga naloženo na postajah Kamnik in Domžale 1. 1939. . . . 1662 vagonov, 1. 1938. . . . 1050 vagonov, 1. 1937. ... 940 vagonov. Tovorni železniški promet se je torej dvignil za približno 80% tein pa se je tudi povečal čisti dobiček državnih železnic. Zato smo pričakovali, da se bo tudi proga zboljšala. Za vzdrževanje kamniške proge pa se je porabilo samo 100.000 din, kar je pač premalo z ozirom na čisti dobiček 10 milijonov din, ki jih ima železnica od kamniške proge. Že pa se govori, da bo železnica zvišala tarife. Zakaj? Ali zato, ker vodilni ljudje na vrhovih drž. ustanov ne znajo gospodariti ? To je pred dnevi dokazal inž. Va-skovič iz Beograda. Lesna trgovina ni kazala v začetku lanskega leta posebne živahnosti, ki pa bi jo posebno naš okraj zelo potreboval. Šele vojna je dvignila cene lesu. Komaj pa so se cene popravile, so se že tudi pojavili številni šuš-marji, ki ne škodujejo samo lesnemu trgovcu, temveč tudi kmetu. Zaradi šušmarstva v lesni trgovini j? bilo prijavljenih 17 oseb, dočim je bilo lesnih trgovin prijavljeno samo 3. To jasno dokazuje, da se šušmarjem izplača kupčevati brez obrtnega lista. Zato upravičeno zahtevamo, da obrtna oblast z vso strogostjo nastopi proti tem šuš-marjem. Slabo stanje živinoreje. Oživljenje na lesnem trgu se je pokazalo tudi v trgovinah. Mnogo večji promet pa bi dosegli trgovci, če bi mogel kmet bolje vnovčiti tudi svojo živino. Naš okraj je glede živinske kupčije zelo na slabem. Dočim se proda v drugih okrajih po 25 vagonov živine na leto, se pri nas proda največ 5 do 6 vagonov. Zaradi pomanjkanja krme nimamo pitane živine. Zadruge, ki se vtikajo v vse mogoče kupčije, se za dvig živinoreje prav nič ne brigajo. Z veseljem pa seveda prodajajo živino, kadar se jim obeta zagotovljen dobiček. Če pa morejo kmetje vzrediti novo živino, to jih že ne zanima več! Pri nas nimamo niti d nvolj živine niti dovolj žita. Bajtar pridela toliko žita, da ga ima do božiča, večji kmet ga ima do pusta Potem pa morata kupovati vse: pšenico in še v večji meri koru zo. Umetna gnojila bi silno dvignila donosnost naše zemlje. Kje pa naj vzame kmet denar za umetna gnojila! Tako izvažamo umetno gnojilo v velikanskih količinah v tujino, naši kmetovalci pa so brez umetnih gnojil. V 1. 1938. smo iz vozili 3895 vagonov umetnih gnojil in dobili zanje 43,200.000 din Kako malo se porabi pri nas umetnih gnojil, kažejo te številke Umetnih gnojil so porabili v le tu 1935./36. na ha: na Nizozemskem . • 106 6 kg v Nemčiji .... ?2-0 kg na Madžarskem . • 17 kg v Jugoslaviji . . • 0‘25 kg Pa še ni zadosti vsega zla, ker sedaj pride še nesrečni Prizad s svojo nesrečno politiko cen. Koruzo, ki jo najbolj kupujemo za prehrano v hribovitih krajih, je Prizad nagnal na 200 din. Ali ima Prizad res samo to nalogo, da ščiti ravninske agrarne bogataše in tuje prekupčevalce? Zakaj moramo mi Slovenci plačevati tako mastne zaslužke tujim tipom s krivim nosom? Industrija, ki je v našem kraju precej razvita, je tudi zelo prizadeta zaradi vojne. Tako je morala tovarna Titan na zimo odpustiti tretjino delavstva, kor so ji zmanjkale surovine. Nismo pa slišali, da bi morale tudi na jugu ustaviti obratovanje tovarne zaradi pomanjkanja surovin. Zakaj ta dvojna mera? Zakaj se v Sloveniji ne dobi zadosti deviz? Vsepovsod naletimo v našem gospodarstvu na tuje temne tipe, ki imajo neviden, zato pa tem močnejši vpliv. »Zasluga« teh tujih tipov je, da so morali naši delavci in kmetje preživeti božične praznike in vso dolgo zimo v tc- Nizozemske oblasti so aretirale | S3 je nabralo v ta namen 2200 din več znanih voditeljev nizozemske slovon^ki tmovei n« c« narodno socialistične stranke. vsi siovensKi trgovci pa so daio- V Bruslju in Anversu je 65.000 va 11 100.000 din. Nemcev, katerih dohodki se niso Kot uspeh moremo zaznamovati, mogli ugotoviti. Belgija je zato da so bile uvedene legitimacije m ostrila V° JCl m0Čn0 ^‘ nakupovalce in tudi za sejmarje. Turške oblasti so sklenile izgnati I ^ vseh za trgovca važnih vpraša-večje število tujcev. Posebno po- njih pa je redno poročal »Trgovski zornost bodo posvetile turške obla- I list«, na katerega se naj zato na-sti tujcem, ki so pnsh v državo kot roei v k tr(JOVpH trgovci, igralci in turisti. Prepoved dajanja dopustov je »lediIo je blagajniško poročilo, na Nizozemskem preklicana. V tem Dohodki so znašali 47.444 din, po-vidijo znatno olajšanje situacije. leg tega pa se je ustanovil gradbeni fond v višini 10.000 din. Gotovina združenja znaša 20.725 din, ki je večinoma naložena v kamni-[ški mestni hranilnici. Soglasno je bilo sprejeto jioro-I čilo nadzorstva, ki ga je podal g. Etbin Jerman iz Smarce in ki j je predlagal absolutorij upravi. Tajnik Klemenčič je nato poro-I čal o proračunu, ki izkazuje 33.800 mi, ker ni bilo petroleja. In vse j dinarjev izdatkov ter 10.000 din to zaradi kartela, ki je v rokah dohodkov. Primanjkljaj se bo kril tujcev. Še danes vso molči na tež- s člansko doklado, ke obtožbo g. Golla iz Maribora. Na predlog g. Ignaca Tomca iz Tudi