St. 91
Vtorek, četi' k in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za V M! leto 8 g. — k, „ pol I?ta 4 „ — „ „  četrt   „   2 „ 20 „
Po |»«*ti :
za vse   leto IU —k
„   pol   leta   '»„ — „
„   četrt  n     -2 „ 00 _
sobota 13. avgusta.
III. tečaj. 1870.
Oznnnila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje : G kr. če se tiBka lkrat, 8 „ „ „ „ 2krat, 4 i» » m „ 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vBak tiBek je plačati kolek (štempelj) za 80 kr.
Vrednistvo in opravništvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujcjo.
Zarad praznikov ne  11101*0moj izdati  prihodnji  torek irobe-, nega lini a. Prva številka ,,M* Naroda"  nrifle torej &e   le Vi četrtek na avetlo.
Goriška kmetijska šoln.
V G-orici 10. avgusta.
Že I, 1864 je sklenil deželni zbor goriški, spodbujen po tukajšni c. kr. kmetijski družbi, osnovati v Gorici zelo potiebno in obče zaželeno kmetijsko šolo. Decembra meseca 1. 1865 je potrdil dotični projekt, pravila in učni načrt; potem se je pogajal deželni odbor zastran potrebnega učiteljskega osebja , zarad stanovanja in druzih potrebnih pripruv in letos še le se je šola odprla.
Po zborovem sklopu jo namen te šolo ; 1. izučiti učiteljske pripravnike, da bodo potem podučevali v kmetijstvu kmečko mladino ; 2. izuriti dobro pristave ali majorje in vrtnarje, in 3. izobraziti v raznih kmetijskih znanostih tisto mladeniče, ki žele postati oskrbniki, ali pa , ki so namenjeni lastna veča posestva voditi. —
Učni načrt in pravila,  ktera jo dež. zbor potrdil, so prav  dobro  priinerjena   namenu   te   šole. Glavni predmet jo kmetijstvo, teoretično in praktično ; temu je odločenih največ ur;  vsi drugi predmeti morajo biti v zvezi, se morajo nanašati na kmetijstvo. Zimski meseci so namenjeni bolj za teoretični,   poletni pa za praktični poduk.   Praktično vaje in poskusnje ne prenehajo tudi za časa počitnic.   —   Vsako prvo nedeljo meseca naj se ima na kmetijskem  poskuševališči javna konfe renca in vsaj štiri teh konferenci ali razgovorov o kme tijskih zadevah naj se vrši  vsako leto v raznih krajih naše  dežele.   K tem kmetijskim shodom sme vsakdo priti; kmetovalcem je  tudi dovoljeno, razlagati svoja mnenja o lastnih skušnjah i. d.   Učitelj in učenci do tiČnega kraja in učitelji bližnjo okolice morajo tudi na zoči biti.
Vso te naredbe so gotovo modro in ako bi se zvesto spoluovale, bi to brez druzega vrlo podpiralo napredek pri nas zelo zaostalega kmetijstva. Pa do zdaj vemo le še toliko o naši kmetijski šoli, da obstoji v Gorici in da jo za prvo loto še zadosti dobro obiskovana. Itazun enega govora o mlekarstvu in sirarstvu, ki ga je imel slovenski asistent gosp. Fr. Povše takoj v začetku, in ki je privabil precej poslušalcev v deželno dvorano, ni se pozneje nič več sliSalo niti o javnih konferencah niti popularnih kmetijskih govorih. Pa popustimo to, morda se je le za letos opustilo, dokler so no seznanijo gospodje učitelji bolje z razmerami in potrebami naše deželo. Obrnimo se rajšo k novi kmetijski šoli sami in poglejmo, kako se vsaj tu ravna  kolikor mogočo po zborovem načrtu.
Kmetijska šola jo razdeljena v viši in niži oddelek s paralelnima ital. in slov. razredoma. Učiteljski pripravniki ae uče teor. in prakt. kmetijstva v višem oddelku.
Viši oddelek obiskuje 9 Italijanov in G Slovencev (2 izostala); spodnji oddelek 12 Italijanov in 4 Slovenci (3 izostali). Pripravnikov, ki obiskujejo kmetijski poduk, je 13 Italijanov in 16 Slovencev. (Da je v obeh oddelkih več Italijanov nego Slovencev, izvira od tod, ker obiskuje ital. oddelka nekoliko Goričanov, kteriin je šola najbolj pri rokah, in ker so ustanovile ital. občine 10 štipendij v ta namen , kar bi bilo posnemanja vredno tudi od strani slov. občin).
Predmeti so v tem redu predavajo:
Teoretično kmetijstvo 4 ure na teden, praktično
2 (I) v obeh oddelkih in brez razločka po zimi in po letu ; — kemija na višem oddelku 6 , na nižem 3 ure na teden; — fizika po 1 uro, uatoroznanstvo po 3, ital. in slov. jezik po 3,  računstvo in knjigovodstvo po
3 in risanje po 4 ure na teden, na obeh oddelkih enako. —
Ta razdelitev ur je zelo različna od one, ktero je ustanovil dež. zbor v svojem učnem načrtu. Kmetijstvu samemu na sebi ni dana potrebna prednost, ktera mu gre; praktične vaje in poskušnjo so za tako šolo prepičlo odmerjene posobno  v poletnem času;   za ke-
mijo je pa tako preskrbljeno, kakor bi se ne moglo komaj na kakem višem kmetijskem učilišči preskrbeti itd. Vidi se iz vsega, da se je pri ustanovljanji te učne razdelitve prav preziral načrt dež. zbora, šo več pa pravi namen naše kmetijske šole.
Seznanimo se še nekoliko  z učiteljskim osebjem.
Po dolgem pogajanji je poklical deželni odbor za prvega učitelja oziroma ravnatelja to Šole dra. Ka-rola Ohlsen-a iz Napoljskega za letno plačo 1500 gl. — Ta gospod šteje kakih 30 let, je rojen na*Napolj-skem, pa nemške rodovine. Izšolan v Hohenheimski kmet. akademiji na Wiirtenherškem, je zadobil doktorsko diplomo na filozofični fakuteti v Jeni, Potem je služboval kakih 5 let v raznih poslih v Italiji in zadnjič kot učitelj kmetijstva v Sondriju na Napoljskem. Obhojevaje Francosko, Angleško, Belgijo in Nemško je obiskoval, kakor sam pravi, kmetijska učilišča, znanstvene akademije in družbe, poskuševališča itd., vsem kapacitetam in celebritetam kmetijskih in sorodnih znanosti se je priklanjal in nabral po tej in enaki poti celo butaro častnih diplomov, s ktorimi so jo najbrže tudi našemu dež. odboru prikupil. Mogoče da je mož zares učen, zna biti za naše potrebe šo preveč učen — za našo kmetijsko Šolo , za našo razmere se nam nikakor ne zdi sposoben in sicer zarad tega ne, ker z vsemi svojimi nameravami in naklepi glede kmetijsko šolo previsoko leta, ker si no zna pridobiti ljubezni in zaupanja svojih učencev, niti Italijanov ne, ker predaja vse le teoretično in ne spoznava (vsaj dejansko ne) velike važnosti in potrebe praktičnih vaj in posku-šenj, ker so že prvo leto no ozira zelo na zborove sklepe in ker se kaže v vsem svojem obnašanji nekako despotičnega ali samovlastnega.
