JGkuLska,
AIprayica
GLASI LO KOM (7 N ISTI O N E PARTIJE SLOVENIJE
Lelo IX. - št. 218
Ljubljana, sobota, 11. septembra 1918
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKEt
O premestitvah učnega kadra
Pot sooialistične preobrazbe kmetijstva pod vodstvom KPJ
Nove uredbe o kreditiranju zadružništva in komunalnega gospodarstva
O pisanju za film — Poročila iz naših krajev — Fizkultura
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
Svet zunaniih ministrov bo razpravljal o usodi bivših italijanskih kolonij
Vladi ZDA in Francije se nista odgovorili na sovjetsko noto
Moskva, 10. sept. (Tass.) Ob koncu meseca avgusta je sovjetska vlada sporočila vladlam ZDA, Velike Britanije in Francije, naj bi v skladu z mirovno pogodbo z Italijo razpravljali o U6odi bivših italijanskih kolonij v Svetu zunanjih ministrov.
Ker vlade treh zapadnih sil niso dale izrecnega odgovora na to vprašanje, je poslala sovjetska vlada 4. septembra vladana ZDA, Velike Britanije in Francije noto, v kateri je predlagala, naj bi pred potekom roka, določenega v mirovni pogodbi, t. j. pred 15. septembrom letos, sklicali Svet zunanjih ministrov, ki bi razpravljal o problemu bivših italijanskih kolonij.
Vlada Velike Britanije je 7. Septembra izročila sovjetskemu veleposlaniku v Londonu Zarubinu svoj odgovor, v katerem izjavlja, da je pripravljena sodelovati na konferenci Sveta zunanjih ministrov in hkrati predlagala, naj bi bil ta sestanek v Parizu, ne da bi omenila pri tem datum sestanka. Vladi ZDA in Francije doslej nista odgovorili na noto sovjetske vlade, Sovjetska vlada je obvestila 8. septembra vlado Velike Britanije o tem, da pristaja na sklicanje Sveta zunanjih ministrov v Parizu in predlagala
10,	september za začetek te konference. Sovjetska vlada je poslala podobni noti tudi vladama ZDA in Francije.
Enote demokratične armade prehajajo v protinapade
Atene, 10. sept. (Tanjug.) Radijska postaja Svobodne Grčije prenaša poročilo vrhovnega štaba demokratične armado o operacijah v Epiru, Tesaliji in ostalih področjih Grčije. Poročilo med drugim navaja, da so enote demokratične armade v n,oči med 5. in 6. septembrom napadle sile 73. monarhofašistične brigade, razbile sovražnika in zavzele vrhove Mestina na področju Vici Sovražnik je imel v tej borbi razen velikih izgub v vojnem materialu tudi 800 ranjenih.
Pehotne in konjeniške enote demokratične armade, ki operirajo v Tesaliji, 60 istega dne napadle sovražno garnizijo mesta Timavosa Po šestumi ogorčeni borbi so enote demokratične armade zavzele skotaj vsa sovražna oporišča, pri
čemer je imel sovražnik velike izgube med vojaki in v vojnem materialu. Nad 250 mladincev iz' tega mesta 6e je priključilo četam demokratične armade. Sovražnik, ki je privedel monarhoifašistična ojačenja iz Larise, da bi presekala pot enotam demokratične armade, je imel velike izgube. Dne 6, septembra so deli 75. in 76. monarhofašistične brigade z močno podporo topništva in letalstva dvakrat napadli položaje demokratične armade na področju Murgana v Epiru. Enote demokratične armade so odbile oba 6ovražna napada in prešle v protinapad. Razbile so sovražne sile in jih pregnale do njihovih izhodiščnih položajev. Po nepopolnih podatkih je imel sovražnik v tej borbi nad 200 mrtvih in ranjenih.
Incident v poslopju mestne narave je bil organizirana provokacija
Generalmajor Kotikov, sovjetski poveljnik Berlina zavrača neutemeljeni protest ameriškega poveljnika
Berlin 10. septembra. (Tanjug.) Sovjetski poveljnik Berlina generalni major Kotikov je poslal ameriškemu poveljniku mesla polkovniku Howleyu pismo, v katerem zavrača kot popolnoma neutemeljen in nesmiseln protest v zvezi z zadnjimi dogodki v poslopju • mestne Uprave. V pisnlu je mod drugim rečeno, da je berlinsko prebivalstvo zelo vznemirjeno zaradi nezadostnih priprav za preskrbo mesta s premogom, življenjskimi potrebščinami pred bližajočo ee zimo in poudarja, da jo zaradi tega prišlo do množičnih izgredov in zborovanj, na katerih so zahtevali berlinski delavci od mestne uprave, naj nemudoma prouči vprašanje zimske preskrbe Berlina. Toda mestna uprava ni ugodila upravičenim zahtevam berlinskih delovnih ljudi in je celo skušala prikazati te izgrede kot izgrede tolpe. Kotikov je omenil tudi dogodke, ki so ee odigrali 6. septembra v poslopju mestne uprave, ter izjavil: »V tem primeru gre dejansko za organizirano provokacijo, e katero so hoteli uni-
čiti enotne organe mestne uprave. Ni niti najmanj naključje, da je Mio ta dan v poslopju mestne uprave nad 70 pripadnikov t ameriške, britanske in francoske vojske, okrog 200 preoblečenih pripadnikov »črne garde«, ki so bili oboroženi z bokeerji in orožjem. Ti so se vedli nadvse izzivalno ter telesno napadli delegacije delavcev in nameščencev, ki so hotele izročiti prošnje mestni upravi. Nemška policija 9e je vmešala v pretep, ki so ga povzročili pripadniki »črne garde«. Povzročitelji izzivanj so bili aretirani.
Generalni major Kotikov je izrazil obžalovanje, da so navzoči ameriški oficirji, namesto da bi pomagali pri vzpostavitvi reda, vzeli provokaterje v zaščito. Ko je poudaril, da to ni edinstven primer takšnega ravnanja ameriških oficirjev v Berlinu, je na koncu zahteval, naj se ameriški oficirji v bodoče ravnajo po obstoječih predpisih in se ne vmešavajo v zadeve, za katere niso pristojni.
Šef policije Markgraf o načrtu socialnodemokratske in buržoazne koalicije, da minira berlinsko mestno upravo
Berlin 10. septembra. (Tanjug.) Šef policije sovjetskega dela Berlina Paul Markgraf je izjavil na tiskovni konferenci, da je pomočnik predsednika mestne uprave dr. Friedensburg s svojim predlogom z dne 4, septembra, naj poslopja mestne uprave ne zasede policija, nameraval vtihotapiti v poslopje preoblečene policaje iz zapadnih delov Berlina ter močno jurišmo četo za borbo proti berlinskim delavcem. Ta čas je bilo v poslopju več kot 00 preoblečenih policajev, medtem ko ee je del jurišnega odreda, sestavljen iz pripadnikov socialdemokratske stranke in krščanske demokratske zveze, skrival v prostorih ameriških in britanskih oficirjev za vezo ter Čakal ukaza, da vstopi v akcijo.
»Vsa ta dejstva ter izjave aretiranih Članov jnrišnega odreda — je poudaril Markgraf — pričajo, da gre za načrtno Pripravljeno akcijo socialnodemokratske 'n buržoazne koalicije, ki sta hoteli minirati mestno upravo. Izzivanje je toliko težje, ker je policija v zapadnih delih Berlina kršila odredbe zavezniškega nadurnega sveta za Nemčijo ter stopila v akcijo na področju sovjetskega sektorja •hesta.
Predsednik organizacije enotne socialistične stranke Nemčije za mesto Berlin Karel Liedtkc je dal izjavo v zvezi z razkolom, ki ga je v berlinski mestni Opravi povzročila večina socialdemokratskih, krščansko-demokrat6kih in liberalcih občinskih svetnikov. Podčrtal je, da
ta desničarska koalicija že 27. avgusta nameravala ustanoviti ločeno mestno Upravo za zapadni del Berlina. Načrtno Pripravljena izzivanja so samo logično Nadaljevanje rušilne politike desničarske večine v mestni upravi, ki hoče v na-®protju z najosnovnejšimi interesi berlin-
skega prebivalstva preprečiti sleherni sporazum.
Ko je poudaril, da je dosedanja mestna uprava dala e svftjim ravnanjem dovolj dokazov o škodljivosti njene politike, je Liedtke odločno zahteval; naj mestna uprava spremeni svoje stališče ali poda ostavko.
Izzivalci so dobili zatočišče v francoskem oddelku za zvezo
Berlin 10. septembra. (Tanjug.) Po incidentu, ki so ga pretekli ponedeljek povzročili člani »Črne garde« v poslopju berlinske mestne uprave, so dobili izzivalci — 28 po številu — zatočišče v francoskem oddelku za vezo pri mestni upravi. Francoski oficirji za vezo prav tako niso hoteli zapustiti poslopja mestne uprave. Francoski poveljnik v Berlinu general Ganeval je celo zahteval od sovjetskega poveljnika generalnega majorja Kotikova, naj dovoli francoskim oficirjem ostati še nadalje v poslopju zaradi nekakšne misije, ki jim je zaupana. Generalni major Kotikov je zavrnil to zahtevo ter zahteval naj se francoski oficirji za vedno umaknejo, da se tako izognejo incidentom. Ko eo francoski oficirji zapustili poslopje mestne uprave, so odvedli s seboj tudi 23 izzivalcev, ki jih je nato policija aretirala.
Rezultati valutne reforme v Zapadni Nemčiji
Hamburg 10. septembra. (ADN.) List »Hamburger Volkszeitung« piše v članku pod naslovom »Deset neprijetnih dejstev«
o	rezultatih valutne reforme v Zapadni Nemčiji, Hkrati z bilanco denarne reforme navaja list izgubo dveh tretjin vseh prihrankov, nazadovanje naročil v
Izvajanje sklepov V. kongresa KPJ
Trbovlje, 10. sept. — V, kongres KiP
Jugoslavije jc med drugimi 6klepi sprejel zgodovinski sklep o združitvi SKOJ-a z LMJ v enotno mladinsko organizacijo. Okrajni komite SKOJ-,a Trbovlje že izvršuje ta sklep. Na širših konferencah in sestankih z mladino je tolmačil sklepe V. kongresa. Do danes se je izvršila združitev SKOJ-a z LMS v aktivih. Čeče, Cementarna Zidani most, aktivu Narodne milice in kemične tovarne v Hrastniku. Mladina teh aktivov je zlitje SKOJ-a v LMS pravilno razumela* in ob združitvi sprejela nove obveznosti, s katerimi tekmuje za IV. kongres SKOJ-a in LMJ. Po vseh os talili aktivih pa se še vršijo priprave za združitev. Na širših konferencah so mladinci sprejeli nalogo, da bodo še bolj poglobili študij, ker v trboveljskem okraju od 89 aktivov doslej načrtno študira le 63 aktivov mladine.
Na zadnji okrajni partijski konferenpi je bil sprejet sklep o organiziranju načrtnega študija. Sedaj je že peti teden na okrajnem komiteju seminar najboljših članov Partije, ki obravnavajo snov V. kongresa. Šestdeset najboljših aktivistov vneto sledi predavanjem in potem to prenašajo na osnovne partijske organizacije, ki se na ta način seznanjajo z delom V. kongresia in pripravljajo na volitve osnovnih partijskih organizacij, okrajnega komiteja in delegatov za kongres KPS. Poleg študija v osnovnih partijskih organizacijah pa se vrši študij po sindikatih in ostalih frontovskih organizacijah, tako da se sleherni delovni človek seznanja z delom in programom Partije, ki ni samo program Partije ,atmpak vseh delovnih ljudi.	Š,	S.
V čast II. kongresa KPS bodo zgradili žerjav
Jesenice, 10, septembra, — Osnovna partijska organizacija mehanične delavnice Z. J. je na svojem izrednem sestanku sprejela poziv partijske organizacije tovarne verig v Lescah za predkongresno tekmovanje. K prvi točki tekmovanja je dodala, da bodo do II. kongresa KPS zgradili 110 tonski žerjav, V predkongresnih dneh bodo organizirali še poseben študij za nečlane. V vseh točkah so napovedali tekmovanje tudf vsem partijskim organizacijam Železarne Jesenice-Javornik.
Osnovna partijska organizacija v mestnem podjetju »Čevljarna« je izvolila novega sekretarja in sprejela sklepe v čast
II.	kongresa KPS. Med drugim bo v »Tednu gozdarstva« opravila 91 delovnih ur. V čast I, kongresa ESJ pa bodo popravili vse čevlje v zavetišču onemoglih, si ogledali novo tovarno čevljev v Žireh in prenesli izkušnje v svoj obrat, iz od-
Sadkov pa bodo izdelovali otroške čevlje,
i	jin bodo dali na razpolago OOOF.
P. J.
Proslava narodnega praznika v LR Bolgariji
Sofija 10. septembra. (Tanjug.) Včeraj so v Sofiji in vsej Bolgariji proslavili praznik Ljudske republike Bolgarije in bolgarske armade — 9, september.
Ta dan je bolgarsko delovno ljudstvo sprejelo s povečamo proizvodnjo in novimi delovnimi uspehi. Sofijska kovinarska podjetja so izpolnila plan predelave kovin za 128%, proizvodnjo strojev za 141%. Podjetje »28. december« je izpolnilo proizvodni plan strojev za 182%. Delavci živilske industrije v Varni so izpolnili plan proizvodnjo v tekmovanju v počastitev 9. septembra za 146%. Delavci kemične industrije eo dosegli proizvodni plan za 129%, transportni delavci za 116% itd. Med tekmovanjem so delavci Vame prihranili državi čez 13 milijonov levov. Delavci tovarne gume »Botuš« v Plevnu so izpolnili proizvodni plan za 130% in prihranili državi 210.000 levqy. Po vsej državi so dosegli v vseh panoi proizvodnje med tekmovanjem v poča! te v 9. septembra pomembne uspehe.
O premestitvah učnega kadra
Vidalijevi frakcionašl razbijajo SIAU
Trst, 10. sept. Dopisnik Tanjuga poroča 5. t. m. se je v Trstu zaključil »izredni kongres« frakcionaške skupine tržaške ljudske fronte SIAU-a. Kot dele-
faiti za kongres so bili izvoljeni samo ittoriu Vidialiju najbolj zvesti ljudje, kljub temu 6e pa ena četrtina izvoljenih delegatov ni udeležila kongresa. Od 412 delegatov je bilo prisotnih samo 319. V Glavni svet je bilo izvoljenih skupno 107 oseb, od katerih le ena trejina Slovencev. Med izvoljenimi Slovenci je velik del takih, ki imajo slovenski priimek, so se pa1 vedno izdajali za Italijane. Vidali-jo je uspelo, da je v tej svoji organizaciji SIAU-a spravil Slovence v manjšino.
ladjedelništvu, znižan dotok in promet blaga v hamburškem pristanišču, čemur slede nova množična odpuščanja delavcev, pritisk na mezde, povečane zakupnine in zemljiške dajatve ter vedno večja brezposelnost.
Konec avgusta je bila opravljena ena najtežjih nalog na področju šolstva, načrtna razmestitev učnih kadrov. Premestitve ined šolskim letom slabo vplivajo na redno šolsko delo, učne uspehe in tudi na razpoloženje učnega kadra. Zato 66 načeloma med šolskim letom premestitve ne više, razen v najnujnejših primerih službene potrebe. Ljudska oblast si prizadeva, da bi že v počitniškem času izvršila vse potrebne upokojitve, namestitve, premestitve in druge izpremembe kadrov, da si lahko mirno uredijo 06ebne zadeve med počitnicami in ob nastopu šolskega leta vso svojo skrb posvetijo izvajanju učnega načrta. Zato so se že v juniju začele priprave za načrtno razporeditev učnih kadrov, s težnjo, da bi se preprečile nepravilnosti in da bi bilo čim manj premeščanja.
Večina učiteljstva je pravilno razumela potrebe našega šolstva, so pa posamezniki, ki so gledali na premestitve skozi predvojna režimarska očala in se spraševali, čemu toliko premestitev. Sovražniki ljudske oblasti skušajo netiti nerazpoloženje med učiteljstvom, jih hujskajo, naj ne nastopijo službe na novih mestih, da bi tako ovirali plan, kar pa jim ne bo uspelo.
Nad 60% letošnjih premestitev je bilo izvedenih po prošnji, ostale pa po službeni potrebi, ki so jo narekovali mnogi razlogi.
Ves čas po osvoboditvi se čuti veliko pomanjkanje kvalificiranega učnega kadra zlasti v tistih okrajih, ki so prizadeti v NOB in v priključenih primorskih okrajih. Naša ljudska oblast je zato povabila mlade ljudi, ki imajo veselje do učiteljskega poklica, na pedagoške tečaje, kjer so se usposobili za vzgojitelje. Taki tečaji 60 6e zelo uspešno vršili že med NOB, še več pa po osvoboditvi. Dali so našim najbolj zapostavljenim in opu-stošenim krajem na stotine predanih, požrtvovalnih in sposobnih učiteljev-tečaj-nikov, ki so v najtežjih razmerah omogočili obnovo šolstva na vasi.
Starejši učiteljski kadri so se po končani vojni večinoma vrnili na svoja stara službena mesta, kamor so jih namestili predvojni režimi, mnogo učnih mest pa je ostalo nezasedenih. Najtežja službena mesta so zasedli učitelji-tečajniki. Tako je nastalo nepravilno številčno razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi učitelji V okraju Ilirska Bistrica je bilo n. pr. le pet kvalificiranih učiteljev ali 7% vsega učnega kadra, v nekaterih okrajih je bilo preko 70% tečajnikov, dočim je bilo v okraju Ljubljana-mesto, Ljub-ljana-okolica, Jesenice, Kranj itd. prav obratno razmerje z obilico strokovno dobrih kadrov. Nujno je bilo potrebno tako stanje popraviti že z ozirom na strokovni dvig naših najmlajših vzgojiteljev, da jim damo vso možnost, da se |>oleg redne službe strokovno izpopolnjujejo. Tečajnikom na enorazrednicah je bilo teoretično izpopolnjevanje onemogočeno, ker so bili poleg šolskega dela preobremenjeni še z ostalim izvenšolskim. Premestiti jih je bilo treba na večrazredne šole, kjer imajo ob starejših tovariših več možnosti razvoja. Na izpraznjena mesta so bili postavljeni kvalificirani učitelji, ki bodo lahko s svojimi izkušnjami pomagali izboljšati kvaliteto pouka.
Drugi razlog za načrtno razmestitev kadrov je bila ustanovitev sedemletk po vseh večjih podeželskih krajih, na katerih morajo poučevati le najboljše učne moči po posameznih strokah. Na posameznih šolah so se včasih po trije učitelji javili za pouk iste stroke, dočim je na sosednjih šolah manjkalo takih kadrov. Na drugi strani 60 bili primeri, da eo izredni slušatelji Višje pedagoške šole poučevali na enorazrednicah, namesto na sedemletkah, kjer se lahko hitreje izpopolnjujejo v lastni stroki.
V	zvezi z graditvijo naše republike v okviru petletnega plana so v ogromnem številu porastle strokovne šole, ki zahtevajo sposobne učne moči iz vseh strok. Hkrati hitro narašča število vzgojnih domov, internatov, katerim je bilo treba dati dobre vzgojne kadre. Nad 10% celokupnega števila premestitev znašajo ti slučaji.
Glede na potrebe načrtnega dviga kadrov je bilo nekaj učiteljev, ki 60 se izkazali s svojim delom v praksi, izbranih za redne slušatelje Višje pedagoške šole. Izpraznjena mesta morajo biti izpopolnjena z drugimi.
Pri razmeščanju kadrov je ljudska oblast upoštevala vse pismene prošnje, pa tudi mnenje sindikalnih podružnic v pogledu družinskih razmer, da bi bilo čim manj žrtev, v kolikor so se zasebne zadeve mogle vskladiti s potrebami plana. Poročenim učiteljskim parom, ki so živeli ločeno, je oblast omogočila skupno družinsko življenje, kar je bilo režimom v predaprilski Jugoslaviji deveta briga. Posebno pa se je pri razmeščanju moralo dajati prednost tistim, ki so več let požrtvovalno delali v driigih republikah kot prostovoljci.
Da bi se mogli pravilno upoštevati vsi navedeni razlogi, so se vršile priprave za načrtno razmestitev učnega kadra pri ministrstvu prosvete, pri poverjeništvih za prosveto posameznih okrajev sporazumno z okrajnimi komiteji ter prosvetnimi sindikati. Podrobno 60 pregledali vse primere in predlagali le preverjene slučaje za premestitev. Na ministrstvu za prosveto je posebna komisija ponovno pregledala predloge okrajev, jih primerjala z vloženimi prošnjami in potrebami^ posameznih okrajev in šol ter nato začela razmeščati učne kadre.
V	okrajih, kjer so prosvetne sindikalne podružnice krepko na delu in so z ideološkim in strokovnim študijem dvignile zavest svojega članstva, je učiteljstvo pokazalo polno razumevanje za potrebe razmestitve. Imamo svetle primere prave požrtvovalnosti in čuta odgovornosti do ljudskih potreb. Učiteljica z otrokom, doslej na lepem mestu na sedežu okraja, je ob sprejetju dekreta za eno najtežjih mest izjavila: »Vem, da grem na težko mesto, vem pa tudi, da bom s tem koristila skupnosti in bo lahko neznana moja stanovska tovarišica tečajnica hitreje izpopolnila svojo izobrazbo.« Učiteljski par z otrokom, prav tako doslej na zavidljivem službenem mestu na Gorenjskem, živeč v udobnem stanovanju, je odšel na novo dodeljeno mu mesto v sežanskem okraju, kjer ima podstrešno stanovanje. Kljub težkim prilikam se ni pritoževal, saj ee je sam javil na ministrstvu, rekoč: »Grem, kjer koli bo potreba.« Ljudje so jokali za njim in prosili ministrstvo z deputacijo vseh organizacij, da bi ga zadržali. Toda potrebe v drugem okraju so tako velike, da so morali spoznati upravičenost premestitve. Takih primerov je bilo tudi v drugih okrajih. Nekateri krajevni odbori so se pobrigali za stanovanja in hrano novodošlih učiteljev, ker se dobro zavedajo svojih dolžnosti. So pa tudi primeri, kjer ee krajevni odbori niso dovolj zavzeti za ureditev učiteljskih potreb in s tem povzročajo nevoljo prizadetih učiteljev, ki čestokrat zaradi rahlega zdravja ne morejo v redu opravljati šolskega dela.
Nekatere napake, ki so se izvršile pri premestitvah, bi bile lahko vnaprej preprečile sindikalne podružnice, ako bd bolj intenzivno^ sodelovale pri izbiri kadra in pri tolmačenju službenih potreb, da ne bi posamezniki imeli zavest, da jih kdo preganja. Kazenskih mest pri nas ni. Kdor pa službuje na težjem mestu, je lahko na to ponosen in bo oblast to tudi upoštevala.
Učiteljstvo vrši veliko in težko nalogo v naši petletki. Lahko je ponosno, ker kljub težkim razmeram tako uspešno vzgaja našo mladino za socialistično domovino. Ljudska oblast zna ceniti požrtvovalnost in uspešnost dela učiteljstva in skuša izboljšati njegovo gmotno stanje s posebnimi dokladami za težja mesta z nagradami, z osebnimi dokladami in honorarji za prekourno delo itd Pri tem je treba točno presojati, koliko kdo skupnosti daje in koliko od nje sprejema To načelo bo treba upoštevati zlasti pri napredovanjih.