molk je priznanje! I Moravč se sklene po krajši debati, Davčna reforma katere so se udeležili gg. Viktor uavena reiorma Engelman, Ignac Tomc, predsed- e prinesla mnoge novosti, ki ma- „ik Stergar in g. Mulej, da se lih trgovcev sicer ne zadevajo, vstavi v ta namen nova postavka tem bolj pa velike trgovce in in- v proračunu v višini 6000 din dustrijo. Posebno nezadovoljstvo v imenu Zbornice za TOI sta pa povzročajo vedno bolj kompli- nato pozdravila zborovanje zbor. cirani davčni predpisi. Ali hoče I svetnik g. Josip Senica ter konzu-finančna oblast, da se še gospodar- ient Žagar. Slednji je tudi podal ski ljudje zavijemo v tako zaple- Iobširno in tehtno poročilo o de-ten sistem kakor je naš davčni? Ilovanju Zbornice ter o najvažnej-Pri vsej tej kompliciranosti pa so I §jb gospodarskih vprašanjih. Nje-predpisane drakonične kazni za I govo poročilo so sprejeli zboro-tudi najmanjšo kršitev teh težko I valci z glasnim odobravanjem, razumljivih predpisov, ki imajo I Predsednik Stergar se je zahvalil poleg tega še to slabo stran, da sil-1 konzulentu Žagarju za njegovo po-no povečujejo režijo. Radovedni j ročilo ter ga prosil, da sporoči smo le, da če bo finančni minister, I Zbornici in zlasti tajniku dr. Plessu ki je sedaj Hrvat, v resnici po vsej zahvalo združenja za pomoč, ki jo državi enako odločno izvajal novo je izkazovala zbornica združenju davčno reformo. Bila bi to za nas I v imenu Zveze trg. združenj je edina uteha, če bi videli, da tudi nato pozdravil zbor tajnik dr. Pu-drugod enako plačujejo davke ko I stišek. Tudi njegovo poročilo je v Sloveniji. | bilo sprejeto z glasnim odobrava- njem, predsednik Stergar pa se je v .zahvalil Zvezi in zlasti predsed- Spregovoriti moram še o kros- niku Slanetu Vidmariu za njeg0_ njarstvu m šusmarstvu. Danes je vo požrtvovalno delo v korist tako, da moreš kupiti od krošnjar- trgovstva ja vse, od vžigalnika pa do mana- Soglasno odobri nato oWni zbor fakturnega blaga, za nameček pa pred](>g g Engelmana, da se zno-tudi vtihotapljeno blago. Pa tudi va doloCi 10000 din za gradbeni izveš lahko mnogo od krošnjarjev. fond# Se raje pa krošnjarji prisluškujejo. Predsedmk Stergar se je nato Posebno blizu železniških postaj I zabva]jj ia požrtvovalno delo Čla-krošnjarji silno najienjajo ušesa, j nov davčnega odbora: gg. Senici, Vse bi radi slišali. Zakaj? Danes I Blatniku in Engelmanu, se govori večinoma o vojni, o vpo- Sledila je še krajša debata o ne-klicili, o razpoloženju ljudi. To vse katerih drugih vprašanjih, nakar silno zanima krošnjarje. Ali ne bi Le predsednik Stergar zaključil bilo dobro, da bi se tudi orožniki I ob£ni zbor, ki je znova dokazal, malti' zanimali za to, zakaj kroš-1 da krepko deluje kamniško zdru-njarji tako zelo napenjajo ušesa? I zenje v korist trgovstva in našega Ali ne bi bilo dobro, če bi dobro 1 gospodarstva, pogledali na krošnjarje, ker naj- 1 X .. 1 .. ninA vrcia Jauki i 'M VO V III ll brže le niso vsi doma iz rcvnih Novi kontingenti v trgovini dalmatinskih krajev! I ° Zaključujem svoje i>oročilo z že ljo, da bi bili poslovni uspehi na- V novi jugoslovansko-inadžarski ših tovarišev v prihodnjem letu I trgovinski pogodbi so zvišane ne-boljši. Upam tudi, da bomo tudi t katere postavke. Tako so za naš prihodnje leto zborovali še kot I izvoz v Madžarsko določeni na-nevtralei. (Glasno odobravanje.) j slednji kontingenti: zai oglje 12 t i- Isoč ton, za tesan les 16.00 ton, za Ostala poročila. I žagan les iglastega drevja 60.000 Iz nato podanega tajniškega po- ton, za žagan les listnatega drevja ročila g. Klemenčiča posnemamo 3000 ton, za drva 30.000 ton, ze-naslednje podrobnosti. Združenje lezniške prage (bukove) ^200.000 je štelo ob koncu 1. 1939. 362 čla- pragov, kalcijev karbid 800 ton, nov, za 8 manj ko pred enim le- metilni alkohol 120 ton, kalcijev tom. Pomočnikov je bilo 41, po- acetat 100I ton, tnklorov etilen 150 močnic 61, 27 vajencev in 19 va-|ton, lignit 12 tisoč ton, cink 2000 jenk. Izdanih je bilo 115 poslov- ton, cinkov koncentrat 1000 ton, nih knjižic, učnih pogodb pa je bi- surovo konopljo 1500 ton eks-lo sklenjenih 37. Tajniško poroči- trakte za strojenje kož 1.200 ton, lo navaja razne uredbe in naredbe, zelezno rudo 220.000 ton, železne ki so bile izdane v preteklem le- j palice 60.000 ton, sveže morske tu. V protidraginjskem odboru za- ribe 20 ton, kontingent za naso-stopa uspešno trgovce g. Franc ljeno morsko ribo 200 ton, ribe v Kimcswenger, njegov namestnik I olju 50 ton. ^ pa je g. Ivan Kovač. I Pogodba vsebuje prvič tudi Tajniško poročilo omenja tudi I uvozne kontingente za Jugoslavijo, obširneje krošnjarsko nadlogo in lin sicer: za koks 25.000 ton, črni boj trgovskih organizacij proti te-1 premog 10.000 ton, briket iz pre-nm zlu. Imoga 10.000 ton, surovo železo Zveza trg. združenj je lani skle- [5000 ton, razne predmete iz železa nila, da priredi večjo akcijo v j (profili, tračnice itd.) lo.OOO ton. korist obmejnega šolstva. Čeprav I Od naših izvoznih predmetov so trgovstvo itak podpira razne do-1 popolnoma nove postavke za lig-brodelne in druge ustanove, za kar I nit, klorne derivate, za železno pa trgovstvo še ni doživelo nobe- I žlindro ter za ekstrakte za strojenega pravega priznanja, se je tu-1 nje kož. Zelo so povečani kontin-di pozivu Zveze odzvalo v čim več- Igenti za iglasti les ter za vse vr-ji meri. V kamniškem združenju I sle rib. Združenje trgovcev v Škofji Loki ima IV. redno letno skupščino v četrtek dne 25. aprila 1040. ob S. mi zjutraj v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Dnevni red: 1. Volitev 2 overovateljev zapisnika. 