itev. 105,
Velja po pošti: ga telo leto naprej K 26"— t* pol leta „ „ 13-— za ?etrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ sa fetrt leta „ sa en mesec „
11-20 5-60 1-90
U L]abl]anl, v četrtek, dne l mala 1908.
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvorlHe nad tiskarno). — Rokopisi sc
ne vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■--Vsprejema naročnino, Inserate i.l
reklamacije.
(J p r a v n iS k e g a telefona Stev, 188.

=£9
Današnja številka obsega 6 strani.
Sklenjeno in storjeno.
Ravnokar je izšla precejšnja knjiga, poročilo o govorih, posvetih in sklepih III. slovenskega katoliškega shoda. (III. slovenski katoliški shod v Ljubljani,'26., 27. in 28. avgusta 1906. Uredil dr. E. Lampe. 1907.	Dobi se v »Katoliški
Bukvami« v Ljubljani. Cena 2 K 80 vin.) Ko vidimo zopet pred seboj ogromno delo. ki ga jc dovršil tretji katoliški shod ter z njega sklepi in resolucijami primerjamo, kar se ie dejansko izvedlo po shodu, smemo brez pretiravanja reči, da jc skoroda vse, kar jc bilo sklenjeno, zdaj tudi storjeno ali pa se vsaj snuje. Kar takorekoč. dominira nad vsemi izvajanji na katoliškem shodu, to je verski moment. Vse-« povsodi se povdarja, da se krščansko-dernokratiški program v prvi vrsti naslanja na krščansko svetovno naziranje, nc samo načeloma izpovedano, temveč tudi dejanski uveljavljeno v javnem in zasebnem življeniu. Drugo, kar vseskozi preveva poročila tretjega katoliškega shoda, je organizacija kmečkega stanu za njegov intelektualni in gospodarski blagor. Treba prečitati dr. Korošccva in Povše-tova izvajanja ter jih vzporediti s tem, kar se je v zadnjem letu v tem oziru storilo, da se uverimo o velikem napredku na tem polju. Samoizobrazbe si kmet, zlasti mladina, pridobi zdaj v izobraževalnih društvih. ki so v vseh večjih središčih na deželi, potoni zadružniškili kurzov, mlekar-niškili tečajev itd. Kar se izseljencev tiče. spominjamo samo na to, da »Rat. družba« dobro deluje. Izdala je v zadnjem času 3000 priporočilnih listkov za izseljence in 1500 kažipotov; podpira jo izdatno naše časopisje, zlasti kadar gre za to, da odvrača ljudstvo od nepremišljenega izselje-f vanja. Zavarovanje malih kmečkih posestnikov se utegne doseči saj je načelnik tozadevnega državnozborskega odseka odličen strokovnjak, naš dr. Krek. Tudi glede na olajšavo vojaških dolžnosti se je s sodelovanjem vseh kmečkih poslancev v zadnjem času nekaj doseglo. Klic dr. Korošcev na zadnjem katoliškem shodu: Kmetje slovenski po vseh kronovinah, zbirajte sc vsi pod svojo kmečko zastavo! jc našel odmeva in »Kmečke zveze«, ki sc zdaj vsepovsodi ustanavljajo, so postale prave šole za vzgojo kmečke samozavesti
in za njegovo gospodarsko ter politiško izobrazbo. Zelo mlade so, a žc marljivo delujejo in si pridobivajo čimdalje več upliva. Dajo informacije poslancem, store mnogo v povzdigo zadružništva, gojijo smisel za časopisje in splošno izobrazbo. Želeti bi šc bilo, da sc potoni »Kmečkih zvez« kmalu oživotvorijo plačana ljudska tajništva. Kako trdno se je vkoreninilo zadružništvo, o tem priča zadnji občni zbor »Zadružne zveze«. Ce pregledamo resolucije tretjega katoliškega shoda, jih je bore malo, ki bi bile ostale samo na papirju Kar se tiče cerkvenopolitiških razmer, je zlasti naše časopisje v tem oziru storilo svojo dolžnost, da pojasnjuje ljudstvu pomen zadnjih bojev v tem oziru v polni meri. Kar se znanstva tiče, je seveda še mnogokaj treba storiti. Kar se najbolj občutno pogreša, je pomanjkanje delavcev na tem polju, zlasti sotrudnikov pri znanstvenem časopisju, oziroma revijah. Delovanje »Leonove družbe« sc mora vsekakor poživiti. Naše razumništvo se premalo zbira.
O knjižnicah čitamo v resolucijah, da naj bi se pospeševala misel zasebnih rodbinskih knjižnic ter se povdarja važnosti potovalnih. V tem oziru se ni dozdaj bog-vekaj storilo. Za potovalne knjižnice deluje S. K. S. Z. na Štajerskem. Bile bi pri nas tudi potrebne. Sicer pa imajo pri nas skoro vsa izobraževalna društva knjižnice in ljudstvo tudi čezdaljebolj in rajši čita. Kar se časopisja tiče. so se po tretjem katoliškem shodu jeli izdajati: »Naša Moč«, »Zarja« v Trstu. »Glasnik tobačnega delavstva« in »Mladost«. »Domoljub« se je zelo izpopolnil. Med resolucijami socialnega odseka vidimo najbolj priporoče-t no mladinsko organizacijo. V tem oziru je eden izmed najlepših sadov katoliškega shoda telovadska organizacija, ki združuje že zdaj nad 600 članov - niladeničev. Imajo lastno glasilo »Mladost«, ki tudi v drugem oziru izpolnjuje zahteve tretjega katoliškega shoda. .Ic namreč poljudno-apologetični list, kakoršnega smo dozdaj pogrešali, dasi je ravno zdaj silno potreben. Knjižnic za socialni, higijenski in gospodarski pouk imamo malo, pač pa je bilo veliko socialnih kurzov, ki so imeli povsod velik uspeh. Pridobitev slovenske trgovske šole v Ljubljani, knjigovodski knrzi in podobno to vse pomenja udejstvenje programa tretjega katoliškega shoda. Boj proti alkoholizmu napreduje, izdaja sc
Zlata Doba«. Kar delavce zadeva, opo- | zarjamo na že omenjeno glasilo in na novo ustanovljena strokovna društva, katerih pa pri vseh tovarnah šc ni. Skrb za zanemarjene otroke kar sc povdarja v socialnih resolucijah jc ravnozdaj na dnevnem redu. Omenjati treba poživljeno delovanje S. K. S. Z., ki veliko stori, zlasti kar se tiče kurzov. Treba bo pa misliti na preuredbo knjižnice, da se paralizira marljivo delovanje nasprotne knjižnice. Povdarjala se jc na katoliškem shodu med drugim tudi potreba deželnega zdravstvenega sveta, kar pa dozdaj še ni izvršeno.