Prepričani smo, da bo učiteljstvo v bodoče vršilo svojo nalogo, in to s še večjim poletom, ker se zaveda, da dela za skupnost in zase, da tako najuspešneje pomaga pri graditvi socializma. V.
III. KONGRES ANTIFAŠISTIČNE FRONTE ŽENA SLOVENIJE
Na seji Izvršnega odbora Antifašistične fronte žena Slovenije je bil sprejet sklep, da se skliče III. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije
12.	in 45. decembra 1948 v Ljubljani.
II.
Izvršni odbor Antifašistične fronte
Pogreb dr. Beneša
Praga, 10. sept. V sredo popoldne so svečano prenesli posmrtne ostanke bivšega predsednika Češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša na Sezimovo Usty, Truplo pokojnega dn Edvarda Beneša so pokopali na vrtu njegove vile v petek, 10. septembra. Pri pogrebu so bili navzoči predsednik republike Klement Gottivald, člani vlade pod vodstvom predsednika vlade Zapotockega, člani parlamenta, tuji predstavniki ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti in množičnih organizacij.
žena Slovenije bo predložil kongresu naslednji dnevni red:
1. Politični referat
2. Organizacijski referat
3. Volitve v Glavuj odbor Antifašistične fronte žena Slovenije.
III.
Pred kongresom morajo biti volit-ye. yseh organov organizacije Anti fašistične fronte žena Slovenije, in sicer od 15.^ oktobra do 15. novembra volitve vaških odborov in osnovnih organizacij v mestih, od 15. novembra do 1. _ decembra pa volitve okrajnih, mestnih in rajonskih odborov.
. Volitve se izvajajo po pravilniku, k* ga je izdal za volitve Centralni odbor Antifašistične fronte žena Jugoslavije.
IV.
Delegatke za kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije volijo na okrajnih in mestnih volivnih konferencah.
Pot socialistične preobrazbe kmetijstva pod vodstvom KP Jugoslavije
(Nadaljevanje)
POT IN METODE SOCIALISTIČNE PREOBRAZBE KMETIJSTVA
Naša Partija je že pred V. kongresom v osnovi pokazala pot in metode socialistične preobrazbe kmetijstva. Tovariš Kardelj je to vprašanje obdelal v svojih člankih in govorih kakor tudi v referatu na kongresu. Kongres je obdelal in določil pot in metode kot linijo Partije.
V.	kongres je sprejel kmetijsko zadružništvo kot glavno obliko organizacije delovnih kmetov na tej poti. 'lo je določeno tudi v programu Partije, kjer je rečeno: »Sredstva in organizacijske oblike socialistične preobrazbe kmetijstva so predvsem pospeševanje kmetijskega zadružništva od njegovih najnižjih do najvišjih oblik in krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu.«
Tovariš Kardelj je naglasil, da je: »... socialistična preobrazba kmetijstva mogoča samo na podlagi prostovoljne in zavestne aktivnosti samih delovnih kmetov ob gmotni in organizacijski pomoči ljudske oblasti in pod izredno budnim in prožnim vodstvom Partije ter upoštevanju, da se morajo delovni kmetje s svojimi izkušnjami prepričati o prednosti te ali one oblike napredka.« V resoluciji o glavnih naših nalogah so ta osnovna načela socialistične preobrazbe kmetijstva določena za sedanjo etapo podrobneje: »Utrditev in razširjenje socialističnih pozicij na vasi, predvsem z razširjenjem organizacijske in gmotne krepitve kmetijskega zadružništva na popolnoma prostovoljni podlagi z njegovo oskrbo z modernim kmetijskim orodjem in z zagotovitvijo državnih kreditov ter s splošno finančno podporo. Okrepitev notranjega političnega dela v zadrugah, borba za čim bolj aktivno sodelovanje zadružnikov v življenju zadruge, za kolektivno zastavljanje in reševanje nalog, za odgovornost zadružnih organov in zadružnih uslužbencev na zadružnih občnih zborih pred zadružniki, proti birokraciji in pisarniškemu reševanju poslov, za ustvarjalno iniciativnost množic v zadrugah, za zavestno planiranje v zadrugah in po zadrugah.«
Tu je jasno določena linija naše Partije, Partija na eni strani dela za ustvaritev materialnih pogojev za socialistično preobrazbo kmetjstva, na drugi strani pa — 8 tem, da prepušča kmetom, da se v praksi, s primeri prepričajo o prednosti in nujnosti prehoda na pot socializma ter se zato prostovoljno odločajo — z organizacijskimi ukrepi in s političnim delom pospešuje ta proces. Tako Partija v naši deželi uporablja načela Lenina in Stalina • vključitvi kmetov v graditev socializma.
Kmetijsko zadružništvo ima odločilno vlogo v socialistični preoUrazVi kmetijstva. Ima svoje tradicije na vasi že izza stare Jugoslavije in še prej. Sicer more zadružništvo v kapitalističnih razmerah pospeševati kmetijstvo samo na kapitalistični način in služi krepitvi kapitalističnih elementov na vasi. Kljub temu so pa bil« kmetijske zadruge množična kmečka organizacija in so nekoliko koristile tudi združitvi kmečkih množic za odpor proti monopolističnemu pritisku kapitala na vas. Spričo zadružništva so kmetje sprevideli prednosti, ki jih ima veKko kmetijstvo, seznanili so se z ukrepi za pospeševanje kmetijstva, z umno obdelavo zemlje in sprevideli so prednosti skupnega dela. Zadruge so usposabljale organizatorje in voditelje za kmetijstvo. Po osvoboditvi so kmetijske zadruge — reorganizirane, demokratizirane, povsem povezane z državnim gospodarskim sektorjem in ob pomoči ljudske oblasti — postale zadruge
novega tipa.
Zdaj so kmetijske zadruge, ki zajemajo skoraj vse delovne kmete, poglavitna in najprimernejša organizacijska oblika za združevanje kmečkih gospodarstev, za njihovo pritegnitev v plansko gospodarstvo, za socialistično preobrazbo kmetijstva in da se vas vključi v graditev socializma. Kmetijske zadruge nikakor niso toge, nespremenljive organizacije. Nenehno se razvijajo od nižjih v višje oblike. Ekonomski družbeni razvoj vasi se danes predvsem kaže v razvoju zadružništva.
V	sedanjem času so nižje oblike zadružništva glavne oblike zadrug, da zajamejo neštete množice delovnih kmetov. Pozneje, ko bo naša industrija ustvarila tehnično podlago za preobrazbo kmetijstva v širšem obsegu, ko bodo kmetje z nižjimi oblikami pripravljeni za višje oblike kolektivnega dela ter bodo pokazali pripravljenost, da stopajo po tej poti, bo omogočen prehod na široki fronti v višje oblike zadružništva, kakršne so sedanje delovne zadruge ali kakršni so kolhozi v Sovjetski zvezi.
»Mi predobro vemo,« pravi Lenin, »da v deželah z maloposestniškimi gospodarstvi prehod v socializem ni mogoč brez cele vrste postopnih predhodnih stopnic.« (Zbrana dela XXII. str. 423.) Takšha stopnica ali boljše rečeno stopnice na sedanji razvojni stopnji pomenijo nižje oblike kmetijskih zadrug. To so nabavno prodajne zadruge in druge vrste zadrug, vse do zadrug splošnega ali enotnega tipa. Z njimi morejo najširše kmečke množice stopiti na pot socialistične preobrazbe kmetijstva.	>
Nabavno-prodajne zadruge so najnižja oblika zadružništva, ki je bila prej skoraj edina oblika kmetijskih zadrug. Zdaj imajo pomembno vlogo pri izmenjavi blaga med podeželjem in mesti, zlasti pri preskrbi vasi z industrijskim blagom. Posredujejo v trgovini po vezanih cenah, kon-trahirajo odkup žita itd. Nabavno-prodajne zadruge so postale del socialističnega trgovskega aparata.
S tem, da nabavno-prodajne zadruge razširjajo svoje poslovanje tudi na druge panoge gospodarske dejavnosti na vasi, postajajo zadruge splošnega tipa. Zadruge splošnega tipa združujejo poslovanje naproz, kreditnih in predelovalno-proizva-jalnih zadrug, kakor tudi druge oblike go-
spodarske delavnosti, ki ustrezajo gospodarskim pogojem in zemljepisnemu položaju vasi. Nadalje ustvarjajo svojo skupno zadružno lastnino: kupujejo posamezne stroje, ustanavljajo svoje strojne postaje, zadružna posestva, živinorejske farme, plemenske postaje, sušilnice, delavnice za popravilo orodja, majhne elektrarne, mline, kokošnjake, čebelnjake itd. ter imajo tudi svoje strokovne kadre. Ta zadružna lastnina spričo pomoči države stalno raste ter se krepi. Skupna last zadružnikov pri proizvajalnih sredstvih in skupno delo sta elementa socializma na vasi, kar kaže, kako naša vas stopa korak za korakom v socializem. Tu so ustvarjene tudi nove možnosti za socialistično preobrazbo kmetijstva.
Ko je tovariš Kardelj govoril o razvoju kmetijskega zadružništva, je dejal: »•Bistveni činitelj za nadaljnji razvoj kmetijskega zadružništva in za njegovo notranjo kvalitativno spremembo je, da se te zadruge kolikor mogoče hitro opremijo s sredstvi za kmetijsko proizvodnjo, s tehniko, kadri itd. Smemo reči, da je sleherni element zadružne lastnine izpodbuda za razvoj našega zadružništva v socialistični smeri.«
Zadružna lastnina v zadrugah splošnega tipa ne omogoča le napredka pri kmetijskem pridelovanju, temveč tudi ustvarja nove odnose v zadrugah, dviga zadruge na višjo stopnjo organizacije, razvija zadružno zavest in vzgaja kmete v duhu skupnega zadružnega dela. Ta zadružna lastnina se bo čedalje bolj razvijala skupaj z razvojem zavesti delovnih kmetov, da je potrebno zadružno delo, in s porastom možnosti, da bo socialistična industrija preskrbovala vas z modernimi tehničnimi sredstvi.
Zadružna proizvajalna sredstva, strojne postaje, zadružna posestva, delavnice itd. ustvarjajo akumulacijo, ki mora biti namenjena zadrugam in biti kot podlaga za razširjeno reprodukcijo v zadružni proizvodnji. To je socialistična reprodukcija, ki omogoča nadaljnji razvoj socialističnega sektorja na vasi.
Dogaja se, da bogatejši kmetje, ki so stopili v zadruge splošnega tipa, uporabljajo zadružna proizvajalna sredstva bolj kakor drugi zadružniki. Vodstvo zadruge, delovni kmetje, ki imajo veliko večino med zadružniki, in njihova organizacija Ljudske fronte ne smejo dovoliti takšnega uporabljanja zadružne lastnine.
Zadruge splošnega tipa postajajo na sedanji stopnji gospodarskega in družbenega razvoja vasi osnovna oblika zadružne organizacije, ki more zajeti široke množice delovnih kmetov in jih pritegniti v boj za socialistično preobrazbo kmetijstva.
Zdaj imajo v socialistični preobrazbi
kmetijstva odločilno vlogo zadruge nižjega, zlasti splošnega tipa, ki se razvijajo v višje oblike, ne pa kmečke delovne zadruge, čeprav so zdaj naša najvišja oblika kmet. zadružništva. V kmečkih delovnih zadrugah je zemlja, kakor tudi vsa druga proizvajalna sredstva, skupna last. Kmečke delovne zadruge zajemajo najzaved-nejše in najnaprednejše kmete. So ena oblik socialistične proizvodnje v kmetijstvu. Ne morejo pa še zajeti kmečkih množic. Zato niso oblika zadružništva, ki bi imela odločilno vlogo v sedanji fazi socialistične preobrazbe kmetijstva. Vendar je pa njihov pomen že zdaj velik. Predhodnice so delovnih kmetov v graditvi socializma. Zbirajo izkušnje in nudijo zgled delovnim kmetom. To je prihodnja oblika kmetijskega zadružništva, medtem ko so kmetijske zadruge nižjega tipa prehodna oblika, ki jo morajo prehoditi kmečke množice, da bodo mogle sprejeti višje oblike zadružništva.
širjenje kmetijskega zadružništva in njegov razvoj od nižjih oblik v višje ni samo pot socialistične preobrazbe kmetijstva, ki ustvarja perspektive gospodarskega in kulturnega napredka vasi. To je hkrati v neposrednem interesu delovnih kmetov, ker ustvarja pogoje za neposredno izboljšanje njihovega življenja in dela in omogoča, da se kmetijstvo že zdaj tesneje povezuje z državnim gospodarskim sektorjem, se vključuje v plan in razvija iniciativnost kmečkih množic. Ta napredek kmetijske proizvodnje in vasi ni potreben le za zgraditev socializma sploh, temveč koristi nejx>sredno delovnemu ljudstvu v mestih, povečuje blagovni promet z mesti in dviga življenjski standard v mestih. Tovariš Kidrič je v svojem referatu na kongresu opozoril, da ne smemo pozabiti teh vzajemnih stikov ter je naglasil: »Kmetijsko zadružništvo ostaja ena osnovnih sedanjih oblik tako za povečanje kmetijske proizvodnje, storilnosti našega kmeta, da se olajša delo našemu kmetu, kakor tudi za nadaljnji razvoj socialistične ekonomike v naši deželi. Obe strani procesa sta povezani med seboj. Ce bi gledali na eno stran izolirano od druge, bi prav to pomenilo, da bi bodisi zabredli v avanturizem, ki bi ogrožal našo prehrano, ali v oportunizem, ki bi prav tako silno ogrožal našo prehrano in podpiral kapitalistične pozicije v kmetijstvu.«
Sedanje naše kmetijske zadruge se razlikujejo od starih kapitalističnih zadrug po smotrih, organizacijskih načelih in po notranjih razrednih odnosih. To je nova kvaliteta kmetijskih zadrug. Z njimi se kmetijstvo povezuje z drugimi socialističnimi gospodarskimi sektorji, po njih prodirajo na vas novi socialistični proizvajalni odnosi. Niso le torišče, temveč tudi sredstvo v sedanji razredni borbi s kapitalističnimi elementi na vasi. Zadruge zagotavljajo tudi uporabo pravilnih metod pri preobrazbi kmetijstva. »Zadružništvo je zgrajeno na načelih notranje demokracije in v njem odločajo organizirani delovni kmetje; zato je za kmeta poroštvo, da napredek kmetijstva ne bo sel po poteh, ki bi jih kmet ne razumel in ne sprejel.« (Kardelj.) Zato so naše zadruge postale vir sil in poroštvo za uspeh socialistične preobrazbe kmetijstva.
Vse to, kakor tudi dosedanje izkušnje in doseženi uspehi, kaže, da so pravilna pot in metode, ki jih je določila Partija za socialistično preobrazbo kmetijstva.
RAZREDNI ODNOSI IN RAZREDNA BORBA NA VASI V RAZDOBJU PRIPRAV IN MED SOCIALISTIČNO PREOBRAZBO KMETIJSTVA
Najbližje merilo, po katerem moremo zdaj presoditi družbeno strukturo naše vasi, nam nudi odmera davka na dohodek. Po odmeri davka na dohodek kmetu v letu 1947 je bilo na vasi 59.7% gospodarstev, ki so imela letni dohodek po 16.000 din, 32.1% z letnim dohodkom od 16.000—40.000 din in 8.2% z dohodkom nad 50.000 din. Prvi dve kategoriji moremo vzeti kot male in srednje kmete, delovne kmete, ki imajo velikansko večino, v zadnjo kategorijo pa spadajo bogati kmetje. Vsekakor je to le približna presoja. Zdaj še nimamo drugih podatkov, ki bi nam nudili točno splošno sliko o družbeni strukturi vasi. Bogati kmetje so tisti, ki ne živijo le od svojega dela ali ki sploh ne delajo, ampak si prilaščajo sadove tujega dela s tem, da izkoriščajo najete delovne moči, kakor tudi s špekulacijo, z navijanjem cen itd. Po likvida-cji kapitalističnih izkoriščevalcev v mestih so bogati kmetje zadnji kapitalistični elementi v naši družbi.
Posestva bogatih kmetov v Jugoslaviji so omejena z agrarno reformo na največ 30 ha. Čeprav njso tako močni kakor v drugih deželah ljudske demokracije, kjer jim je agrarna reforma pustila do 50 ha ali celo do 100 ha, imajo še vendar precej močne gospodarske postojanke na vasi. Na eni strani izkoriščajo delovne kmete z najemnim delom s tem, da jim dajejo v najem vprežno živino, orodje itd., na drugi strani pa izkoriščajo mestno delovno prebivalstvo s špekulacijo s pridelki ter z navijanjem cen. Najpogostnejši des-organizatorji so našega tržišča m preskrbovalnega sistema.
Ljudska oblast, ki se opira na delovne množice, se vztrajno bori proti tem izkoriščevalskim in špekulantskim tendencam bogatih kmetov. Država na eni strani uporablja takšne ukrepe, kakršni so odkupni sistem, davki, vezane cene in zakon proti špekulaciji, politika cen itd., na drugi strani pa osvobaja delovne kmete gospodarske odvisnosti od kmečkih bogatašev z raznimi ukrepi, kakršni so podpora pri ustanavljanju delovnih zadrug, med razvojem zadrug v korist srednjim in delovnim kmetom, s tem, da jim posoja stroje, daje cenen kredit, jim nudi zajamčeno preskrbo v pasivnih krajih, omogoča zaposlitev na državnem sektorju itd. To omejevanje in izrivanje kapitalističnih elementov na vasi ter podpora malim in srednjim kmetom sta bistvo naše politike na vasi.
Državi se je posrečilo, da je tudi z drugimi ukrepi oslabila pozicije kapitalističnih elementov na vasi in da ne dovoljuje njihove krepitve. To so omejitve in prepoved prodajanja nepremičnin. S tem onemogoča bogatim kmetom, da bi si prilastili večja posestva in posameznim srednjim kmetom, da bi s povečanjem posestev ne prešli med bogataše. Z likvidacijo zasebne trgovine je bila kapitalističnim elementom na vasi odvzeta zaslomba v mestu. Z uvajanjem čedalje točnejše evidence v kmetijstvu imajo kapitalistični elementi vedno manj možnosti, da bi skrivali svojo posest in dohodke. Glede omejevanja in izpodrinianja kapitalističnih elementov ni imela doslej nobena druga država ljudske demokracije večjih uspehov.
Posamezni kapitalistični elementi nedvomno najdejo priliko, da se izmuznejo tem ukrepom, na splošno se jim pa ne morejo izogniti.
Z ukrepi proti kapitalističnim elementom omejujemo in zadržujemo proces nastajanja kapitalističnih odnosov na vasi na podlagi male blagovne proizvodnje. Tovariš Kidrič je na kongresu omenil podatke, ki to dokazujejo. Kapitalistični elementi so bili leta 1937 udeleženi v razdelitvi narodnega dohodka s 16.54%, leta 1947 z 11.7% in leta 1946 z 9.67%. Na drugi strani so pri pridelku žita bila udeležena posestva, ki imajo nad 10 ha, leta 1939 s 45.98%, l*ta 1946 z 39.26%, leta
1947	z 39.60% in leta 1948 z 37.84%. To kaže, da se v Jugoslaviji kapitalistični elementi na vasi ne krepijo, kar je zlasti razvidno, če njihovo udeležbo v gospodarstvu primerjamo z udeležbo in krepitvijo socialističnega sektorja v celotnem gospodarstvu.
Iz vsega tega je razvidno, kako neutemeljena in neupravičena je trditev tovarišev iz Informbiroja ,da pri nas na vasi rastejo kapitalistični elementi in da Partija zanemarja razredno diferenciacijo na podeželju.
Bogatim kmetom je kot pridelovalcem zdaj omogočeno delati. Le kadar ovirajo delo in razvoj kmetijskega zadružništva, skušajo izkoristiti zadruge za svoje namene, ko izkoriščajo, špekulirajo in ovirajo ukrepe države za ureditev trga in preskrbe prebivalstva, kadar ovirajo socialistično preobrazbo kmetijstva, tedaj ljudska oblast uporabi proti njim na podlagi zakona ukrepe in tedaj Partija po Ljudski fronti mobilizira delovne kmete za borbo proti takim njihovim tendencam. Na tej podlagi se sedaj tudi razvija razredna borba na vasi pod vodstvom Partije; namen je zatiranje kapitalističnih elementov, podpora delovnim kmetom in da se odpravijo ovire s poti socialistične probrazbe kmetijstva. V tej borbi se utrjuje zveza delavskega razreda in delovnih kmetov ter se poglabljajo stiki Partije z delovnimi ljudmi na vasi in v mestih.
Med socialistično preobrazbo kmetijstva se bo razredna borba na vasi razvijala še nadalje ter dobivala nove oblike. Brez nje ni zmage socializma. »Popolne zmage socializma ni in ne more biti brez odprave izkoriščanja in brez uničenja kapitalistične lastnine. Z drugimi besedami:
Delovno ljudstvo vse države obsoja klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji
Nedavno objavljene note vlade FLRJ vladam LR Rumunije in Madžarske, katerih vsebina je naši javnosti — ne pa javnosti držav, katerih vladam so bile te note poslane — dobro znana, so med našimi delovnimi množicami upravičeno dvignile val protestov in ogorčenja proti brezprincipielnemu ponavljanju trditev, da se Jugoslavija »spreminja v buržoazno državo«, da »odpada od protiimperiali-stičnega tabora« itd., val ogorčenja proti neprestanemu hujskanju na upor proti našemu partijskemu vodstvu. Naše delovne množice, ki na svojih protestnih zborovanjih odpošiljajo našemu Centralnemu komiteju neštete resolucije z izrazi vdanosti in pripravljenosti, da še podvoje napore v borbi za izgradnjo socializma, ob tej klevetniški kampanji upravičeno zahtevajo: »Ce nam že nočete pomagati pri gradnji socializma, potem nas vsaj pri tem ne ovirajte!«
Slehernemu rodoljubu, zlasti pa še komunistu naše domovine je znano, da predstavlja Jugoslavija močan in pomemben faktor protiimperialističnega in demokratičnega tabora. Dejstvo je, da pomeni slabitev obrambne moči, oviranje izgradnje socializma v naši deželi hkrati tu<3i slabitev celotnega protiimperialističnega in demokratičnega tabora. Ce se tega dejstva zaveda sleherni član naše Partije, sleherni naš patriot, potem bi to dejstvo toliko bolj morali imeti pred očmi tisti odgovorni državni in partijski voditelji nekaterih sosednih ljudsko demokratičnih držav, ki v jeku gonje proti naši Partiji ne izbirajo več nobenih sredstev.
V	tej kampanji proti naši Partiji, proti celotnemu našemu ljudstvu je za moralno kvalifikacijo tvorcev in voditeljev te kampanje značilno, da te klevete kljub vsej njihovi oči vidni neosnovartbsti neprestano ponavljajo in še stopnjujejo, hkrati pa budno pazijo, da bi v tisk ne prodrla niti ena sama vest o dogajanju v Jugoslaviji, ki je demantiralo, demantira in bo demantiralo v živi praksi vse te klevete.