Po zborovem načrtu bi moral učiti prvi učitelj ali ravnatelj po 20 ur na teden. Ohlson uči lo osem ur teoret. kmetijstvo na obeh ital. oddelkih in zraven tega ima še za svoja uradniška opravila enega plačanega pomočnika. Kakor se sploh govori, se gospod Ohslen sam čisto malo briga za kmetijsko poskuševa-lišče. Dijaki so tudi hudujejo, da nikdar prosto ne predava, ampak vse le narekuje, kar morajo za njim
X> ot>l*OV»l*.i.
Novela.
(Svobodno  po Aleksandru Puškinu, J. J.) (Dalje.) Deseto poglavje.
Precej časa pred dogodki, ktero smo razložili, sedel jo na nedaljni postaji v kotu potniške izbo človek skromnega potrpljivega obraza, na kterem se jo poznal na prvi vid tujezemec. Njegov voz je Btal pred vrati in čakal nekaj malega popravka; mala torba je na njem ležala, suha, priča nesijajnih razmer lastnikovih. Potnik ni zahteval ni čaja ni drugo pijače, nego sedel pri oknu in tiho žvižgal pred — so napov, v veliko jezo postajske nadzornico.
„Kaj ima neki ta nevernik žvižgati," mrmra nevoljna, „da bi le počil."
„Nnj žvižga" reče njen mož „to ni nobena nesreča."
„Konje mu preskrbi, pa naj se pelje naprej, saj zaslužiti in skupiti ne da nič."
„Cakaj, čakaj ! Priđe lehko kakov boljši popotni, potem pa ni dovolj konj v hlevu, Francoz lehko čaka.
— Ho 1" zakličo nadzornik in odpre okno, nkaj so tam-levozi? Hitro ko strela leti, to je kakšen general."
Pred hišo obstoji koleselj. Mlad mož v vojaškem plašči in t belo kapo na glavi stopi z voza in pride v sobo, strežaj prinese za njim skrinjico in jo postavi na mizo.
»Konj bi rad !" pravi častnik zapovedno. „Prečoj"  odgovori  nadzornik postrežen „prosim za poštni list."
m Nimam ga. — Ne vozim se po veliki cesti dalje.
— Ali mo no poznaš več, starec!"
Kakor blisk skoči starec iz izbe, ko bolj na tanko častnika pogleda, in priganja hlapce, naj brž naprežejo.
Med tem hodi častnik po izbi gori in doli in vpraša nadzornico na tihoma, kdo jo oni popotnik.
„Bog vedi" odgovori ona, „neki Francoz je, Čaka že pot ur konj, ter žvižga, da žo priskutno."
Častnik pristopi k mlademu možu in ga ogovori francoski. — Francoz mu pripoveduje, da je namenjen iti za hišnega učitelja k plemenitašu v okolici, da jo mislil priti šo denes do tje, a da mora zastonj čakati že nad pet ur konj.
„H komu idete ?"
„K nekemu generalu Trojekurovu." „Kakšen mož je to?"
„Malo dobrega so mi o njem pripovedovali ," pravi Francoz, „govore, da je doma prav tiran, da noben človek no more izhajati ž njim."
„In vi hočete k tacemu človeku v službo stopiti?"
„Kaj hočem? — Da mi na leto 3000 rubljev in vse prosto. Jaz imam staro mater, kteri hočem polovico svojih dohodkov pošiljati, z družim si v petih letih kapital naredim, da bodem samostojno živeti mogel. Potem v Pariz nazaj."
„Ali vas kdo pozna v Trojekurovi hiši?"
„Živ človek ne. — Priporočil me je nek moj rojak, ki je kuhar v Moskvi."
Častnik nekaj časa premišlja.
„Ko bi vam kdo ponudil precej gotovih 10.000 rubljev odšteti" vpraša Francoza, „ali bi šli precej v Pariz nazaj?"
Francoz srpo častnika gloda čudeč se in zmaje z glavo, češ, tak se ne dobi.
„Naprežeuo je l" klico nadzornik.
„Brez šale —■ pravi častnik „jaz vam dam 10.000 rubljev in no tirjam druzega, nego da so takoj vrnete I v Pariz — in da mi avoja spriČala daste."   Ob enem
1812
pisati in potem doma na cisto prepisati ter se na pamet naučiti. (Čudna sistema to, posebno za kmetijski predmet!)
Ohlsen ne zna niti besedice slovenskega , niti se ni do zdaj količkaj potrudil, da bi se bil kaj našega jezika naučil. Slišali smo, da namerava podati prošnjo za povekšanje plače na 2000 gld.
Gosp. France Povše je dognal kmetijske študije na Ogersko-Altenburški akademiji z izvrstnim vspehom. Potem se je doma 3 leta pečal s praktičnim kmetijstvom na očetovem velikem posestvu v Kresnicah na Dolenj-1 skem. Povše podučuje kmetijsko teorijo na nižem in višem slov. oddelku, potem kemijo, fiziko in natoro-znanstvo na nižem slov. oddelku in praktično poljedelstvo Italijane in Slovence obeh oddelkov, skupaj 22 ur na teden; zraven tega oskrbuje kmetijsko poskuševa-lišče, in vreduje slov. gospodarski list, kterega izdaja tukajšna c. k. kmet. družba. Pozvedeli smo iz zanesljivih virov, da Povšetovi dijaki kaj dobro napredujejo in tudi dijaki sami ga imajo jako v čislih. Navadil se je že precej dobro italijanščine.