Z ozirom na resolucije organizacijskega odseka stoji: »Vsi katoliško misleči Slovenci naj se združijo v veliko stranko, ki obsegaj vse sloje in vse pokrajine slovenskega ljudstva.« (Str. 83.) Docela to ni izvršeno, so pa postavljeni za to temelji tudi tam, kier še ni. O mladinskih zvezali, velja, da bodo največ obrodile. Sc letos je upati, da se izpopolni mladinska zveza potom telovadno-izobraževalnih odsekov s, sopomočjo našega akademiškega dijašt-va. Telesna izobrazba sc mora tesno združiti z izobraževanjem, tudi v gospodar-skosocialnih vednostih. Posojilnice so osnovane skoro povsod (IV. 3. str. 83). zadruge vseh vrst. samo lesne manjka, pa sc že na to dela, ker jc prepotrebno. Stav-binske zadruge nekoliko počivajo (str. 83.) veliko hiš sta zgradili delavsko stavbin-sko društvo v Ljubljani in tudi zagorsko. Kar se tiče žurnalistovske organizacije, je nimamo — potrebno pa jc. da se žurnalisti. kar jih jc na programu krščansko-demo-kratiškem, kmalu združijo v varstvo iu prospeh svojih gmotnih iu stanovskih koristi. Resolucije glede na dijaštvo in šolstvo se v toliko bližajo svoji izpolnitvi, v kolikorbolj se bliža svojemu uresničenju med drugim poslovenjenje vseh slovenskih srednjih šol, kar je pridobitev poslani cev S. L. S. V gmotnem oziru jc naše dijaštvo še vedno precej na slabem. Povdar-jati in pohvaliti sc pa predvsem mora marljivo delovanje dijaštva med ljudstvom vsaj kar sc njega velike večine tiče. Da je pa tudi na tem polju v vsakem oziru izpopolnitve potreba, je saiuoposebi umevno. Morda bi bilo potrebno omeniti šc nekaj glede na leposlovje. »Ljudska knjižnica« gre od začetka se je storilo nekaj napak. »Leposlovno« treba vseskozi pohvaliti, prevajajo se res znamenita dela. Nekaj zelo rabimo: vzgoje pisateljskega
naraščaja in sploh umetnikov, ki bi nas umevali, mi pa njih. Einžgar jc s »Svobodnim Solncem« ubral mogočno pot med mladimi, žal. ne vidimo, kar bi veliko ube-talo. Za znanstvo raste zanimanje, dtlav-i cev pa ni mnogo. Predavanja »L.eonove družbe« bi morala postati središče znanstvenega življenja vsaj v metropoli, predavanja S. K. S. Z. pa bi se morala začeti prirejati v večjem stilu. Nasprotnike treba prehiteti, kjer so v tem oziru za nami.
Bilanca je zelo ugodna. Delajmo dalje, da bo IV. katoliški shod stal pred novimi in še bolj obsežnimi nalogami. Cilj je ved-noisti — kakor je na tretjem katoliškem shodu v pozdravnem in otvoritvenem govoru povdaril predsednik Povše:
»Da ohranimo naše javno družabno življenje na edino pravem in srečnem temelju krščanstva.«
PROCES POLONYI-LENGYEL.
Porotniki so obsodili Lengyela na tri mesece ječe in 100 K globe. Ta obsodba nikakor ne pomeni rehabilitacije Polony-jeve. »Pester Lloyd« pravi, da ni domovini doprinesel časti, marveč rajši sramote. Celo »Neue Freie Presse« obsoja pri-stranost sodnikov in porotnikov. Odkrile so se škandalozne stvari.
RAZDELITEV OSREDNJE AZIJE MED RUSIJO IN ANGLEŠKO.
»Novo Vreme« se zavzema za to, da bi spričo velikih homatij v osrednji Aziji Rusija vojaško zasedla severno Perzijo in šaha postavila pod svoje varstvo.Nasprotno naj Anglija uredi po svoje razmere v Afghanistanu. To da je v smislu rusko-an-gleške pogodbe.
JAPONSKA IN AMERIKA.
V San Frančišku so zaprli nekega topniškega mehanika John Treadwella, ker-je na sumu, da je izdajal vojaške skrivnosti Japoncem. Nasprotno trdijo japonski listi, da so Kitajci, najeti od Američanov, položili mine, vsled česar je zletela v zrak japonska bojna ladja Matsušima in je poginilo 207 pomorskih kadetov. — »Matsušima« je pripadala brodovju, ki je imelo namen demonstrirati proti Kitajski.
Dnevne novice.
+ Češki katoliško - narodni poslanci
so se po državnem poslancu dr. Korošcu
LISTEK.
Pouest o človeku, ki se le uozll v zaboju.
Humoreska. — Spisal Vladimir Stoj.
Kurja čreva so vas na Dolenjskem. Posebnosti ni v njih. So pač le vas, kakor vasi sploh. Mimo višjih in nižjih gričev se vije še precej dobra cesta v večjih in manjših klancih. Kadar je deževno vreme. kolnejo vozniki zaradi velikih luž, v katerih kar tonejo. Utihnejo šele ob suši. ko si nc upajo odpreti ust. ker bi jih sicer zadušil prah. Kakor se iz tega razvidi, je ta pot kaj zabavna. Baviš se z lužami ali pa s prahom, kakor ic že vreme.
Ob cesti stoje hiše, pa ne ena tik druge. marveč po pet. deset in tudi več minut narazen, kakor se spodobi za vas, ki nosi poetično ime »Kurja čreva«. Toda ne išči jih v zemljevidu namreč Kurjih črev!
To se pravi, iščeš jih lahko, pa našel jih ne bodeš. Tudi v časniku še ni bilo tiskano njihovo itne. Zakaj iz Kurjih črev še ni prišel noben pesnik, morilca tudi še niso rodila in žalibog, zažgal jih tudi še ni nihče. Kako pa naj potem pridejo v časnike?
Pripetilo se je pač pred leti, da je žugal vaški čednik s stavko, ker so mu ho-
teli odščipniti nekoliko izgovorjene masti iu moke. Naposled so se pa vendarle pobotali in potlačili vso zadevo, da ni prišla v javnost.
Ker torej nc najdemo v Kurjih črevih nič posebnega, ne bodem opisoval posameznih hiš. Nekoliko pomena imata za nas samo prva »pri Foltaču«, in zadnja »pri Lukaču. Pričel bodetn s Foltačevo; Lukačeva pa pride nekoliko pozneje na vrsto, ko nanese prilika.