2. Nagovor predsednika. ‘1. Računski zaključek za 1.1939. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Proračun za leto 1940. . 0. Izglasovanje širšega predloga o porabi društvenega denarja za varnejšo in bolj plodonosno nalo žitev imovine. 7. Volitve: a) predsednika in podpredsednika, b) 7 članov in 4 namestnikov uprave, e) treh elanov in treh namestnikov nadzornega odbora, e) treh elanov častnega odbora, d) treh delegatov in treh namestnikov za skupščine Zveze trg. združenj, e) načelnika in podnačelnika ter 4 članov v lesni odsek. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Za pravnoveljavno sklepanje in razpravljanje skupščine je potrebno po čl. 16. pravilnika, da je prisotna vsaj tretjina članov. Ce ne pride na skupščino zadostno število članov, bo skupščina eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom in ki je sklepčna ne glede na Število prisotnih članov. Samostojni predlogi se morajo vložiti pismeno pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino. Udeležba obvezna! V Škofji Loki dne 1. aprila 1940. Predsednik: Žebrc Franc s. r. Deiarstvo Občni zbor za srez Logatec V nedeljo dne 7. aprila je bila v Cerknici v prostorih hotela Žumer 21. redna letna skupščina Združenja Irgovcev za srez Ix>gatec. Skupščino je otvoril. ob 14. predsednik Stanko Lenarčič, konstati-ral njeno sklepčnost ter pozdravil vse navzocW. zlasti pa zastopnika Zbornice za TOL predsednika njenega trgovinskega odseka Albina Smrkolja ter zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dr. Pustiška. Spominjal se je nato umrlih članov A. Trohe, Fr. Prcmrova in M. Ponudc. Njih spomin so zborovalci pietetno počastili. Na predlog Člana nadzornega odbora A. Tomca, ki je zapisnik o zadnji skupščini pregledal, se je ta brez čitanja soglasno odobril. Predsednik Stanko Lenarčič Posojilnica v Mariboru, ki obstoji že nad 58 let, je eden najmočnejših in najsolidnejših denarnih zavodov v severni Sloveniji, kar je pokazal tudi občni zbor, ki je bil te dni. Kljub težkim časom, ki jih sedaj preživlja veš svet, je zavod tudi v preteklem letu napredoval. Vloge so naravno nekoliko nazadovale in so znašale konec leta skoraj 49 milijonov dinarjev, nazadovala pa so seveda tudi posojila, ki so znašala okroglo 43 'A milijonov. Rezervni skladi so v teku lanskega leta narasli za skoraj četrt milijona in so dosegli za malenkost manj kot 12 milijonov dinarjev. Cisti dobiček zadruge je bil znatno manjši kot prejšnja leta, ker je bilo treba odpisati pri kmečkih posojilih in drugih postavkah približno 850.000 dinarjev. Posojilnica je lastnica lepega Narodnega doma, potem je predlanskim kupila večji del bivše Unionske pivovarne v centrumu mesta in je zgradila v Cvetlični ulici tronadstropno stanovanjsko hišo. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. t- m. navaja naslednje spremembe (vse v milijonih din): Kovinska podloga se je zvišala za 5-6 na 2056‘7. za,66Tnaie982-9PO‘1,',gC S° naiaSlG Vsota kovane«»a .1. zmanjšala za 41? se -'u Posojila so se povečala “za m o na 1782-9. 159 Razna aktiva so padla za 3 7 2136-5. Boni narodne obrambe so narasli za 41-0 na 2909-0. Obtok bankovcev se je povečal za 3F6 na 10.4261. Obveze na pokaz so se dvignile za 34'0 na 1922-2. i Razna pasiva so narasla za 161 Pa 369-1. je nato podal naslednje svoje predsedniško poročilo: Svoje lansko poročilo sem zaključil z žel jo, da bi bilo novo leto za naš trgovski stan plodonosnej-še in ugodnejše. Danes moram žal ugotoviti, da se je položaj trgovstva močno poslabšal. Smatram za potrebno, da pojasnim nekatere akcije združenja, ki so posebno važne za delo trgovstva. Znano vam je, da naši trgovski nameščenci niso imeli urejenih svojih plač. Sami trgovci smo želeli, da se to vprašanje uredi in tudi predlagali predloge, ki so bili sprejemljivi tako za trgovce ko za pomočnike. Zal pa ni banska uprava teh predlogov upoštevala in so sedaj začetne plače trgovskih pomočnikov določene tako visoko, da jih večina trgovcev ne zmore. Znano nam je, da je zato tudi že bilo večjemu številu pomočnikov odpovedano. Dela se sedaj na tem, da se na-redba spremeni. Akcija trgovstva, da bodo tudi trgovski pomočniki pokojninsko zavarovani se je sedaj uresničila. To pomeni sicer za trgovce nove izdatke, vendar pa ima to tudi dobre strani za trgovce. Novela davčnega zakona, ki je stopila 1. januarja v veljavo, bo prizadela večinoma le trgovce z velikimi obrati. Po novem zakonu bi