Samo to bi še radi pozvedeli, zakaj so izostali tisti nedeljski, popularni govori o kmetijstvu, ktere nam je takoj po svojem nastopu tako za trdno obetal, in kteri bi bili gotovo kmečki mladini goriške okolico jako koristili ? —
Gosp. dr. France Kčinig, pred 3 leti izšolan ke-mikar na Stutgartski politehniki na Wiirtemberškem, ni obiskal nikdar nobenega kmetijskega učilišča , govori le prav malo italijanski in prav nič slovenski. Sicer je v svojem predmetu izvrsten in morda za kako više nemške učilišče popolnoma sposoben. Uči 13 ur na teden. —
Kakor smo že više zgorej omenili, se ima vsak predmet, ki se v kmet. šoli predava, naslanjati in aplicirati na kmetijstvo in se ve da v prvi vrsti kemija ; kajti le kmetijska kemija (in kolikor mogoče praktično predavana) je v resnici potrebna za našo šolo, ako ima ona doseči tisti namen, za kteri jo je dež. zbor ustanovil. Kako bo pa praktično primerjal svoj poduk v kemiji kmetijskim potrebam tak učitelj, ki se ni inik-dar kmetijstva učil ?   Mogoče, pa ne lehko ! —
Še bi imel govoriti o treh začasno najetih docentih za deželna jezika, računstvo, knjigovodstvo, kraje-pisno in mašinsko risanje, — pa povedati bi ne imel skoraj druzega , kakor da ni nobeden prav svojemu poslu kos, ker niso nikomur izmed njih kmetijske potrebe, na ktere bi se moral vsak pri svojem predmetu najbolj ozirati, zadosti znane. Zatorej sklepam svoj dopis z nasvetom novemu dež. zboru, naj mu bo skrb, da se sklepi prejšnjih dež. zborov glede kmetijske Šole zve-stejše spolnujejo, da se ona šola na praktični, našim razmeram in potrebam primerni podlagi preuravna, da se vsi predmeti v ozki zvezi s kmetijstvom predavajo,
da se ure praktičnih vaj in poskušenj, kolikor se da, pomnožijo in da se tudi javni razgovori o kmetijstvu na goriškem poskuševaliŠči in po deželi po ustanovljenem načrtu vpeljejo. Da bo vse to tem ložje mogoče, treba takih učiteljev, ki znajo oba deželna jezika. Kdor ju ne zna, naj se potrudi, da se nauči!
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere.
statistique ost ausii la sciencu raisonnee de t' a i t s.
(Dabe.)
Važniše za narodno našo stališče pa je dijake kakor tudi stanovalce kranjske dežele ločiti po narodnosti in jih med seboj primerjati.
Lota
D .jaki
»en
a
a
1 slov. dijak na slov. stanoval.
1 nemški dijak na nerašk. stan.
1851	471	36	868	1.045 (37.626) *)
1857	531	78	823	382 (29.783)
1860	753	123	577	206 (25 600^ 366 (25.600) 429 (25 600)
1863	911	70	471	
1865	885	60	501	
1869	695	91	670	220 (20.000)
Iz tega pregleda očitno sledi: prvič, koliko naše srednje šole bolj strežejo Nemcem, koliko slovenskih dijakov nam neprijazna vlada požre in s temi posta-limi nemškutarčki nenaravno pomnoži število nemških učencev ; to število tudi nenaravno narašča po onih Nemcih, ki jih vlada v deželo kliče in po raznih uradih potika. Še jasnejšo se pa rečeno resnico kažejo iz sledečega primerjavnega pregleda v odstotkih.
! 1 Leta	Slovenski Kranjci		Slov. dijaki		Leta	Nemški   ; Nemš. ! Kranjci   , dijaki j	
	vsi	/0	vsi	°/ 10		vsi j %rg	%
!1851	408.745	91.5	471	91.8	1851	37.626 8.4 36	7
11857	437.058	93.6	531	86.9	1857	29.783 6.3 78	12.7
1863	413.400	94.6	941	92.9	1863	25.600 5.3 70	6.8
1865	449.800	94.6	885	93.2	1865	25.600 5.2 60	6.2
1869	466.000	95.8	695	88.4	1869	20.0001 4.1 91 1 1	11.5
V teh kazalih sem nalašč postavil  število kranj skih  stanovalcev, slovenskih pa nemških, kakor so je v začetku omenjeni nemški pisatelji svetu priobčevali, češ kranjska dežela je v resnici nemška  dežela,  ker ima
*) Pristavljena števila v oklepih   kažejo  število  vseh kranj skih „nemškihu(!) stanovalcev.   Vire teh števil sem že sprva omenil, le za 1. 1869 sem po mojih mislih le 20.000 Nemcev štel. xy.
toliko nemških stanovalcev. Te nemške stanovalce pa so zmiraj samovoljno pomnožili za toliko tisoč, za kolikor tisoč so zmanjšali število Slovencev ; pa z lažmi se ne pride dalječ, pravi slovetiski pregovor.
Ali je mogočo, da bi bili Slovenci leta 1851 primeroma bolj gosto v šolo hodili kot Nemci, ki so vendar že od nekdaj zlasti pa v pregledani dobi „inteligencijo pa kapital" naše dežele v najem vzeli? Kako si bi častiti čitatelj tolmačil:
1 slovenski dijak na 868 slovenskih stanovalcev, 1 nemški dijak pa na 1045 nemških „ !
Jaz rad priznam, ila srednje šole kočevski zemlji niso nič bolj priležno kakor našim Notranjcem; vendar jim je dosti pripravniše mladino pošiljati v Novomesto, kot je našim Ilohinjcem, Kranjskogorcom, Jeseničanom d. jo voziti v Ljubljano. Nemška uravnava naših gimnazij pa se popolnoma sklada s kočevsko narodnostjo, ker je bila Slovencem ravno nasprotna in jim stavila nepopisljivo zapreke. Pomislimo dalje, da po besedah nemških pisateljev in Kljunovih govorih Nemci stanujejo tudi po večili mestih in trgih. Kako bi bil ravno ta cvet nemške omike tako zanemarjal srednje šole, da bi ga bili celo priprosti kmetje prekosili 1 Ko bi bil Oniik po Kranjskem sam nabiral gradivo za svoj avstrijski uarodopis, bil bi število Nemcev za dobro polovico zmanjšal. Totem sebi navedena naskrižnost med nemškimi dijaki in stanovalci no nahajala v priobčenih pregledih. Njih razmera se bi nekoliko bližala oni za leto 1865 nastavljeni. Očitno tukaj moram priznati, da so Nemci svojo sinove bolj pogostoma pošiljali v srednje šole kakor Slovenci, pa iz prav naravnih vzrokov. Tu ne mislim na Kočevarje, ker oni se v tej zadevi gotovo niso prav nič odlikovali od slovenskih Kranjcev. Mislim le na ono tnalo število nemških posestnikov, ljubljanskih nemških trgovcev, posebno pa na prave nemško uradnike, ki so navadno z otroci obdarovani. Ti brez posestva in navadno v mastnih službah pošiljajo vse dečke v šolo: sin naj bo to, kar je oče. Ta ga bo že priporočal in naprej potisnil. Drugih poslov se boje ali celo sramujejo, kakor židje. Zakaj ne, ker le c. k. uradniki na vladno komando hočejo gospodovati po colej deželi.