Foltačeva hiša stoji takoj pri vhodu v vas pod precej strmim klancem. Zato ima to veliko prednost, da se pred rijo steka vsa deževnica s ceste v veliki luži. Te mlake pa ne omenjam le zato. ker ima veliko podobnost z Blejskim jezerom v obeh je namreč voda, — marveč zlasti zato. ker služi Foltačevirti in bližnjim sosedom za ogledalo. Daljnji sosedje na drugem koncu vasi imajo enako ogledalo pred Lukačevo hišo.
Foltačevina nima na sebi prav nič posebnega. Znamenita je samo zato, ker je v nji zagledal luč sveta, oziroma luč medlo brleče leščerbe, Ccčk, glavni junak naše povesti. Kajti on edini ima zaslugo, da se bo širše občinstvo seznanilo s Kurjimi črevi.
Bilo je menda že tako usojeno, da se je Ccčk rodil v Kurjih črevih. Pred kakimi štiridesetimi ali petdesetimi leti — deset let več ali manj se pri tolikem številu ne
pozna posebno udinjalo se je pri Foltaču mlado dekle. Prišlo je menda iz Tolminskega. Ker so tam vsa dekleta »čeče«, se jc to ime prijelo tudi nove Foltačeve dekle. Foltaška se jc z njo zelo pohvalila, češ, da jc Ceča zelo pridna in delavna, pa tudi lepega vedenja. Gospodinja pri Foltaču je bila sicer jako čmerna ženska, hitra z grajo in počasna s hvalo; toda takrat se je pa z zadnjo celo nekoliko prenaglila.
Stvar je bila pa taka:
Nekega jutra je namreč Foltač klel krog hiše, Foltaška zmerjala v kuhinji, in Ceča jokala na postelji v čumnati. Vseru treni jc pa pomagal mali pogan, katerega jc prejšnji večer Ceči prodala Lužarjeva Lenka, tista, ki ima sploh v Kurjih črevih take kupčije.
Pogana so še tisti dan krstili. Dobil je ime Matevž, klicati so ga pa začeli takoj za »Cečka«. Ta priimek se ga je tako prijel, da jc že sam pozabil, da je bi! krščen za Matevža. Morda jc pri krstu premalo pazljivo poslušal, kakšno ime so mu dali. Sploh pa taka stvar tekom let prav lahko izgine iz spomina, če jc človek ne sliši več.
Foltač sicer ni bil trdosrčen človek, vendar je na tihem želel, da bi Ceča vstala in šla na delo, ker so takrat klali, Ccčk pa zapustil dolino solz in sc preselil v boljši svet.
Toda, kaj rado se zgodi ravno narobe, kakor si človek želi. In pri Foltaču je bilo tudi tako. Ccčk jc namreč trdovratno in glasno zatrjeval, da ne mara zapustiti Kurjih črev, kamor je komaj pogledal in je tudi tako storil. Zato se jc pa raje selila Ceča. Umrla je menda od same žalosti, ker ji nihče ni hotel verjeti, da je nedolžna nad neprijetno kupčijo.
Ccčk je ostal v Kurjih črevih in sicer pri Foltaču. Ko je dobil poleg srajce tudi hlače, začel je služiti za pastirja. Hlapec je postal šele potem, ko je odslužil vojake, ali pravzaprav vojaške nabore. Ostal bi bil gotovo pri hiši celo svoje življenje, da ga ni zmotila Micona, s katero sta skupaj služila. To je pa prišlo tako-le: Neko nedeljo zjutraj si je Micona prod hišo popravljala ruto in se pri tem važnem opravilu ogledovala v luži. Tu pride i/ hleva Ccčk. stopi poleg Micoue in začne se on gledati v vodo. Morda še sam ni vedel. zakaj je to storil.
Takrat pa prižvižga po klancu Fran-češkov Janez, največji zabavljač v Kurjih črevih. Ko zagleda Cečka in Micono, zanka veselo, da je kar odmevalo in pravi: »Tristo zelenih, Ccčk in Micona, lep par bi bil to, kar k izpraševanju pojdita!«
Frančeškov Janez še danes ne vč. da je s temi besedami vrgel v Ccčkovo srce plamenico goreče ljubezni. In vendar se jc zgodilo tako.	(Dalje.)
obrnili na »Zvezo telovadnih odsekov«, da naj jim ista dopošlje svoj organizacijski statut, ker hočejo tudi na Češkem vpeljati enako organizacijo telovadnih odsekov, kot jo imamo pri nas.
+ Uspeh agrarno-liberalnega poslanca. Novi agrarno-liberalni goriški poslanci imajo že svoje vrste uspehe. V Kanalu gospodari že nekaj let klepar in mesar Alojzij Križnič, ki je bil sedaj s pomočjo kraških oderuhov izvoljen v deželni zbor; v lastni občini jc os,tal namreč v sramotni manjšini. Ta mož je kaj vzorno vlogo igral v zadevi kanalske vojašnice. V občinskih sejah so bili zaradi tega hudi boji. Dva starešina S. L. S., Zega in Malnič, sta županu opetovano očitala razne stvari, vsled katerih bi bil župan prisiljen pred sodiščem braniti svojo čast. A župan in poslanec Križnič tega ni storil. Še-le ko je vse občinsko starešinstvo izjavilo, da mora Križnič tožiti, sicer ga starešinstvo samo prisili, se je Križnič udal in tožil. Štirikrat je bila razprava preložena. V soboto se je končala. Toženca Zega in Malnič sta bila popolnoma oproščena, poslanec Križnič pa mora poravnati vse stroške, ki zna-i šajo več sto kron. V razsodbi je sodnik povdarjal, da ni mogel le oprostiti obto-i ženca in naložiti tožitelju poravnavo stro-i škov, ampak sodnik je izrekel Križniču kot županu grajo glede njegovega ravnanja z občinskim premoženjem. Agrarno-liberalnim volivcem častitamo na tem prvem uspehu njihovega poslanca.
+ Odlikovanje. Iz Boh. Srednje vasi se poroča: Dne 3. maja je bil pri izvan-redni seji občinskega odbora enoglasno zaradi izvanrednih zaslug za župnijo ko-privniško in sploh za srenjsko, izvoljen bivši koprivniški župnik g. Jožef Vrankar častnim občanom.