»V zvezi s tem — pravi .tov. Djilas — nastaja resno vprašanje — vprašanje morale v delavskem gibanju. Nastaja vprašanje — ali je dopustno govoriti neresnico in uporabljati laži ter vsa nečastna sredstva — podtikanja in izzivanja v delavskem gibanju ter se pri tem sklicevati na nekakšen višji ideal. Na to vrsto gonje ne moremo gledati kot na stvar, ki ni le nečastna marveč tudi zelo sumljiva. Dejstvo, da so ti ljudje na isti liniji, na kateri so tudi razni frakcionaški in malomeščanski dezerterji iz socialistične fronte pri nas, da celo spodbujajo in vsestransko podpirajo te dezerterje, da imperialistični tisk podpira obrekovalno gonjo demokratičnih držav proti naši Partiji in državi, nam govori, da tu stvari niso čiste in da se je — povsem naravno — v naše komunistične vrste vrinil razredni sovražnik, ki ne želi samo poglobiti prepada med demokratičnimi silami, temveč tudi pomagati pri slabitvi nove Jugoslavije, države, ki je bila zgled borbe proti osvajalcem, katere primer je pokazal možnost takšne uspešne borbe in možnost — v sedanjih pogojih — razvijanja socializma tudi v majhni, relativno zaostali državi.«
^Upravičeno zato pišejo v resolucijah naši borci za socializem, da so prepričani v zmago socializma in da bodo klevetniki morali zardeti, ko jih bodo njihova ljudstva vprašala, zakaj niso govorili resnice.
Prav ob tem zavestnem molku demokratičnega tiska in radia o stvarnem dogajanju v Jugoslaviji, o stališču Jugoslavije na donavski konfernci itd. se logično vsiljuje sklep, da gre za strah pred
ni popolne zmage socializma, dokler so izkoriščevalski elementi na vasi in dokler na vasi prevladujejo takšni odnosi, iz katerih se morejo razvijati kapitalistični odnosi ter se roditi kapitalizem.« (Djilas.)
*
Pot socialistične preobrazbe kmetijstva, ki jo je pokazal V. kongres, je edina mogoča razvojna pot za našo vas. Po tej poti bo dosežena likvidacija gospodarske zaostalosti vasi in na nji bo storjen velik odločilni korak, da se naša dežela spremeni v napredno industrijsko in gospodarsko.
Naša Partija je pri določitvi te linije za socialistično preobrazbo kmetijstva uporabila marksizem-leninizem za naše pogoje in velike izkušnje Sovjetske zveze. Partija je uporabila dosedanje velikanske izkušnje, ki so bile pridobljene med prakso graditve socializma, izkušnje milijonov delovnih ljudi naše dežele in izkušnje pri vodstvu teh delovnih ljudi.
Socialistična preobrazba kmetijstva je
Credvsem vprašanje aktivnega dela in bor-e samih delovnih kmetov, vendar pa to ni le vprašanje kmetov in vasi. Sami Kmetje bi kljub vsem naporom ne mogli doseči končnega uspeha, če bi jim ne pomagal delavski razred, če bi ne pomagala jjudska oblast, če bi ne bilo socialistične industrije ter drugih panog socialističnega gospodarskega sektorja in zlasti če bi ne bilo organizacijskega in političnega dela ter vodstva naše Partije.
Partija je vodila naše kmečke množice v borbi za osvoboditev, jim pomagala zgraditi ljudsko oblast na vasi in jih podpirala v obnovi kmetijstva ter organizaciji zadružništva. More jih povesti v borbo in voditi boj za socialistično preobrazbo kmetijstva. V tej borbi in delu se je Partija povezala z delovnimi kmeti ter je v svoje vrste sprejela nad četrt milijona kmetov. S to borbo je bil položen temelj za trdno zvezo delavcev in kmetov v naši deželi.
Partija, ki je na čelu delavskega razreda in ki uživa takšen ugled ter zaupanje med delovnimi kmeti ,ima jasno linijo in perspektive gospodarskega in družbenega razvoja na vasi in v vsej državi, more uspešno voditi delovne kmete tudi v borbi za socialistično preobrazbo vasi.
Vlajko Begovifi (»Borba«)
resnico, za skrivanje resnice pred lastnim ljudstvom, kar vse izvira prav iz zavesti
o	neutemeljenosti teh obtožb in klevet, ki pa jih kljub temu ponavljajo-in stopnjujejo s tako vztrajnostjo zato, da bi klevete dobile značaj predsodkov.
Visoko politično zrelost in zavest našega ljudstva brez dvoma dokazujejo značilne besede prebivalcev Knjaževca, ki pravijo med drugim:	»Na klevetniško
kampanjo mi ne odgovarjamo s klevetami, temveč z delom in uspehi v izgradnji socializma!«
Nad temi besedami bi se moral zamisliti vsakdo, ki morda še naivno misli, da bo z breznačelno in klevetniško gonjo proti naši Partiji, z izmišljotinami, izzivanji in hujskanju na upor proti našemu partijskemu in državnemu vodstvu koristil stvari socializma in okrepitvi protiimperialističnega in demokratičnega tabora.
•
Člani sindikalne podružnice tovarne »Impol« v Slov. Bistrici sporočajo: »V našem podjetju že tekmujemo, toda to socialistično tekmovanje bomo še pospešili in ga razširili tudi na najmanjša delovna mesta. Obvezujemo se, da bomo letošnji plan dosegli že 29. novembra. Znižali bomo tudi proizvodne stroške. Izboljšali bomo delovno disciplino in se še bolj množično udeleževali vseh delovnih akcij izven našega podjetja.
Na poti v socializem bomo še nadalje neomajno zaupali v naše vodstvo s tovarišem Titom, s katerim na čelu so se naši narodi borili ter z njim korakajo tudi danes pogumno boljšemu življenju naproti.«
*
Prebivalstvo Velenja se je zbralo v torek na protestnem zborovanju, s katerega je odposlalo resolucijo Centralnemu komiteju KPJ. Med drugim pišejo: »V celoti zaupamo v naše vodstvo s tovarišem Titom na čelu. Vse sile bomo vložili v izgradnjo nase domovine, v izgradnjo socializma v naši državi.
Ob tej priliki se obvezujemo, da bomo do 10. novembra postavili naš zadružni dom pod streho in s tem pripomogli k lepši socialistični ureditvi življenja.«
Podobna pisma, resolucije in brzojavke, v katerih izražajo svoje ogorčenje nad klevetniško kampanjo in poudarjajo pripravljenost, da bodo še z večjim delovnim poletom gradili socializem, pošiljajo številni delovni kolektivi, prebivalstvo mest in, vasi ter množične organizacije. — Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu Titu so poslali resolucije med drugim naslednji: kolektiv »Gradisa« v Šoštanju, prebivalci vasi Družmirje, izse* ljenci-povratniki iz Zagorja, sindikalne podružnice pošte Ljubljana, okrajni odbor AfZ Maribor-okolica, prebivalci rajon® Moste v Ljubjani, gozdno gospodars**7 Sv. Lucija ob Soči, sindikalna podružnic* »Ograp« iz Tolmina, aktivisti Op tolminskega okraja, kmeje iz Dobrniča, tovarna ■nesnih izdelkov v Murski Soboti, sekretarji osnovnih partijskih organizacij okraja Ptuj, tovarna lepenke in papirja Sladki vrh, člani Zveze borcev iz Sladkega vrha« krajevni odbor OF Reka na Pohorju, delovni kolektiv tovarne gumbov v Kamniku, člani osnovne partijske organizacije v R8' doinljah, člani Partije in SKOJ-a uprave Narodne milice Kamnik, vaščani Gabrovke, Divače, Rakitovca, Štanjela in mnogih drugih vasi sežanskga okraja, mladinska sektorska konferenca v Štanjelu in Sežani, tovarna emajlirane posode v Celju, člani OF iz Gornje Radgone, gostje zdraviliško gostinskega podjetja Rogaška Slatina, sindikalna podružnica sodišč in javnih tožilstev v Celju, tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Celju, železničarji postaje Celje, nameščenci DZZSZ Celje, invalidska gospodarska podjetja v Celju in mnogi drugi. Mnogo resolucij so iz Slovenije poslali tudi vladi FLRJ, Centralnemu komiteju KPS, tovarišu Mihi Marinku in vladi LRS.
Tudi iz drugih predelov Jugoslavije pošiljajo take brzojavke in pisma. Poleg mnogih drugih so jih v zadnjih dneh poslali tudi tile: krajevna partijska konferenca v Baru, kmetje iz vasi Gornji Mi-holjac, tovarna mila v Skoplju, uslužbenci MiLO Zagreba, okrajni odbor vojnih invalidov v Zenici, oficirji, podoficirji in vojaški uradniki zagrebškega garnizona, 3000 mladincev in mladink z gradnje pre; kopa za regulacijo reke Bosne pri Zenici, prebivalstvo Kraljeva, tovarna papirja n* Sušaku, člani Ljudske fronte Arandjelovca, tovarna usnja v Valjevu, delovni kolektiv rudnika Kreka, delovni kolektiv gradbenega podjetja »Vranduk«, delavci jugoslovanskega kombinata gume in obutve v Osijeku, brigada ministrstva dela LR Hr* vatske »Karlo Mrazovič«, tovarna tobaka v Zadru, Zveza poljedelskih zadrug Srbije, prebivalstvo Vinkovca, nameščenci kontrolne komisije LR Bosne in Hercegovine, kolektiv narodnega gledališča jz Sarajeva, mladinska delovna brigada }t Novega Pazarja, delovni kolektiv rudnik? Ljubiie, Prebivalstvo Titovih Užic, člani sindikalne podružnice vseučiliške knjižnice in državnega arhiva v Zagrebu, uslužben; ci poslaništva FLRJ v Bernu, kmetje vasi Veliki Radinjci itd. itd.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE službe
Stanj« dne It. septembra: Področje kega zračncgu pritisk« und Evropo «o :l® uniji Island—Biskajski zaliv pretrgalo. kJ se je razvila hladna fronta z nizkim mm tlakom. .Tedro visokega pritiska. M leži nad srednjo Evropo Im nad Balkan® pa izkazuje ustaijoa značaj In so uplr8,pr^I doru slabega vremena od zapada. tako da J dalje računati s trajanjem lepega vroma®
V	Jugoslaviji je danes povsod jasno vrem
Vremenska napoved za sobot«, tl.
P,r*:. Pretežno jasno z jutranjo m otrlo v k linah in dolinah. Temperatura se bo dvi* nila.
Dolgoročna vremenska napoved m or
Ihod'
, nnnS_
nji teden orl 12. do 19. IX.: V oon*.—s . al| torek je pričakovati I-rntkot rajno pa®-vlne, sicer se bo ustalila dolgotrajua perioda.
Nove uredbe o kreditiranju zadružništva in komunainega gospodarstva
Petletni plan je gigantska gospodarska akcija v naši ljudski državi, akcija, ki naj v petih letih v celoti spremeni obličje naše nove ljudpke Jugoslavije. Ta akcija ne zahteva ob današnji pomanjkljivi tehniki samo ogromne orga-nizatorne prakse, fizičnih naporov in velike ustvarjalnosti naših delovnih množic, marveč je za razvoj gospodarstva v socialističnem smislu zelo važna tudi pravilna organizacija finančne službe. Ker je jasno, da je pravilno organizirana in vodena finančna politika eden od važnih operativnih činiteljev za izvedbo gospodarskega plana, je povsem razumljivo, da bi bilo treba organizirati tako finančno službo, ki bi ustrezala praktičnim zahtevam pri izvajanju gospodarskega plana. Kakor je potrebna za izvajanje planskih nalog zveznega merila močna finančna politika, močno centralno finančno jedro, od koder tečejo pravočasno tn zadostne finančne investicije na gradbišča, ki so odločilnega pomena v naši petletki, tako je bila ta strogo centralno urejena finančna politika na drugi strani za uspešen in hiter razvoj komunalnega gospodarstva, zlasti pa za rekonstrukcijo kmetijstva velika ovira zgraditve socializma. Ta po lisičje zvita in proti planu naperjena Hebrang-Zujevičeva politika je bila kaj kmalu razkrinkana in tudi likvidirana.
Na V. Kongresu KPJ je v referatu tov. Kidrič rekel, da moramo na finančnem področju čimprej zaključiti tiste re-organizacijske ukrepe, ki jih je iz znanih vzrokov preprečeval Zujevič:
a) zagotovitev širokih kreditov kmetijskim zadrugam,
b) organizacija kreditnih odsekov v kmetijskih zadrugah in organizacija ljudskega varčevanja,
c) organizacija lokalnih bank kot sredstva lokalnega državnega gospodarstva.
Komaj mesec dni je minilo od V. Kongresa KPJ, ko je v zvezi s sklepi V. Kongresa naša zvezna vlada že izdala več takih gospodarskih uredb. Med temi uredbami sta med najvažnejšimi zlasti naslednji dve:
1. temeljna uredba o državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug in
2. uredba o komunalnih bankah in krajevnih hranilnicah.
Na podlagi temeljne uredbe o državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug se bo ustanovila za našo ljudsko republiko Slovenijo posebna državna banka z nalogo, da podpira kmetijsko zadružništvo in socialistično rekonstrukcijo našega kmetijstva.
Ta nova banka bo v bodoče sama vršila vse tiste posle, ki sta jih po funk-ctjt do sedaj vršili ločeno za zadružni sektor Narodna in Drž&vna investicijska banka. Brez vsakega dvoma pa je, da bo ta banka vršila vse finančne posle, ki so v zvezi s krediti (investicijskimi, obratnimi in sezonskimi), mnogo hitreje, laže in pravilneje glede na potrebe, ker bo Pod operativnim vodstvom republiškega ministra za finance.
Spričo te vloge bo ta banka igrala veliko vlogo pri nadaljnjem organiziranju m izpopolnjevanju kmetijskega zadružništva. Vse zadružno trgovsko omrežje bo kreditirala z obratnimi in sezonskimi krediti, ki so potrebni za redno poslovanje Pri distribuciji blaga ali odkupu kmečkih Pridelkov. Zadrugam pa bo dajala investicijske kredite, ki jim bodo potrebni za nakup kmetijskih strojev, organizaciji zadružnih ekonomij, plemenskih postaj, za gradnjo gospodarskih poslopij itd. Od te banke pa bodo zadruge prejemale tudi
potrebne kredite za kreditiranje zadružnikom za njihove privatne potrebe, n. pr. za gradnjo stanovanj in ostalih gospodarskih poslopij in temu podobno. Na ta način bo ta banka vršila prav vse posle finansiranja zadrug iz sredstev državnega proračuna za investicijsko izgradnjo in tako izvajala plan kmetijskih zadrug. V tej veliki gospodarski dejavnosti bo med drugimi gospodarskimi nalogami tudi ta, da bo zbirala od zadrug zadružne sklade in organizirala preko kreditnih odsekov pri zadrugah varčevanje in zbiranje hranilnih vlog na vasi. Zaradi tega je danes zelo važna' naloga kmetijskih zadrug, da čim hitreje organizirajo kreditne odseke in jih strokovno usposobijo za to delo. Pri ministrstvu za finance FLRJ pa se bo ustanovila posebna uprava za finansiranje zadrug, ki bo skrbela, da se zagotovi redno in zadostno finansiranje zadrug z državnimi kreditnimi sredstvi in da pomaga pri organizaciji in okrepitvi finančnega poslovanja zadrug.
Druga uredba, ki je za razvoj socialističnega gospodarstva prav tako važna, je uredba o ustanavljanju komunalnih bank in krajevnih hranilnic.
Na podlagi te uredbe se bodo organizirale po mestnih in okrajnih centrih komunalne banke; v krajevnem merilu pa je s to uredbo podana možnost, da se organizirajo krajevne hranilnice. Naloga komunalnih bank in krajevnih hranilnic je, da oskrbujejo proračune ljudskih odborov, da finansjpajo investicije lokalnega pomena, da dajejo dolgoročne kredite za pospeševanje komunalnih gospodarstev ter da dajejo potrošniškim zadrugam, obrtno proizvajalnim zadrugam in vsem ostalim nekmetijskim zadrugam in samostojnim obrtnikom, po njihovi potrebi kratkoročne ali dolgoročne kredite. Seveda je njihova velika naloga tudi v tem, da s1 pravilno metodo prepričevanja znajo ustvariti prt ljudeh ponovno zaupanje v varčevanje in zbiranje ter vlaganje teh drobnih prihrankov v komunalne banke ali hranilnice.
Za splošno vodstvo komunalnih bank in krajevnih hranilnic pa se bo organizirala pri republiškem finančnem ministrstvu posebna uprava. Ta uprava bo imela nalogo, u-i organizira in strokovno inštruira banke in hranilnice ter vrši finančno revizijo njihovega poslovanja.
Ta razvojna situacija, ki je nastala v zvezi z rekonstrukcijo kmetijstva v zadružnem omrežju, je zavzela že zelo velik in pommnben gospodarski delokrog. Zaradi tega je nastala tudi nujna potreba po reorganizaciji take finančne banke, ki naj finansira celotno kmetijsko zadružništvo. Z organizacijo te nove banke se bo kmetijsko zadružništvo ob njeni podpori prav gotovo dobro razvijalo. Brez vsakega dvoma je. da je gospodarska akti vizacija v zadružnem sektorju in komunalnih gospodarstvih danes zavzela že tako širok gospodarski delokrog, da je za nadaljnji razvoj ta novi bančni sistem zelo velikega pomena.
Z organizacijo komunalnih bank in krajevnih hranilnic tam, kjer so potrebe za to, ter široko razpredenimi kreditnimi odseki pri kmetijskih zadrugah, povezanimi z državno banko, bomo ustvarili vse možnosti, da bo vsak Človek v svojem kraju lahko vložil svoj odvišen denar v hranilnico ali pa ga po potrebi tudi vsak čas dvignil. Ta način vlaganja prihrankov v hranilnice pri KLO ali v kreditne odseke v zadrugah, bo ustvaril med vlagatelji zaupanje, da se bo ljudstvo začelo množično posluževati teh hranilnic in kreditnih odsekov za shranjevanje svojega odvišnega denarja. Krmelj Maks
Gradbeni kolektivi v Mariboru, se bore za znižanje proizvodnih stroškov
Ena izmed osnovnih nalog gradbene industrije je bila ob začetku leta 1948, da začnemo z racionalnim izkoriščanjem gradbenega materiala in da čuvamo ljudsko imovino.
Novoletna poslanica maršala Tita nam je nakazala konkretne nepravilnosti in napake, ki so se pojavljale v gradbeni dejavnosti v letu 1947- Zaradi ’ tega so naši delovni kolektivi množično razpravljali, kako bi čimprej odstranili vse nedostatke in s tem pospešili izvršitev petletke.
Nadalje so gTadbeni delavci pozdravili predviden plan o znižanju proizvodnih stroškov polne lastne cene. Izvabljajoč pridobljene izkušnje so na •estankih nakazali, da predvideni procenti o znižanju polne lastne cene niso *amo dosegljivi, temveč da se dajo Celo preseči. Na teh sestankih so bile •zvoljene komisije iz zastopnikov Uprav in sindikatov, katerih naloga jo bila. da vodijo evidenco in pregled, če obveze izpolnjujejo ali ne. Pokazalo pa se je, da niti uprave podjetja in sindikalne podružnice ne .vodijo v zadostni meni' pregleda o znižanju proizvodnih stroškov polne lastne cene.
, Na predkongresnem tekmovanju za V. kongres KPJ je bilo danih, v 6 ted-Urh toliko predlogov o znižanju proizvodnih stroškov polne lastne cene kakor prej v treh mesecih' Z majhnimi pa videz nepomembnimi' predlogi so na bidrocentrali Mariborski otok dosegi Velike uspehe. Tako so n. pr. ori oy-Vezi za izgotovitev desnega obrežja Prištedili 15 ton cementa, 25 kubičnih •Petrov desk 4.5 kub. gred m M9 žic-Uikov ter drugega gradbenega materiala. Da je bil dosežen takšen uspeh v znižanju polne lastne cene, je pripisati brigadam, ki »o tekmovale, ka-
tera bo racionalnejše izkoriščala gradbeni material.
Pri’ izgradnji vodovodnega rezervoarja pri materialu niso mogli varčevati. Zato pa so na predlog udarnika Mačka Henrika prištedili na delovnih urah in sicer tako, da so betonski mešalec dvignili na 7 metrov visok oder. Material so potem dvigali 6 strojem, namesto da bj ga prenašali delavci. Pri tem so tudi' zboljšali kvaliteto betoma, ker je beton odhajal direktno iz mešalca na mesto graditve' S tem delom so prištedili 253 delovnih tir. Slični sdste.ro 60 uporabljali pri betoniranju velikega pokrova za turbinsko odprtino, kjer so uporabili od predvidenih 170 ur koma j 50 ur, kar znaša več kot trikrat manj delovne sile.
V	pretočnem polju 1 in 2 so na enostaven način izčrpali vodo. Nastavili 6o gumijaste cevi', ki so se napolnile z vodo in na tok črpale vodo; pri tem so prištedili 80 delovnih ur, po zaslugi tov. Babiča.
Strojnik Lešninger Herman in kurjač Rajšp Adolf sta s skrbno uporabo premoga ter vestnim ravnanjem na parni lokomotivi znižala proizvodne stroške z racionaliz. gorilnim materialom Tov. Lešningerja so nagradili s 3000 din in Racjšp Adolfa z 2000 din nagrade
Skladišnik tov. Kerže Ernest je predlagal, da se pri skladišču za premog postavi žleb, po katerem bo premog iz vagončka padal direktno v skladišče. Na ta način so prištedili' mnogo delovnih ur-
Sindikalna podružnica HC Maribor ski otok naj bo zgled vsem ostalim podružnicam v Mariboru, kako real zirajo stavljene predloge o znižanju polne lutne čeme.	G.	M.
KAJ BOMO DOSEGLI Z UREJEVANJEM NAŠIH GOZDOV
Petletni plan za našo republiko predpisuje, da so uredijo gozdovi v površini okoli 360.000 ha, torej na povTšmi, ki obsega skoraj eno četrtino celotnega slovenskega ozemlja.
Ureditev gozdov ima prvi cilj v tem, da gospodarju in tistemu ki upravlja gozdove, omogoči splošen in zadosten pregled o stanju gozdnega posestva.
V	prvi vrsti je potrebno ugotoviti gozdne površine in meje, ker ,90 te dostikrat netočne. Druga, še bolj važna naloga urejevanja je ta, da se ugotovi lesna zaloga in sicer ne samo skupna lesna gmota, temveč je potrebno to skupno gmoto razčleniti po drevesnih vrstah in tudi po debelini. Vrednost ter uporabnost le6a je odvisna od vrste drevja ter od debeline, dolžine in sploh kakovosti lesa. Navadno ni mogoče vsako deblo posebej ceniti glede vsebine in kakovosti, temveč se izločijo sestoji, ki so v sebi dokaj izenačeni in take enote so osnova za ugotavljanje stanja gozdov. Ta notranja razdelitev na ustrezne enote zahteva dokaj dela.
Ko vemo za površine in lesne zaloge, tedaj je potrebno lotiti se najtežavnejše naloge, to je ugotavljanja prirastka Lesna zaloga v gozdu nastaja na ta način, da se leta in leta zbirajo letni prirastki, ki se spajajo 6 dotedanjo zalogo v eno celoto Naloga urejevanja gozdov e v tem da po raznih metodah določi letni prirastek, ker je to najvažnejši podatek za določitev dovoljenega letnega poseka. Ako se seka več kot prirašča, tedaj je jasno, da bodo zaloge v teku določenega števila let izčrpane in da bo gozd izginil Cc so pa zaloge v nekem gozdu že načete, če v gozdu ni dosti lesne zaloge, tedaj tudi prirastek*ne more biti tolikšen kot bi mogel bili, sai tudi napol prazen hlev ne more dati zadostne prireje.