Druga razmerna štovila nemških dijakov in stanovalcev so tako zlo pretirana, da očitno pričajo zoper nenaravno stanje naše dežele. Kako bi bilo mogoče da bi bil prišel
leta 1860: 1 nemšk  dijak na 200 Nemcev in le 1 sloven.     „     „  577 Slovencev ali leta 1869: 1 nemSk      „     „  220 Nemcev pa 1 sloven.     „     „   670 Slovencev? To je : Nemci bi bili svoje sinove pošiljali v šolo po trikrat bolj pogosto  kakor Slovenci 1   In vendar jo celo na dolenjem   Avstrijskem 1. 1868  bilo v 15 gimnazijah le 3960 dijakov ali 1 gimnazijalce na 455 ljudi. Ta razmera so popolnoma vjema z razmero med
odpre skrinjico in izvleče iz nje kupček papirnatega denarja.
„To vam nič mari, kaj bora jaz z vašimi spričali. Vprašam le : hočete ?"
Francoz, ki lastnim ušesom ni prav veroval, naglo pograbi denar in da svoja spričala. častnik jih hitro pregleda in pravi : BVae je v redu, z bogom lu
Na vratih se obrne in pravi : „Glavno stvar sem pozabil. — Pošteno besedo mi morate dati, da nikomur o tem ničesa no govorite."
„Mojo pošteno besedo," odgovori Francoz. „Ali kako bom brez spriČal, brez popotnega lista iz Ruskega prišel ?■
„V prvem mestu kamor pridete, recite, da vas je Dobrovski napadel in vam vse papirje pobral. Verjetno vam in vam dado potrebna spričala. Srečen pot!"
Častnik odide iz izbe, sede na koleselj in so odpelje. Nadzornik gleda skozi okno za njim in pravi svoji ženi: BVeš, stara, kdo je to bil V — Dobrovski!"
Proti večeru dobi tudi Francoz, kteremu je le denar v roci pričal, da to vso niso sanje, konje in se odpelje po cesti nazaj.
Dobrovski pride s spričali v Trojekurovo hišo in je sprejet, kajti on je bil takoimenovani Deforges. Kar
koli je tudi njegova skrivna namera bila, dozdaj ni bil proti Trojekurovu ničesa zakrivil. Malo se je zares brigal za odgojo mladega Sašo, ni bil ost r pri nuučuuji nalog, ki so bile lc na videz dajane, ter jo dajal od-gojenceu vso svobodo razsajati; a poleg tega se je mnogo trudil svojo učenko muzikalno izuriti in je polovice dni pri njej presedal. Trojekurov ga je rad imel, ker je dobro streljal, Mari, ker je postrežen bil, Saša ker je rad prizanašal, služabniki, ker je radodaren bil. On sam je bil kmalu tak, kakor bi bil ud družine.
Od časa, ko je bil v hišo prišel, do omenjene svečanosti je bilo mesec dni preteklo, in noben človek ni slutil, da bi se v skromnega mladega Francoza skrival sloveči razbojnik, čegar samo ime je ga vdajalo strah vsem plemenitašem v okrožji.
Tisto noč po svečanosti, ko je Dobrovski s svojim osobnim sovražnikom in pričetnikom Bvoje nesrečo, z malopridnim Pafnutičem, skupaj spal, ni se mogel zdržati, da ga ne bi bil kaznoval. Vedel je za usnjat pas, in velik je bil strah Pafuutičov, ko jo iz mirnega učitelja naenkrat izvil se strašni razbojnik.
Enajsto poglavje.
Prešlo je  nekoliko časa;  na Pakrovskem se ni
nič novega prigodilo. Ciril Petrovič Trojekurov je hodil na lov, Marija je brala, in vadila se v mu/, i ki. Začenjala jo poslušati glas svojega srca — in morala si je skoro s skrivno novoljo priznati, da joj zasluga mladega Francoza ni bila brez vtisa ostala. Ta pa ni nikdar prestopil mej pristojnosti in spoštovalnosti ter je utešil s tem vso njene dvombe in njen ošaben ponos. Tako je vodno z večim zaupanjem občevala ž njim. Brez Deiorges-a jej jo bilo dolgčas, zmerom je imela posel z njim, kader je nazoč bil; o vsaki stvari je hotela njegovo misel vedeti in mu je po navadi povsod pritrdila. Morda ni bila še zaljubljena, ker ohčenju s prijetnim tovarišem ni bilo še nikako ovire, a pri prvem slučajnem zabranjevauji ali nepričakovanem udarcu morala je strast s plamenom užgati se.
Necega dne stopi v sobo, kjer jo je čakal Deforges. Odpro klavir in ubere nektere akorde; a njen učitelj so opravičuje, da ga denes glava boli, da torej lekcije ne bode in od klada je note, potisne jej hitro malo pismice. Marija ga vzame, no da bi kaj mislila, pa se skesa takoj, vendar Deforges je bil žo iz sobo odšel. Naglo gro v svojo izbo, odpre pismo in bere : „Pričaknjem Vas drevi ob 7. v kolibi pri vodici ; imam Vam nekaj  posebno  važnega  povedati."   Zelo je bila
slovenskimi dijaki in Btanovalci, če pomislimo, da je blagostanje nadoljnem Avstrijskem dosti boljšo kot pri na«, da se d. avstrijsko šolo skladajo z narodnostjo stanovalcev in da je tam na 1,800.000 stanovalcev 15 gimnazij, ko jih je pri nas komaj 3 za 490.000 ljudi. Tudi na Dunaji je polno uradnikov nataknenib. Leta 1868 je bilo v 6 gimnazijah 2750 dijakov ali pri 632.000 stanovalcev (znostraj  mosta, z bližnjimi okraji jih ima
813.000) pride
1 dijak na 230 stanovalcev ali
i   ■    . :i00
Pretirane razmero med nemškimi dijaki in stanovalci na Kranjskom sledo samo iz vladne sisteme, ki iz Slovencev stroji ne tškutarje in s slepljivimi števili podpira njih šopirjenje z inteligencijo in kapitalom.