sodelovali pri odmeri pri-dobnine za trgovce iz vsake občine zaupniki iz dotične občine. Ker bi bilo to v škodo ehakomer-ni obdačitvi v vsem srezu, je predlagala Zbornica, da se dosedanji način odmerjanja pridobni-ne ne spremeni. Zaradi poslabšanih prometnih razmer na postaji Rakek je napravilo združenje predstavko na Zbornico in na Zvezo, ki sta obe v tej zadevi intervenirali na pristojnem mestu. Najbolj pereče vprašanje pretekle zime je bilo pomanjkanje petroleja. Vse akcije za preskrbo domačega trga s tekočimi gorivi so bile zaman, ker obvlada kartel popolnoma trg. Naš okraj je bil posebno prizadet, ker smo dobili le eno šestino običajne potrošnje petroleja. Z obširno spomenico je združenje opozorilo bansko upravo na to pomanjkanje. K sreči je pri nas elektrifikacija že precej izvedena. Uredba o maksimalnih cenah petroleja je detajliste zelo udarila, ker so morali prodajati petrolej v čisto izgubo. Mnogo razburjenja je tudi povzročilo namerno zvišanje cen sladkorja po prodajni sladkorni centrali. Složno in enotno je trgovstvo v vsgj državi nastopilo proti temu nameravanemu zvišanju ter tudi doseglo popoln uspeh. Mnogo slvari je še, o katerih bi bilo treba spregovoriti. O teh pa bo govorilo tajniško poročilo. Eno razveseljivo okoliščino pa moram omeniti. Lansko leto smo večkrat na Skupno krilje se je zmanjšalo ba 26 64%, samo zlalo pa na 26-34 °dstotkov. Obrestna mera ,je ostala neiz-premenjena. * slcdnii^m je izdal na- slednji odlok: Prepovedano ie vsako objavljanj« tečajev tSjihMlut in deviz razen onih, ki jih objavljajo tečajnice naših borz. doživeli, da so trgovci iz lastne iniciative naprosili upravo, da jih naroči na »Trgovski list«. To dokazuje, da »Trgovski list« tako vsebinsko ko tudi glede načina pisave ustreza podeželskemu trgovstvu. Dejansko prinaša tudi list vse, kar mora vedeti trgovec. Zato ni izdan en dinar na teden za »Trgovski list« zastonj. Pozivam vse trgovce, ki še niso naročniki »Trgovskega lista«, da to postanejo. Kakor vsa prejšnja leta je tudi lani združenje v najlepši harmoniji sodelovalo tako z Zbornico za TOI kakor tudi z Zvezo trg. združenj. Želim, da bi se to sodelovanje še poglobilo. Ko zaključujem svoja izvajanja, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali pri našem delu. Casi so težki in bodo najbrže še težji. Ne smemo pa obupati, temveč nas morajo tudi eventualni neuspehi vzpodbuditi, da bomo še bolj strnili svoje vrste v obrambo svojih pravic. Vedno in povsod moramo pokazati, da smo obmejni trgovci tisti, ki smo pripravljeni dati državi vse, kar potrebuje v svojo obrambo. Prepričani pa smo, da nam bo tudi država dala to, kar potrebujemo zn svoj obstoj, kajlj močan trgov ski slan je tudi v korist naše na--rodne celote. (Odobravanje.) Sledilo je tajniško poročilo Marice Kotnik. V začetku lanskega leta se je obljubljala precejšnja poživitev gospodarskega življenja. Prebivalstvo, ki se v glavnem bavi z živinorejo ter lesom, je dobro vnov-čevalo živino in tudi lesna trgovina se je razvijala dobro, da so tudi vozniki dosti zaslužili. Trgovec je mogel upati, da se bo vendarle izmotal iz gospodarske krize. Z izbruhom vojne pa se je vse to spremenilo. Cena živini in lesu se je sicer dvignila, a dvignile so se tudi vse druge cene. Poleg tega pa je zavelo raznega blaga primanjkovati. Tudi krediti so se ustavili, pri potrošnikih pa se je pojavilo nezaupanje do trgovcev, češ da skrivajo blago, da samo-lastno zvišujejo cene in podobno. Položaj trgovca se je s tem znatno poslabšal. Delo tajništva je bilo intenzivno. Kljub večkratnim opominom je še vedno več nameščencev brez poslovnih legitimacij. Vseh članov je bilo 258, vajencev in vajenk 33, pomočnikov 71 in pomočnic 41. Trgovin z mešanim blagom je bilo 130. Obrtno trgovske nadaljevalne šole v Cerknici, Logatcu, Zireh ter na Rakeku je obiskovalo 13 učencev. Uspeh je bil dober. Manjka dobra učna knjiga, ki bi seznanjala učence s trgovino, obrtjo in industrijo doma in po svetu. S pomočjo združenja oz. Zbornice je bil na Rakeku tečaj za nemški in italijanski jezik. Združenje se je pridružilo akciji Zveze in Zbornice proti »nput-nirant«. Združenje je tudi zbralo številne konkretne dokaze nelegalnega trgovanja. zorilo finančno kontrolo in orožniške postaje. Tudi z lesom se je na debelo šušmarilo. Enako z živino. Vsak primer se je ovadil, a pravega uspeha ni bilo. Upati je, da se bo stanje z uvedbo legitimacij za nakupovalec nekoliko zboljšalo. Več prijav je tudi bilo zaradi razpečevanja čokolade, piškotov in bonbonov z raznimi srečolovi po gostilnah. Gostilničarji naj to opuste, ker bodo sicer začeli trgovci prodajati vino v zaprtih steklenicah. Načrt pravilnika o krošnjarstvu je združenje v celoti odklonilo. V našem kot obmejnem srezu je krošnjarje nje prepovedano, zlasti pa z manufakturnim blagom. Zato prijavite vsakega krošnjarja! Tudi preblage kazni so krive, da se krošnjarstvo ni nehalo. Čeprav so bili nekateri krošnjarji kaznovani že drugič, je znašala globa le 50 din. Poštna direkcija nam