informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev Gorenja — St. 50. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 3. november 1983 Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO September: 84% Oktober:88% O uresničevanju proizvodnih nalog, dosežkih in težavah v mesecu oktobru bomo podrobneje poročali v prihodnji številki ..Informatorja"! Obisk Marka Bulca n j ~ _ , , Slovenije Marko Bulc. Sku- PredseciniK Gospodarske paj z generalnim sekretar-zbornice Slovenije Marko jem GZS Milanom Šterba-3ulc prejšnji četrtek obi- nom ter predsednikom in skal Gorenje sekretarjem Savinjsko ša- - leske medobčinske gospo- 27. oktobra se je mudil v darske zbornice Ivanom Ko-Titovem Velenju predsed- som in Mirom Travnerjem nik Gospodarske zbornice (Nadaljevanje na 3. strani) Za pripravo sanacijskih programov odgovorni vsi ! Sanacijska programa Gorenja TGO in GPS morata biti izdelana do 24. novembra — Razvoj bele tehnike_____________________ Na zadnji razširjeni seji kolegija ZKPO Gorenje SOZD, ki so se je udeležili tudi vodje delovnih skupin za pripravo sanacijskih programov, so pregledali priprave za izdelavo sanacijskih programov delovnih organizacij Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. Ugotovljeno je bilo, da je v slovenski javnosti prisoten družbeni interes za Gorenje. Tudi zavoljo tega je treba kar najhitreje izdelati sanacijski program obeh delovnih organizacij in ju predložiti v obravnavo vsem pristojnim telesom. Priprava programov resda prehaja v zaključno fazo, zaradi česar bo nujno čimprej izoblikovati stališča o vseh odpr- tih vprašanjih. Sanacijska programa morata biti v pisni obliki končana do 24. novembra. Njuna priprava pa je prednostna oziroma osnovna naloga vseh, ki sodelujejo pri tem. V nadaljevanju seje so spregovorili še o razvoju bele tehnike. Ugotovljeno je bilo, da bo treba nameniti vso pozornost razvojnemu delu, posebej razmišljanju o višji kvaliteti in funkcionalnosti, novih generacijah izdelkov, varčevanju itd. Končni cilj — to je integrirana kuhinja, pa bo tudi terjal nov način razmišljanja, pristopa in navad na vseh področjih.Seveda pa bo treba usmeritve,ki bodo dogovorjene, kar najbolj dosledno uveljaviti tudi v praksi. Nov koncept, to je integrirana kuhinja, mora zagotoviti tudi še večjo in dolgoročno izvozno uveljavitev Gorenja. Hišni sejem Gorenja je po prvi polovici izpolnil pričakovanja. Za doma či trg je bilo podpisanih za 10 milijard din (tisoč starih) prodaje v naslednjem letu, kar je 59 % od predvidenih količin. Zakaj sprememba začetka delovnega časa? 2. novembra je jutranja izmena spet začela delati ob 6. uri Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis ter delavski sveti delovnih organizacij Gorenje Raziskave in razvoj ter Gorenje Interna banka in delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD so zadnje dni oktobra sklenili spremeniti oziroma dopolniti do tedaj veljavne odločitve o delovnem času. Od 2. novembra 1983 naprej so pričeli v tozdih in dsss Gorenje TGO z delom v 1. izmeni ob 6. uri, v 2. izmeni ob 14. uri in v 3. izmeni ob 22. uri. V delovnih organizacijah Gorenje Promet Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka ter v delovni skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD pa so se odločili, da je začetek izbirnega delovnega časa med 