Poglejmo v slodečih kazalih, kako so se slovenski dijaki po našdi gimnazijah v večletnih posebnih dobah množili ali zmanjševali. Dotične preglede za nemške dijake sestaviti se mi jo zdelo odveč; ker v Kranji jih tako ni nič, v Novemmestu skoraj nič in v Ljubljani tako malo, da slednji že iz poprejšnega lehko sprevidi namnoženjo ali zmanjševanje njihovega štovila. Pred števili stoječa črtica pomeni, da so je v dotični dobi število dijakov brezozirno kot v odstotkih za toliko zmanjšalo.
Ljubljanska gimnazija:
1	Število d	ijakov	Namnoženjo	
Doba	prvo | loto i	zadnje leto |	brez- | oz i r no j	91 In
1851 — 1860	377 j	533	156	41.4
1853—1860	348	533	185	53.1
1851—1862	377	590	213	56.5
1853—1862	348	590	242	69.5
1860—1869	533	473	— 60	- 11.2
1862—1869 i	590	473	— 117	19.8
1853—1869	348	473	180	37.4
1851—1869	377	473	96 1	25.4
N o v o m c š k		a gimnazija:		
1851—1860	94	220	126	134
1853—1860	80	220	140	176
1851 — 1862	94	215	121	128.7
1853-1862	80	215	135	168.7
1860—1869	220	153	— 67	— 304
1862 — 1869	215	153	— 62	— 28
1854 — 1863	74	232	158	213.5
1863 — 1869	232	153	— 79	- 34
1851—1869	94	153	63	70
K r a n j s k		a gimnazija:		
ie62—1863	101	! 158	57	j 56.4
1863—1869	1 158	69	-89	—56.3
1862—1869	101	69	— 32	—32
do leta bolj kazil in gnjil, ga je začel le toliko saditi, da ravno ob seme ni prišel. Število dijakov ljubljanske in novomeške gimnazijo je pojemalo prva leta pregledane dobo (1851—1853), ker se mu je 1. 1848, 1849 io 1850 preveč sinov pogubilo,  nekteri iz lehkomišlje-nosti, drugo pa je vlada potisnila v pogubo, v vojaštvo. Pa taki viharni časi jih povsod dosti pokončajo ali vsaj odvrnejo od pravega namena. Saj so žo za časa Marije Terezije,  ki je Macksov učni načrt za srednje šole potrdila, najpridnejši  dijaki za darilo  dobivali svetinjo s Minervino podobo pa pomenljivim napisom: „Minervae pacifica1 providentia." (1774). Pa takrat je po naravnih ačelih v avstrijskih  šolah  še mnogo  veljal  honos et prajmium--sedaj ! Zastrau malo goldinarjev, ki darila veljajo, so je odpravili: uboga Avstrija!
Od leta 1853 naprej so se pa v Ljubljani do 1862, Novemmestu  pa do 1863  vedno  in redno množili; ako da je njih število v Ljubljani (1. 1862) naraslo na 90 glav ali v primeri z 1. 1853 so se več kot za po-ovico pomnožili namreč za 69'/, °/„. V Novemmestu so a v taistej dobi razmnožili za 188% %; če pa spre ej in zadej preskočimo  eno leto, so jo  njih število 10 letih (1854—1863) povekšalo celo za 213 % Slabe letine se pri njihovem  razmuoženji najbolj poznajo. Prva laška vojska (1859) jih ni dosti zavirala, celo  vabila jih  jo v šolo,   ker kljubu ostrejše nabire eudar niso k vojakom jemali poštenih in še celo sla hotnih dijakov. Od 1. 1862, oziroma od 1863 pa število slovenskih dijakov pojema na vseh treh gimnazijah. O tej prečudni  prikazni na  niži  gimnaziji v Kranji bom posled govoril.   V Ljubljani se je njih  število skorej neprestanoma redno zmanjševalo, od 590 je   padlo na 3 glav ali za l94/» %, t. j. počez za 2'/, °/„ na leto.— V Novemmestu se je njihova množica (v taistej dobi od 1862 — 1863) še bolj zmanjšala, kajti njih število se je Akrčilo od 215 na 153 glav, t. j. za 28 °/0 ali za % na eno  leto. Še veča razlika pa je, če primerjamo slovenske dijake novomeške gimnazijo od 1. 1863, ko so se bili najbolj razmnožili, z onimi zadnjega šolskega leta; njih število se je zmanjšalo za 79 glav ali >:a 34 %. (Dalje prih.)
Naši kmetje so praktični kakor so sploh Slovenci če nam prav nemškutarji v svoji slepi strasti odrekaj pri slednji priliki vsa djanjska vodila. Naš kmet ravn s srednjo šolo po enakih pravilih kot s poljskimi pri delki. Ko je videl, da mu jo n. pr. krompir so od leta
radovedna. Že davno je pričakovala iz poznanje, kteroga je želela in se ga bala. Z radostjo jo je polnila misel potrjenje tega slišati, kar je davno slutila, in vendar je čutila, da jej ne pristuje tako izpoznanje od človeka poslušati, kteri vsled svojega stanja ne more nikdar pričakovati, da bi dobil njeno roko. Sklene torej po dolzem premišljevanji na rečeno mesto iti, samo o tem ni bilo še gotovo v njeni glavi : kako bi izpoznanje učiteljevo sprejela, ali z imenitno uevoljo ali s prijatej-skim obetanjem, s hudobno šalo ali molčečim sočutjem. — Med tem je pogledala vsak hip na uro. — Zmrači se, luči so prižgo. Gosti pridejo in Trojekurov se vsede ž njimi h kartam. Zdaj ura bije tri četrti na sedem — Marija se zmuzne tiho skozi duri, po stopnicah doli — boječe so ogleda, in — zloti na vrt.
Bilo je zelo temno, nebo oblačno in komaj za dva koraka pred seboj so jo videlo; a Marija najde znano stezo v temoti in v malo hipih stoji pred kolibo; tu je hotela malo postati, oddehniti se, da bi mrzla in mirna pred njim stala ; a to jo bilo prepozno, ker stal je že pred njo. (Dalje prih.)
Prvi isterski tabor v Kubedu.
