TUJITURISTI O NAŠEM PODEŽELJU
»Imate lepote, ki jih niti ne slutite«
Poletje, kakršnokoli je že pač bilo, je tudi letos pritegnilo v naša turistična sre-dišča precejšnje število obiskovalcev. Radost redkega srečanja z lepotami na-rave, z zgodovinskimi in drugimi poseb-nostmi, ali zgolj nekaj uric sproščenega kramljanja ob kozarčku v izbranem po-deželskem gostišču, je bilo vodilo, ki ga je sprejelo kar lepo število dopustnikov, naveličanih večnega nomadskega selje-nja k morskim plažam, ki včasih tudi več jemljejo kot nudijo.
Med obiski naših turističnih središč v okolici Ljubljane, pa je bil letos opazen tudi delež tujih turistov, ki so jih na podeželje zvabili (še vedno redki) turi-stični prospekti, ali pa so se zanj odločili povsem sami.
Nekateri teh so natn o svojih vtisih povedali naslednje:
PIERA AN-TOGNETTI, štu-dentka iz Toscane, Italija:
»Semkaj (v Iški Vintgar) sem prišla čisto po naključju. Z družino smo bili na morju, pa smo sklenili, da se malce ustavimo tudi tu na deželi.
Kaj naj rečem o svojih vtisih? Kraj se mi vsekakor zdi zanimiv, odlikuje ga čudovita narava, le zdi se tni, da se še vedno premalo tru-dite, da bi pritegnili
LEONARD VAN        OMME-REN, gradbeni in-ženir iz Amsterda-ma, Nizozemska:
»K vam prihaja-mo redno že od let-la 1970. Tedaj smo tu nad Horjulom postavili    svoj   vi-
še več obiskoval-cev. Pozabljate na reklamo. človek ima občutek, da se sploh ne zavedate, kaj imate.«
kend, in odtlej vsak dopust preživimo v tem gozdu. No, ho-dimo seveda tudi naokrog, na morje in podobno, vendar pa večino časa le preživimo na vi-kendu. Tu nas na-mreč obdaja čudo-vita narava, mir, otroci pa se lahko poveselijo tudi z domačimi živalmi na bližnji kmetiji. Nad tem je še pose-bej navdušena hčerka Marjolein. S tukajšnjimi kmeti se tudi sicer kar do-bro razumemo, pa četudi nas loči ra-zličen jezik.«
DAHMANE RAJA, študentka iz Tunisa, Tunizija: »Poznanstvo tu-kaj mi je omogoči-lo, da nekoliko po-bliže spoznam tudi okolico Ljubljane. Tu v živalskem vrtu sem zdaj denimo že tretjič, bila pa sem tudi že na Rakitni-škem jezeru in v Črnem vrhu nad Polhovim Grad-cem. V tem kraju mi je še posebej ostala   v   spominu
stara cerkev.
Sicer pa mislim, da je narava edino, kar imate. Lahko bi jo le bolje izkori-ščali. Ljudje pa se mi ne zdijo pretira-no prijazni...«
JACOUB SU-LEIMAN, Student iz Kuvajta, Kuvajt:
»Sam sem bil že večkrat pri vas in že kar dobro poznam vaše podeželje. Ljudje   se   tni   na
splošno zdijo kar prijetni, tudi nara-va ni slaba, le resta-vracij bi po mojem lahko bilo več. To še posebej velja za okolico Ljubljane. Človek si namreč takole na poti po podeželju kdaj pa kdaj zaieli tudi, da bi kaj pojcdel. Ne vem zakaj ne ra-zmišljate resneje o tem. A tudi cene bi morda lahko bile niže, razen morda sadja.«
WILLIAM HUI-
SKENS, uslužbe-nec iz Almere, Ni-zozemska:
»Tu v Ljubljani smo se ustavili na poti z morja. Pač zato, da si malce odpočijemo od dol-gega potovanja, pa seveda tudi zato, da si malo ogledamo mesto in njegovo okolico. Med dru-gim smo tu obiskali živalski vrt, česar so se še posebej razve-selili otroci. Kaže da so jim najbolj ugajali medvedj. Menda zato, ker imajo precej pro-storno ogrado, medtem ko se mno1 ge druge živali sti-skajo v pretesnih kletkah.
A kar zadeva ce-ne v vašem mestu, naj rečem, da se mi
nekatere zdijo kar sprejemljive, zopet druge pa previsoke. Sadje, na primer, in servisne storitve se nam ne zdijo kdove kako drage, druga-če pa je z obleko in usnjenimi izdelki. Ti so predragi. No, mi smo k sreči od tega kupili le po ne-kaj, bolj za spomin, kajti večino potreb-nih stvari smo pri-nesli s sabo.«
Tekst in slike:
BRANKO VRHO-
VEC