je na našo intervencijo odgovorila, da je v novem proračunu predvidena zamenjava slabih žic telefonskega voda Ljubljana—Rakek. Mnogo pritožb smo prejeli zaradi nelojalne konkurence. Prizadetim smo poslali pismene opomine, nakar teh pritožb ni bilo več. Najvefjo nelojalno konkurenco pa uganjajo konsumi in nabav-ljalne zadruge! (Tako je!) Na prošnjo združenja je bil znova uveden vlak št. 633. Protestirali smo proti dobavi debele nezmlete soli ter zaradi ukinjenja prodaje živinske soli po maloprodajalcih. Sploh je treba poudariti, da je zaslužek pri soli premajhen. V izvozni trgovini je nastal zastoj zaradi pomanjkanja vagonov. Po intervenciji zbornice je bila kasneje dostava vagonov hitrejša. Akciji za obdaritev otrok obmejnih šol so se odzvali trgovci v Planini in Rakeku. O vseh važnejših vprašanjih je poročal »Trgovski list«, ki je tudi z energijo branil interese trgovstva. Za mnoge uspehe se moramo zahvaliti samo »Trgovskemu listu«. Zato pa je tudi potrebno, da so vsi trgovci naročeni vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«! Pri vsem delu je bila združenju v veliko oporo pomoč, ki jo je dobivalo od Zbornice za TOI ter od Zveze trg. združenj. Bodi obema izrečena naša najlepša zahvala. Hvala pa tudi vsemu Članstvu za aktivno sodelovanje. Po tajniškem poročilu se je oglasil k besedi zastopnik Zbornice za TOI in predsednik njenega trgovinskega odseka zbornični svetnik Šušmarilo se je z vsem mogočim blagom in večinoma z vtihotapljenim. Združenje je na to opo- Zahvalil se je za pozdrav pred-sedništva ter sporočil pozdrave Zbornice. Med drugim je izvajal: Zbornica budno zasleduje vse pojave v trgovini in gospodarstvu. Tudi v bodoče, bo podpirala vsa stremljenja, ki so v korist trgovstvu in splošnosti. V težkih Časih živimo. Vojna vihra divja in ves svet je ena sama velika tovarna orožja, v kateri se izdeluje orožje za uničenje vsega, kar je zgradila človeška volja za napredkom. Vsak trgovec, vsak gospodarski človek gleda s skrbjo za bodočnost, kako si bo ohranil to, kar si je s trudom pridobil. Kar danes prodamo, ne moremo jutri več kupiti. Trgovec se danes bori, da ohrani substanco, ki jo je imel v svoji trgovini. Naša trgovina je še mlada in komaj smo se v trgovini nekoliko osamosvojili. Vendar pa se je naš trgovec vedno zavedal svoje dolžnosti do države in za narodno stvar je vedno pripravljen tudi n.i največje žrtve. Zato pa tudi trgovec ni zaslužil, da se izdajajo proti njemu tako drakonifne kazni, kakor se je to zgodilo v skoraj vseh v zadnjem času izdanih uredbah. G. Smrkolj je nato govoril o novi davčni reformi ter o obsežnih akcijah Zbornice, da doseže omiljenje njenih določb. Nadalje je govoril o kontroli cen, o vedno večjih poslih Prizada, o uputnicah. o delu zadrug in o drugih važnih gospodarskih vprašanjih. Glasno odobravanje je sledilo njegovim besedam. Sledilo je blagajniško poročilo. Računski zaključek izkazuje din 31.342. dohodkov ter din 30.237 izdatkov. Proračun za leto 1940. pr jdeva 24.700 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. V imenu nadzorstva je podrobno poročal g. Ivan Levstek ter predlagal razrešnico upravi in blagajniku Vsa poročila so bila nato spre Za lesni odsek je poročal gosp. Gabrenja. Omenjal je razne tež-koče, ko pomanjkanje vagonov, nove izvozne carine. Podal je tudi pregled o stanju na lesnem trgu. Sklene se, da se članska doklada pobira na podlagi davčne odmere pridobnine in z ozirom na velikost obrata. Nadalje so bili sprejeti naslednji sklepi; Predlagalo se bo, da so trgovine v ponedeljkih po velikih praznikih (božič, velika noč, binkošti) na deželi zaprte. Kondorji in novoletna darila se tudi letos ne bodo delila. Glede »uput-nic« se združenje priključi akciji ljubljanskega združenja. Ko so bila pojasnjena še nekatera vprašanja, se je oglasil k besedi tajnik dr. Pustišek, ki je pozdravil skupščino v imenu Zveze ter njenega predsednika Staneta Vidmarja. Njegovo zanimivo poročilo o delu Zveze in njenih akcijah v vseh najvažnejših vprašanjih so poslušali zborovalci z vidnim zanimanjem in največjo pozornostjo. Podrobneje je poročal tudi o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike ter omenil, da je zaradi te zadeve obiskala večja deputacija trgovcev gosp. bana ter mu pri tej priliki poro-črla o krošnjarski nadlogi. Upati je, da bo naredba o minimalnih plačah trg. pomočnikov spremenjena v smislu zahtev trgovstva. Zelo dobro je uspela akcija Zveze v korist učencev obmejnih šol. Razvila se je živahna debata o delu nabavljalnih in konsumnih zadrug, krošnjarstva, nelojalne konkurence, namizne soli. Debate so se udeležili gg. Potočnik, Smrkolj, Lenarčič in Urbas. Ko je še občni zbor sklenil, da bo prihodnji občni zbor v Novi vasi na Blokah, je predsednik Lenarčič zaključil v vsakem pogledu uspelo letno skupščino. jeta soglasno, ravno tako tudi razrešnica odboru in proračun. Naroiajte »Trgovski liste! Doma in po svetu Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je sprejel bolgarske novinarje, ki so