Določitev letnega poseka je nekdaj predstavljala zaključno delo urejevanja gozdov. Urejevalna dela, vršena v takem obsegu, so omogočala lastnikom, ki niso bili strokovnjaki, da so dobili pregled
o	svoji gospodarski zmogljivosti, o svojem premoženju, o dohodkih, ki so jih pričakovali od gozda. Tak elaborat o urejevanju gozdov jim je tudi omogočal odločitve glede gradnje gozdnih cest in drugih prometnih naprav, glede naprav za industrijsko predelavo lesa, ker taki gospodarski ukrepi bi bili negotovi in nevarni, dokler lastnik ni točno poznal veličine svoje surovinske baze, kvalitete lesa in transportnih stroškov.
Ureditev gozdov je pa za lastnika imela tudi druge, posredne koristi. Pri izvajanju urejevalnih del, ki so se ponavljala v pravilu vsakih 10 let, so odkrili mnoge napake in pomanjkljivosti v gozdovih. Nekje je opaženo, da so sestoji že presegli sečno zrelost in več ne priraščajo zadovoljivo, nekje je bilo potrebno izvesti redčenje, nekatere sečnje niso bile zadostno pogozdene, drugje se je pokazala potreba, da se zgradi cesta, da bi mogli spravljati zrel les. Ko so odpravili take in podobne pomanjkljivosti tedaj se je povprečni prirastek v gozdu dvignil, posestvo se je trajno zboljševalo in je prinašalo vedno več dohodkov. S tega stališča urejevalna dela lahko primerjamo z letno bilanco pri podjetjih, kjer sc ob določentm času podvrže poslovanje reviziji, pri tem pa odkrivajo in odstranjujejo razne napake. se cenijo kakšne rezultate so imeli razni gospodarski ukrepi in se iz tega izvaiajo zaključki za bodočnost.
Sistematsko izvajanje urejevalnih del je omogočilo gozdnim posestnikom, da so trajno izboljševali svoje gozdno gospodarstvo, medtem ko so drugi stremeli edino za tem, da v čim krajšem času
izvlečejo iz gozda čim več denarja, ne glede na to, v kakšno stanje so na ta način privedli svoje gozdove. Tudi se niso brigali za to, od kod naj se oskrbuje okolica, ki ni imela svojih gozdov. Celo urejevalna dela so izrabljali za svoje sebične namene; izvajali so pritisk na svoje strokovno osobje, da so izkazovali večje zaloge in večji prirastek kot je v resnici obstojal, vse zato da bi na ta način opravičili pretirane sečnje.
V	kmečkih gozdovih pa se urejevalna dela navadno sploh niso vršila. Mali in srednji kmetje so gospodarili tako, kot so jim narekovale potrebe, oziroma kot so znali in mogli. Napredek gozdarske znanosti in tehnike je šel mimo ogromne večine naših kmečkih gozdov (vseh skupaj jih je čez pol milijona hektarjev) in ni v teh gozdovih zapustil nobenega sledu. Zato danes kmečki gozdovi povprečno znatno manj priraščajo in do-našajo mnogo manj koristi kot pa državni gozdovi.
Ce se torej vpraša, kaj pomeni urejevanje gozdov, tedaj vsakemu lahko odgovorimo, da urejevanje gozdov pomeni načrtno zajetje vseh vprašanj gozdnega gospodarstva s ciljem, da se določijo najustreznejši ukrepi za njegovo po-vzdigo.
Petletni plan urejevanja gozdov bo zajel vse gozdove ne glede na kategorijo posesti. Urejevanje se bo vršilo po državnih organih in na državne stroške, da se na ta način doseže potrebno strokovno višino in obiektivnost teh del.
Naša ljudska oblast skrbi za uredbo čim naprednejšega gospod ar s tv^ In bo z ureditvijo gozdov omogočila tud5 sr.-d-rijemu in malemu kmetu, da se vključita v racionalno in načrtno gozdno gospodarstvo in si s tem tudi izboljšata svoje življenjske pogoje.
Dr. Pipan Rudolf.
Iz Češnjice preko lelovice do Rovtarice
(Reportaža z obiska pri gozdnih in cestnih delavcih)
Tako prijeten je bil tisti večer, ko eem pozno v noč posedel v gostilni v Češnjici. Utrujenost sem čutil v nogah, pa še se mi ni dalo spati. Zanimivi so razgovori z gozdarji. Pri sosednji mizi pa sta očanca Luka in Janez z vmesnimi pripombami dopolnjevala resne pogovore gozdarjev.
»Vsa drevesa bodo posekali!« pravi Luka. »Ej, včasib — ko sejn bil še jaz gozdar — nismo toliko sekali.«
»Ko so še grofje in gospodje izkoriščali gozdove in nas, jim ni flihče oponašal, da preveč sekajo,« ga je zavrnil gozdar. »Nihče ni tedaj vprašal grofov, kam spravljajo tiste denarce iz naših gozdov. Danee pa nihče ne izkorišča naših žuljev. Sekamo zato, da bomo imeli jutri lepše življenje.. .1«
»No, Rok, zdaj smo pa vsi zbrani!« pozdravijo gozdarji vstop ivše ga Roka. Hitro se spoznava ...
»Ej, škoda! Avto je odpeljal že danes proti Rastovki,« mi odgovori, ko sem mu povedal, kam sem namenjen. »Zjutraj zarana se odpraviva peš.« In pogovor med gozdarji tečfe dalje. Pozno v noč smo ee šele odpravili k počitku.
Gosta megla je zagrinjala Jelovico, ko sva zarana ubirala pot proti vasi Rudno. Mimo desnega brega potoka se vije cesta. Skoraj na vsakem ovinku stoje žage venečijanke. Večina so last zadružnikov iz. Sevške doline. V Rudnem je cestno križišče. Na desno pelje novo izgrajeno cesta v Dražgoše, na levo pa nova cesta proti Rastovki...
»Le pridi, Matevž, le pridi v gozdarskem tednu z obema konjema!« Tako mimogrede vzpodbuja Rok svoje znance. Razumljivo! Ni dovolj, da je le9 posekan, odpeljati ga je treba tja, kjer je potreben...
Po strmi poti se dvigava proti raz-kladalni postaji v Rudnem. In ko strmim v napete žice obnovljene žičnice, kjer se prepeljavajo vozički s hlodi, mi Rok razlaga: »To je v letu 1940. obnovljena žičnica Kališnik-Rudno. Iz tega dela Jelovice bo letno pripeljanih preko 2500 m’ hlodovine. Leta 1942. so žičnico partizani za žgali, da ne bi Švabi e pomočjo žičnice izkoriščali gozda Obnovljena žičnica je izboljšana in dela samotežno. Tudi trenje je manjše. Zdaj ima tri postaje: Kališnik ter razkladalni postaji Dražgoše in Rudno. na vrhu Kališnika so postavili tri koče za delavce pri žičnici in za voznike, ki dovažajo les k žičnici.
NA NOVI POTI PROTI RASTOVKI
Vrnila sva ee na križpotje v Rudno. Polagoma se dviga nova cesta iz Rudnega vse više in više. Prvi kamion, ua-ložen s hlodovino, se je spuščal v dolino.
V	zaseki pri Reškovcu napravi cesta ši-rqk ovinek in sega daleč v zaseko. Delavci nalagajo že drugi kamion. Zadružno nakladišče je tu. »Hooruk! Pazil« in s truščem zvale težke hlode na avto.
Za trenutek posedemo po oteeanih hlodih. »S kamionom gre prevoz hitreje kot včasib z vozmi,« pripovedujejo. »V preteklih časih smo le v zimskem času nakladali les.« »Vse poletje smo morali čakati na zimo Zdaj nas letni čas ne ovira. Le premalo nas je!« A šofer, ki je že pokadi} cigareto, jih bodri: »Fantje, hop! Ce se srečam z drugim kamionom na cesti, ne vem, kako ee bova izognila drug drugemu.«
»Saj ne rečem, da je nova ceeta slaba. Le škoda, da je samo 4 metre široka,« pripoveduje Rok, ko nadaljujeva pot. »Pa bodo napravili še nekaj kamionskih izo-gibališč. Prehodnje leto pa bodo cesto za cel meter razširili.« »Na zadružno nakladalno postajo gravitira gozd pod Ra-stovko ter z desnega brega potoka Češnjice. Zaradi globoko v gozd speljane ceste bo odvoz posekanega lesa hitrejši.«
Prve dežne kaplje so naju oblile. Ogrnila eva se s plašči. Ko 6va bila na naslednjem ovinku, sta »Pazi ter hoo-ruk«
utihnila. »Cernu?« me zanima. »Logarji imamo dežne plašče, gozdni delavci pa ne,« pripoveduje Rok. »Ce bi jih imeli še ti, bi bilo več dela opravljenega in manjkrat bi biji mokri. Saj stalno nadlegujejo, pa...«
DOSANOVA PARTIJA SE SELI
Ko eva dospela do barake cestnih delavcev, se je napravila nevihta. Stisnil sem se k preprostemu, iz gline napravljenemu štedilniku. Prijeten vonj po kavi je napolnjeval kuhinjo. Nisem se branil kave, ko mi jo je ponudil Naenkrat so hoteli vsi pripovedovati. Kaj vse povedo delavci, ki globoko v gozdu med mogočnimi skupinami jelk in smrek grade novo gozdno cesto. Veseli so srečanja z vsakim človekom. Veš teden so v gozdu in neznan jim je mestni hrup. Le ob nedeljah se po gozdnih bližnjicah spuste v dolino, v vasi.
Dež je ponehal. »Nadaljujmo!« kriče zbira Došan tovariše, da bi čimprej naložili kamion »Selimo ee v novozgrajeno barako v Podstonu,« razlaga Došan. »Na tem odseku smo cesto zgradili. Že nekaj časa smo morali hoditi po dva kilometra daleč do naslednjega sektorja.«
Baraka, kjer so do sedaj stanovali, je že prazna. Kuhar snema vratca s krušne pečice. Drugi podirajo mize. Odnašajo razstavljene postelje in slamnjače. In ko odpelje zvrhan kamion izpred barake, tudi z Rokom nadaljujeva pot. Še hplj 6e dvigava po novi cesti Blizu delavcev eva. Zaradi močnih detonacij me Rok potegne v zaklon. »Razstreljujejo štore. Pripravljajo novo nakladalno postajo.«
Pri novi gozdarski koči sva. »Za skladiščnika, ki bo prevzemal les, in za gozdarje.« Pa so obrne k mladeniču, ki ima v malhi dobršen kos kruha: »Franci kako je s posekom v Pašnem vrhu?« »Mislil sem, da vas zaradi dežja ne bo,< odgovarja fante. »Si premeril posekane smreke? Koliko ste jih sortirali?« Ko nadaljujeva pot, se morava večkrat skriti pred miniranjem. »Nakladalna postaja bo na Pod6tonu. Za 1500 m’ lesa. Prav zato smo zgradili novo barako. V njej bo ločena spalnica od pisarne in kuhinje.« Srečala sva voznika pri nakladišču, ki je robantil nad hlodi in konji »Premalo si zategnil verigo, pa ti uhajajo hlodi!« »Hudiča, kaj hlodi,« se je hudimanoval stari voznik. »Konji konji hi lezejo kot polž in ne dajo iz sebe mojči! Taka crkovina!« Pa se je videlo, da je voz preobremenjen. Hrup in vrvenje 6ta na Podstanu.'Do tu je nova cesta uporabna tudi za kamione. Ves promet se ustavlja pri nakladalni postaji. Delavci sortirajo debla letno in zimske sečnje. Zadaj minirajo grče. Dovažajo material za tlakovanje ceste. Ko bo cesta speljana prav do Rov-tarice, bo na Podstanu važna postojanka za gozdarje in voznike.
S tihim žuborenjem preskakuje potoček ob cesti kamenje. Prav nad njim je druga nakladalna postaja na Podstanu. S truščem in grmenjem ee valijo že oskubljena debla skoraj do ceste. »Pazi« in »hoo-ruk« ter peeem cepinov se pridružujejo trušču hlodov. Umakneva se plazu debel, ki se zvale do potočka. Rok šteje datum, do katerega mora biti izvozni komision pripravljen. »Še sedem dni, možje! Obljubil sem.« »Bo, bo! Le vozniki naj pridejo!«
NAJBOLJE SE POČUTIMO
V	KOZARCAH
. Skozi gosto grmovje sva odšla z Ro-. kom po lovski poti navkreber. Dežne kaplje so se vsipale z vej. »Tu sva,« se oddahne Rok. Stojiva pred kožarco. To je zasilna gozdarska koča, sestavljena iz smrekovega lubja Rok je odprl vrata. Dim je puhnil v obraz. »Pravkar so še kurili. Ne morejo biti daleč. Haloo! Rejc, Rejc! Kje ste?« Ni jih mogol priklicati.
Sredi kožarce je pečica, zložena i* kamenja. Brez dimnika. Vse stene so okajene. Na policah so zloženi zavitki. Pri zadnji steni pa so na dvignjenem prostoru ležišča iz slame in smrekovih vej. »Pa stopiva do njih, kaj?« Po strmi poti hodiva mimo posekov. Kmalu sva pod Pašnim vrhom. Znani »Hoo-ruk!« nama pove, da sva že blizu Rejčeve gozdne skupine. Blatna stezica vodi do vrha. Šest delavcev je na vrhu zlagalo hlode. »Popoldne bom prišel merit!« jih pozdravi Rok. Posedli smo po zloženih deblih. »No, kako bo z nedeljo, boste sekali in zlagali?« jih izprašuje Rok. Pomislijo. »Prav,« odgovarja stari Rejc. »Le nekdo bo moral v Fodlonk po hrano.« »Samo, če bo kaj hrane že v soboto! Zdi se mi, da je magazin zaprt,« doda sin. In Rok: »Takole je. Prejšnji poslovodja predaja posle. V kratkem bo za gozdne delavce in gozdarje poseben magazin.« Beseda da besedo... Kar zadovoljni so s hrano. Le boje se, da ne bo primanjkovalo koruzno moke. Kajti gozdnim delavcem so koruzni žganci najpriljubljenejša jed. En kilogram je potrebuje vsakdo na dan. No, tudi »špeha« se nikoli ne branijo. Tudi z obleko so zadovoljni. »Ze gre, že, lp precej obleke strgamo. Delamo na akord in nimamo časa, da bi se vsakemu grmu in kamenju izogibali Se dpžne plašče bi potrebovali.« Mladi Rejc pa sproži še vrsto drugih vprašanj: »Krampeže bi nujno potrebovali.« »Hlodi so spolzki in v navadnih čevljih sjsodrsava. Kovač, ki jih dela v Podlonku, skoraj ne more vsem ustreči.« Pa jih zanima delo v tovarnah. Čutijo se nekako zapostavljene. Stari Rejc je izpljunil prežvečeni tobak, po-kašljal in pričel: »Tudi gozdarji emo borci. Ze preko trideset let podiram drevesa. Dozd je moj dom in vem, ko ne bom mogel več na Jelovico, bom umrl. Pa še nočem, kajti take borbe z debli, drevesi, panji in hlodi še nikoli nisem bojeval kakor zdaj. V gozdovih gradimo nove koče, nove žičnice in novo življenje.« »Ej, pa so tudi kožarice še dobre Najbolje 8e počutimo v njih. Mi, stari gozdarji smo jih vajeni!« še doda stari Rejc. Pa so naenkrat vstali in zgrabili za cepine. »Kdo bo danes kuhal? Dobro se moramo založiti Debla so težka in skia-danice visoke.« Nekdo se je ob njih spustil v nižino h koči. »Le pridi popoldne, Rok, da boš izmeril.« ga je opomni! Rejc ob odhodu. Po kameniti stezici sva prišla do kožarice, iz katere se je že kadilo.
CACICEVA SKUPINA NA IZKOPU
Od Podstanu dalje je še 400 metrov tlakovane ceste. NI pa še posuta s kamenjem. Cačičeva skupina se bori še ua izkopu. Med potjo srečujeva delavce iz Došanove skupine, ki iz Podstana — do koder je pripeljal lahko kamion — na ramah prenašajo vreče moke in postelje. Delavci, ki so postavljali postelje v baraki, so kričali drug preko drugega. Kuhar je skozi stropno odprtino potiskal pločevinast dimnik. Nova baraka je udobna. Prav nič ni podobna nekdanjim ko-žaricam ah kolibam. Brez prepiha in kadečega ognjišča. Mize in klopi, police in enonadstropne postelje so v njej. Velika svetla okna.
Kakor mravlje so videti delavci Cači-čeve skupine pri izkopu. Spodkopana smreka je padla na cesto. Krepke roke so jo odnesle. Z lopatami in motikami vale zemljo z brega »Čimprej hočemo zgraditi cesto. Ko zjutraj gozdnim delavcem zapojejo plenkače in cepini, tudi mi začnemo z delom in delamo do mraka.« »Čevlji, čevlji,« spregovori mlad Dalmatinec. »Ce je suho, gre, v mokrem je slabše.« »Kaj je novega?« me izprašuje znanec. »Ali ne berete časopisov?« »Ze nekajkrat smo prosili zanje. Kdaj pa kdaj jih kdo prinese.« In pripovedovali so mi, kako tudi oni obsojajo krivične obsodbe Informbiroja. Pa bomo z delom dokazali, da resnično gradimo boljšo bodočnost!«
S	pospešenimi koraki sva zavila z Rokom nad usekom. Prav tam minirajo kamenje. In to je najtežje delo na tem sektorju.
Nadaljevanje na 4. strani
V Vojvodin so opravili odhiu j prašičev že prvi dan
Po dosedanjih podatkih j« bil predvideni načrt odkupa prašičev v količini za vso državo izpolnjen že prvi dan, Ker nekatere ljudske republike ne pošiljajo rednih poročil, še n znano, za koliko odstotkov je bil plan v teh republikah izpolnjen. V pošiljanju poročil o izpolnjevanju plana odkupa je najslabša Srbija, kjer je poslalo od 81 okrajev samo 27 okrajev poročila o odkupu. Zato zvezna uprava za prašičjerejo nima točne evidence o izpolnitvi plana, vendar dokazujejo delni rezultati terena, da so plani v številnih okrajih za veliko prekoračeni, Polno so opravili odkup praši-šičev v Vojvodini, kjer so izpolnili plan za 104 odstotke. Po vsem ozemlju Vojvodine so priprave za odkup pravilno in pravočasno izvršili, pa tudi organizacijo samega odkupa so dobro opravili Zato so opravili odkup že dopoldne prvega dne.
V	okraju Užiške Požege je bilo pri odkupu več nepravilnosti ter so odkupili tudi prašiče srednjih in revnih kmetov. Odgovorili činitelji 60 to pravočasno popravili.
V LR Hrvatsld je plan odkupa presežen za 10 odstotkov Rasni špekulanti so prikrivali prašiče, posebno v tistih krajih, kjer redijo prašiče na debelo, n. pr. v Belem Mana6fciru, Bjelovairu in drugih, vendar so biili zaradi budnosti članov frontovsikih organizacij, ki so množično sodelovali pri odkupu, goljufi razkrinkani.
V Sloveniji sta bila opravljena odkup in prevzem prašičev v celoti. Cepljenje prašičev proti kugi je v tekil, Poskuse znanih verižniljev v ptujskem okraju in napačno izvajanja linije enake obveznosti za oddajo v lendavskem okraju so pravočasno odpravili.
Redna poročila iz vsega ozemlja Makedonije pričajo o izpolnitvi odkupnega platia po vsej republiki za 200 odstotkov. Slabo izvedena organizacija odkupa v trni gori je kriva, da je bil plan izpolnjen samo 75odstotno. V Bosni in Hercegovini je odkup izvršen.
Sedaj skrbe ljudski odbori in uprave za odkup za pravilno prebrano, primerne svinjake in obvezno cepljenje svinj.
(Tanjug.)
Odkup svinj in pitališča v trebanjskem okraju
V trebanjskem okraju so v torek zaključevali z odkupom svinj Po vseh cestah si srečaval vozove, ki so vofiii svi-nje_ na odkupna mesta in se prazni vračala. V nekaterih kraijih so že uredili prostorna in »vatla pitališča, drugod pa so tesarji končavali svoje delo in pribijali k hlevom zadnja vratca. Obenem, ko je živinski zdravnik pregledoval pripeljana svinje in jih cepil proti boleznim, so ženske, ki so v pitališčih redile svinje, razmeščale pripeljane živali po prostornih svinjakih.
Do čim je pri večini ljudi vzbujalo urejevanje velikih pitališč zadovoljstvo in so odkup svinj od velikih kmetov pravilno razumeli, so nekateri razumeli to nepraivilno. Marin Vilko, predsednik kmetijska zadruge na Marni, je bil določen v komisijo, ki je imela določati obvezno oddajo svinj velikim kmetom. Jz strahu, da bi v) tem zameril, se je komisiji enostavno skril, kakor j« storil že tudi pri več drugih odkupih.
Odkup ja potekal lepo v redu, razen nekaj primerov podobnih Vrhoviku Mihi iz Trebanjskega vrha pri Čatežu, ki je najtrdnejši kmet v svojem kraju. Vrhov-š*k je prijavil le štiri svinje, komisija pa je odkrila v hlevu šest debelih svinj. Se-veda, ja bilo popolnoma pravilno, da so mn.dve, ki ni imel niti prijavljenih, odvzeli.
V trebanjskem okraju so se v zadnjih letih, kljub izrazitemu kmetijskemu značaju okraja, la malo bavili s svinjerejo.
V	predvojnih letih pa so črpali iz svinje-reje ogromne dobičke vaški mogotci, ki so s prekupčevanjem svinj Odirali male in srednje kmete. Primer takega »svinje-rejca« ja bil župnik v Št. Lovrencu, ki j« redil v svojih pitališčih nad 300 svinj in po svojih mešetarjih nakupoval svinje po vsej Dolenjski. Kmetje se še spominjajo, kako so zvečer privažali svinje 20 km daleč v župnikova pitališjča, vso noč čakali, da so se »vinje izlačnile, ker jih je župnik pmav zaradi tega tehtal šele zjutraj, popuščali pri Rak nizki ceni samo
zato, ker so potrebovali denar za davke in jokali od jeze, ko so vse leto redili svinje zastonj. V teh zapuščenih pitališčih lentlovrenškega župnika je uredil sedaj okrajni ljudski odbor svoja pitaili-šča, ki bodo služila v korist našemu delovnemu ljudstvu.
Podobna pitališča kakor v trebanjskem okraju so uredili tudi v Veliki Loki, kjeT so tesarji naredili v rekordnem času iz zapuščenega hleva vaškega kapitalista Bukovca lepo moderno pitališče za 80 svinj, v Trebnjem za €0 svinj, v Lanšpre-žu za 200 svinj, prav tako tudi v Mokronogu, Doljnji Nemški vasi in v Velikem Gabru, Pripravljajo pa še vrsto podobnih pitališč Zdaj je v že urejenih pitališčih trebanjskega okraja okoli 500 svinj za pitanje in za pleme, ki so bile odkupljene od velikih kmetov. Kasneje se bode z lastno prirejo ta pitališča lahko zelo razširila in postala glavni proizvajalec maščob.