Že zjutraj ob 6. so se začeli shajati ljudje na tabor sosebno Bolzetski kmetje. Ko se jim je reklo, da so prišli prezgodaj, so odgovorili: „Rado čemo čekat, jer je blagdan". Okoli poldne jih je bilo že čez tisoč na taboru in do 4. se jih je seŠlo okoli 4000. Pozdravil je taborce g. Fr. Ravnik s kratkim, krepkim ogovorom in je predložil g. dr. Lavriča za prvomestnika, ki je bil tudi enoglasno izvoljen. S krasno besedo je povedal prvomestnik, kako važen, kako imeniten je tabor za Istrane na obalih našega jadranskega morja. Podučil je pričujoče matere, kako naj izrejajo svoje sinove, da ostanejo pošteni Slovenci, iu ko je rekel dekletam, da ne Bmejo ljubiti druzega nego poštenega slovenskega mladeniča, ni bilo ploskanja ne konca no krnja. (Ome niti moram tu, da tretjina taborcev jo bila ženskega spola.) O prvi točki, kako se imamo ravnati isterski Slovani, da dosežemo svoje narodne pravice, je govoril Fr. Ravnik. Omenil je, kako je bilo nekdaj čvrsto naše slovansko drevo, kako je mogočno razprostiralo svojo vejo proti severu, jugu, izhodu in zapadu, da so prišli čez nas strašni viharji, da hudobna roka je za-ela neusmiljeno rezati od debla vejo za vejo; ena veja jo padla med Madjare in gine, druga je padla med Turka in umira, tretja je padla med Nemce in je osušela, četrta je padla med Lahe in ta veja smo mi. Koliko je še zelenega perja, koliko je še oživljajočega soka v tej veji? Malo, in umreti bo morala v kratkem, ako se zopet ne pridruži svojemu drevesu. Isterski Slovani, ako hočemo živeti, se moramo tedaj pridružiti našim bratom Slovencem 1 Glasovali so vsi navdušeno za združenje s Slovenci. —
Drugo točko, t. j naš jezik naj se vpolje v šole in urade, je obravnaval g. Fr. Blažič, župuik Dolenje-vaški. Izvrstno je dokazal, kolika krivica se v Istri godi Slovanom, kterih je najmanj dve tretjini, njih jezik se pa zaničuje v šolah in uradih, a največ od
ljudi, ki Istre prav nič ne poznajo. Tudi proti naravi je poitalijančevati Slovane, kar je govornik dokazal s tem, da ima doma mačka in psa, ki skupaj jesta, skupaj ležita, ali vendar Še nikoli ni čul mačka lajati a psa mjavkati. Z lepim govorom so bili taborci jako zadovoljni.
O davkih je govoril g. Čepek, posestnik v Rozarji. Prav temeljito jo dokazal, da v Istri je še veliko zemlje neobdelane, ktero bi morali zasaditi s sadnim drevjem. Priporočil je deželnim in državnim poslancem, da naj bolje skrbe za kmeta mesto da se prepirajo o veri, v kteri mi Slovenci hočemo živeti in umreti, da naj ne mlate prazne slamo za lepo plačilo; država da vsaj nekaj povrne denarja ubogi deželi, ki z največim po-žrtvovanjem davke plačuje. — Pravo, je odmevalo od vseh strani, in pri glasovanji so kmotje povzdignili obe roki.
O vpeljavi glavne šole v koparskom okraji je zadnji govoril g. Jurij Jan, dekan Dolinski. Prav jasno in lepo po domaČe je izvrstni govornik dokazal veliko potrebo take šole. Denes le ta kaj velja, kdor kaj zna; dokler bomo nevedni, bomo tudi ubogi; dokler bomo prisiljeni lastne otroke pošiljati v tuje šole, bomo imeli le izrode, črne odpadnike, ki za rod in dom nimajo druzega kakor strup in pogrdo. — Vsi uazoči so z velikim navdušenjem glasovali za vpeljavo slovenske glavne šole.
Sklenil je tabor g. dr. Lavrič s prav čvrstim ogovorom. Jako se je prikupil našim Slovencem. Mnogo jih jo reklo, ko bi mi imeli tacega advokata pri nas, bi gotovo ne hodili okoli Lahov.
Vse se je izšlo v najlepšem redu. Pevski zbori so bili štirje; dva domača, s kterima je imel g. učitelj Benko mnogo truda; pevski zbor fioljunske čitalnice, ki je bil obilno zastopan in nas je razveseljeval s svojim krasnim petjem in pevski zbor Rocoljske čitalnice, ki je z velikim troškom in požrtvovanjem k nam prišel, in nam s tem dokazal bratovsko slogo in ljubezen. Rojanci niso mogli priti, nego so nam poslali najsrčneji pozdrav. Lopa hvala vsem, ki so nas počastili, posebno pa g. dr. Lavriču in g. Cegnarjut
Tabor je bil pri nas potreben. Koristil bo mnogo, Kmetje se ne pogovarjajo o druzem kakor o taboru. Mnogim je zdaj žal, da niso prišli, ker so bili zapeljani od nasprotnikov, ki so jih slepili rekoč : Kdor gre
ua tabor, plača 5 gold., na taboru bo vojska, strašno se bodo klali i. t. d. Ko bi ne bilo tacib nesramnih sleparjev, bi bilo prišlo iz vse Istre najmanj 8000 ljudi, kar se bo kmalu dokazalo.
Dopisi.
Is Celja 6. avgusta. [Izv. dop. | Konec letošnjega šolskega leta na gimnazijah v slovenskih deželah nas je dovolj prepričal, da v Denemarku nekaj gnjiloga biti mora. Dijaki, kteri so skoz osem let vsako šolsko leto spričalo dobili, da so vsem tirjatvam zadostili, in jim je dovoljeno bilo, vsikdar v sledečo šolo stopiti, in tako po redu osem šol zvršiti, so pri preskuŠnji zvedeli, da so smeli do sem, ali ne dalje, in da šo nimajo zadosti vednosti, tudi na vseučilišče vstopiti. Tako nam je nSlov. Nar." v zadnjem listu iz šolskih sporočil posneto, tedaj celo resuično ali žalostno novico prinesel, da v Ljubljani med 52 dijaki jih 21 ni zrelostnega izpita naredilo in v Celji se je taka nesreča 12, tedaj skoro polovici zgodila.