6. in 7. uro. Nov razpored delovnega časa v velenjskem delu Gorenja bo veljal do sprejetja nove organiziranosti delovnih organizacij in skupnosti. Zakaj je prišlo v velenjskem delu Gorenja do spremembe začetka delovnega časa? Znano je, da smo v Sloveniji upoštevali priporočilo republiške in občinske skupščine ter njunih izvršnih svetov, da tudi po preteku poletnega časa pričenjamo z delom ob 7. uri. V številnih delovnih organizacijah v občini Velenje ter v občinah celjskega in koroškega (Nadaljevanje na 2. strani) Novice iz tozdov in dsss Novice iz tozdM lami! Večja proizvodnja -več lesene embalaže Nov dosežek v Šoštanju Rekordna mesečna proizvodnja V soboto, 28. oktobra so nam iz obrata Umetnega marmorja v Šoštanju sporočili, da so v oktobru proizvedli skupno 1492 kosov kopalniških elementov. To je 151,6 % mesečnega delovnega načrta! Takšen uspeh je plod prizadevnega dela vseh delavcev, ki so opravili tudi en dan udarniškega dela. Dobra materialna oskrbljenost je omogočila tudi dobro kakovost, saj so imeli izmeta le 2,3 % od običajnih 6 %. Tudi nadur niso imeli v tem obratu. Ulili 84 elementov V Šoštanju 27. oktobra nov proizvodni rekord V obratu^ Umetni marmor v Šoštanju so v četrtek, 27. oktobra, presegli dnevni plan kar za 110 %. Ulili so 84 kopalniških elementov, zaradi težav z embalažo pa vseh niso mogi tudi embalirati. V tozdu Embalažnica zadovoljujejo večje potrebe po leseni embalaži z nadurnim delom in prizadevanjem vseh zaposlenih! Zaradi povečane proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov morajo v tozdu Embalažnica izdelati dnevno kar 1500 kubičnih metrov lesene embalaže. To je kar za 500 kubičnih metrov več kot v prejšnjih mesecih. V tozdu se soočajo s Težave pri proizvodnji rezalnih strojčkov zaradi pomanjkanja materiala, predvsem motorčkov. Tudi v Nazarjah delajo udarniško. V tozdu MGA Nazarje bi ob devetmesečju dosegli še bo- V tozdu Kompresorji Črnomelj nenehno povečujejo proizvodnjo. Romanj kanje delavcev rešujejo z delom režijcev Povečanje obsega proizvodnje v tozdu Hladilna tehnika vpliva tudi na delo v toz- težavami zaradi pomanjkanja delovne sile in tudi nepravočasnih dobav lesenih elementov. Vseh zaposlenih je 79 in zato v proizvodnji delajo dejansko vsi. Največ težav je pri razrezu lesa v obratu žagal niče v Šoštanju. V zadnjem času pa nastajajo "ozka grla" tudi pri zbijanju embalaže. Tako režijski delavci domala vsak dan za nekaj ur pomagajo pri odpravljanju težav in poskrbijo, da so stroji popolnoma izkoriščeni. Ijše rezultate, če jih ne bi pestilo pomanjkanje materialov, predvsem na liniji za izdelavo rezalnih strojčkov. Tudi pri njih se odločajo za podaljšano in udarniško delo. O tem, da bi vsak delavec delal en dan mesečno udarniško, se odločajo prav v teh dneh. du Kompresorji. Medtem ko so v prvem polletju izdelali dnevno največ 1300 kompresorjev, jih danes naredijo 1600. Takšne rezultate dosegajo z rednim vključevanjem svojih režijcev v proizvodno delo in tudi s podaljšanim delom v popoldanskem času. Zakaj sprememba začetka delovnega časa ? (Nadaljevanje s 1. strani) območja, od koder se vozijo na delo delavci v Gorenje, pa tega priporočila niso upoštevali. Tako je prva izmena ponovno pričela z delom ob 6. uri. Svet občin celjskega območja je nedavno tega izoblikoval stališče o nujnosti enotnega pričetka