V	pitališču Št. Lovrencu so pričeli z vzrejo svinj že mafa meseca. Do odkupa je bilo v svinjaku 38 svinj, ki so jih oskrbovale plačane ženske, Upravnik, ki se je bavil poleg vodstva dosedanjega pita-, lišča tudi s pripravami ostalih pitališč, bo sedaj nadzoroval vsa pitališča in vodil v njih enotno krmiljenje in vzrejo avinj.
*
PTUJ- — V ponedeljek je izvršil odkup svinj. Odkupne komisije 6o šle mimo hiš maljh ui srednjih kmetov ter se vstavljale pri vejjkih kmetih. Nekateri niso mogli pTikriti', da m jim prečrtani Spe KIJI'iinTskiJ r&cum. Nekatere skrivače snuj je okrajno tfodišce ni razpravah 7. in 8. sepftoiiffa kaznovalo * denarnimi kaznimi in zapjemxl>0 neprijavljenih svinj Zn 11 utajeni^ prašičev je bilo 7 kmetov ofosojenjfo na skupno 50.000 din denarne kazni. Na najvišjo kazen 15.000 din in zaplembo
3	prašičev je bila obsojena Hebar Rafija rz Vičan cev.	V.	J.
(!\larinijenanj* » 1. strani.)
MOSTČ - BODOČA GOZDARSKA POSTOJANKA
Mirno posekanih smrek, ki so se belile v opoldanskem soncu, sva prišla v močvirnati predel. Pot je bila pokrita z debli in bruni. V koči na Mostah se je šest gozdarjev spretno vrtelo okoli pečice. Zabeljeni, prijetno dišeči koruzni žganci so napolnjevali kočo. Izza hlodov v koči je vsakdo potegnil še žlico — in s polnimi kozicami so posedli po hlodih pred kočo. »Po težkem delu tekne!« Po dobrem obedu so molče vzeli orodje in oa-hiteli v gozd. Na drugem koncu jase na Mostčh kuhajo cestni delavcL »Za dvajset fantov!« pripoveduje kuhar. »Juha, zabeljen krompir in velik kos kruha.« Ko se je Rok zgovoril z gozdarji, da bodo do naslednjega dne pripravili hlode za merjenje, me je poklical: »Še do Rovta-rice greva skupaj!« Z jase sva se spustila mimo novozgrajene gozdarske koče navzdol. To je nova koča na Mostžh. Revirna gozdarska postojanka. Gozdni delavci ee bodo preselili iz nehigieničnih in zakajenih kolib v novo kooo. »Spet
sva na trasi nove ceete. Minirane skale se ra*pršujej<) naokrog. Bližava se Ra-stovkL Preskakujeva posekan* smreke In se ogibljeva kopom lubja. Ne daleč od koče gre nova ceeta.< Tu je del nove ceete iz Rovtarice proti Rastovki. Le pod Mostčm cesta Še ni skupaj. Ustaviva se pri koči. Skozi svetla okna sije v sobo sonce. Prt štedilniku kuharica lupi krompir za večerjo. Cez kupe kamenja stopiva na tlakovano efesto Mladinci s samokolnicami prevažajo kamenje v oddaljenejši odsek. »Nič ni čudnega,* mi odvrne Rok. »Nekaj mladincev je bilo v mladinskih brigadah in tekmujejo tu med seboj.« Tu pa so že delavci iz blejskega gospodarstva.« Po tlakovani cesti se 6puščava navzdol. Ob cesti stoje gole smreke. Še nekaj hitrih korakov in koča na Rovtarici je pred nama. »Tako tovariši Tu pa je že revir bohinjske goadna uprave. Na svidenje!« Ko sem bil že skoraj pri drevesnici na Rovta ricj, je zakričal Rok še za menoj: »Ne pozabi na naše gozdarje, ko boš pisal! Cestnih delavcev se tudi »pomni!« A predaleč sva bila že vsak sebi, da bi se še slišala...	A.
Obvestilo Narodne banke FLRJ
Narodna banka FLRJ obvešča, da je izdal minister za finance FLRJ odločbo o izročitvi v obtok novih bankovcev po 500 din, izdaje Narodne banke FLRJ, in o odvzemu iz obtoka iu zamenjavi bankovcev po 500 din DFJ državne izdaje.
Glasom te odločbe:
1. Narodna banka FLRJ daje v obtok i0. septembra 1948 bankovce lastne izdaje po 500 din z datumom 1. maj 1946.
2. Bankovci po 500 din DFJ državne izdaje se oavzamejo iz obtoka in 6e zamenjajo al pari, to je brez odbitka, v relaciji 1:1, Odvzem bo izvršila Narodna banka FLRJ pri 6vojih blagajnah pri Glavni centrali, centralah in pri vseh svojih podružnicah, in sicer od 10. septembra 1948 do vštevš; 25. septembra 1948.
3. Početnši veljati od 26. septembra
1948	prenehajo bankovci po 500 din DFJ državne izdaje kot zakonito plačilno sredstvo, vendar se lahko zamenjajo naknadno pri Narodni banki FLRJ (Glavni centrali, centrailaji ia vseh njenih podružnicah) v roku nadaljnjih dveh mesecev, to je od vštetega 25. novembra 1948.
4. Da se olajša osebam, ki so oddaljene od kraja zajnenjave, zamenjava bankovcev po 500 din DFJ, se priporoča, da zberejo pristojni ljudski' odbori te bankovce od prebivalcev
6	voj e ga območja in jih zamenjajo pri najblizjem bančnem sedežu 6 spremnim spisom, ločeno od lastne gotovine v teh bankovcih.
5. Oblasti, ustanove in podjetja naj izročajo svojo gotovino v bankovcih po 500 din DFJ S spremnim pismom.
Državne oblasti, ustanove in pod-
i‘etja lahko izvršijo zamenjavo nam-ov po 500 din DFJ tudi za svoje uslužbence in delavce prav tako s spremnim pismom, vendar ločeno od svoje lastne gotovine v teh bankovcih.
Na zgoraj označeni način se bo izvršila zamenjava bankovcev po 500 din tildi vojaškim ustanovam, komandam in enotam odnosno njihovim pripadnikom. Iz Narodne banke FLRJ
Izletni odsek mariborskega »Putrnka« je presegel letošnji plan
Konec avgusta je mariborski Putnik s pjevozbm 4500 izletn&ov na množične izleta * Postojno, Opatijo itd., presegel •voj letni plan. Povprečno se ja udeležilo mesečno Putnikovih masovnih izletov 3000 izletnikov. Naj viž j e število udeležencev ja bilo ▼ mesfecu avgustu, saj je v enem samem tednu, najuspešnejšem, bilo iz Ptuja in Strnišča na izletih 1150, a skupno 1850 ljudi, večinoma delavcev iri kmetov. Po dva vlaika tedensko sta bila namenjena mladini, v vsakem od teh se je prepeljalo 800r-900 dijakov in dijakinj. Nedeljski posebni vlaki so bili izključno na razpoko sindikatom, Ker no razpolagamo z zadostnim številom vlakov je bilo treba termin odhoda izletnikov iz ljutomerskega okoliša že nekajkrat preložiti, Za uporabo posebnega vlaka je bilo doslej potrebnih 350 priglašencev, poslej je to število zaradi velikih potreb, zvišano na 500.
V	septembru so predvideni izleti za vojne invalide, Zvezo borcev, delavstvo, kmete, ladruigarje ter delovno inteligenco,
Pri izvedbi daljših izletov, je največja ovira pomanjkanje skupnih ležišč. Dela se že na tem, da bodo^ v prihodnji sezoni pripravljena ta vsaj v Postojni, odkoder bo pottem možno izvesti izlete v naše Primorje.
Poudariti je treba, da gredo nekatere organizacije izletnikom zelo na roko In jim pomagajo iz svojih fondov ali. pa jim dopuščajo v obrokih poravnati potne stro-Ske. Zato je zanimanjo naših ljudi za turizem vedno večje, ob ugodnem vremenu so vsa razpisana mesta izletniških vlakov v dveh dneh zasedena. Po 3 do 4 ure daleč gredo okoliški vaščani do postaje in zatrjujejo Putniku, če so vsa mesta že oddana, da bodo do Postojne ali Opatije stali. O navdušenju naše mladine za spoznavanje lepot naše zemlje ni potrebno še posebej govoriti. V tem pogledu prednjači Industrijska žel. Sola iz Maribora, ki bo po dveh uspelih izletih v Postojno in Opatijo priredila še tretjega na Bled.
Ob vpisu novincev na univerzo
V teh dneh se vrši na ljubljanski univerzi vpis 6lušateljev-novincev za 1. semester. Ministrstvo za prosveto LRS je v ta namen izdelalo sporazumno s Komi-tfejem za šole in znanost pri vladi FLRJ, Plansko komisijo in z vsemi v poštev prihajajočimi resori podroben plan vpisa za posamezne fakultete in njih oddelke. Po tem planu se bo vpisalo letošnje leto na ljubljansko univerzo okoli 800, na oetale visoke šole V državi pa 6koli 120 novih študentov iz Slovenije, medtem kp bo prišlo iz drugih ljudskih republik nadaljevat svoje študije v Ljubljano okoli 800 srednješolskih abiturientov. V celoti bo torej ljubljanska univerza odprla svoja vrata okoli 1200 novim slušateljem.
Dosedanji rezultati vpisa na univerzo so pokazali, da se študenti v glavnem zavedajo važnosti planiranja novih strokovnih kadrov: saj si socialistične graditve naše države ne moremo zamisliti brez istočasne načrtne vzgoje novih kvalificiranih strokovnjakov. Zato smemo upati, da bo letos v celoti plan vpisa, ki je sestavljen v skladu s potrebami našega gospodarstva, tudi izpolnjen; le tako bo mogoče zadostiti vedno večjim potrebam po visoko kvalificiranih močeh, ki jih izkazujejo vse panoge našega gospodarstva: industrija, gradbena stroka, rudarstvo, kmetijstvo, pa tudi prosveta, medicina itd.
Da se ne bi zgodilo kakor lansko leto, ko plan vpisa na posameznih fakultetah ni bil v eeloti dosežen, se vrši v tem tednu provizoričen vpis novincev* dokončna razvrstitev novih slušateljev pa se bo izvršila naknadno po komisiji, ki jo sestavljaj^ zastopniki Ministrstva za prosveto, univerze, in LŠM. Ta komisija bo seveda pri svojih odločbah upoštevala osnovno študijsko nagnjenje slušateljev in jih v okviru plana usmerjala v ustrezne stroke. Nikakor se ne smejo letos ponoviti napake pri lanskem vpisu študentov, ko na nekaterih univerzah ni bil na posameznih fakultetah plan »spolnjen za celih 40%. Razumljivo je, da se morajo take planske anomalije negativno odražati v vseh onjh sektorjih našega gospodarstva, ki 60 kadrovsko vezani na te fakultete.
V našem planskem gospodarstvu imajo univerze med drugim važno nalogo, da nam usposobijo strokovnjake predvsem za one panoge našega gospodarstva, ki jih je stara Jugoslavija zanemarjala, ki pa danes pri socialistični preobrazbi naše države igrajo veliko vlogo: to so zlasti gradbeništvo, agronomija, rudarstvo z metalurgiji, pa tudi geodezija in geologiji
In prav v teh strokah dosedanji re-zultati vpisa ne zadovoljujejo. Medtem ko je vpis na kemijskem in elektrotehniškem oddelku tehniške fakultete daleč prekoračil plan, je zanimanje za prej navedene stfoke neprimerno manjše. Tak0 je po planu vpisa predvidenih 95 abiturientov za študij gradbene stroke, kar predstavlja približno 40% vseh novincev, ki jih določa plan za vpis na tehnično fakulteto. Govoriti o potrebi po gradbenih inženirjih bi bilo odveč; saj stoji pred našimi gradbeniki široko delovno področje: graditev stanovanj* šol; tovarn, elektrarn, železnic, cest, jezov, mostov, predorov, prekopov, melioracija velikih zemljiških kompleksov itd. Vse te naloge bodo Izvršene, če bodo naši abitu-rienti, ki letos prihajajo na univerzo, pravilno razumeli velik pomen gradbene stroke za našo socialistično preobrazbo in se odločili za 'a študij.
Za socialistično preobrazbo našega kmetijstva, za njegovo mehanizacijo in za uvajanje ustreznih agrotehničnih ukrepov v poljedelstvu pripadajo važne naloge strokovnim agronomskim kadrom. Plan predvideva za ljubljansko agronomsko fakulteto €0 slušatelje? novincev. Lansko leto plan vpisa na agronomijo ni bil v celoti dosežen. Spričo velike važnosti, ki gre agronomom pri socialistični rekonstrukciji naše vas1, je upati, da bo letos plan vpisa kljub trenutnemu manjšemu interesu abiturientov dosežen.
Trenutno kažejo študentje razmeroma majhno zanimanje tudi za študij rudarstva in fužinarstva. Ob ogromnem rudnem bogastvu našo zemije bi morala biti prav monthnistika in metalurgija ena naj-privlačnejših študijskih strok, eaj 6e odpira ravno na tem področju mladim inženirjem izredno lopa perspektiva^
V	zvezi s tem je treba omeniti tudi študij geologije na beograjski samostojni geološki fakulteti, ki bo vzgajala geologe-strokovnjake za praktično raziskovalno delo na terenu. Za Slovenijo .le rezerviranih 20 mest; za vseh 20 slušateljev so predvidene tudi visoke štipendije zveznega ministrstva za rudarstvo; vendar pa doslej interes Študentov za ta študij še ne zadovoljuje.
Vse premalo popularen je tudi študij geodezija. Čeprav je letos predvidenih za geodetski oddelek 85 novincev, se jih je doslej priglasilo le troje.
Razumljivo je, da ima ljudska oblast velik interes, da bo plan vpisa na univerzo letos v vseh strokah dosežen. Zato bodo v tem študijskem letu najvišje štipendije podelil v pivi wrstl uatijm študentom, k,) se bodf) OdlOtfli za štndij en* izitted zgfttaj navedenih šttok.
Spremembe v odkupu vina po vezanih cenah
Minister za trgovino in preskrbo vlade FLRJ je izdal rešitev o izpremembah
In dopolnitvah reSitve o določitvi kmetijskih pridelkov, ki jih bodo kupovali od kmetov-pridelovalcev in kmečkih delovnih zadrug po določenih državnih vezanih cenah.
Po tej spremembi je mogoče vino kupovati po vezanih cenah samo v okrajih:
Gorica, Sežana, Buzet, Labin, Pazin, Pulj, Poreč, Rovinj, Lošinj, Črnomelj, Rab, Pag, Krk, Vis, Zader, Šibenik, Su-petar (Brač), Split, Sinj, Knin, Drniš, Ma-karaka, Benkovac, Korčula, Hvar, Imot-ski, Dubrovnik, Metkovič, Mostar, Lju-buški, Stola«, Trebije, Čapljina, Široki Bniijeig, ErCegnoivi, Kotor, Bar, Ulcinj, Cetinje, Danilovgrad, Titograd, Vlasotinci, Aleksandfovac (žup6ki okraj).
Za okraje Ptuj, Ljutomer, Maribor -okolica, Gornja Radgona. Celje • okolica, Poljčane, Krško, Novo mesto, Trebnje, Sveti Ivan Zelina, Križevci, Jastrebarskp, Niš, Vršac bo določil minister za trgovino in preskrbo ustrezne ljudske republike krajevne ljudske odbore, v katerih bodo kupovali vino po vezanih cenah, pri čemer bo upošteval dejstvo, da gre za področja, v katerih je vino edina kultura.
Nadalje je minister za trgovino in preskirbp vlade FLRJ izdal v soglasju s predsednikom gospodarskega 6veta vlade FLRJ rešitev o določitvi vezanih cen za vino po vrsti in kakovosti.
Kmečke nabavno-prodajne zadruge, okrajne zadružne zveze in druga pooblaščena državna i*>djetja bodo kupovala od kmetov pridelovalcev in kmečkih delovnih zadrug vino po naslednjih vezanih cenah:
A) Prva skupina: traminec, rulandeu. italijanski rizling štajerskega izvora, reP' skl rizling, vsi burgundci, vsi fnvfk^'
zeleni silvanec, suvinjon, seminjon, gonska črnina, šipon, rizvanec, zelen«®' tokaj, marasiUna, grk, vugava, tip dinga*' malvazija 12,5 in več maliganov, is trsk* teran, kabernet, veltlinec Jz baških vi«0' gradov, žilaVka, blatina, bejla, kokoši)®' vramac, tip kratošiia, čamničko 4mo, pro-kupic nad 13,5 maliganov, bagrina P* ceni 0.&5 din ea 1 maligan.
B) Druga skupina: nOjburfcovec, bel* klena, italijanski rizling, frankovka, p°r' tugalka, veltlinec, pinela malvazija, rf' bula, metliška in dolenjski črnina, tip vipavčan, Up biželčan, smederovka, »' šle, kreača, prokupa, plemenka (vlasoti* naški tip), istrska črnina, dalmatinsko >n istrsko črno ter belo, čerjo, leanka, ti* kveška, stanušina, ohridsko črno, škadaff' ka in mešana vina prve skupine po ceni
0,70 din za 1 maligan.
C) Tretja skupina: Vse druge vrst« vina plemenite trte, ki niso naštete v prvi in drugi skupini, po ceni 0,50 din za 1 maligan.
Gornje ceno veljaijo za zdravo, enkrat pretočeno vino, franko vagon, vlačile0 ali skladišče državnega, odnosno zadružnega podjetja v sedežu okraja.
C) Po cenah v smislu 1 točke bod° kupovali vina trgatve 1947 in prejšnjih let
Rešitev o določitvi vezanih cen z® vino po vrsti in kakovosti št. 4052 z dn« 26. marca 1948 (Ur list FLRJ št. 26-48) in rešitev o dopolnitvi rešitve za določitev vezanih cen vina po vrsti in kakovosti šrt. 10.366 z dne 10. junija 1*^ (Uradni list FLRJ št. 51-48) se razveljavljata,. — (Tanjug.)
0 PISANJU ZA FILM
1.	novembra t 1. bo potekel natečaj za scenarije celovečernih umetniških filmov, ki jih je spomladi razpisala Komisija za kinematografijo. Po tem razpisu prihajajo za scenarijsko obdelavo v prvi vrsti v poštev naslednje 6novi: borba okupirane Ljubljane leta 1941., življenje in razvoj naše vasi po osvoboditvi m graditev Nove Gorice. Posebno mesto v razpisu je določeno scenariju za filmsko glasbeno komedijo kot posebno, za pisatelja zahtevno, o vabljivo filmsko zvrst. Seveda je pisateljem prepuščeno, da po lastnem preudarku ne glede na razpisane snovi izberejo tudi kako drugo temo, če se jim zdi dovolj tehtna in primerna za filmsko obdelavo.
Pisanje filmskih scenarijev je piri nas novo področje pisateljskega udejstvovanja, zato je rassumljivo, da niso še razčiščeni pojmi o tem, kaj je scenarij, kakšne idejne in umetniške zahteve postavlja pred pisatelja, kakšne eo njegove specifične oblikovne črte za razliko od drugih literarnih zvrsti: drame, romana itd., kje se konča delo pisatelja in kje 6e začenja delo filmskega režiserja. Razumljivo je to toliko bolj, ker je film mlada umetnost, ki obstoji vsega skupaj komaj petdeset lef in ki so jo v kapitalističnem svetu bolj kot katero koli drugo vzeli v zakup razni denar-niki, trgovci in lovci za naglim zasluž-
kom. Ti so kajpada skrbeli za vse prej kot za njen idejni in umetniški dvig.
Tako se je zgodilo, da se je v kapitalističnih proizvodnjah pisateljev delež pri filmskem delu omejil in se omejuje v glavnem še danes na najbolj grobo, obrtniško fabuliranje in variiranje starih, obrabljenih zgedb po malomeščanskem okusu, ki pripovedujejo o ljubezenskih trikotih, vlomih v banke, skrivnostnih ubojih itd. Medtem ko so se čedalje bolj bogatila formalna in tehnična izrazna sredstva filma, se njegova idejna in umetniška vsebina, ki je pogojena v prvi vrsti prav od idejne in umetniške vrednosti scenarija, ni povzpela mnogo najl nivo cirkuških in podobnih atrakcij, ki so jih snemali v prvih letih po ianaijdbi filma razni neizbirčni filmski snemalci.
Prav za prav so šele napredne filmske proizvodnje v prizadevanju po visoki idejni in umetniški kvaliteti svojega dela dale pisateljevemu delu v okviru celotne filmske ustvarjalnosti tisto važno mesto, ki ga to delo zaradi svojega objektivnega pomena in odločilnega vpliva na uspeh filmskega ustvarjanja mora imeti. S tem eo prav nap*edne proizvodnje v največji meri pripomogle, da se je izoblikoval scenarij kot samostojna literarna zvrst Izdajanje scenarijev kot literarnih del, ki imajo že sami po 6ebi ne glede na njihovo filmsko obdelavo
svojo umetniško vrednost, je postalo običaj v Sovjetski zveri, Češkoslovaški in zadnje čase tudi pri. nas v Jugoslaviji.
Kdor bi se torej lotil pisanja za film z mislijo, da je to pisanje idejno in umetniško manj pomembno in zaradi tega tudi manj zahtevno kakor pa n. pr. pisanje dram ali romanov, bi bil na napačni poti. Res je sicer, da z izjemo dialoga gledalcu ne govori s filmskega platna pisateljeva beseda neposrednoj ampak preko živeče slike, ki to besedo ponazarja in oživlja- Toda tudi v romanu ali drami beseda ni nič več kakor sredstvo, ki služi pisateljevi analizi družbe in življenja, njegovemu oblikovanju zgodbe in karakterjev, upodabljanju dogajanja in posameznih prizorov vse do najmanjših detajlov, torej vs^ga tega, kar piora vsebovati tudi scenarij kot literarna predloga filmskega dela.
Pogosto 6e srečujemo z mnenjem, po katerem naj bi bil pisatelj scenarija filmski strokovnjak, to se pravi dober poznavalec filmske tehnike in njenih izraznih možnosti, poznavalec tehničnega delovnega postopka, e čigar pomočjo nastaja film v filmskih ateljejih, delavnicah in laboratorijih. V zvezi s takim stališčem eo tudi zahteve, ki ee večkrait naslavljajo na pisatelja, češ da bi njegov scenarij moral obsegati ppdtobno, morda celo s številkami označeno porazdelitev prizorov na posamezne posnetke, tehnično ločitev scenarija na optični in akustični del itd. Vsa taka in podobna mnenja so
upravičena v toliko, v kolikor je sce narij v resnici namenjen filmu, to sc pravi, v kolikor 6e scenarij kot samostojpa literarna zvrst v resnici podreja formalnim in tehničnim zakonitostim filmske umetnosti prav tako, kakor se drama kot samostojna literarna zvTst podreja formalnim in tehničnim zakonitostim gledališča, Jasno je, da bo pisatelj tem laže in tem bolje napisal gledališko dramo ali filmski scenarij, čim bolje bo poznal formalne zakonitosti, formalne in tehnične izrazne možnosti ene ali druge umetnosti. Napačno in nespametno pa bi bilo iz te ugotovitve izvajati preveč daljnosežne zaključke. Temeljna in poglavitna pisateljeva naloga je in ostane slej ko prej rez vi j ati in reševati idejno problematiko svoje umetniške 6novi, oblikovati zgodbo ip ljudi v vsej njihovi individualni izrazitosti in časovni ter družbeni pogojenosti, upodabljati življenje in odkrivati njegove zakonitosti s živo in neposredno umetniško, prepričljivostjo Pisatelj scenarija bo Sicer obdelal svojo snov tako, da bo dostopna očesu filmske kamere in s tem tudi očesu filmskega gledalca, pri tem pa si prav gotovo ne bo mogel nič pomagati s tem, če bo slučajno vedel, kolika različnih leč ima filmska kamera in kakšen je kemični postopek pri razvijanju negativnega filmskega traku. Tudi ga ne bo dosti zanimalo, pod kakšnimi zornimi kotii in s kakšnimi premiki kamere bo posnet neki prizor v njegovem scenariju. V60 to 6krb
bo prepustil filmskemu režiserju, čig^ ustvarjalna naloga je, da pisateljevo del® iz živega, slikovitega jezika literarne besede prevede v živi, zgovorni jezik fii®1* ske slike, Porazdelitev prizorov na posamezne posnetke, opredelitev teh posnetkov z ozirom na njihovo trajanje in daljenost od snemanega predmeta ločitev scenarija na njegov slikovni i® zvočni del, vse te in podobne nalog® ne zadevajo več pisatelja, ampak fil**' skega režiserja, ki na osnovi scenarij4 izdela slikovno partituro filma, pisano v strokovnem filmskem jeziku — snemalno knjigo.