To se nam nekako čudno vidi, in mi moramo soditi, da so bila spričala v posameznih razredih lažnjiva, in da se dijaki v resnici niso toliko naučili, kolikor se od njih najmanj tirjati mora; čo je to, potem so gg. profesorji krivično in nečloveško ravnali, ker so dijake, namesto bi jim uaravnoč povedali, da za šolarje niso sposobni, in da bi si rajši primernejši stan poiskali, osem let za norca vodili, in jim tako osem let njihovega življenja vkradli, stariše so pa, kteri se za svoje otroke žrtvujejo in trosijo, veliko škodo trpeti pustiti; ali pa so res gospodje profesori pri zrelostnem izpitu tako strogo spraševali, da je ta izpit vse zakrivil? Tega mi ne moremo razsoditi, in tedaj o tem tudi nočemo daljo govoriti, kajti nobena stvar se ne kontrolira tako
težko, kakor šola, in učenci so po našem sistemu, kjer šole druga nič niso, ko izpitno komisije in „katalog" najglavnejša stvar, celo volji učitetjev prepruščeni. Sumljivo se nam pa zdi, kar smo o g. Premru-u slišali. Ta gospod je pri izpitu zrelosti zelo na to pazil, da je g. šolskemu nadzorniku dr. Holcinger-u o vsakem dijaku, kteri je k izpitavanju poklican bil, neko karakteristiko povedal, kakor : ta rad poje, ta jo spet narodnih misli in druge reči, kterih mi nismo na tanko slišali. G. šolski nadzornik je ga potem iz grškega jezika precej strogo spraševal, in če mu dijak ni zadostil, mu je sprašatelj rekel : „boljo bi bilo, da bi se učili, kakor da toliko pojete," od druzega mu je spet druga karekteristika znana bila, in na koncu jih je ravno iz grškega jezika največ nesrečo imelo. Ali je to vse slučajno ali celo redno bilo, o tem naj vsakdo sam sodi, ker to ravno tako spada med zgorej omenjene skrivnosti.
Malo jasnejše nam je postopanje našega gimnazijskega ravnatelja Premru-a v drugih in silno važnejših šolskih razmerah. „Slov. Narod" so jo zadnjekrat tožil, kako slabo se slovenščini na naši gimnazije godi, ktero samo v drugem razredu isprašan učitelj uči, v vseh drugih razredih je pa bila slovenščina izročena le neizprašanim učiteljskim vajencem. Mi smo to neugodnost žo več časa opazovali in zdi se nam, da smo temu za kulise pogledali. G. Premru že od zdavnej sistematično slovenske moči od našo gimnazijo odvrača; če jo ktero mesto za profesorja izpraznjeno, on gotovo nemškega kompetenta pri deželni namestniji ponudi ; to se nam je pravilo zadnje loto, ko je gosp. Hirsch-a in gosp. Korba, dva huda Nemca priporočil, akoravno so se tudi Slovenci prosili.        (Konec prih.)
Politični razgled.
Minister Stremavr je razposlal na vse deželne predsednike okrožnico, v kteri pravi, da je na gimnazijah, ki so v rokah redovnih duhovnikov, mnogo profesorjev, ki niso napravili potrebnih profesorskih izpitov; ako bi se to v kratkem ne poravnalo, bila bi vlada prisiljena odvzeti dotičnim gimnazijam pravico dajati državoveljavna spričevala, tudi bi se jim za krajši ali daljši čas odvzela pravica, da bi se na takih gimnazijah delali izpiti zrelosti. Ako bi pri tem vladnem ravnanji prebivalstvo trpelo, bodo se napravile svetovne gimnazije na mestu redovnih in se bodo plačevale iz javnih fondov. — Deželni zbor Kranjski bode moral to stvar vzeti v resno pretresovnnje in o pravem času naj si naši slovenski poslanci premislijo, kaj jim je storiti, da ne zgubi itak zanemarjena dolenja Kranjska svojega edinega srednjega učilišča v Novem mestu!
Da Dunaj i in v Gradcu, kjer so se razpustila delavska društva, delajo delavci velike demonstracije. Na Dunaji se jih zbere po 6000. Vojaki z nabitimi puškami in golimi sabljami jih razganjajo. V Gradcu je proti delavcem za orožje prijela meščanska garda. Bati se je resnih dogodjajev.
Fr a n c o s k a kamora zapušča svojega gospodarja Napoleonu. Jules Favre tirja v javni zbornici, da se cesarju odvzeme zapoveljništvo vojske in naj po-stavodajna zbornica prevzeme vodstvo deželnih zadev. Keratrv naravnost tirja, da se mora Napoleon odpovedati vsemu vladar8tvu, in na to se mu druzega ne zgodi, nego da ro ga poklicali k redu. Dosedanje ministerstvo je odstopilo in sestavilo so je novo i/, naj-grših dvornih lizunov in ljudskih neprijateljev. General Montauban-Pelikao, nezmožen dvorsk gojenec in vojašk krutež, je sestavil novo ministerstvo, ktero se je^v deželi z nevoljo sprejelo. V Parizu jo vse razdraženo in to je gotovo, da ne treba več nego še ene nesreče v francoski vojski, in Napoleon je nehal biti cesar — kljubu vsem pripravam proti notranji revoluciji !
Z bojišča se je bilo 9. t. m. nekterim listom brzojavilo, da so Francozi potolkli Pruse in raztrgali njih zvezo. Novica se ni potrdila. Ravno nasprotno. Nemške prve straže so se pokazale dve milji pred Metzom, iz česar jo sklepati, da se bodo  mogli Fran-
cozi združeni 1. in 2. nemški armadi nasproti postaviti še le ob Mozeli. Francoska vojska se brez boja nazaj pomiče, nemški konjiki so jej vedno za petami. Glavna nemška moč so zbira med Metzom in Nancy. Da no bi mogli na južnom Francoskem stoječi vojni oddelki glavne armade francoske podpirati, prekoračili so Prusi ua dveh krajih Reno in so pretrgali zvezo. Prestolni princ nadleguje Strassburg, drug oddelek južno-neniške armade daje Mac-Mahnnu toliko opraviti, da moro vedno mnogo vojnega gradiva razm1 bire sovražniku prepuščati, samo da so hitreje umičo. Drugo naj pojasne sledeči telegrami :
Iz S a ar briick on 10. avg.: Francoska armada so pomiče proti Mozeli. — Linijo Sanrunion, Veliki Tcn-uuin, Faulquemont, Foulignv, Los-Etnngs so nemški konjiki že prekoračili. Velike zaloge, čolni, železniški vlaki so prišli Nemcem v roko. Iz Lutzelsteina so se Francozi umaknili.
Iz M o n a k o v a 11. avg.: Nemci so vzeli trdnjavo Liitzelstoin. Trdnjavo Lichtenstern so obstopili in s kanoni zažgali.
Iz B e r o 1 i n a 11. avg.: Strassburg je ves obstop-ljen ; železnice proti Hagenau-u, Parizu in Lyonu imajo Nemci v rokah; v strassburški trdnjavi je baje le en pešk polk in nacijonalna garda; trdnjava jo slabo s živežem oskrbljena. Trdnjava od Nemcev pozvana, naj so poda, jo poziv odbila.