+ Osrednja perotninarska zadruga v Ljubljani. Perotninarstvo donaša kranjski deželi nad 2 milijona kron letno. Vendar bi se pa dohodki iz te kmetijske panoge lahko potrojili. Pri nas je v perotninan stvu še veliko zboljšati in to se zgodi najložje zadružnim potom. Pomanjkanje jajc in perotnine je vedno večje in ta stroka donaša pri umnem ravnanju obilo dohodkov. Za povzdigo perotninarstva se je osnovala pred kratkim v Ljubljani osrednja zadruga, ki ne bode delovala samo na Kranjskem, ampak na celem Slovenskem. Na čelu tej zadrugi je znani ekonom in vodja »Marijanišča« gospod kanonik Ka-lan. »Marijanišče« razpolaga z velikim in najmodernejše urejenim perotninarskim zavodom, na katerem se preizkušajo za naše razmere pripravna plemena, zbirajo najbolje vrste in delijo po deželi jajca za valenje in plemenske živali. Po vsej deželi naj bi se osnovale podružnice iti pe-rotninarski zavodi. Tam, kjer se oglasi 20 udov, se osnuje lahko podružnica. Zadruga kupčuje potom »Mlekarske zveze« v Ljubljani z jajci, ki se nabirajo s posebnimi zaboji. Sedež osrednje perutninarske zadruge je pri »Mlekarski zvezi« v Ljubljani. Dunajska cesta 6, kjer se dobe vsa pojasnila o perutninarstvu. Zadruga ima na razpolago strokovnjake za predavanja in nasvete, načrte, za hleve, spise za pobiranje jajc in ravnanje s kokoši. Želeti bi bilo, da se gospodje, ki imajo zanimanje za perotninarstvo in zadružništvo, delovanja v tej panogi kmetijstva poprimejo, da pristopijo zadrugi in nabirajo naročnike. Delež znaša 2 K, pristopnina pa 1 K za vedno. Čim več udov bo imela zadruga, tem bolj bode uspešno delovala. Kakor smo v drugih kmetijskih strokah napredovali, tako moramo tudi v perotninarstvu.
r Župnijskega izpita v majevem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Ba-' jec Ludovik, župtii upravitelj pri Sv. Trojici nad Cirknico; Čuk Karol, kapelan na Jesenicah; Erjavec Ivan, kapelan v Rado-Ijici; Hartman Josip, župni upravitelj v Planini pri Vipavi; Klemen Janez, župni upravitelj v Lozicah; Kmet Mihael, župni upravitelj v Št. Juriju pri Kranju; Kralj Frančišek, beneficiat v Šmartnem pri Litiji; Magajna Andrej, kapelan v Borovnici; Mikuž Janez, kapelan v Poljanah nad Škofjo Loko; Oranič Frančišek, ekšpozit v Šmihelu pri Nadaujem selu; Perko Pavel, kapelan v Zirelr, Perz Alojzij, kapelan v Nesseltal; Plahutnik Ivan, kapelan v Ribnici; Potokar Josip, stolni vikar v Ljubljani; Sitar Valentin, kapelan v Kranju; Skubic Anton, kapelan na Vrhniki; Tomelj Anton, kapelan na Bledu; Zabret Valentin, kapelan v Št. Vidu nad Ljubljano.
— Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro bo 31. maja t. I. v Pulju ob pol 11. uri dopoldne. O tej priliki bo vozil poseben parnik iz Voloskega in Opatije, ki se po potrebi ustavi v Lovranu, Moščenički, Dragi, Brseču in Rapcu.
+ Jubilejni darovi »Slovenski krščan-sko-soc. zvezi«. Č. g. Vojteli Hybašek, kaplan pri Sv. Jakobu in g. dr. V. Pegan 100 K kot globo, ki jima je za odpuščenje v neki kazenski stvari plačal nasprotnik.
Č. g. Gnidovec, kaplan v Št. Vidu pri Za-tičini 2 K. — Neimenovan 3 K HO vin. — Šentvidski telovadni odsek 5 K. — Albin Pavšek 1 K. — G. nadučitelj K. Simon je izročil knjižnici »S. K. S. Z.« dragocen dar: šest krasno vezanih Stitarjevih zbranih spisov. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. Somišljeniki, posnemajte!
+ Občinske volitve v Gor. Logatcu,
proti katerim smo vložili pritožbo, so v vseh treh razredih razveljavljene. Bili se bomo torej še enkrat. Zanimivo je, da so se proti volitvam pritožili tudi liberalci, brž, ko so izvedeli za našo pritožbo. Zakaj, je jasno. Mislili so si: Če ovržejo samo tretji razred, potem zletimo vsi mogotci iz odbora in ostanejo v njem samo kimavci. To bi bilo strašno! Zato protestiramo tudi mi, da si zagotovimo stolčke za druge volitve vsaj v prvem in drugem razredu! — Zdaj so menda popolnoma »kontent«, ko so razveljavljeni vsi trije razredi.
—	Iz Predoselj. Knjižnica »Slov. dijaške zveze« na Suhi pri Kranju priredi v nedeljo, dne 10. maja ob 4. uri popoldan v prostorih g. Basaja veselico s sledečim sporedom: 1. A. Nedved: Nazaj v planinski raj. 2. B. Ipavec: Rožmarin. 3. J. La-harnar: Kadar mlado leto. 4. Iv. lv. Štrukelj: Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. 5 Kmet in fotograf. Kratek, šaljiv prizor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
—	Častnim občanom ie imenoval mo-šenjski občinski odbor velespoštovanega g. Jos. Finžgarja za njegovo dvainštiri-desetletno požrtvovalno delovanje v istem odboru. Priporočil se je tudi, da se mu nakloni častna kolajna za nadštiri-desetletno vztrajanje.
—	Na Brezjah so na sv. Florijana dan pokopali frančiškanskega brata Riharda Kunst.
—	V Kranju bo Marijina družba ponovila v nedeljo, 10. t. m., igro »Na Marijinem Srcu«. Upamo, da nas bodo vse gospodične igravke tudi v nedeljo tako zadovoljile s svojimi dovršenimi nastopi, kakor so to storile v nedeljo, ko se je igralo prvič. Ako bi hoteli katero izmed igralk posebno pohvaliti, bi s tem delali krivico drugim, tako izborno so namreč vse igrale. Občinstvo, katerega je bilo natlačeno polno dvorano, je z burnim ploskanjem izražalo svojo zadovoljnost. Na svidenje v nedeljo!
Gibanje v živinozdravniški šoli. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem izjavlja, da je pripravljeno ugoditi željam dijaštva. Začela se bodo pogajanja z naučilo upravo, da prevzame živi-nozdravniško šolo naučno ministrstvo ter se izpopolni učiteljsko osobje in učila. Za doktorje bodo živinozdravniški absolventi promovirani lahko že prihodnje leto. Rektor je naznanil, da se bodo predavanja v par dneh zopet začela. Dijaštvo je izjavilo, da jc dalo ministrskemu predsedniku častno besedo, da bo varovalo mir. Dijaštvo počaka pet dni, da vidi, kako se bodo izpolnile njegove zahteve.