Sedaj 60 pojavlja vprašanje, v čen* je specifičnost filmske umetnosti in 6 tem v zvezi tudi specifičnost filmskega scenarija kot samostojne literarne zvrsti, katere so tiste formalne zakonitosti, jih mora pisatelj scenarija vsekakor P°' znati in obvladati, Na to vprašanje la«1' ko v okviru našega članka odgovori®1*0 le z nekterimi najnujnejšimi in najvažnejšimi ugotovitvami.
Predvsem je potrebno poudariti, da je film živeča, gibajoča se slika. To se pravi, da je pisatelj scenarija oster, tenkočuten opazovalec, ki opisuje dogajanje, kakor da bi se godilo ta trenuteK pred njegovimi očmi. Zaradi tega se P1' satelj vzdržuje slednjega svojega komentarja k dogajanju, ki ga opisuje; tudi n® pripoveduje na dolgo in široko o čustvi" in mislih, ki napolniuiejo in vodijo nj®" Nadaljeoanje na 5. ttrani-
Globoko nezadovoljstvo ljudstva v Franciji
Radikal Henri Queuille sestavlja novo vlado
Pari*, 10, sept. (Tanjug.) Predsednik iramcoske republike Vincent Auriol je ponudil mandat za sestavo vlade najprej predsedniku narodne skupščine radikal-sociailistu Edouardu Herriotu, toda Her-riot je odklonil ponujen mandat. Nato je Auriol ponudil mandat predsedniku radikalne socialist, stranke Henriju Queuil-le-u.
Takoj po sprejemu mandata za sestavo nove vlade 6e je začel Henri Que-uille posvetovati s predstavniki vseh parlamentarnih skupin, ki prihajajo v poštev za vladno večino. Sprejel je predstavnike vseh 6trank — od socialistov do degolistov poleg ljudskega republikanskega gibanja, katerega predstaivniki so ugodno odgovorili nia Queuilleovo ponudbo, naj sodelujejo v vladi.
Večina pariških časopisov piše o pomenu najnovejše krize francoske vlade in meni, da bo skušal QueuiLle sestaviti vlado »široke koalicije«, v kateri bi bili poleg socialistov tudi degolisti. V tej zvezi ugotavlja časopis »Franc* Tireur«, da bo skušala francoska reakcija po Qucuille-u »vbrizgati injekcijo degolizmu in bankroterski tretji sili«.
Nova kriza vlade v Franciji je povzročila globoko nezadovoljstvo po vsej državi. K predsedniku republike prihajajo delegacije delavcev, nameščencev, žena in mladine in zahtevajo, naj preprečijo gospodarsko zmešnjavo 'ter politično negotovost in sestavijo* resnično demokratično vlado. Sindikalne in druge množične organizacije so poslale iz vse države predsedniku republike številne brzojavke, v katerih zahtevajo vlado demokratične enotnosti.
V mnogih četrtih Pariza so vsak dan protestni mitingi in zborovanja^ na katerih zahtevajo udeleženci sestavo vlade demokratične enotnosti. Po vsej Franciji se širi stavkovno gibanje. Včerajšnje stavke delavcev ter poštnih in prometnih nameščencev Pariza, ki zahtevajo revizijo in določitev novega življenjskega minimuma 13.600 frankov, se je udeležilo 40 tisoč oseb. Na mitingji, ki so ga imeli ob tej priliki, je govoril generalni sekretar federacije pariških prometnih podjetj Vardery, ki je rekel, da je ta starka samo opomin oblastem, da pa bo našlo delavstvo nove oblike borbe, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene.
ZDA ZAHTEVAJO, DA ODOBRI KANADA NOVE KREDITE EVROPSKIM DRŽAVAM
Ottavva, 10. sept. (Tass.) Na podlagi obvestil visokih odločujočih krogov javlja dopisnik lista »Montreal Star« v Otta-\vi, da izvaja Washington močan pritisk na vlado v 0ttawi ter zahteva, naj odobri nove kredite evropskim državam in deblokira neizkoriščeni del kanadskega posojila Britaniji v znesku 235 milijonov dolarjev, ki je bil blokiran januarja tega leta.
Dopisnik tndi, da kanadski vladi ne prija ameriiki pritisk in poudarja, da je Kianada daleč presegla ZDA glede dajanja kreditov, če se pri tem upošteva število prebivalstva teh dveh držav.
čeprav je bilo določeno, da morajo držajve — vključene v Marshallov na-
črt — poslati do 1. septembra v Wa-shington prvi plan o »obnovi Evrope«, v Berlinu še vedno razpravljajo o tem planu. Pariški dopisnik »New York Post« piše, da 60 med državami, ki so vključene v Marshallov načrt, nasprotstva ne le glede »pomoči« biconiji, marveč tudi glede vprašanj vzajemne trgovine in kreditov. Pariški dopisnik »New York He-rald Tribune« omenja Harrimanov obisk v Bruslju in Londonu in piše, da izdaja Harriman vedno več sklepov, ki bi jih morale izdajati evropske države same. Sedanji dogodki — praivi na koncu »New York Herald Tribune« — dokazujejo, da celoten Marshallov načrt ni v skladu z Marshallovimi besedami v Harvardu ...«
Protest albanskega zunanjega ministrstva
caradi napada monarhoiašističnega letala na albansko vas
Tirnna 10. septembra. Albanska brzojavna agencija pevroča: Ministrstvo za zunanje zadeve LR Albanije je poslalo v zvezi z napadom, ki ga je izvršilo 6. septembra letalo atenske vlade, generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu tole brzojavko:
>Kot nadaljevanje napadalnosti atenske vlade proti teritorialni nedotakljivost in nacionalni suverenosti LR Albanije, ti. septembra 1948 ob 10. uri tro-motorno grško letalo preletelo našo mejo na ozemlju med obmejnimi kamni št 89 in 40 na sektorju Košovice, prodrlo na albansko ozemlje v globino 3000 m ln letelo 1500 m visoko. Ko ee je letalo vračalo, je krožilo skoraj 30 minut nad albansko vasjo Košovice, nato pa vrglo 12 bomb, od katerih je padlo 6 bomb v bližino vojašnice albanske obmejne straže, ostalih 6 pa na Košovice, pri čemer so bili ranjeni 3 prebivalci in poškodovane tri liiše.
Vlada LR Albanije z gnusom protestira proti temu tolovajskemu ravnanju, ki ga atepska vlada še nadalje izvaja proti LR Albaniji in s tem krši vse med-nairodne predpise, mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN.
Holandske čete »čistijo« Zapadno Javo
Haag 10. septembra. (Tass.) Agencija ADN poroča iz Djakarte, da holandske čete nadaljujejo tako imenovane operacije čiščenja na Zapadni Javi. V Kravanju so Holandci skrbno preiskali nad 10.000 Indonezijcev ter aretirali 400 oseb. Ko eo aretirani »poskušali pobegniti«, so Holandci pričeli streljati na neoborožene osebe ter pri tem ubili 47 in ranili 24 Indonezijcev. Časopis »Indishe Curant« poroča, da se holandske čete bore na področju Garuta »Zapadma Java« 7, indonezijskimi enotami, ki štejejo 800 mož.
‘p&Kač&tla. Oz. našC& biajev
Velika narodna skupščina Koreje sprejela ustavo in imenovala predsednika vlade
Fenjan, 10. sept. (Tass.) Ustavodajna komisija 'velike narodne skupščine Koreje je predlagala, naj bi vzeli za podlago načrta ustave Koreje besedilo ustave Korejske ljudske demokratične republike, ki ga je izdelala ljudska skupščina severne Koreje. Ta predlog ustavne komisije je sprejela velika narodna skupščina Koreje soglasno, Skupščina je soglasno izvolila Prezidij Velike narodne skupščine Koreje, ki šieje 21 poslancev. Predsednik Prezidija je Kim-Du-Son, prvak delavske stranke severne Koreje, sekretar pa Kan Nan Ok.
Za predsednika vlade je imenovala Kim Ir Sena in mu priporočala, naj sestavi ministrski svet Korejske demokratične republike, seznam članov vlade pa naj predloži v potrdilo na seji Velike narodne skupščine Koreje.
Egiptske oblasti so odgovorne za smrt 2 opazovalcev OZN
Lake Success, 10. sept. Reuter poroča, da je posrednik Organizacije Združenih narodov v Palestini grof Bernadotte poslal brzojavko Organizaciji Združenih narodov, v kateri javlja, da so egiptske oblasti odgovorne za smrt dveh francoskih oficirjev-opazovalcev Organizacije Združenih narodov, ki sta bila ubita, medtem ko sta izstopala iz letala v Gaziju.
Britanska vlada se upira zmanjšanju nemških reparacij
Washinpton, 10. sept. Reuter je zvedel iz odločujočih virov, da je britanski veleposlanik v Washingtonn, Oliver Franka, sporočil ameriškemu ministru zunanjih zadev nasprotovanje britanske vlade ameriškemu načrtu o zmanjšanju re.pa-racijskih dobav zapadni Nemčiji. Znano je, da je ameriška vlada sklenila ponovno zmanjšati število podjetij za reparacije, češ da bi bila ta podjetja racionalneje izkoriščena za ^obnovo Evrope«, 5e bi ostala v Nemčiji
KRANJ. — V četrtek so 6e zbrali na okrajnem štabu za teden gozdarstva vsi' krajevni štabi. Na konferenci so ugotovili, da je v tednu gozdarstva udeležba od strani' zadrug, GG in LIP-a bila zad<tvoljiva!, vendar pa ne 100%. Nekateri štabi šo sploh niso začeli delati in je vsa teža dela prenešena na lesne manipulante pri KZ, kakor tudi' na gozdno milico odnosno na gozdne čuvaje. Ravno tako se tudi nekatere zadruge niso udeležile te akcije in ne izvajajo plana 6ečnje v letošnjem letu, čeprav odgovarjajo za izvedbo plana na svojem teritoriju.
Predsednik KO _ OF v Vogljah tovariš Gorjanc Alojz, ki je kot velik kmet prišel pod udar oddaje prašičev, jo izjavil, da ne prime za nobeno delo več, ter je zajadi' tega tudi' v tednu gozdarstva popolnoma popustil. Pohvalo vredna pa je KZ odnosno krajevni štab Martinjvrh. Tudi delavstvo pri KZ Sv. Ana nad Tržičem ne pozna delovnih ur tor dela od zore do mraka, posebno so ib izkazal; tov-Švegclj Janez. Meglič Nikolaj, Kališnik Anton in Ramovš Franc. L.
JESENICE- — Da bi ponovno osvojili' prehodno zastavico v tekmovanj.u za dvig ljudskih knjižnic, 60 na okrajni' zvezi kmetijskih zadrug začeli samoiniciativno zbirati prostovoljne prispevke za dvig knjižnic. Med uslužbenci OZKZ so zbrali 2730 din in s tem kupili 55 knjig, ki' jih bodo podarili ljudski knjižnici v Zasipu. V zbiranju d<yiarja so se jim pridružili tudi uslužbenci potrošniških zadrug-	P- J-
POLJČANE. — V nedeljo so žene priredile miting v dvorani Doma kulture. Uvodoma jo govorila predsednica OOAF2 tov. Nina Pokdrn o vlopi žena v graditvi socializma in obsodila neutemeljeno klevetan j« .našega CK KPJ. Sledil jo kulturni spored, ki je obse-gel recitacije, dramske prizore, narodni ples, muzikalne točke in solospev-Najlepše so uspele >Predice«, dramske sliike s petjem, ki jo je trajalo 13 žena rz Zreč, pionirska godba in solo-spev iz Rogaške Slatine. Zrečanke in rogaški pionirčki' so bili obdarjeni s knjigami. Nato je sledila prosta zabava, katere izkupiček je določen za knjižnico prvega dograjenega zadružnega doma v okraju.	M-
MARIBOR. — špekulamtski kmet Pezdevšek iz Pobrežja pri Mariboru ima poln hlev svinj,' ko pa so «.e pri njem javiii odkupni organi', jih je surovo zavrnil, da ne mo ne dati nobene. Drug primer sabotiranja obveznega odkupa svinj pa je predsednik KLO Pesnica Vračko Jože. Ko je pred dnevi odposlanec iz okraja prišel k njemu_, da bi' razrezal odkupni načrt za svoj KLO, ni hotel o odkupu nič slišati in je ve« čas zavračal vsako delo. Prav tako ni' hotel nič 6toriti za gradn jo karanten in hlevov- Vse svojo saboter-sko početje pa je zagovarjal, češ da se noče nobenemu zameriti. Mariborsko okrožno ljudsko sodišče ga je obsodilo na Štiri mesece odvzema prostosti s prisilnim delom.	H. B.
VRHNIKA. — Z uredbo o oddaji prašičev bi moral tov. Verbič Jože, ki poseduje 50 ha zemlje in od tega preko 10 ha obdelovalne, oddati državi 4 prašiče. Ko je prišel član okrajne odkupno komisije na KLO Vrhniko, ke že tam niso strinjali z oddajo in so smatrali, da Verbiču ni' potrebno oddati prašičev, ker je kmetijski referent KLO in ker je do sedaj sv<5je obveznosti do države pošteno poravnal. Ze šaimi odborniki KLO se niso zavedali, da bomo na ta način izboljšali preskrbo predvsem industrijskih centrov in da ima tudi Vrhnika precej« delavcev, ki želijo boljše preskrbe. Ko je Verbič zvedel, da mora oddati prašiče, 60 je povezal s poslovodjem kmečke zadruge Petkovšek Vinkotom, ki je napisal kupno pogodbo o kontrahaži 3 prašičev in jo datiral z dnem 28. 8- V tem času je bil na KLO Vrhnika organ odkupne komisije ministrstva, ki sta ga član KLO-ja in .Verbič prepričala, da je Verbič že sklenil pogodbo z državo za oddajo prašičev. Vsi trije so. nato hoteli prepričati člana okrajne odkupne komisije, da je 6tori'l napako. Organ odkupne komisije pa je vedel, da so ilobili obrazec za sklepanje pogodb šele 1. in 2. septembra na KLO in da kmetijska zadruga ni mogla prej sklepati pogodb. Spoznal je, da je skušal Verbič na ta način špekulirati, da bi svoje prašiče prodal draže in zanje dobil tudi bone. Po zaslišanju^po-slovodje Petkovška, ki' je nekaj časa tajil i'n 6kušal dokazati, da je bila pogodba s tov. Verbičem za kontrahažo prašičev sklenjena že precej dolgo dobo. je Petkovšek na koncu le pri-
znal, da so jo sklenili pol ure potem, ko je Verbič že odpeljal dva prašiča na pitališče. Budnost člana okrajne odkupne komisije je tako preprečila špe-kulantski namen in razkrinkala poslo-vodjo zadruge.	K’
LJUBLJANA. — Prebivalci vasi Tomačevega in Jarš eo v četrtek napovedali tekmovanje vsem gradbiščem zadružnih domov na območju Ljubljana. Vaščani so se zavezali, da bodo opravili 7000 delovnih ur in v 85 delovnih dneh dogradili' dom v grobem 6tanj,u.	.J-Jv
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je v sredo zagovarjal Kovačič Alojzij, krvolok in pomagač komandanta »črne roke« na JežicL Kosa, na-zvanega »Cioo«. V okolišu Tomačevega je teroriziral, pretepal in moril pristaše OF. Sodišče je izreklo pravično obsodbo — 6mrt z obešenjean. Č. B.
ČRNOMELJ. — Te dni so začeli z betoniranjem in obnovo starih temeljev za zgraditev prepotrebnega mostu čez Dobličico v Črnomlju na mestu med npj-no porušenega mostu. Most bi po predvidenem planu morali dograditi še pred zimo. S prostovoljnim delom so na gradbišče pripeljali že ves potreben material. Na obeh bregovih pa 60 za delavce postavili lične stanovanjske barake. V začetku tega tedna pa so z delom nenadoma prenehali, češ da ni dovolj tesarskih moči in hočejo dela obnoviti šele na pomlad. OLO pa je mnenja, da izgovor ne drži, ker br, če bi se le kdo obrnil nanj, oskrbel dovolj strokovnih moči.
M. T.
Kako se v Kokri preskrbujejo x mlekom
Kranj, septembra. — Kmetijska zadruga v Kokri je že večkrat pokazala nesposobnost pri odkupih pridelkov, ki se v njenem kraju lahko dobe. Tak je tudi zadnji primer z odkupom mleka, ki ga zadruga nabavlja v 22 km oddaljeni centralni mlekarni v Kranju in ga s kamionom vozi v Kokro, da ga potem deli tamkajšnjemu delavstvu v kamnolomu.
Kokra je višinski kraj, ki se bavi t živinorejo in mlekarstvom in se zato opravičeno postavlja vprašanje: kaj dela upravni odbor kmetijske zadruge, da ni zmožen organizirati niti odkupa posnetega mleka v svojem krajuP -4!i je' to najboljša pot od proizvajalca do potrošnika, da kamion vsak dan vozi 44 km iz Kokre v Kranj in nazaj?
Marte 1
Nepravilno poslovanje MLO Jesenice in niegovih podletM
Mednarodni kinološki kongres na Bledu
Ljubljana, 10. septembra.
Danes so prispeli prvi delegati na mednarodni kinološki kongres, ki bo 13. t. m. na Bledu. S tržaškim brzovlakom so se pripeljali: generalni sekretar Mednarodne kinološke federacije Houtart baron Albert iz Belgije, dalje delegati Belgije, Francije, Holandije in Švedske. Delegati so takoj nadaljevali pot na Bled, kjer so nastanjeni. Delegati ostalih držav pridejo tekom jutrišnjega dneva.
V času kinoloških dni, 12. t. m., bo v ljubljani tudi seja Glavne lovske zveze FLRJ. Nekateri člani IO Glavne lovske zveze so že v Ljubljani, med njimi podpredsednik zveze tov. Carevič Miloš, minister za gozdvstvo v vladi LR Srbije.
V soboto ob 9. uri bo v Ljubljani odprta VI. mednarodna razstava psov vseh pasem. Prireditveni odbor ie izdal knjižico, v kateri je seznam vseh prijavljenih psov. Psi spadajo k 47 pasmam. Pretežna večina je lovskih psov, od teh največ goničev.
Nadnllvnanit s 4 strani. gove junake, ampak rajši neposredno pokaže, kako se ta čustva in misli izražajo v dejanjih njegovih junakov, kako se zrcalijo v njihovih kretnjah in v vzgibih njihovih obrazov. Bogastvo optičnih detajlov je prav zaradi tega ena najvažnejših formalinih sestavin scenarija. Ta - živi, neposredni pisateljski prijem, ki rajši »prikazuje« dogodke, kakor pa da bi »pripovedoval« in »govoril« o njih, ni v literaturi nič posebno novega, uporabljali so ga pogosto že pred nastankom filma kritični realisti 19. stoletja.
Dogajanje, ki se ta trenutek godi pred našimi očmi, pozna tudi dramska umetnost, vendar je glavno izrazno sredstvo drame dialog. Ta ne saimo da spremlja v zvrhani meri vse dogajanje na odru, ampak nam pripoveduje tudi o dogodkih, ki jih na odru ne vidimo, ker so se zgodili nekje drugje ali pa nekdaj v preteklosti. Take funkcije dialog v filmu nima. Težišče filmske pripovedi je slej ko prej na gibajoči se sliki, ki neposredno prikazuje dogodek za dogodkom. r«lm-®ki dialog daje samo najbolj nujna pojasnila k dogajanju in s 6vojo izrazitostjo Pomaga označevati značaje nastopajočih oseb. Zaradi tega je dialog v filmu lakoničen, skoraj skop, vendar izrazit in poln vsebine. Po funkciji dialoga, ki se ga poslužuje, se torej filmski scenarij ostro loči od drame m se približuje pripovedni umetnosti.
Pripovedništvu bližji je filmski scenarij tudi po tem, ker ni vezan na enot-n ost kraja in čaaa, medtem ko te mora
dramatski pisatelj temu formalnemu načelu v največji meri podrediti. Gibljivost filmske kamere omogoča pisatelju scenarija, daTahko prav tako kot romanopisec sledi svojemu junaku na vseh njegovih poteh, pa naj bi bile te še tako krivulja-6te in vrtoglave. Po drugi strani pa mu filmska montaža, ki Jahk9 niza razne prizore drugega ob drugem, dopušča, da lahko hkrati zasleduje dvoje dejanj, ki se vršita istočasno, a na različnih krajih. Tudi s časom razpolaga pisatelj scenarija prav tako svobodno kakor 6 prostorom.
V tesni zvezi z možnostjo, ki jo ima filmski pisatelj, da lahko vsak čas neprisiljeno menja prizorišče, pa je tudi ta, da lahko filmski pisatelj svoje prizorišče poljubno, kakor mu to pač narekuje zakonitost dogajanja, povečuje ali zmanjšuje. Medtem ko ima dramatik ves čas opravka s celotnim prizoriščem in z vsemi osebami, ki so navzoče na njem, 6e lahko pisatelj scenarija vsak čas omeji saimo na del prizorišča in na tiste osebe, ki so trenutno za dogajanje najvažnejše, «li pa celo samo na en sam detajl: na en sam predmet ali na eno samo osebo na prizorišču. Tudi v tem je tehnika pisanja scenarija enaka tehniki pisanja, ki jo uporablja pripovednik.
Po vsem tem, kar smo doslej povedali o scenariju, bi človek sodil, da med scenarijem in romanom ali povestjo ni večjih formalnih razlik, da pa so velike formalne razlike med scenarijem in dramo. Vendar smo pri tem pozabili na važno okolnoet, da se namreč film prav tako
uprizarja pred gledalci v dvorani kakor gledališko delo in da je za tako uprizoritev odrejen pri obeh določen čas. V približno dveh urah, ki jih imata tako film kakor gledališče na razpolago, se mora ne samo odigrati vsa zgodba, ampak mora biti tudi ves ta čas naperjena vsa pozornost gledalca na oder oziroma na filmsko platno in ne sme niti za trenutek popustiti. To se pravi, da je kakor drama tudi scenarij poln zgoščenih dogodkov, ki so med seboj tesno povezani in rastejo vzročno drug iz drugega. Tudi scenarij ima kakor drame svojo napeto notranjo gradnjo, ki raste iz ekspozicije, preko zapleta in prelomnega momenta do viška in se potem preko poslednje napetosti naglo konča z logičnim razpletom. Tako bi torej skupaj s klasikom francoskega filma Renejem Clairjem lahko rekli o formalni specifiki scenarija, da je soroden drami po svoji notranji gradnji in romanu po svoji obliki.