delovnega časa v vsej regiji. Zaradi neenotnosti pričetka delovnega časa v občini Velenje in v sosednjih občinah ter zaradi vse večjih težav, posebej še pri prevozih delavcev, je 20. oktobra tudi izvršni svet Skupščine občine Velenje predlagal, da naj bi 2. novembra uveljavili spremembe pri začetku delovnega časa. Delovne organizacije, ki imajo organizirano delo v dveh oziroma več izmenah ter vse delovne organizacije, ki so vezane na pogodbene prevoze delavcev na progah Gorenja ali REK, naj bi v prvi izmeni pričele z delom ob 6. uri. Tam, kjer nimajo težav s prevozi delavcev na delo in kjer jim tehnološki proces to dopušča, naj bi še naprej začenjali z delom ob 7. uri. Delovne organizacije in skupnosti s področja negospodarstva naj bi tudi po 2. novembru začele z delom ob 7. uri. Vzgojno-varstvene ustanove pa se prilagodijo spremembi začetka dela tako, da zagotovijo varstvo otrok delavcev, ki začnejo z delom ob 6. uri in tistih, ki začnejo z delom ob 7. uri. Težave z materialom Vse večja proizvodnja Načrti Maloprodaje Gorenje za leto 1984 Maloprodaja Gorenje sprejela plan prodaje za leto 1984. Prizadevala si bo prodati izdelke Gorenja v skupni vrednosti nad 3 milijarde dinarjev. Enotnost v skupnih prizadevanjih za premagovanje vseh slabosti. Tudi letošnja razstava izdelkov Gorenja je priložnost, da odgovorni delavci Gorenja analizirajo in ocenijo svoje delo v preteklem obdobju ter se dogovorijo za naloge in njihov obseg v naslednjem letu. Prejšnji teden so se sestali vodilni delavci maloprodaje Gorenje iz Titovega Velenja in poslovodje maloprodajnih trgovin iz vse Jugoslavije. Osnovni namen srečanja je bil dogovor in opredelitev plana prodaje za naslednje leto. V razgovoru o planskih nalogah so vodje prodajaln poudarili vrsto težav in pomanjkljivosti, ki so spremljale tudi njihovo delo, treba pa jih je odločno odpravljati. Tako bodo delavci maloprodaje, servisa in predstavništev Gorenja v Jugoslaviji uspešnejši pri uveljavljanju imena Gorenja. V preteklih devetih mesecih so jih, kot so poudarili, pestile predvsem težave zaradi razdelitve količin izdelkov, ki so bile skoraj vedno premajhne, transporta izdelkov do prodajaln in pomanjkanje priročnih skladiščnih prostorov. Kljub težavam, ki so subjektivne in objektivne narave, so se delavci maloprodaje dogovorili, da v naslednjem letu prodajo na domače tržišče izdelke Gorenja v skupni vrednosti 3.080 milijona dinarjev. Pri tem so izhajali iz obstoječih prostorskih, materialnih in kadrovskih zmogljivosti. Maloprodaja Gorenje ima v Jugoslaviji 37 prodajaln s skupno prodajno površino 9.677 ms 15.257 m2 skladiščne površine in 341 zaposlenih delavcev. To je pomembna moč, ki je lokacijsko sicer razdrobljena, vendar je z enotnimi prizadevanji in ob potrebni preskrbljenosti z izdelki Gorenja ter odpravljanju subjektivnih slabosti sposobna uresničiti zastavljene naloge. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je po ogledu hišnega sejma dejal: ..Letošnja razstava Gorenja spodbuja!" Obisk Marka Bulca (Nadaljevanje s 1. strani) si je Marko Bulc najprej ogledal našo sejemsko prireditev v Rdeči dvorani, zatem pa se je sešel s predstavniki Gorenja. V ospredju pogovora so bile že opravljene in tudi načrtovane aktivnosti za obnovo Gorenja, pri čemer so največ časa namenili izmenjavi mnenj o tem, kakšno naj bi bilo Gorenje jutri. Občutno povečanje fizičnega obsega proizvodnje in izvoza, odprava izgube iz tekočega poslovanja v tretjem tromesečju ter nekateri drugi dosežki zadnjega obdobja v Gorenju TGO so po besedah Marka Bulca dobra osnova za pogovore o sanaciji in nadaljnjem razvoju tako velenjskega dela Gorenja kot celotnega poslovnega sistema. Za preosnovo Gorenja pa bo treba, kot predvidevamo že sami, pridobiti kar največ svetovalskih organizacij, pa tudi sicer s sodelovanjem z znanstvenimi ustanovami v kar največji meri izkoristiti lastno znanje in razvoj. Doseženi rezultati-spodbuda za naše nadaljnje delo V sredo, 26. oktobra 1983, so Gorenje sozd obiskali najvidnejši predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, kjer imajo sedeže članice Gorenja. Po razgovoru z vodilnimi delavci sozda so si ogledali 8. razstavo proizvodnega programa Gorenja V razgovoru, ki je bil prejšnji teden v Gorenju, smo želeli predstavnike občin, kjer so delovne organizacije — članice Gorenja, seznaniti s trenutnim položajem Gorenja ter seveda z našimi nadaljnjimi usment-vami in perspektivami. Še nadalje ostaja naša najpomembnejša naloga bitka za dosego proizvodnje. Naša zmaga nam tu zagotavlja tudi možnost, da poslovno leto zaključimo brez iz- gub iz tekočega poslovanja. Ob tem pa teče seveda vrsta aktivnosti v zvezi z izdelavo sanacijskega programa, v poslovnih usmeritvah in filozofiji pa ima posebno mesto tudi utrditev odnosov med članicami sozda. Izdelati je treba koncept razvoja sozda Gorenje ter potem koncept enotno razvijati. Da pa bi odnosi med članicami sozda v resnici zaživeli, je potrebnih tudi več neposrednih stikov in pogovorov s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij v krajih, kjer delavci Gorenja delajo in živijo. To je poudaril tudi predsednik izvršnega sveta občine Velenje Božo Lednik, ki je skupaj z vodilnimi delavci sozda Gorenje sprejel goste. Sprejem za pionirje Gorenja Gorenje SOZD, njegovi začetki segajo v leto 1953, ko je bila ustanovljena tovarna gospodinjske opreme Gorenje, je v treh desetletjih dobil evropske in svetovne razsežnosti. Jubilej slavimo predvsem delovno. Zadnjo soboto, 29.oktobra, smo na ogled našega hišnega sejma povabili tudi pionirje Gorenja. Ivana Atelška, dolgoletnega generalnega direktorja, Daniela Hramca in Antona Orešnika je sprejel predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik s sodelavci. Na sprejemu pa je bil tudi predsednik velenjskega občinskega izvršnega sveta Božo Lednik. Po ogledu sejma je tekla beseda o stanju in razvojnih hotenjih Gorenja. Herman Rigelnik se jim je ob zaključku obiska zahvalil za njihov prispevek k razvoju Gorenja in jim izročil priložnostno darilo. Preoblikovanje pločevine V Budvi je bilo posvetovanje o predelovanju in obdelovanju kovin, industrijskih robotih in vzdr ževanju. Strokovnjaki jugoslovanskih strojnih fakultet o možnostih cenejših vgradnih materialov Strojna fakulteta v Titogradu je pod pokroviteljstvom "Oboda" iz Cetinja pripravila XVII. posvetovanje proizvodnega strojništva Jugoslavije. Nad 180 strokovnjakov jugoslovanskih strojnih fakultet in delovnih organizacij je spregovorilo o pomembnih področjih obdelave kovin z odvzemanjem delavcev, preoblikovanju pločevine, industrijskih robotih in manipulatorjih ter o vzdrževanju. Posvetovanja se je udeležil Ivan