prišli na beograjski velesejem. Pri tej priliki jim je dal tudi krajšo, a pomembno izjavo, ki jo objavljajo ne samo bolgarski, temveč tudi francoski listi na uvpdnem mestu. V izjavi je zlasti naglasil, da si morajo slovanski narodi medsebojno pomagati in da morajo imeti pred očmi usodo drugih slovanskih narodov, ki se niso znali sporazumeti. Vprašanje občinskih volitev ni več aktualno. Odpor proti tem volitvam je postal premočen. Predvsem je nastal ta odpor, ker so pomenile občinske volitve odložitev skupščinskih volitev. Te pa so vendarle važnejše. Zelo velik pa je tudi bil odpor proti javnemu glasovanju, ki bi se pri občinskih volitvah ohranilo. Končno pa je tudi zunanja situacija pripomogla, da je vprašanje občinskih volitev postalo neaktualno. Pravosodni minister dr. Danske, Nemčije, Japonske, Nizozemske, Norveške in Sovjetske Rusije- ... * Japonski zunanji minister je izjavil, da ne bi mogla Japonska priznati nobene spremembe v Nizozemski Indiji. Ce bi bila Nizozemska potegnjena v vojno, potem ne bi mogla Japonska dopustiti, da bi zavezniki vzeli Nizozemsko Indijo pod svojo zaščito. Izjava japonskega zunanjega ministra je silno razburila ameriško javno mnenje, ki naglasa, da ne bi mogle Združene države Sev. Amerike dopustiti, da bi prišla Nizozemska Indija pod japonski vpliv. Angleška admiraliteta poroča, da je podmornica »Thistle« že toliko časa zakasnila, da se mora smatrati kot izgubljena. S tem so An* gleži izgubili svojo peto podmornico. Ob izbruhu vojne so imeli 57 podmornic. Nemci so izgubili od 71 podmornic, kolikor so jih imeli v začetku vojne, po poročilu angleške admiralitete že okoli 60. Sovjetski veleposlanik v Berlinu Škvarčev se je po enomesečni odsotnosti zopet vrnil v Berlin. O velikanski povodnji poročajo iz Buenos Airesa, nad katerim divjajo silne nevihte. Listi poročajo, da je samo v okolici Buenos Airesa okoli 100.000 ljudi brez strehe. Električna centrala v mestu ne obratuje več. število mrtvih neprestano narašča. Pritava uvoza blaga iz deviznih Devizna direkcija pri Narodni banki je izdala naslednjo okrožnico: Da bi uvozni odbor pri Narodni Lazar I banki mogel razdeliti kontingente Markovič je prišel v Budapešto, za nabavo osnovnih surovin iz ino-kjer bo predaval o mednarodnem Uemstva za posamezna četrtletja, je pravu in politiki. Pri prihodu v I potrebn0t da zainteresirani uvoz- Budapešto ga je pozdravil na kolodvora madžarski pravosodni mi- I nister. Dr. Markovič je obiskal v | Budimpešti predsednika vlade in | zunanjega ministra. Nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren je priredil slavnostno I kosilo, katerega so se med drugim niki prijavijo količine blaga, katero nameravajo nabaviti v deviznih državah za svoje redne potrebe do konca tekočega leta. Na podlagi teh podatkov in v mejah razpoložljivih sredstev bo odbor udeležili: podpredsednik vlade ^dovoljeval potrebna dovoljenja za Maček, fin. min. dr. šutej, mm. ' j dr. Konstantinovič, italijanski, ma- I uvoz sui ovi . džarski, švicarski, bolgarski in slo-1 Prijave je treba predložiti samo vaški poslanik, šef kabineta pred- za naslednje vrste blaga: sednika vlade dr. Odič ter nemški Surov bombaž, bombažna predi-gen. konzul Neuchausen. v2? v0|n;l, volnena prediva, lan, Ministrski svet je predpisal uredbo z zakonsko močjo o bivanju in j gibanju tujcev v naši državi. Tuji državljani se morajo v 12 urah, najkasneje pa v 36 urah po prihodu v državo osebno javiti pristojni oblasti in ji predložiti vse svoje | lanena prediva, juta, julina prediva, kavčuk, avtomobilske pnevmatike, krpe, ekstrakti za strojenje kož, fosfati, solitri, sodni nitrat, loj, kopra, kokosovo olje, ribje dokumente. Tuji državljani smejo 1 olje, kositer, bela pločevina, surov stanovati samo v krajih, za katere uikeli proizvodi iz niklja, kakaov 11K,!£ofa^°’:0pSl£... )e j—. kakavovo ",-slo, rova dala uprava mesta Beograda tako 1 kava, surova plutovina, sisalmam- astre ukrepe proti tujcem, ker so težke kože, antracit, koks, tež- W11 ti. £,av*l.i lca katranska olja, mazilila olja, mantmh vesti. Nekateri so bili celol tako predrzni, da so iz avtomobi-1 parafin, umetne barve, oljnata se-lov metali med ljudi letake z lažnivimi vestmi. Drugi so metali. v . . takšne letake med kinematograf- Trgovcem, ki UVazajO VOl- skimi predstavami, ko je bila <*vo- ftoninp iimzpmstva rana zatemnjena. Priporočati je, neite tkanine IZ inozemstva na vogalu Slovenske in Grajske ulice. V tej dvonadstropni, pred desetimi leti popolnoma prenovljeni stavbi je nameščena velika kavarna »Astoriac, ki ima tudi sosedno parcelo z lepim kavarniškim vrtom. Cenilna vrednost je bila 2,125.630, vzklicna cena pa 1,062.815 dinarjev. Poslopje in vrt je '/.dražil lastnik mariborske tvrdke >Wekac g. Karl Wessiak za 2,500.000 dinarjev. Poleg njega je bil največji interesent lastnik hotela »Milinova« v Zagrebu g. Josip Petan. Na zadevi je najbolj inte-resirana Posojilnica (Narodni dom) kot glavna upnica. Proti temu nakupu pa se je pojavil velik odpor v mariborskih