Seveda bi bilo — kar smo že spočetka poudarili — še tako temeljito poznanje formalnih zahtev, ki jih pisatelju nalaga pisanje za film, brezpomembno, če ne bi pisatelj zadovoljil tistih osnovnih pogojev idejne in umetniške kvalitete, ki so začetek in konec vseh umetniških stremljenj in vsega umetniškega dela. O delu scenarista je pisatelj Maksim Gorki dejal, da je to »najbolj zamotano dra-matsko rlelo, ki zahteva od mojstrov tega posla ogromnih ustvarjalnih sil, stvarnega poznanja gradiva in tehničnih zako , nitosti filma kakor tudi umetnosti likov-I nega izražanja«.	IVsvgo Sega.
V jeseniškem okraju so se posamezni ljudski odbori kakor Bled, Radovljica, Žirovnica in Jesenice v prvem momentu Ba/vedali nujnosti po lastnem gospodarstvu ter začeli u* tianavljati lokalna gospodarska podjetja. Pri ustanavljanju odjetij so posamezni ljudski odbori ka-..or Bled, kjer se je posvetil podjetjem celotni odbor, dosegli lepe uspene. Mestni ljudski odbor Jesenice pa je mislil, da se delo pri podjetjih konča z Registracijo ter je upravljanje podjetij prepustil lažnim špekulantskim strokovnjakom dr Zalokarju, direktorju' mestnih, podjetij, in Čebulj Jožetu, glavnemu računovodji.
Prebivalstvo Jesenic je n« zboru volivcev večkrat zahtevalo, naj da MLO poročilo o uspehih in delu podjetij. Kritiziralo je preveliko režijo in nepravilno poslovanje mestnih podjetij, predvsem mestne direkcije. To kritiko *je MLO smatral za neutemeljeno. OLO je predsednika MLO opozoril na nepravilnosti v mestni .direkciji ter na splošne hibe mestnega gospodarstva. Nakazano je brilo, da je organizacijski sestav direkcije mestnih podjetij nepravilen in da jo je treba takoj reorganizirati. Predsednik MLO-a se je strinjal z reorganizacijo, toda pozneje se je dal vplivati dr. Zalokarju in Čebulju, da je reorganizacija in osamosvojitev podjetij nemogoča.
Posamezni člani mestnega izvršilnega odbora s tov. Škrljem na čelu, Škapin Stanetom bivšim tajnikom, in Ramuš Mirkotom, ki je odgovoren za proizvajalna podjetja, so se spozabili tako daleč, da so v družbi dr. Zalokarja, Čebulja in brezposelnega dvakratnega doktorja Trofenika popivali v mestnem hotelu »Korotan« in s tem dajali vso moralno oporo protiljudskim eleipentom dr. Zalokarju, Čebulju in dr. Trofeniku, da so še nadalje lahko vršili malverzacije v podjetjih. Revizija je ugotovila, da je Čebulj Jože posloval do skrajnosti brezbrižno in malomarno v škodo skupnosti. Ob prenskatvi je imel 280 nevknjiženih in neporavnanih računov še iz leta 1947. Samo enomesečne zamudne obresti znašajo 53.000 din. Znesek neporavnanih računov pa znaša nad 3,600,000 din. Svoj službeni položaj je izrabil s tem. da je mestnim podjetjem vsilil kartoteko, pri kateri je zaslužil 24.000 din. V marcu 1947 bi moral položiti obračun jeseniške obnovitvene zadruge, ki je prešla v likvidacijo, kar pa je zaradi večje denarne poneverbe, ki jo je izvršil sam zavlačeval do danes.
Mesti« hotel »Korotan« je imel naročeno, da morata dr. Zalokar in Čebulj, ki veljata za »bog bogova«, uživati vse privilegije, dobivati prvovrstno hrano in vsa najboljša vina, čeprav sta dobro vedela, kakor je vedel sam mestni izvršilni odbor, da je stanje v hotelu »Korotan« neznosno in da abonenti ne dobivajo skoraj nobene hrane. MLO pa zaradi tega ni ukrenil ničesar Šele ko je OLO izdal nalog za začasno ustavitev obratovanja, je začel čistiti podjetje. Poslovanje v hotelu »Korotan« pa se tudi po generalnem čiščenju ni spremenilo. Vsem Jeseničanom je dobro znano, da so cene v hotelu »Korotan« bile pretirano visoke. Finančno poslovanje v »Korotanu« izkazuje 7 milijonov prometa. Čebulj je sestavil bilanco za leto 1947., v kateri je izkazal 2000 din dobička, pri reviziji p8 se je ugotovilo, da ima podjetje nad 300 tisoč dinarjev izgube. Postrežba v hotelu je bila in je še danes izredno slaba. Nič
boljši položaj ni v podjetju »Dom Golica«.
V mestni klavnici so 6e dogaijale goljufije. Čebulj in dr. Zalokar sta prejemala stalno večje količine mesa, špeki^li-rala s kožami in si na ta način dobavljala mast, vino in moko iz Srbije. Enake malverzacije 60 se vršile tudi v drugih podjetjih. Direkcija mestnih podjetji oz. Čebulj, ko je vršil kpntrolo nad poslovanjem podjetij, je poslovodje tri dni prej obvestil, da bo izvršil kontrolo.
Dr. Zalokar, direktor mestnih podjetij, je.dobro vedel za poslovanje Čebulja, toda ker vrana vrani oči ne izkljuje, ni izvajal nobenih konsekvenc, niti ni o tem poročal MLO-u, temveč je raje dneve in noči v družbi Čebulja in brezposelnega dr. Trofenika popival v pisarni, mestnih podjetij, v »Korotanu« ter na njihovem domu. Zaradi premajhne plače 5600 d'.n ter stalnih nagrad, ki gredo preko 40.000 dinarjev, se je povezal z brezposelnim dr. Trofenikom, ki je po visokih cenah mestnim podjetjem prodajal razne šivalne in pisalne stroje. Z vednostjo dr. Zalokarja im Čebulja je falzificiral lažne račune v pisarni direkcije mestnih podjetij, o pravilnem sestavljanju računov pa je iste potrdil uslužbenec MLO-a Rainer Bogo.
Meseca marca 1947 je MLO kupil hladilno napravo od Mesar Franca z Jesenic v vrednosti 190.000 din Najvava, ki je bila v uporabnem stanju, lahko shladi v 24 urah 50 glav živine in proizvaja 900 kilogramov ledu dnevno. Pri prvem pogonu v obrat se je naprava pokvarila, MLO pa jo-je pjjstil do intervencije OLO v letošnjem letu popolnoma zanemarjeno, čeprav je dobro vedel, da irjja mestna klavnica zelo slabe hladilne naprave
Mestni izvršilni odbor nosi vso odgovornost za nepravilno poslovanj* mestnih gospodarskih podjetij, ker je bil na te nepravilnosti opozorjen. Ke so mladinci, zaposleni na MLO, hoteli razkrinkati direkcijo mestnih oodietij, tega razkrinkanja predsednik MLO-a ni pustil in je zagovarjal direkcijo z motivacijo, da sta dr. Zalokar in Čebulj strokovnjaka, ki jih ni mogoče nadomestiti.
Delo MLO-a pa se odraža tudi v politiki mestnega izvriilnega odbora glede preskrbe jeseniškega delavstva. Trgovino je MLO prepustil bivšemu privatnemu trgovcu Šorliju Srečkotu, ki ni bil v stanju voditi trgovine * sadjem in zelenjavo ter je prišel na OLO s predlogom, naj se vse poslovalnice s sadjem in zelenja\p na Jesenicah ukinejo, češ da ne more prodajati blaga, ki ga ima v zalogi preveč. Vsi Jeseničani pa dobro vedo, da je bilo sadia in zelenjave na jeseniškem trgu premalo.
Brez dvoma je MLO odgovoren za povzročeno ogromno gospodarsko škodo, na drutfi strani na niso člani mestnega izvršilnega odbora kot vidni odgovorni funkcionarji množičnih organizacij, aktivisti Fronte ter člani Partije ukrenili ničesar za aktivizacijo članstva OF. Odraz njihove nedelavnosti je slabo prostovoljno delo na Jesenicah, vpis ljudskega po-soiila in »Teden gozdarstva«, ki ga je MLO hotel sistematično razbiti.
Jeseniški delavci bodo z razkrinkanjem odgovornih funkcionarjev MLO okrepili svoj delovni polet ter s t^m izkazali za up a ni e ljudski oblasti in KP. Primer MLO .T^r>nire na na; bo opozorilo tudi ost?lim ljudskim odborom, da z večjo budnostjo spremljajo razvoj svojih podjetij.
1 F l Z Kij L T l7 R A~ 1
ZAČETEK EKIPNEGA PRVENSTVA DRŽAVE V PLAVANJU
Po prvem dnevu voda »Enotnost« * s 7.642 točkami
Split, 10 septembra. Snočl se jo pričelo v Splitu v plavalnem bazenu FD »Hajduka« pred 2000 gledalci
prvenstvo državo v
tekmovanje za ekipno plavanju. Po deflleju
udeležencev tekmovanja in odlgranju državne himne so na drogu dvignili državno zastavo.
V tem tekmovanju sodelujejo plavačl »Crvcne zvezde« (Iteograd) »Enotnosti (Ljubljana), »Dinama« (Vlnkovci), »Hajduka« (Split), »Juga« (Dubrovnik), »Mladosti« (Zagreb), »Partizana« (Beograd), »Primorja« (Reka), »Proletera« (Osijek) In »Proletera« (Zrenjaulrt). Skupno tekmuje 208 tekmovalcev in tekmovalk.
Ko Je v imenu FISAJ-a otvorll tekmovanje Hrvnje Macanovlč, sc je prižela prva tekma na IjOO m, prosti stil (moški). Zmagal Je Vidovič (Mladost) 20.18,1, !. Puhar (Hajduk) 20.30. 3. Kvlnc (Mlado^) 23.18,1. Nato Je bila tekma na 100 m prosto (moški).
V	prvi skupini Je bil prvi Holtzo (Hajduk) 1.08, drugi Finzl (Primorje) 1,07. Druga skupina: 1. Otirtlnl (Primorje) 1.02,8, 2. Klemen (Primorje) 1.03,9, 3. Cerer (Enotnost) 1,04,2. Tretja skupina: Skanata (Partizan) 1,00,7.
2.	Ilič (II) 1,00,9. 3. Pelhan (E) 1.17.
V tekmovanju na 400 m prosto (ženske).
V prvi skupini je priplavala na cilj prva Uliin (Jug) 6,20,5, 2. Uarblerl (Jug) 0,36,8,
3.	Martič (H) 6,38, 5. V drugi skupini Je bila prva Ueara (H) 6,25,2, 2. Subotlnčič (Mladost) 6,28,9, 3. Oteuhaucr (Dinamo) 6,48,3.
V tretji skupini je bila prva Juvančič (E) v času 6,09,6 ln je postala državni prvak za to leto. Druga je Grklnič (P) z rezultatom 6,10,8, tretja pa Draganja (H) 6,10,8.
Nato je bila tekma na 200 m prsno (ženske). V prvi skupini Je bila prva Lene (J) 3,33,0, druga Robofilč (J) 3,34,8, tretja Vulig
(H), 3,37,0. V drugi skupini sl je prvo mesto priborila Beharda (M) 3,28,0, druga Je Mlljovlč (M) 3,33,6. tretja Mlkič (C. Zvez.)
3.37,2. V tretji skupini je bila prva Korpcs (M) 3,16,2 In je s tem postala državni prvak, druga je Kuhar (E) 3,16,9, tretja Jamnik (E) 3,19,6.
Štafeta »Enotnosti« 3X10* ni mešano v so-
stavu Pelhan, Cerer, Pelan je priplavala prva v času 3,37,0, druga je štafeta »Mladosti« 3,33,0, tretja pa »Primorje« 3,33,2.
Po včerajšnjih tekmah je na prvem mestu »Enotnost« s 7,642 točkami, na drugem »Hajduk« s 7,621, na tretjem »Jug« s 7,451 točkami.
Tekme se danes nadaljujejo.
PRED ZAČETKOM DRŽAVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
V NEDELJO BOSTA IGRALA V LJUBLJANI FD »ENOTNOST« IN FD »DINAMO« (Skoplje)
V nedeljo, 12. t. m. se začne tretje nogometno prvenstvo FLRJ. V dosedanjih tekmovanjih za naslov državnega prvaka je v sezoni 1948-47 zmagal CDJA »Partizan« v sezoni 1947-43 pa zagrebški »Dinamo«. Letos bo tekmovalo v prvi in drugi zvezni ligi 20 moštev. 2e same priprave za to tekmovanje, kakor tudi borbene kvalifikacijsko tekme dajo slutiti, da bodo lotos naša nogometna moštva vložila še večjo požrtvovalnost za dosego čim boljših rezultatov
V prvi zvezni ligi bo tekmovalo sedem lanskoletnih ligašev, in sicof »Dinamo«, »Partizan*, »Hajduk«, »Lokomotiva«, »Crve-na zvezda«, »Ponziana« in beogrnjski >Me-talac«, novi člani prve lige pa so »Buduč-nost« iz Titogradu. »Sloga* iz Novega Sada in tenm jugoslovanskega zrakoplovstva
Naša krila«. Iz prve lige so izpadli in prešli v drugo »Spartak« iz Subotice, »Sarajevo« in »Vardar« iz Skoplja. V drugi ligi so ostali »Mornar« iz Splita, »Metalac« iz Zagreb«, ljubljanska »Enotnost« in »Dinamo« ir. Pančova. Nova člana druge lige. ki sta se kvalificirala za tekmovanje sta »Podrinje« iz Sabca in »Dinamo« iz Skoplja. Deseti član druge lige ie ni znan, vendar bo to verjetno »Proleten iz Osijeka, ki je v prvi kvalifikacijski tekmi premagal varaždinski »Tekstilac« z 3:0.
V prvem kolu nogometnega prvenstva
prve lige se to pot ne bodo srečali favoriti z izjemo tekmo med »Crveno zvezdo« in »Lokomotivo« v Beogradu, ki sta se na lanskoletnem prvenstvu uvrstili med vodeča moštva. V Beogradu bo poleg te tekmo na sporedu še srečanje med »Metalcem« in »Budučnostjo«, v Zemunu med »Dinamom« iu »Našimi krili«, v Splitu med »Hajdukom« in »Slogo« in v Trstu med »Ponziano« in »Partizanom«.
Za prvenstvo druge lige igrajo v Sarajevu »Sarajevo« : »Dinamo« (Pančevo), v Splitu »Mornar« : »Podrinje«, v Subotici »Metalac (Zagreb) : »Spartak« in v Ljubljani »Enotnost« : »Dinamo« (Skopijo).
Tekma med »Enotnostjo« in »Dinamom« bo v nedeljo ob IG. uri na novem stadionu »Enotnosti« ob Tyrševi cesti, FD »Dinamo« jo team Narodne milice iz Skoplja, ki igra zelo požrtvovalen in lep nogomet. Za kva-lileto igre gostov jamčijo predvsem zadnji uspehi, sni jim je uspelo z vrsto težkih kvalifikacijskih tekmovanj priti v drugo ligo. »Enotnost« se je pridno pripravljala zn letošnja prvenstvena tekmovanja pod vodstvom novega trenerja in lahko od nje pričakujemo še uspešnejših nastopov kakor lansko leto.
Predtekme k ligaški tekijii »Enotnost« : »Dinamo« se bodo začele ob 12.30. Sodelovali bodo pionirji, juniorji in prvo moštvo.
Poročilo o sklepih komiteja balkansko-srednjeevropskih iger
Na poziv tajništva komiteja balkansko-srednjeevropskih iger v Bukarešti je bila 6. in 7. septembra v Budimpešti konferenca komiteja balkansko-srednjeevropskih iger. Na konferenco niBta prišli delegaciji Albanije in Bolgarije, medtem ko je tajnik balkansko-srednjeevropskih iger George Likia-dopol pismeno obvestil konferenco, da Ru-ruunija Izstopa iz komiteja balkansko srednjeevropskih iger. Hkrati je tudi izstopil kot tajnik komiteja balkansko srednjeevropskih iger. Na podlagi položaja, ki ga je povzročilo omenjeno pismo in knterega je konferenca najostreje obsodila, so delegacije Madžarske, Poljske in Češkoslovaške predlagale, naj bi igre prekinili jn sklicali' novo konferenco, na kateri bi rešili vprašanje nadaljnjih športnih odnosov in organizacije iger.
Jugoslovanska delegacija je izjavila, da konferenca mora biti, vendar, da ne sme imeti za posledico opustitev balkansko-srednjeevropskih iger. Razen tega je jugoslovanska delegacija predlagala, naj bi izvolili začasno tajništvo, ki bi opravljalo vse posle v zvezi z igrami, tako da bi organizacija obstojala še naprej. Za predlog jugoslovanske delegacije je glasovala delegacija Trsta, proti pa delegacije Madžarske, Poljske ln Češkoslovaško.
Konferenca jo prepustila organizacijo naslednjega sestanka glede iger, ki bo v kratkem v Budimpešti, Madžarski. Dnevni red bodo sporočili prizadetim državam, članicam dosedanjih balkansko-srednjepvrojfskih iger, kakor tildi Sovjetski zvezi, ki so jo sklonili pozvati, naj sodeluje na sestanku.
BALKANSKO - SREDNJEEVROPSKI ŠAMPIONAT V ODBOJKI
Jugoslavija-Madžarska 3:0
Na balkansko-srednjeevropskem prvenstvu v odbojki so bili v sredo doseženi tile rezultati: Jugoslavija : Madžarska (ženske) 2:0	(15:11, 15:2), Jugoslavija ^Madžarska
(moški) 3:0 (15:13. 16:14, 15:5) Češkoslovaška : Riimunlja (moški) 3:0 (15:11, 15:5, 15:5), Bolgarija : Trst (moški) 3:0- 15:3, 15:3, 15:5). Tekme sta sodila Tržačan Marvik in Bolgar Pečenjakov.
Po doslej doseženih rezultatih se bosta borili za prvo mesto ekipi Češkoslovaško in Jugoslavije, ki nista izgubili niti ene igre. Med ženskimi ekipami je prvo mesto zagotovljeno češkoslovaški ekipi.
V	sredo popoldne so na balkansko-sred; njeevropskem prvenstvu v odbojki odigrali snmo 2 finalni tekmi med moškima in ženskima ekipama Češkoslovaške in Madžarske. Zmagali sta češkoslovaški elypi, in sicer moška ekipa z rezultatom 3;0 (15:7, 15:5, 15:5), ženska ekipa pa z rezultatom 2:0 (15:1, 15:5).
Jugoslovanski ekipi se srečata v nedeljo z ekipama češkoslovaško.
Mednarodni šport
VARŠAVA. - V bližini Gdansk« i© bilo boksarsko srečanj© med reprezentancama <VftkoslovaSkib .iuniorjev in ?x>l.1»kes?a *Pri" morja«, ki se j© končalo z zmago mladih Češkoslovaških boksarjev z rezultatom 9:7.
V	Lodzu »o bila prijateljska mednarodna kolesarska tekmovanja med reprezentancama Pardubie (^e&koslovaSka) in Lodr-a. Zma-pali so poljski kolesarji.
USTANOVITEV NOGOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE
V četrtek Je v Beogradu končala z delom ustanovna skupščina nogometne zveze Jugoslavije. Po referatu člana Izvršnega odbora FISAJ-a tov. Vrhovca o nadaljnjem razvoju našega nogometa se Je razvila diskusija, katere so se udeležili Dragntln Budl-movskl, Bora Vasiljevič ln drugi.
Po sprejemu pravil zveze In sklepov so Izvolili upravni odbor. Za predsednika nogometne zveze so izvolili Kata Dugonjlča, za podpredsednika Veljka Žekovlča. generalnega majorja Ivana Slbo ln Ing. Mlhajla Arsenljevlča za generalnega sekretarja pa Viktorja Vrhovca.
Državno prvenstvo v košarki
V nadaljevanju državnega prvenstva v košarki so hlll danes dopoldne doseženi naslednji rezultati: V edini današnji tekmi moških molitev so Igrali Igralci »Enotnosti« z drugoplaslranlm moštvom LR Srbije »Metalcem« Iz Beograda In ga po odlični Igri premagali z visokim rezultatom 35:19 (21:5). Koše za »Enotnost so dali: Fuglna 14, Ser* bor 12, Zupančič 5 ln Ciglar 4.
Tabela Izgloda po teh tekmah takole
Oven a Zvezda Jedlnstvo Enotnost Proleter Mladost Metalac
89:56 4
SI:B1
91:91
57:72
58:72
77:101 0
Tekmovanja ženskih moštev pa so se končala takole:
Hajduk : Dinamo 39:32 Olnamo : Enotnost 39:17 Proleter : Vardar 66:3 Tekmovanje sc nadaljnje.
LJUDSKA TEHNIKA
Ob ustanovni skupščini avto-moto zveze Slovenije
»Doseči moramo, da bo sleherni naš državljan /.nul upravljati z motornim vozilom, da bo v današnji veliki borbi za socializem takoj priskočil na pomoč pri mehanizaciji našega kmetijstva, da se bo povzpel n« traktor In če bo potrebno, da se bo na klic domovine takoj odzval ln branil naše pridobitve kot Izvcžban borec-tanklstl« Pod tem geslom le bila v nedeljo 5. t. m. na Taboru v Ljubljani ustanovna s.kupščlmi avtomo-blllstlčno-motorlstl ne Zveze Slovenije ob navzočnosti okrog 150 delegatov In večjega števila zastopnikov Jugoslovanske Armade, množičnih organjzaelj In »Ljudske tehnike«. Sklepi ustanovne skupščine so velikega pomena za nadaljnji razvoj avtomobilizma in motociklizma v naši republiki.
Poleg uspehov, ki so jih dosegla avto-moto društva, je skupščlnn odkrila tudi niz napak, ki Izvirajo Iz stare predvojne kln-baške prakse. Iz referata sekretarja Zveze je bilo razvidno, da so nekatera društva, kot na primer v Šoštanju In krožek »Avto-plonlr« v Ljubljani, životarila le zato. da so se njihovi odborniki ln »Intimni čTanl« pod krinko društvenega dela okoriščali z gorivom za svoje privatne zabavne vožnje, namenoma pa pozabili na svojo osnovno nalogo t. J. na dviganje mladega kadra.
Tečaji, praktično vajo. vsestransko kvalificiranje šofersko-mehanlčarskega kadra to morajo blt-1 osnovne naloge društev. Zelo vidne iispche Je dosedaj Imelo avto-moto društvo v Celju, ki Je pod najtežjimi pogoji doseglo prvo mesto In izvežhalo številen avto-moto kader
Avlo-moto društva Slovenije morajo člin-prej spremeniti sklepe skupščine v življenje. S tem, da bodo visoko dvigala moto-
rizacijo v mestu In na vasi, med delavci, kmeti In mladino, bodo izvršila eno velikih nalog, ki Jih postavlja petletni plan pred nnšo motorizacijo.	T.	M.