Iz Saarbriickou 11. avg.: Pruski kralj jo izdal proklamacijo na francosko ljudstvo, v kteri pravi, da so ne boruje s francoskimi državljani in da so bode njih življenje in premoženje branilo in varovalo, dokler se ljudstvo samo ne pregreši proti običajem v vojski navadnih.
Iz Bazelna 11. avg.: Pri Bazelnu so jo ustavilo prekoračevanje Rene ; virtemberško čete so se v podporo južni armadi ob Reni podale na pot.
Iz Pariza 11. avg.: Minister Pelikao pravi v zbornici: Začasna nesreča bo bodo v kratkem popravila; gotovo je, da so v kratkem maščujemo. Vojnomu ministru dovoljeni kredit se bode zvišal od 500 milijonov na 1000 milijonov.
Iz Dunaja 11. avg. : Ruski cesar Aleksander je skušal mod vojskujočima se strankama posredovati pomirljivem smislu. Kralj Viljelm jo odgovoril, da ne more borovanja popustiti pred novo bitko. Ako zmaga, bode se v Parizu dogovarjalo o miru.
Kazne stvari.
* (S p o m e n i ca). 11. dne t. m. je odšla na ministerstvo bogoslužja iti nauka, in pa na šolski svet štajerski spomenica (donksehrift), v kterej četvero prolesorjev mariborsko gimnazijo na podlagi tako svo jih pedagogiških in didaktiških skušenj, kakor na podlagi statistiških in postavnih podanih (dat) osnovanje samostalne niže gimnazije v Mariboru s slovenskim jezikom kakor učnim (poleg cole sedanje nemške gimnazije) predlaga. Spomenica obsega 5 pisanih pol; mi jo v kratkem prinesemo v prevodu. „Volja se zbudi tedaj! truda ne strašite se!" — to kličemo drugim gimnazijam, kjer se Slovenci uče.
* (Prvi nN a r o d - B a u o ru.) „Novice" so nam v 32. svojem listu povedale , da morajo enega goriških novih poslancev imenovati „Narodbauerja." „Novice" so bile jako ponosne, ko se je bilo začelo po nemških časnikih pisati o „Novice-Bauernu, t. j. o tacih Slovencih, ktero so „Novice" vzbudilo in podučile. Mož, kte-rega so zdaj „Novice" krstile za „Narodbauerja", je gotovo žo bil naroden in samosvesten, predno je začel „Narod" izhajati. Vendar smo tega prvega javno krščenega „Narod" Bauerj-a" registrirali zato, ker so nam jo vpljiv in prijateljstvo med slovenskim svetom priznalo od tiste strani, ki jo „Narod" vedno pisano gledala in mu javno in v privatnih pismih in govorih delala ovire. E pur si muove!
* (Z mariborsko gimnazije). Izpiti zrelosti ki so tukaj trajali tri dni, so dokončani. Oglasilo se je bilo 25 učencev, med temi on eksternist.   Mod sku
IBojo sta odstopila dva redna osmošolca in pa oni eksternist.   Izmed ostalih sta   dva „padla,"  eden na 2
meseca, 1 za celo leto, štirje so napravili izpit z odliko, drugi so spoznani za zrele. Glede prihodnjega „pokliča" so abiturijenti sledeče izpovedali: 3 se obrnejo pravoslovju, 8 k bogoslovju, 4 k modroslovju, 2 k zdravoslovju in 3 k montanistiki.
* (V lavantinski škofiji) so razpisano sledeče fare: Teharje do 12. septembra; Št. Jošt na Kozjaku do 12. septembra; Zdole do 12. septembra; Št. Erančišk pri Gorneni gradu do 16. avgusta t. 1.
* (čitalnica v Laškem trgu) napravi v ponedeljek 15. t. m. besedo s petjem, pri kteri se bode igrala tudi šaloigra „Crni Peter". Po igri svobodna veselica.   Odbor vse rodoljube vabi k besedi.
* (Duhovne vaje) za gg. mašnike lavantinsko škofijo se bodo letos ohdržavale od 26. do 30. septembra na Kisli vodi.
* (D c ž e 1 n i odbor kranjski) jo po dogovoru z deželne vlado onih 1000 gld., ki jih je lanski deželni zbor dovolil za pospeh poduka v kmetijstvu, razdelil tako, da je 23 učiteljem podaril po 20 gld., 24 šolam lopo zbirko vrtnarskega orodja, šoli v Hrenovicah pa 50 gld. za napravo drovesnice šolske.
* (G o s p o d u dr. T o m a n u) je vendar spet toliko odleglo, da je upati , da se popolnoma ozdravi. Tako so glasi sporočilo g. Pirca, ki mu je že v Radoljci zdravnik bil in kterega je pretekli teden dr. Toman v Rodaun v posvet k sebi poklical. Po prsni in očesni bolezni se je prav hudo oglasila njegova starodavna že-lodčina bolezen , in to je pohujšalo zdravje njegovo. — Tako poročajo zadnje „Novice". Nam sejo v četrtek pisalo iz Gorice: „G. J .... jo dobil telegram, da je dr. Toman na zadnjem koncu." Iz srca želimo, da bi bilo „Novice" takrat boljo podučene.
* („Ilirija od Adrije do Drave") se zopet preudarja v vladnih krogih; vsaj c. kr. namestništvo tržaško jo iz Dunaja prejelo ukaz, naj poroča o tej zadevi. Zopet tedaj, kakor pred malo leti, ko je nadvojvoda Albreht svetoval „Ilirijo", se razpravlja „Slovenija mala." Naposled vendar le pride cela — velika, pravijo „Novice."
!* (V r a n s k a n a r o d na čitalnic a) napravi 18. t. m. kakor vlani, — besedo v slavo rojstnega dne presvitlega cesarja, tombolo in veliki ples. — Ker jo to dan, kteroga se vsak lojalen Avstrijanoc raduje, torej je odbor narodne čitalnice sklenil, ka se takrat proide §. 4 čitalničnih pravil in dovoli vstop vsakemu poštenemu človeku, akoravno ne bi bil ud čitalničin. Vse rodoljube kakor tudi druge lojalne državljane bližnje in daljne vabi uljudno k tej vzajemni svečanosti, da bo stem sijajnojša — čitalnični odbor.
Isdatelj in vrednik Anton Toinćić.
Lantniki: Dr. Jot* Vohu jak in «lnif.,i
Tiskar Kduard Jnnile.