Volivna reforma za Trst. Zagotavlja se, da je vlada pripravljena dovoliti tržaški trgovski zbornici po novem volivnem redu v tržaški deželni zbor pet poslancev.
—	Czernkovichevo hišo v Zagrebu so
včeraj bombardirali s kamenjem in pobili vse šipe. Orožništvo je demonstrante raz-gnalo.
Kap je zadela poslanca dr. Bede-niča v Osjeku ter je isti nezavesten. Zdravniki so izjavili, da je stanje nevarno.
Poizkušen samouinor na ulici Trgovski korespondent Fran J. v Zagrebu si je predprošlo noč sprožil dve krogli iz revolverja v srčno stran, a se je zadel v roko ob lahtu. Na policiji jc izjavil, da se je hotel usmrtiti, ker je brez službe. Spravili so ga v bolnišnico.
Vlom. Dne 5. t. m. popoldne je nekdo vlomil v stanovanje stavbinskega podjetnika Stcpana Marekoviča v Zagrebu ter ukradel iz miznice šivalnega stroja 20 kron v zlatu. Pred 14 dnevi je bilo Mare-koviču iz iste miznice ukradenega nekaj denarja in zlat prstan.
—	Jeseniške novice. V Savi utonila je v torek, dne 5. maja, 121etna deklica Košir s Plavža. Našli so jo proti 5. uri popoldne mrtvo ležati v tovarniških rakah na Savi, kamor jo je Sava vsled narasle vode zanesla. Žalostno je bilo pogledati, ko so mlado ponesrečeno šolarico prenesli na dom njenih starišev na Plavž. — V Savo je padel, kjer se je zbralo obilo otrok okrog vode, iz katere so izvlekli šolarico Košir, neki sedemletni deček, in ko bi ne bil skočil za njim tovarniški uradnik gospod Stirling v precej veliko in nevarno Savo in mu s tem življenje rešil, imeli bi bili kmalu isti dan drugo žrtev. — Hud boj z nožmi so povzročili v nedeljo štirje delavci v gostilni pri Ravhekarju na Savi. Fden je precej težko ranjen, zaboden je pa tudi oštir Ravhekar sam. Pravijo, da
je vse to pozročil socialnodemokraški shod, kateri se je ravno isto nedeljo vršil v gostilni pri VVerglesu na Savi. Rdeč-karji res radi vidijo kri! — Tovarniški požarni brambi Sava in Javornik bodeta praznovali v nedeljo, dne 10. t. m., svetega Slorijana. Maša bo ob 10. uri dopoldne na Koroški Beli. Spremfjevala jih bo tovarniška godba. Vprašamo, zakaj nima več tovarniška požarna bramba iz Save v lastni savski cerkvi, kakor je bilo to dosedaj običajno, opravilo sv. Florijana? — Socialnodemokraški shod v nedeljo je pokazal socialno demokracijo v celi svoji nagoti. Govoril je o prvem majniku sodrug Tokan iz Ljubljane, Tokan je govoril to, na kar ima potent, namreč zabavljal je proti »farjem« in ni pustil pri miru niti rajnega papeža Pija IX. Po shodu so pa imeli »rdeči« ples. — Prvi majnik se pri nas ni praznoval razven nekaterih takih »rdeč-karjev«, ki so ga praznovali tako, da so spili velike množine jeruša. — Predava-i nje priredi »Strokovno društvo« v nedeljo, ob 4. uri popoldne pri Jelenu. Predava Iv. Nep. Gostinčar iz Ljubljane o zanemarjeni mladini. — »Katoliško delavsko društvo na Jesenicah« priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer predavanje v »Delavskem domu«. Predava g. Ivan Nep. Gostinčar o socialni demokraciji. Po predavanju godba in petje.
—	Topniška posadka je zapustila prošlo sredo Dubrovnik. To je hud udarec za mesto, zlasti za obrtnike in trgovce.
—	Vojno brodovje pod poveljstvom kontreadmirala Zieglerja se je dne 1. maja vračalo s Krfa mimo Dubrovnika, ki ga je pozdravljalo s streli iz topov.
—	V Št. Vidu na Dolenjskem bo v nedeljo, dne 17. maja, ob 3. uri popoldne v šoli roditeljski sestanek. Dnevni red: 1. Zakaj škoduje slabo vedenje učencev zunaj šole tudi starišem. Poroča c. kr. okr. šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny. 2. Škodljivost opojnih pijač (združeno s ski-optiškimi slikami). Poroča c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny. 3. Zgodbe novega testamenta (združeno s skioptiškimi slikami). Poroča g. katehet Jernej Kovič.
—	Prva vožnja Lloydovega parnika »Graz«. V nedeljo zjutraj je novi parnik >Graz« nastopil uradno poskušnjo vožnjo iz Trsta v Benetke, od koder se je še isti večer vrnil. Na parniku je bilo mnogo povabljenih gostov, med njimi graški župan dr. Graf, zastopniki železniškega ministrstva, predstojniki raznih oblastnij, uredniki itd. Vsi so se izrazili jako ugodno o tej sijajni novi ladji, namenjeni za službo v Levanti.
Provincijal p. Schvvarzler v Sarajevu. V Sarajevo je prispel provincijal av-stroogrske provincije družbe Jezusove p Sch\varzler, da pregleda rezidencijo jezuitov v tamošnjem bogoslovnem semenišču.
Morsko kopališče Bakarac. V Ba-
karcu pri Bakru otvorijo 1. julija t. 1. morsko kopališče, v katerem bo spočetka prostora za 100 gostov. Na razpolago je dobra pitna voda, stanovanje iu hrana p« ceni.
Dve šolski deklici izginili v Zagrebu. Julka Liskač, 11 letna učenka 3 razreda je šla 1. t. m. v šolo in se ni vrnila k staršem. Dne 4. t. m. je zapustila dom 12 letna Terezija Zaič ter se do danes ni vrnila.
V Solnimi so v tvornici cementa »Adria - Portlaud« prepiri in pretepi med priseljenimi italijanskimi delavci in delovodji na eni strani in med domačimi na drugi vsakdanja prikazen. Krivi so Italijani. ki se obnašajo zelo bahato. Zlasti upravitelj Bonarino postopa s hrvatskmi delavci kakor z živino.