VELIKO ŠTEVILO NAGRAD ZA ZMAGOVALCE MOTOCIKLISTIČNEGA PRVENSTVA FLRJ
V	nedeljo. 12. septembra bo v Opatiji drugo motociklistično prvenstvo FLRJ. Prvi del proge bo vodil* po glavni cesti Roka— Opatija, drugi del pa po zgornji cesti Reka —Trst in so vračal ponovno na cesto Opatija—Reka. Dolžina enega kroga bo znašala
6	kilometrov.
Motorji do 125 cm bodo vozili 8 krogov, do 200 ccm 15 krogov, do 300 ccm 20 in do 500 ccm nad 20 krogov. Motorji s prikolico 1000 ccm bodo vozili 10 krogov.
Za zmagovalce motociklističnega prvenstva je predvideno 60 srebrnih pokalov, najboljši vozači pa bodo poleg tega dobili še umotniške sliko, ki obravnavajo posamezne motive iz narodno-osvobodilne borbe.
Tekme bodo v nedeljo dopoldne in po-
fioldne. Pričakujejo sc tudi tekmovalci iz nozemstva, v kolikor se bodo odzvali na vabila.
Po sklopu republiškega odbora avtomo-bilskomotociklistične zveze Slovenije je bilo razpuščeno avtomobilsko motociklistično društvo na Jesenicah zaradi neizpolnjevanja statuta in resolucije ustanovne skupščine avtomobilsko-motociklistične zveze Jugoslavije.
O n V E. S Tl CA
Razpored vlakov za udeležence »Gozdarskega tedna« v nedeljo 12. septembra
Za prevoz delovnih brigad ljubljanskih sindikatov, ki 60 bodo udeležili prostovoljnega dela v gozdarskem tednu v nedeljo dno t. m. bodo na razpolago naslednji redni in posebni vlaki:
1. Na progi Ljubljana—Novo mesto—Straža (za 50 udoieženeev za Grosuplje in 450 za Stražo) posebni vlak, ki vozi tudi udeležence proslave Cankarjeve brigade z odhodom ob 5.35 in povratkom iz Stfaže ob 21. uri.
2. Na prbgi Ljubljana—Litija C1!i0 udeležencem) 3 rezervirani vagoni pfi rednem potniškem vlaku z odhodom ob 4.50 in povratkom iz Litije ob 19.21.
3. Na progi Ljubljana—Kamnik (400 udeležencev) posebni vlak z odhodom ob 6.15 s postaje Ljubljana—šiška in povratkom iz Kamnika ob 20.15.
4. Ni progi Ljubljana—Rakek (udeleženci: Verd 200, Planina 150, Itak ek 200) posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 6.30 in povratkom iz Rakeka ob 17.31.
5. Na progi Ljubljana—Kočevje (udeleženci: Dobrepolje 50, V. Lašče 50, Ortnek 100, Žlebič 50, Ribnica 400, St. Cerkev 50, Kočevje 500) vpzi poseben vlak z o (i hodom ob 6.15 in povratkom iz Kočovja ob 18. uri.
6. Na progi Ljubljana—Boh. Bistrica (udeleženci: Podnart 100, Žirovnica 100. Bled 450,
Rezultat natečaja
za osnutek spomenika v narodnoosvobodilni borbi padlim borcem.
Predsedstvo vlade LRS jo po podrobnem ocenjevanju in ugotovitvi, da so pri raznih osnutkih sodelovali isti avtorji, enajst predloženih osnutkov za spomenik v narodnoosvobodilni borbi padlim borcem končno ocenilo in odločilo takole:
1. prva in druga nagrada se ne podelita, ker nobedon od predloženih osnutkov ne nudi kvalitete, ki bi ustrezala smotru razpisa natečaja,
2. tretja nagrada v iznosu 50.000 din so podeli osnutku z geslom »Rdeča zvezda«, katerega autorji so:
arh. Vinko Glanz ter kiparji Boris Kalin, Karel Putrih in Zdenko Kailin.
3. Spričo neznatnih razlik v kvaliteti se osnutki z gesli »66«, »M«, »5«, »1748« — odkupijo z vsotami po din 20.000.
4. Autorji onutkov »88«, »P«, »Prapor«, in »12939« prejmejo odškodnino za materialne stroške predloženih načrtov in modelov.
Ljubljana. 10. septembra 1948.
Generalni sekretariat Predsedstva vlade LRS
Proslava
Novomeška okrajna. Zveza borcev NOV vabi. borce in ostalo ljudstvo na proslavo
6.	obletnico ustanovitve eno od osnovnih brigad SNOV, Cankarjeve brigade, ki se je skozi vso dobo narodno- osvobodilne borbe v neštevilnib borbah lK>rUa z okupatorji in domačimi izdajalci.
Proslava bo na kraju ustanovitve brigade, v Toplicah pri Ntfvem mestu v nedeljo 12. septembra. Ta obletnica bo povezana z našo novo zmago, sedaj na gospodarskem področju. z otvoritvijo zadružnega doma v Toplicah /tam, kjer je Cankarjova brigada neštetokrat zadala okupatorju težke udarce. Program proslave jo naslednji: ob 10. proslava ustanovitve Cankarjeve brigade;
ob 15. otvoritev zadružnega doma; ob 16. akiidPjni.ia pri katetri sodelujejo ».Tože Moškrič«. pevski zbori in folklorne skupine.
Računajoč na velik obisk opozarjamo stare Cankarjevce in skupine, ki so nameravajo udeležiti proslave, da bo vozil ta dan za udeležence poseben vlak z odhodom iz Ljubljano ob 5-35 in povratkom iz Stražo -ob 21. Odobrena je polovična vožnja. Skupino naj dvignejo vozne listke pri Putniku v Ljubljani. Za hrano je preskrbljeno.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
5.30 Jugoslovanska kola — 5.40 Napoved časa in pordčila — 5.50 Jutranja telovadba — 6.00 .nttrailji koncert — 6.30 Zabavna glasba
— 7.00 Radijski koledar, poročila in objave
— 7.10 Igrajo maili orkestri — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13. Pojo zbori — 13.30 Orkestralna glasba raznih skladateljev
— 14.30 Napdved časa, pomočila in objava vočernoga sporeda — 14.45 Liszt in Wn,gner
— sklndatelja, ki ju v tem tednu poslušate
— 18.30 Lahka orkestralna glasba — 19.00 Tedenski politični pregled — 19.15 Borbene pesmi — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave
— 20.00 Dl-. Vital Manohin: O vremenski na-■ovedi sploh in o ljubljanski posebej — D.15 Odlomki iz baletov Čajkovskega — 20.30
Pojo Fantje na vasi — 21.00 Veder sobotni večer — 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd — 22.30 Pisana glasba — 23.30 Zaključek oddaje.
20
LJUBLJANA UNION: Estonski film: »Živ-
l.ien.ie v Citadeli«, tednik.
MOSKVA: Sovjetski film »Čarobno &rno«,
tedn j
SLOGA: Ameriški film »Vojna divjih mačk«, tednik. — Predstave ob 16.15, 18. j 5 in 20.15.
LETNI TIVOLI: Sovjetski tlim »Prelepa Va-siljlca«, tednih. - Predstava ob 20.80.
KODELJEVO: S.ovjetski film »Mikluho Ma-klaj«, tednik. — Predstava ob 20.
SISKA: Sovjetski film »Ivan Grozni«, tednik. — Predstava ob 18 in 20.
MARIBOR ESPLANADE:	Sovjetski film
»Gajči«, tednik.
GRAJSKI: Angleški film »Sedma tančica«, tednik. — Predstavi ob 18.30 in 20.30.
LETNI MARIBOR: Sovjetski film »Na meji«, tednik.
CELJE METROPOL: Angleški film -Velika pričakovanja«, tednik.
DOM: Sovjetski potlj. znanstveni film »Skrivnosti narave«, tednik.
KAMNIK: Sovjetski film »Med ljudmi«, tednik.
KRANJ MESTNI: Sovjetski film »Lov na kite« in Sovjetska Baškirija«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Vaška učiteljica«, tednik.
Soteska 50, B. Bela 50, B. Bistrica 100, Dovje —Mojstrana 100, Gozd-Martuljk 50) vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kolodvor ob 4.10 in povratkom i® Boh. Bistrice ob 18. uri. Udeleženci akcij v Mojstrani in Martuljku naj vstopijo v zadnje
3 vagone, z Jesenio nadaljujejo vožnjo z rednim potniškim vlakom Jesenice—Kranjska gora z odhodom z Jesenic-ob 6.45, vračajo pa se z rednim potniškim vlakom Kranjska gora—Ljubljana z odhodom Iz Ki'anjsko gore ob 17.30. Udeleženci akcij v Podnartu in Žirovnici naj vstopijo v prve
4 vagone.
7. Ljubljana—Škofja Loka (200 udeležencev) odhod z rednim potniškim vlakom ob 4.20 povratek z rednim potniškim vlakom ob 18.22.
8. Na progi Ljubljna—Tržič (udeleženci: Kranj 150, Tržič 500) vozi posebni vlak z odhodom s postaje Ljubljana—šiška ob 5. uri m povratkom iz Tržiča ob 18. uri.
Okrajni in krajevni štabi za organizacijo gozdarskega tedna pa naj poskrbijo, da pripravijo pravilen razpored dela za vse udeležence in vodnike, ki naj pričakujejo na postajali prihode posebnih in rednih vlakov. Republiški štab za organizacijo dela v tednu gozdarstva
Festival okraja Celje-okolica je preložen na 19. september
Okraj Celje-okolica se vneto pripravlja za svoj festival, ki jo bil določen za 12. sept. t. i. Ker pa bo 12. t. m. glavni dan, ko so bodo naše sindikalne podružnice in množične organizacije posvetile gospodarskim delom, smo festival preložili na 19. september. Razstava, ki bo nazorno prikazala kulturno in gospodarsko stanje našega okraja bo dtvoTjena 18. t. m..ob 8. uri. Na predvečer festivala bodo člani Zveze borcev na gorah in hribih okraja žgali kresove in taborne ognje, na dan festivala pa se bodo zbrali v Šentpetru ob Savinji in skupino prikorakali na festival. Na predvečer bo v Šentpavlu živ šah, igra »Matiček se ženi« in nastop ljudskih umetnikov. 19. t. m. pa bo ob 9. uri pričel v Šentpavlu kulturni program, ki bo s prizori iger in z nastopom mladinskih moških in mešanih pevskih zborov prikazal borbo našega ljudstva za svoje pravice od fevdalizma do osvoboditve in delovni polet v današnji graditvi socializma. Popoldne bo proglasitev kmečkih udarnikov in ljudsko rajanje.
Festival bo zlasti z razstavo pokazal razvoj kulture in gospodarstva v okraju. Indu-
strijska podjetja bodo razstavila svoje izdelke in izdelavo nekaterih tudi na razstavi prikazala. Kmet bo videl tu vse stroje, bi mu vedno bolj lajšajo delo in sredstva, ki mu služijo za izboljšanje pridelkov in uničevanje škodljivcev. Zato l>o razstava koristna za vsakogar.
MALI OGLASI
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, ploska štoparica, dobro ohranjen, prodam. Naslov v podružnici LP Kranj.	91»
RAZVELJAVLJAM izkaznice:	ftsebno, to-
varniško, sindikalno in železniško proga Dovje—.Jesenico na ime Skomavo Alojz, roj. 1906, Dovje št. (12, ker so izgubljene. RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico št. 62 na ime Zore Marija, štehmnja vas, KLO Vel. Gaber.	178
RAZVELJAVLJAM oblačilno karto IR na ime Medvod Janja, Celje, Zidanškova 11. RAZVELJAVLJAM OF legitimacijo, osebno, orožni list na ime Žlender Franc, Celje, Kovinarska 4, 3 industrijske nakaznice IR na Imena Žlender Franc, Jeršič Bernad, Cvirn Roman In 2 bona po 450 din. RAZVELJAVLJAM oblačilno izkaznico IR na ime Folcši Ladislav, Celje, Tomšičev trg 9.	625
RAZVELJAVLJAM nakaznico za gospodarske potrebe K3 na ime Jug Štefan, Celje, Oblakova 1.	626
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Kožuh Ana, roj. 22. 3. 1924, Zadobrova, KLO Škofja vas.	627
RAZVELJAVLJAM OF izkaznico št. 184361, osebno izkaznioo na ime Zaplotnik Janez, Golnik 27.	920
RAZVELJAVLJAM sindikalno izkaznioo, kolesno knjižico št. 16121 znamke »Corilond« in bon za 450 din na ime Bernik Alojz, dva bona za 900 din na ime Bernik Marija in Bernik Cilka, šmar,letna gora št. 27, p. Kranj.	921
RAZVELJAVLJAM mladinsko izkaznico št. 56.582 na ime Zupanc Stanka, Martinj vrh št. 1«. Železniki.	3281
RAZVELJAVLJAM izgubljene izkaznice: osebno št. 062213, sindikalno št. 16906, za kolo »Junlor« tov. št. 70649 — vse na ime Snoj Frane, Ljubljana, Prule 19.	3278
RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico št. 102/1 na ime Mauri Ema, Dijaški dom. Cerkno.	3280
PROGLAŠAM za neveljavno osebno izkaznico na ime Marija Stanič, Kanal št. 10. 122 PREKLICUJEM živilske nakaznice na ime Markelj Lovro TD, Markelj Stanislav Doj, Markelj Ljudmila Nav. Markelj 1-iovro OM. Lancovo št. 43, p. Radovljica.	912
PREKLICUJEM izgubljene izkaznice: osebno, OF, Zveze primorskih partizanov, šo-forsko knjižico II. razreda — vse na ime Babič Rudolf. Domžale, Kamniška 3 . 3279 PREKLICUJEM veljavnost osehne izkaznico pod št. 155, izdano od KLO Krog, na ime Debeljak Franc, Krog 48.	105
PREKLICUJEM veljavnost izkaznice kolesa pod št. 165074 znamke »Diirkopp« na imo Gjurec Janez, Puconci 61.	104
PREKLICUJEM veljavnost izgubljene osebne izkaznice in izkaznice kolesa št. 1121078 znamke »Wandorer« na ime Gjurec Vladimir, Puconci 61.	103
PREKLICUJEM veljavnost Izgubljene osebne izkaznice na ime Bizjak Marjan, Gonjače, Brda št 23.	119
PREKLICUJEM veljavnost delavske knjižice na ime Remec Venceslav, Ajševica, Gorica št. 14.	123
REHARD EDVARD, Rafut 9, preklicujem veljavnost osebne izkaznice.	120
STANKO DOMINKO, Bilje št. 47, preklicuje ( Izkaznico o kolesu in osebno legitimacijo
24993.
121
J£oveftska navadna g£eda£tiča
DRAMA - LJUBLJANA
Sobota, 11. ob 20: Moliere: »Tartuffe«. Gostovanje v Brežicah.
Ljubljanska Drama bo gostovala v soboto,
11.	sept. v Brežicah. Igrala se bo Molierova komedija »Tartuffe«. To gostovanje se prireja v proslavo slovensko-lirvaškega festivala. Začetek je ob 20. uri.
OPERA - LJUBLJANA Sobota, 11. 9. ob 20.30: Baletni večer. Gostovanje v Novem mestu.
Nedelja. 12. ob 16: Baletni večer. Gostovanje v Novem mestu.
Baletni, ansambel Slov. narod, gledališča v Ljubljani priredi v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. gostovanje v Novem mestu v Domu ljudsko prosvete. Celovečerna baletna prireditev obsega Dvofakov balet »Cekin ali gosli« v koreografiji Pie in Pina Mlakarja, in baletne odlomke iz raznih oper. Začetek predstavo v soboto bo ob 20.30, v nedeljo popoldne ob 1*>- uri.
*
Vpisovanje novih gojencev v operno balet-np Solo bo dno 13. in 14. septembra od 14. do 15. ure v Operi. Pogojna starost 7—10 let, za deklice in za dečko.
DRAMA — MARIBOR Sobota, II. septembra ob 20: Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Gostovanje v Slov Bistrici.
Nedelja, 12 septembra ob 15: Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Gostovanje v Slov. Blitricl.	w
SINDIKALNO GLEDALIŠČE - KOČEVJE
Nedelja, 12. ob 16: Katejev: »Milijon težav«. Gostovanje v Dolenji vasi.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Nedelja, 12. sept. ob 17: Lope de Vega-J. Vovk: »Prebrisana norica«. Izven. (Gostovanje Alenko Svetclove, članico ljubljanske drame).
DNEVNE VESTI
Pionirji železničarji! V nedeljo 12. sept-bo na pionirski progi, postaja PV 15, za vse strogo obvozen sestanek. Pionirji, ki no nameravajo več hoditi na železnico, naj vrnejo železničarsko uniformo. Kdor se sestanka bioz predhodnega opravičila ne bo udeležil bo črtan iz spiska in bo moral vrniti obleko. — Mestni odbor LjudBko mladine Slovenijo.	**
Zdravniško dežurno službo opravlja od sobote 11. septembra opoldne do ponedeljka 13. t. m. do 8 ure zjutraj mestni zdravnik dr. Rus Mavricij, Bleiweisova cesta 15, tel, 21-85.
Zdravniško dežurno službo v Celju ima od
sobote 11. septembra opoldne do ponedeljka 13. septembra do 8 zjutraj dr. Fišer Jože, Kržišnikova ulica 2.
Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 11. sept. opoldne do ponedeljka 13. sept. do 8. uro zjutraj dr. Šušteršič Jože, Maribor, Tržaška c. 13. Prijave za obisk na dom je javiti pri Reševala* postaji. Koroška c. 12, tol. št. 22-24.
Dežurne trafike 12. IX.:	.Teršek Ivana,
Resljeva cesta: Pate Franc, Krekov trg — kiosk: Humer Stanko, St. Vid — Na-Na; Kolar Jurij, Tabor: Trček Ciril, Tavčarjev* ulica; Novak Frančiška. Šišenska 48; Pis Ivan, Celovška 141; Radešič Marija. Jeranova 1: Perhaj Tinca. Janševa; Resnik Ivanka, Zaloška — kiosk; Belka Mihael, Tyrševa |7-
ŠOLSTVO
Vsi štipendist; tehnične in ekonomske fakultete, ki prejemajo štipendijo od min. težke industrije FLRJ, naj dvignejo štipendije 10., tl. in t3. septembra od 10—12 ure dopoldne pri' blagajni Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani.	• 3265
Obvestilo. Vse strokovno-nadaljevalne Sotle, obrtnonadaljevalne šole ali vajeniške šole se preimenujejo v šole za učence v gospodarstvu. — Ministrstvo za komunalne zadovo — Oddelek zn šolstvo.	3290
Akademija za glasbo v Ljubljani sprejema prijavo zn vpis v vse oddelke visoke šol« redno do 20. IX. Posebej opozarja Rektorat kanddate, da je novo organizirani Akademiji namesto dosedanjega znanstvenejra osnovan teoretsko-zgodovinsk oddelek za glas. zgodovino kot. glavnim predmetom in da je T okviru tega oddelka polog zgodovinskega projektiran tudi folklorni odsek s folkloro kot glavnim predmclora. Zaradi važnosti tega oddelka in obeh njunih odsekov naj posvetijo reflektanti temu študiju, posebno pozornost. Rektorat bo sprejemal prijave tudi za predvideni študij v folklornem odseka. Podrobno informacije o vpisu, sprejemnih pogojih, načinu študija in praktičnih ciljih poedinih oddelkov, odsekov in smeri morejo dobiti kandidati na Rektoratu. — Iz Rektorata Akademije za glasbo v Ljubljani.
Vsem študentom ljubljanske univerze b«
kvestura v času vpisa izdajala in potrjevala izkaznioo, s katero bo skupno z indeksom od 1. oktobra dalje omogočen vsakemu študentu nakup kniig, skript Itd. v Študentskem oddelku DZS na Kongresnem trgu. Za študente medlelnce In akademiji bodo po dogovoru to izvršili pristojni dekanati o* vpisu. Po končnnom vpisu na univerzo, medicinsko fakulteto ter akademijo kvestura in dekanati ne bodo več izdajali izkaznic. — Sekretariat UO LŠM-a.
Opozorilo
Opozarjamo vso Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge in vse nabirale® zdravilnih zelišč, da se z ozirom na okroz" nico Republiško zveze kmetijskh zadrug S*1 7916/1 z dne 17. 8. 1948 in na naše opozoril® v »Slovenskem poročevalcu« in »Ljudski
I»raviol« dne 5. t. m., da je ustavljen odkuP uhja češminovih korenin in palic, lubJ9 krhlike ln divjega orelia. listja trpotca J® hrastovega mahu z rokom 26. avgusta 394S-ter da ne bi bilo nesoglasja mod nabiral«1-podaljša rok za odkup teli zeliSč v »pora«”' mu z Republiško zvezo kmetijskih zadrtt*; oddelek za odkup do 20. septembra 1948, k6!, po tem roku nepreklicno nobena zadruga bo več odkupovala gornjih zelišč. — Državn0 gospodarsko podjetje za promet z zdravilnimi zelišči in oteričnimi olji »DROGA«, Ljub' Ijana.
Nonadoma je umrl
dr. ALFRED ŠERKO
upravnik Postojnske jame
Zaslužnega znanstvenega in turističneg® sodelavca bomo ohranili v častnem apominO' Ljubljana, 9. septembra 1948.
KOMITE ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO
Nenadoma je umrl tovariš
dr. ALFRED ŠERKO
član Mestnega Izvršnega ljudskega odbor* mesta Postojne ln upravnik Postojnske jame
Našega dobrega svetovalca bomo ohranil* v trajnem spominu.
MESTNI IZVRŠNI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA
Direkcija lesne Industrije Sevnica iporoč#’ da je dne 8. t. m. preminul tovariš
JOŽE ŽUPEVC
prerisat
Vztrajnega in požrtvovalnega borca ** petletko bomo ohranili v trajnem spoanlnn-
DIREKCIJA LIP SEVNICA
Sindikalna podružnica LIP Sevnica sporo^ žalostno vest, da je dne 8. t. m. premin'" njen najboljši član tovariš
JOŽE ŽUPEVC
prcdrlsač
Dragega tovariša in borca za petletni pl*® bomo ohranili v lepem spominu.
SINDIKALNA PODRUŽNICA LIP SEVNlC^
SLOVENSKO-HRVATSKI FESTIVAL V BREŽICAH
11. in 12. septembra 1948
V Brežicah bo slovensko-hrvatskj festival, ki bo prikazal napore uspehe našega delavnega ljudstva v sprevodu, ki bo v nedeljo dopoldne. Sodelujejo delovni kolektivi iz Trbovelj, Senovega, Vidina, Traktorska-Brežice. Poleg slovenskih pevskih zborov in umetniških skupin bodo nastopile enake skupine iz Ljudske republike Hrvatške iz Vrbovca, Turopolja, Klainjca in Sam obora. V soboto zvečer nastopi ljubljanska Drama 6 »Tartuff(vom«, naslednji dan pa kulturno-umetniške skupine udarne brigade ;>Kajnli«, oboje' v viteški dvorani brežiškega gradu. Festival bo pmkaaal bratstvo im enotnost naših narodov in njihovo vdanost ^svojemu vodstvu. Nagraditev kmetov-udarnikov bo posebna to5ka sporeda. — Prelipnna zagotovljeno, voznina polovična
ODBOR.