krogih. Z zadevo se bo bavila še komisija za odobritev prenosa nepremičnin, ki najbrže nakupa ne bo odobrila. Kavarna pa ostane še nadalje, ker gre le za spremembo posesti nepremič- Zunanja trgovina Gospodarski svet Balkanske zveze je sklican za 27. maj v Dubrovnik. Trgovinska pogajanja z Grčijo so končana. Vendar pa ni bil do- II 2?. IV. dl' fi. V. 1940. XVII. SALON AVTOMOBILOV; »S°rl»* In n|ih uporaba« • Kmetijski tirali • Visa »Palat|a In naipadlnjstvo« - Turizem - M tratna! ratna dala N« železnicah od 32. IV. do U. V. brezplačeaj povratok, nu Jadranskih parnikih višji razen# za orno nižjega. mena, laneno in ricinusovo olje, surova nafta, bencin, petrolej, platina, staro železo. Da bi mogel uvozni odbor pred-1nin videli stvarno potrebo domačih uvoznikov za posamezne predmete iu vsako četrtletje, je potrebno, da zainteresirane domače firme v prijavah navedejo posebej svoje potrebe za drugo, tretje in četrto letošnje tromesečje. Zato morajo uvozniki za vsak navedeni predmet predložiti prijavo deviznemu ravnateljstvu pri Narodni banki na posebnem obrazcu z razdelitvijo nameravanega uvoza v času od 1. aprila do 30. junija, od 1. julija do 30. septembra in od 1. oktobra do 31. decembra. Potrebni obrazci za prijave se dobe pri vseh Tretji spomladanski vzorčni ve-podružnicah Narodne banke in po-1 lesejem in razstava avtomobilov v oblasčenih denarnih zavodih. Pri-1 Beogradu trajata se osuje ne bodo upoštevale ob panih gospodarskih panog in raz-razdelitvi kontingentov za uvoz stavljenih novosti, temveč tudi po blaga v posameznih tromesečjih. Številu obiskovalcev pomeni sedanji velesejem velikanski napredek. sežen popoln sporazum. Klirinški, plačilni sistem se zato ukine. 20. t. m. stopi zopet v veljavo plačilni sistem v svobodnih devizah. V Bukarešti je bila podpisan* f rancosko-romunska trgovinska pogodba, ki bo zlasti omogočila večji romunski izvoz lesa in žita v Francijo. Italijanske ladijske družbe v Mehiki so ustavile svojo službo in obvestile svoje zastopnike, da ne sprejemajo več ne blaga ne potnikov. da bi tudi ljudje sami pazili na §utnljive tujce in jih prijavljali oblastem. Ministrski svet je podpisal uredbo o sporazumu o končni ureditvi dvolastniških odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Sporazum o tem je bil dosežen že lani. Drž. monopolna uprava razglaša, Novih ..predpisov o davkih, carini itd. je toliko, da bi moral povprečen trgovec vsaj. za nekaj dni zapreti trgovino, da bi mogel vse te predpise in naredbe temeljito preštudirati. Danes sem prejel nekaj kosov da so popolnoma brez podlage ve- volnenega blaga iz inozemstva. Se sti. da se bo sol podražila. Zato rudi ni nobene potrebe, da bi si ljudje delali zaloge soli. Ivo Naglič, nestor slovenskih no vinarjev je umrl po daljšem bolehanju. Vse življenje je bil primer vedno delavnega in zvestega novinarja. Bodi mu ohranjen lep spomin! Ban dr. šubašič je odredil, da se na Hrvatskem kontrola cen razširi tudi na vse mesne izdelke, salo in svinjino v svežem stanju. Nadalje je maksimiral ceno za modro ga lico na 6 68 din franko vagon tvor-nica. Trgovci na drobno smejo vračunati pri prodaji do 100 kg tudi 50 par zaslužka. Izšli so prvi kolki banovine Hr-vatske po 10, 20, 50, 100 in 250 din. Kolki so dvojni, za sodnijo in za davkarijo. Na kolkih je hrvatskl grb. Kot ornamenti so uporabljeni posnetki iz starih hrvatskih spomenikov v Splitu V Beogradu se pripravlja ustanovitev Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Posvetovalni odbor za tekstilno industrijo se sestane danes v direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu. Na konferenci se bo zlasti razpravljalo o razdelitvi domače bombažne preje na posamezne tvomice. Velika tvornica celuloze v Bakru bo v kratkem začela obratovati. V Rim je prišla nemška vojna misija. Nemčija je začela delati remor-kerje, monitorje in rečne patruljne ladje, da poveča svojo donavsko mornarico. Romunija sporoča, da je sedaj nemotena plovba po Donavi popolnoma zagotovljena. Ni pa bil sklenjen med podonavskimi državami zaradi tega neki poseben pakt, pač pa je sodelovanje vseh podonav sklh držav zagotovljeno. Iz Amerike poročajo, da se je v zadnjem času intervcncionistično gibanje močno okrepilo. Govoru predsednika Roosevelta niso prisostvovali zastopniki Italije, veda je bilo to naročeno že v decembru kakor je to sploh navada v naši stroki. Začudil sem se pa, ko je carinarnica zaračunala po- mi leg običajne carine, ki je itak vi- KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z o. zav. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Saldo konte, štra-ce, (ournale, šolske zvezke, mape, o d I e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. soka in poleg prometnega davka, I Število obiskovalcev bo do konici je tudi zelo visok, še luksuzni ca gejma daleč prekosilo doseda- davek v višini f»26 din. Na earinar- nje spomladanske velesejme. Ze niči-so mi potem pojasnili, da jel do 4. dne trajanja velesejma je to nova naredba, ki je sicer že tri obiskalo velesejem toliko ljudi ko mesece v veljavi. Po tej naredbi h 1939. v vseh desetih dnevih lan-da morajo pri vsaki tkanini, hjIškega Sejma. tehta na kvadratni meter manj Tudi letog se opa?a veuk0 gte-kot 200 gr, zaračunati še luksuzni I vd(., obiskovalcev iz notranjosti davek. Tako se kar preko ikku I dr^ave posebno mnogo je prišlo /viin ,..irinn ■/» iv0%. Mi moramo. I kmetovalcev, ki se zanimajo za razstavljene kmetijske stroje. Izkazalo se je kot pravilno mnenje, da bo za kmetijski oddelek velesejma posebno veliko zanimanje Enako je močno zanimanje za salou avtomobilov. Kakor pri kme- zviša carina za 50%. Mi moramo, če hočemo imeti v sezoni dovolj blaga, naročati to že 3, 4 ali še več mesecev pred sezono. Medtem se pa kar enostavno zviša carinska postavka. Carinarnica sicer pravi, da je bilo to vse objavljeno, toda kdo ima čas, da bi vse to čital in I tijskili strojih, se tudi tu že skic premotrival. Še ni zadosti, da s0 | pajo kupčije. Zlasti je treba pod-zvišali ežio da so že pred leti vPe‘ |grjati, da so bile prve kupčije ljali prometni davek ki se zaračuna otl vrednosti blaga plus carine, sedaj so iznajdljivi uradniki iznašli še take finese. Za draginjo pa odgovarja seveda v prvi vrsti trgovec. Ce bi bile nam take mahinacije pravočasno znane, najbrže t« ... - *«. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, blaga ne bi niti naročili. Žk. |da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovan- Zanimiva dražba V sredo je bila pri okrajnem sodišču v Mariboru dražba nepre- mičnin v enem najprometnejših | cev do pokojnine je potrebno, da delov mesta, na Grajskem trgu, Uspeh III. spomladanskega beograitkega veleseima trajanja velesejma- To dokazuje, da vlada veliko zaupanje v beograjski velesejem, da se na njem< razstavljajo res dobri predmeti. Ta uspeh Je tem bolj pomemben* ker se običajno sklepajo posli šelo ob koncu velesejmov, ko so si kup-d že dobro ogledali vse razstav* ljene predmete. Hitro sklenjeno kupčije dokazujejo, da bodo dosegli letos razstavljald na beograjskem velesejma dobre knpčljsko uspehe. Dobave - licitacije Direkcija poste, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 8 avtoplaščev v pojačeni izdelavi, dobavnih v roku treh tednov, franko skladišče poštne avtogaraže v Ljubljani, Robbova ulica 15. — Pogoji po din 10'— v pisarni direkcije. »Škota za pripremne žandannd i vodje patrola dravskog žandar-merijskog puka« v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin za prehrano od 1. maja do 31. julija 1940. leta za naslednje blago: Pšenični zdrob I. vrste, pšenično moko Og, sladkor kristalni debeli, sladkor moka, makaroni drobni I. vrste, riž I. vrste, kava žgana I. vrste, cikorija Franck, kis špiritov 4%, kis vinski 4%, olje domače, koruzni zdrob, ajdova moka, bela, čaj ruski, slive bosanske, ješprenj domači, leča, ješprenj drobni za juho, žgani ječ-menček (sladna kava), fižol pre-peličar, polžki (šabljoti), krpice za juho, fldoline I. vrste, milo navadno za pranje, rozine I. vrste, soda, limone, sol, sol fina, sladka paprika, poper. — Cene naj bodo navedene po istem vrstnem redu kakor so tu posamezni predmeti navedeni. Ker ima tukajšnja sela oz. oddelek menaže na oktobra štev. 22, vitelj tudi tja. P^1^1 Potrebno količino življenjskih potrebščin. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v zaprtih kuvertah, koiko-vane s kolkom din 10-— tukajšnji šoli (Pokopališka ul. 19) do 26. aprila 1940. leta. sklenjene že v prvih treh dneh Trgovski pomointk star'23 let, vojaščine prost, verziran v trgovini z mešanim bla-som in delno tudi lesni stroki, abstinent in nekadilec, zmožen pisarniških del in strojepisja išče kakršne koli zaposlitve. Cenjene ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Veselje do dela" so zavarovani prispevki dejansko plačani! I To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo rez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja Pozor trgovci 1 Predpasnike, kreton, klof in bele pisarniške halje, kakor tudi razno drugo konfekcijo izdeluje na debelo tvrdka F. I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29 barva. pleslra In Ze»24 urah S£\e“ »d. Alt robi 1» STetlolik* srajce, orrat nike Is manšete. Pere. suši. mongs in lik* domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenlturgors ul. B Telefon it. 88-72. Sejmi 22. aprila: Motnik, Leskovec (krški srez), Radeče, Cerknica, Sv. Jurij v Slov. goricah. 23. aprila: Novo mesto, Ptuj (blagovni). 24. aprila: /dole, Pleterje, Sv. Jurij ob južni železnici, Mozirje, Škofja Loka, Planina pri Rakeku, Žužemberk, Guštanj, Radovljica. 25. aprila: Dobova, Reltiuci, Oplotnica (blagovni), Studenec, Sv. Jurij pod Kumom, Grosuplje, Beltinci (plemenski sejem za selekcionirano simendolsko živino). 26. aprila: Kozje. 27. aprila: Vesela gora. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega liota«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn. »Merkur«, d. d., nje« predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.