—	Tatvina na policiji. Po uoči od 19. do 20. aprila t. 1. so bili v policijski stražnici v Škednju skupaj zaprti Ernest Sturm, Karol Giaschi in Anton Žagar. Poslednji je zaspal in ko se je prebudil, mu je manjkala novčarica s 14 kronami in 70 vinarji. Preiskava ie dognala, da sta si tovariša Sturm in Giaschi denar razdelila, mošnjico pa vrgla skozi razbito okno na dvorišče. Za to sta dobila, dasi sta tajila, po dva meseca, z vsakomesečnim postom poostrene ječe.
—	Draga voda. Puljsko sodišče je obsodilo Ivana Rotar v globo 50 kron in Miho Sinak v globo 30 kron, ker sta prodajala z vodo pomešano mleko.
—	Demonstracije v Osjeku. V ponedeljek večer so Osječani spremljali na kolodvor hrv. gledališko družbo, ki se poda v Sarajevo. Na peronu so odhajajočim umetnikom zapeli nekoliko narodnih pesmi. V tem zakliče madžarski železniški uradnik Weinberger pevcem: »Hrvatske svinje!« Občinstvo je naskočilo provoka-terja. ki bi se mu pač slabo godilo, da ga ni ščitila policija. Tako se mu je pa posrečilo, da je zbežal in se skril. Razburjen no ljudstvo je demonstriralo pred uredni-
štvom vladnega lista in pred stanovanjem velikega župana pl. Rajačiča, ter se potem mirno razšlo.
»O du meln lieber Augustin« prepovedati. Kapelnik domobranske godbe v Zagrebu Ivan Muhvič se nahajit v kazenski preiskavi, ker je dal svirati »Augušti-na«, ki ga ban Rauch ne mara slišati. Muh-viču se menda ne zgodi nič, ker je bila ta pesem dosedaj vedno na repertoarju vojaške godbe; pač pa se sliši, da jo je sedaj domobranski minister prepovedal.
Štajerske novice.
š Zborovanja »Kmečke Zveze«. Ptuj. Zaupni shod S. K. Z. dne 3. maja se je prav dobro obnesel. Shoda se je udeležilo nad 100 zaupnikov kmetov, ki so z velikim zanimanjem sledili govorom o štajerski kmetijski družbi sploh in kmetijskih podružnicah posebej, o veliki nevarnosti za kmeta, ako se sklene nameravana pogodba s Srbijo, o cenitvi zemljišč prihodnje leto in kako odpomoči pomanjkanju poslov in kmečkih delavcev. Ob koncu zborovalci odločno protestirajo proti uvozu srbske živine v našo državo in so protest s svojimi podpisi potrdili; nadalje poživljajo gg. poslance, naj delajo na to, da se ljudske šole tako preosnovijo, da se otrokom že v šoli nudi prvi poduk o kmetijstvu, da se zavarovanje za starost in onemoglost raztegne tudi na poljedelske delavce in male posestnike, da bi bile bolniške blagajne pristopne tudi kmečkim delavcem, in slednjič zahtevajo zborovalci proti resoluciji ptujskega občinskega sveta za slovenske kraje slovenske uradnike. Pred razidom poživlja g. Vidovič iz Spuhlja navzoče, da bi se vsi kmetje združili pod S. K. Z., ker v slogi je moč, — Podčetrtek. Zaupnega zborovanja sc je lepo število samih vrlih mož udeležilo, ki so odločno protestirali proti uvozu živine iz Srbije. Izrekli so se tudi za splošno zavarovanje, ki ga naj prevzame država. Pri plačevanju podpor po uimah oškodovanih vinogradnikov se naj bolj ozira na tiste, ki so v resnici potrebni. Tudi starostno zavarovanje bi mnogo koristilo kmečkemu stanu, ker bi mnogo delavcev delalo na domači grudi, dočim sedaj vsak, boječ se za svojo prihodnjost, išče po mestih in v Ameriki boljših služb.
š Zopet nemški vlom na slovensko narodno posest. Justična uprava ravna s Slovenci tako, kakor bi bila samo pokorni izvrševalni organ nemškega narodnega sveta v Mariboru in vseh najzagrizenejših nemških nacionalcev. Vsa imenovanja v področju nadsodišča v Gradcu od januva-rija 1907 pa do danes, vse važnejše razsodbe tega nadsodišča v jezikovnih stvareh so naperjene proti Slovencem, vse se izvaja dosledno tako, da se krči slovensko posestno stanje glede sodniških mest in da se Slovencem kršijo jezikovne pravice, vse to pa proti veljavnim zakonom v golo zadoščenje nemške razpenjavosti in nemške predrznosti. Komaj ie poteklo par mesecev, kar nam je ekscelenca Klein po naročilu mariborskega nemškega narodnega sveta imenoval kar tri nemške sodnike za tri čisto slovenske okraje, že nam namerava prizadjati nov udarec! Sodnik v Šmarjah g. Mladič bi sc rad vrnil v svojo ožjo domovino na Kranjsko. V Gradcu nimajo nič nujnejšega nego tej želji ustreči ter imenovati na Mladičevo mesto Nemca dr. Watzulika! Ko so Slovenca Mladiča imenovali sodnikom za čisto slovenski okraj šmarski, si jc sodna uprava prizadevala prepričati nas, da je to samo po sebi umevno imenovanje kompenzacija za Laško, kamor nam je januvarja lanskega leta poslala Nemca za sodnika. Ze dejstvo samo na sebi, da se riam drzne sodna uprava nekaj podobnega dajati kot kompenzacijo za malo prej prizadeto nam krivico, je nečuvena žalitev, da naravnost zasmehovanje Slovencev kot kulturnega naroda, je pa obenem tudi žalostna slika pravne države, v kateri živimo. Da take »kompenzacije« odločno odklanjamo, se samo po sebi umeje. In glejte, danes par mesecev kasneje, prihaja ista vlada, jemlje nam isto »kompenzacijo« ter nam v kratki dobi petih mesecev vsiljuje na čisto slovensko ozemlje že četrtega nemškega sodnika! Hoče li vlada šiloma vzbuditi v Slovencih prepričanje, da zanje ni ne zakona ne pravice iti da ne žive več v pravni državi? In baš v jubilejnem letu?
š V Celje dobimo tedaj srečno zopet nemškega vodjo pošte. Višji poštni oskrbnik gospod Ivan Krainz je namreč na »lastno prošnjo« prestavljen iz Knittelfelda v Celje.