Čakš, dipl. inž. strojništva, raziskovalec v delovni organizaciji Gorenje Raziskave in razvoj. Sodeloval je v skupini, ki je obravnavala področje preoblikovanja pločevine. Priznani jugoslovanski strokovnjaki so temeljito predstavili preoblikovanje pločevine. Kotje v pogovoru povedal Ivan Čakš, je za Gorenje zanimivo pred- vsem izdelovanje raznih sestavnih delov na osnovi pločevine, medtem ko takšne dele sedaj ulivamo iz dražjih surovin. Strokovnjaki so prikazali, na primer, izdelavo jermenice v pralnem stroju s pločevinastim preoblikovanjem. Sedaj vgrajujemo ulite aluminijaste jermenice. Elektronska industrija Niš že vgrajuje v svoje pralne stroje nove jermenice, kar pomeni 50 odstotni prihranek pri materialu. Prikazali so tudi izdelavo vrat pralnega stroja s preoblikovanjem, namesto dosedanjega ulivanja, kar pomeni prihranek vsaj za 40 %. Nadalje so strokovnjaki prikazali še druge možnosti sestave posameznih elementov iz enega kosa pločevine, kot na primer kad pralnega stroja. V Gorenju bomo morali posvetiti še več pozornosti novim možnostim preoblikovanja pločevine, kajti varčevanje vgradnih materialov iz dragih surovin je vse prej kot nuja. Seveda pa je treba pri tem zadržati doseženo raven kakovosti in funkcionalnost. Proizvodno in udarniško delo Štipendisti Številnim delavcem, ki z udarniškim delom prispevajo k doseganju proizvodnih planov, so se v zadnjih dneh pridružili tudi štipendisti Gorenja. V oktobru so tako opravili že 2.688uclar- niških ur.__________ Anico Klančnik iz Rečice ob Paki smo zmotili pri delu na začetku montažnega traku v tozdu Hladilna tehnika. ,,Res sem prvič v Gore-, nju, vendar to delo, ki ga danes opravljam, ni pretežko. Obiskujem drugi letnik kmetijske šole v Medlogu pri Celju, štipendijo pa dobivam od delovne organizacijev Gorenje Promet Servis. Še enkrat bom prišla, saj na tak način želimo tudi štipendisti pomagati Gorenju." Ob tretjem montažnem traku v tozdu Štedilniki je delal Drago Blagotin-šek, doma iz Topolšice, ki je letos po končani gimnaziji začel študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Povedal je: „Gorenje je v težavnem položaju in takšne solidarne akcije so potrebne. Delavci Gorenja sedaj veli ko delajo, tudi ponoči, če je treba. Naslednji mesec pridem še enkrat." Ob montažnem traku so Dragu dali kar težko delo, saj je pečico oblagal s stekleno volno. Pa se ni Terenski delavci Prejšnji teden se je na proizvodnem delu v Gorenju zvrstilo večje število terenskih delavcev Gorenja. V torek je v obratih Gorenja delalo 33 terenskih delavcev maloprodaje, . v četrtek in petek 19, včeraj pa še 7 delavcev predstavništva. Jutri bodo delali še predstavniki iz Srbije, približno 18, ostanejo pa še predstavniki iz Bosne in Hercegovine. pritoževal. Prijetno se je počutil v novem okolju in tudi delavke so ga lepo sprejele. Upamo, da je bilo tako tudi drugod in bodo štipendisti radi prihajali na udarniško delo. Prejšnji teden 207 udarnikov V preteklem tednu, od 24. do 29. oktobra, je bilo v proizvodnih tozdih na proizvodnem delu 558 delavcev strokovnih in administrativnih služb velenjskega dela Gorenja. Na udarniškem delu je bilo 89 delavcev. V Gorenju je v zadnjem tednu delalo tudi skupno 108 učencev in 4 učitelji Centra srednjih šol Velenje. Na udarniško delo v Gorenje je prišlo tudi 6 učiteljev šole