š Ustrelil se je v ponedeljek v Štorali pri Celju 301etni hlapec Miha Žiher iz Šoštanja. Našli so ga nad tovarniško bolnišnico v Štorah. Kupil si je pri Rakušu v Celju za 10 kron revolver in 25 patron. Oddal je nase dva strela. Pokopan bo na Teharjih.
Š BlagoSlovljenje hovlh orgel). Hoče pri Mariboru. Minolo nedeljo se je pri nas obhajala izvanredno lepa slovesnost. Grof Ivan Aiifori Nugent - Pallavicini je vele-dušno podat'/! naši cerkvi nove orgije, katere so nam v nedeljo blagoslovili mil. g. stolni prošt Karol Hribovšek iz Maribora Slovesni cerkveni govor ob tej priliki je imel č. g. Anton Medved, profesor iz Maribora, o važnosti in lepoti cerkvenega petja. Nove orgije so delo mariborskega orgljarskega mojstra Brandla ter imajo zelo lep iti mil glas. Naše stare orgije pridejo v znano romarsko cerkev sv. Arha na Pohorju.
š Prvi maj so obhajali, — tako se nam piše iz Ribnice — tudi naši social-jetno-»krauti«. Na vse zgodaj so že na vso moč streljali; potem pa so z »muziko« prišli od steklarne in kamenoloma v Ribnico, okiti-čani z rdečimi trakovi, odkoder so šli v gostilno »zum Auerhan«; zvečer pa je moral žandar jih iti mirit, zdravnik pa rane šivat! Lepo to, kaj ne? Bratovska ljubezen!
š Zelo narasla je Mura kakor tudi Mu-
rica.
š V Rimskih toplicah misli južna železnica pomnožiti železniške tire. Tozadevna komisija se vrši dne 15. majnika.
š V hipni zblaznelosti si je končal življenje trboveljski brivec Štefan Vakšič. rodom Hrvat iz Karlovca.
š »Nemška vahtarca« vpije v svoji zadnji številki, ker so celjski slovenski gimnazijci prišli z izleta s slovenskimi, tro-bojnicami na prsih. Pravi, da je to. nepo-stavno in ščuva proti slovenskima profesorjema, ki sta se udeležila izleta. To bi bilo lepo, ako bi na slovenskem južnem Štajerskem ne smeli Slovenci kazati svoje narodnosti! Glede svoje narodnosti si bomo že sami skušali kovati postave in ne potrebujemo v tem oziru nikakih poukov od strani »Nemške vahtarce«.
š Umrla je mati gosp. dr. Bela Stu-heca gospa Ana Stuliec roj. Bo hm, udova c. kr. svetnika dež. sodišča.
š Poročila se je dne 3. maja na Ptuju gdčna (labr. Ornig s sodnijskim prista-vom g. dr. Herm. Watzu!ik.
š Na državnem kolodvoru v Ljubnem je skočil s tira 5. t. m. tovorni vlak. Sedem voz je popolnoma razbitih. Ranjena ni nobena oseba.
š Telovadni odseki. Komaj par telovadnih odsekov imamo na Štajerskem, in že je liberalno časopisje po koncu. Naša slovenska telovadna organizacija je že močnejša od sokolske, in zato tudi vsi napadi liberalnih listov ne bodo dosegli, da bi to dejstvo ne imelo tudi na Štajerskem svojih dobrih posledic.
š Vesela dogodka v razvoju štajerskega javnega življenja sta. da je prešla v Ljutomeru posojilnica in na Ponikvi občina v roke agrarne stranke. Posebno Ponikva se je smatrala kot varna postojanka liberalizma. Vstrajno delo naših somišljenikov pa jo je sedaj srečno porušilo. Brez dvoma je, da ta dogodka ne bosta ostala brez vpliva na nadaljni naš politični razvoj.
š Naglo umrl je v Vičavi pri Ptuju kanclijski oficijal g. Fr. Ad. Czerny; dne 4. maja je še popolnoma zdrav vstal; naenkrat ga zadene srčna kap in bil je pri priči mrtev.
š Umrla je na Ptuju dne 6. maja vdova gospa Ana Stuliec, mati zdravnika g. dr. Stulieca. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. uri. N. v m. p.!
š Silni jug, neizmerna množica rujavih hroščev in gosenic uničujejo nadepolno cvetje in listje sadnega drevja v Ptuju in okolici.
Koroške mm,
k Aretirali so dninarja Matevža Vidic, doma iz Kranjskega, ker je izvršil večje tatvine v boroveljski okolici. Oddali so ga sodišču v Borovljah.
k Utonila sta dva dečka dne 5. t. m. v Dravi v Šmartnu pri Beljaku. Med opoldanskim šolskim počitkom so se drvili namreč trije dečki ob bregu precej narasle Drave. V diru sta se pa dva, lOletni Glabičnik in 121etni Dal Artni, zaletela tako proti vodi, da sta v Dravo padla. Tretji deček, 9Ietni Kroisenbacher, je sicer tudi takoj skočil v vodo, da bi drugim dvema iz nje pomagal, pa ker sta se ga oba hotela prijeti, se jc ustrašil vode ter tekel ljudi klicat. Pa bilo je že prepozno, reka jih je že odnesla. Dne 6. t. rn. zjutraj so dobili utopljenca Glabičnika v bližini St. Magdalene, med tem ko drugega še niso našli.
k Umrl je dne 5. t. ni. v Celovcu Fran Trost, blagajničar koroške kmetijske družbe. učitelj in hišni upravitelj poljedelske in rudarske šole, star 53 let.
k Proti Vactitim Oil Company je v celovški občinski seji 5. t. m. nastopil občinski svetnik Zier s predlogom, da naj sc prepove radi ognjavarstvenih razlogov
prevažanje petroleja v mestu s tankvo-zovi. Predlog je t)ll pt> kratkem besedičenju sprejet. S to odredbo bodo"gotovo tudi trgovci zadovoljni, da se omenjena družba ne bo razširila v Celovcu.
k lz tira je skočil in podrl varstveni nasip brzovozni tovorni vlak v noči na 2. maja na izogibovalnici v Krappfeldu. Vpreženi pomožni stroj je prodrl varstveni nasip ter je zapeljal in se zaril v travnik, vsled česar je drugi stroj k sreči se še ustavil na tiru, tako da je po mali zamudi zopet odpeljal proti Št. Vidu. V travnik zariti stroj so potem drugi zopet na tir spravili. Druge nesreče ni bilo. Vzrok ti nezgodi je bil baje vlakovodja.
k Pogreša se že od 26. aprila sem poslovodja tvrdke Dreyhorst v Trbižu, Vin-cencij Wirtitsch. Omenjeni dan je oddal tovarišu vse ključe od trgovine, rekoč, da nc bo nič več prišel, kar se je tudi zgodilo. Ko ga drugi dan le ni bilo, so pa pregledali vse knjige in računske zaznamke, pa so naši vse v najlepšem redu, radi česar je zginitev zelo zagonetna. Dosedanje poizvedbe so bile brez uspeha. Izginuli je srednje postave, ima plavolase brke, je zdrave barve in ima plešo.
k Prezentiran je za faro Gogov gosp, Josip Knolc, dozdaj provizor pri ti fari.
k Celovški kinematograf Kostnerja se je za stalno preselil poletni čas iz prostora hotela Grommerja tia takozvani »Ge.verschiitt«, kjer je za to udobni šotor postavljen.