XIV. divizije. Mikro odmor O programu dejavnosti službe za rekreativno in kulturno dejavnost Na zadnji, 15. seji delavskega sveta Gorenje TGO, so delegati med drugim obravnavali tudi program dejavnosti službe za rekreativno in kulturno dejavnost. Pohvalno je, so dejali, da služba zadnji dve leti širi svoj program, ob tem pa ostajajo sredstva, s katerimi razpolaga, enaka. Vse več naših delavcev koristi možnosti rekreacije izven delovnega časa, premalo pa izkoriščamo čas, odmerjen za mikro odmore. Še posebej bi te kratke odmore kazalo izkoristiti za rekreacijo v proizvodnji. Vemo, da je delo za tekočimi trakovi enolično, gibi utrujajoči, svoje prispevata tudi hrup in umetna svetloba. Prav zato pa bi morali še več narediti za ureditev našega delovnega okolja. Kratek počitek v prijetnem zelenju, na svežem zraku, tudi to daje več delovnega elana. Uspešno branili barve Gorenja Tako kot prejšnja leta so bili delavci tozda Kompresorji tudi letos odlični na delavskih športnih igrah v Črnomlju, saj je njihova ekipa odbojkarjev dosegla prvo mesto. V prihodnji številki poročila o ovrednotenju inventivnih predlogov v _ tozdih Kompresorji Črnomelj in Hladilna tehnika Titovo Velenje. Preventivno rekreativni oddih delavcev tudi aktivnosti in teki v prirodi. Po desetih dneh znova opravijo razne preizkuse in ugotovijo uspeh oddiha. V večini primerov aktivni oddih prinese pozitivne rezultate, vendar je škoda, da udeleženci takšno dejavnost po vrnit- tri skupine v hotelu Diamant skupaj z delavci 3. maja z Reke. Preživeli so številne lepe trenutke v prijateljskem vzdušju, svoje moči pa na koncu pomerili tudi v nekaterih športnih igrah (odbojka, mali nogomet, kegljanje, pikado . . .) Udeleženci pa so izrazili zadovoljstvo tudi z osebjem in vodniki te ga aktivnega dopusta. Tako bo letos skupno 130 delavcev, ki delajo na težjih delovnih mestih, preživelo deset dni aktivnega odmora v hotelu Diamant v Poreču, tako imenovani „progra-mirani dopust". vi domov opustijo. Letos so bile naše Planine vabijo V soboto, 12. novembra izlet v neznano Dopisujte v , ,,INFORMATOR" Tudi letos so naši delavci preživeli po deset dni na preventivno rekreativnem oddihu v Poreču. V treh skupinah je bilo 130 delavcev, ki delajo na težjih delovnih mestih in imajo ualjšo delovno dobo v Gorenju V torek, 25. oktobra 1983, je v Poreč odpotovala še tretja skupina 41 delavk in delavcev Gorenja na preventivno rekreativni oddih. Udeleženci oddiha opravijo v desetih dneh številne teste o zdrav stvenem stanju in drugih psihofizičnih in motoričnih sposobnostih. Po vnaprej predpisanem urniku nato preživijo pet ur pod strokovnim nadzorstvom in vodstvom strokovnjakov telesne kulture. Tako imajo po jutranji telovadbi razne športne in druge igre, za sprostitev so pomembne Planinska sekcija Gorenje vabi vse ljubitelje planin na zaključni „IZLET V NEZNANO". Posebej vabijo vse tiste, ki so se letos udeležili vseh izletov sekcije Gorenje. Izlet bo v soboto, 12. novembra 1983, z odhodom ob 16. uri od Rdeče dvorane. Prijave z vplačilom 400 din sprejema Milica Lesjak v izvozu, telefon 51 2. Ob zaključku desetdnevnega oddiha v Poreču so se naši delavci pomerili v odbojki tudi z delavci ladjedelnice 3. maja z Reke INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člančDu-šan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.