Llubllanske noulce.
lj Nemški cesar na Kranjskem. Včeraj zvečer se je peljal nemški cesar mimo Ljubljane. Tudi po progi južne železnice na Kranjskem so bile izvršene najstrožje varnostne odredbe. Orožniki so stražili progo tri dni. Na pomoč so morali priti orožniki s Koroškega. Včeraj zvečer je bilo na nogah vseh 50 ljubljanskih policijskih stražnikov, na peronu smo pa opazili polic, svetnika g. Lavtarja in mag. pol. komisarje g. Semena in Jančigaja, ki sta natančno pregledala vse prostore na južnem kolodvoru. Dohod nemškega ce-' sarja je bil napovedan ob 10. uri 16 min., napravil pa je vsled težavne proge do Divače 22 min. zamude. Takoj za odhodom brzovlaka je radovedno občinstvo moralo zapustiti peron, katerega so zaprli. Zaprli so tudi restavracijo in sploh vse dohode. Precej občinstva je bilo pred kolodvorom in ob prehodih na Dunajski in Martinovi cesti. Na peronu so ostali le dež predsednik baron Schvvarz, svetnik Haas nadsvetnik \Vratschko, orož. polkovnik pl Riedlinger, načelnik postaje g. Šusteršič. poštni ravnatelj g. Leban, dr. Mahr, re-stavrater Schrev, železniško osobje, zastopniki mestne policije in poročevalec »Slovenca«. Vlak z nemškim cesarjem in cesarico je privozil v postajo počasi in tiho. Sploh dvorni vlak nemškega cesarja jako počasi vozi. Vlak ima 11 belo pobarvanih električno razsvetljenih dolgih voz/ skupno 536 ton. Visoka gosta se občin« stvu nista pokazala. Nemški cesar je bil v družbi šestih oseb v tretjem vozu, pokrit z belo čepico. Poštni ravnatelj Leban je izročil dvornemu uslužbencu v Ljubljano došlo brzojavko. V Ljubljani je vlak stal osem minut, ker je vlak dobil dva nova stroja, s katerima so Tržačani pripeljali vlak do Ljubljane. V Ljubljani so sprejeli vlak mariborski železniški uslužbenci, Okolu pol II. ure zvečer se je nemški dvorni vlak odpeljal dalje. V Mariboru je vlak zopet izpremenil stroje, v Miirzzu-schlagu do Glognitza so pa vlak razdelili.
lj IV. jugoslovanska umetniška razstava bo leta 1909. v Ljubljani.
Ij Zopet tat v stanovanji!. V župuišče pri D. M. v Polju se jc v noči od 5. do 6. t m. skril tat v stanovanje novega ondotne-ga župnika č. g. Miillerja. Po noči je tat vzel iz suknje župniku okolu 600 kron bankovcev.
+ Krščanska ženska zveza, .hitri, 8. t. m., in cel majnik ne bo predavanja v krščanski ženski zvezi. Predavanja se nadaljujejo v juniju.
lj Nemško razsodišče gostilniške bolniške blagajne proti Dachsu pogorelo. — Proti slovenščini pred ljubljanskim sodiščem. Razsodišče gostilniške bolniške blagajne, ki obstoji iz gospodov Schmitt, re-stavrater pri Slonu, Rder v Kazini, Schrey na kolodvoru in Belič pri »Zeksarju« na Dunajski cesti, si je najelo nemšk. odvetnika dr. Vallentschagga, da toži gospoda Daclisa, češ, da jim je očital na občnem zboru gostilniške zadruge pristranost. Sodnik, svetnik Potrato, pokliče g. Daclisa in ga vpraša, v katerem jeziku se hoče zagovarjati. Daclis: »V jeziku, ki sc ga lahko edino pričakuje v Ljubljani.« Schmitt: »Prosim, da se razpravlja nemški. Ne razumem slovenščine«. Dachsov zagov. dr. Pegan: »Zelo značilno, da ste kot tak Nemec v razsodišču slovenske bolniške blagajne. Sicer je pa tudi za Vas do-
bro, če se priučite slovenščine.« Gostilničar Belič, znan pod imenom »birt pri zeksarju« na Dunajski cesti in član narodno-napredne stranke: »Naj se le nemški razpravlja!« Ostali tožniki mu to pritrjujejo! In to v kritični dobi, ko bi vsaj v Ljubljani ne smelo glede rabe slovenskega jezika pri sodišču biti nobene popustljivosti! Razprava se seveda vkljub temu vrši na zahtevo obtoženca in njegovega zagovornika dr. Pegaiia v slovenskem jeziku. Dr. Pegan: »Tožitelji niso člani razsodišča in zato niso upravičeni, da tožijo. Kar pa tiče žalitve, se je pa pri sestanku govorilo o globah, ki se nalagajo zadružnikom in ko je omenjal Tosti, da te globe nalaga odbor po izreku razsodišča, je odgovoril obtoženec: Sodišče naj sodi o globah. Tam se sodi pošteno, tukaj pane. Pač so pa toženci člani stalnega razsodišča gostilničarske bolniške blagajne, to razsodišče nima po društvenih pravilih ničesar opraviti z globami. — Dokazovanje: Tosti, 53. let star, gostilničar iu načelnik zadruge izpove: »Na dotičnem zborovanju se je govorilo, naj se ne kaznujejo člani z globami, če se ne udeleže sej ali zborovanj. Pripomnil sem, če to ni komu prav, naj se pritoži na razsodišče ali na okrajno sodišče. Priča izpove dalje, da so tožniki člani razsodišča bolniške blagajne gostilničarjev, drugega razsodišča pa ni. Priča sodi, da je mislil obtoženec le na obstoječe razsodišče. Tosti pravi, da je možno, da to razsodišče lahko sodi o globah.« Dr. Pegan: »No, Vi pa dobro poznate svoja opravila!« Tosti; »Ne, to razsodišče ne bi moglo soditi o globah, pač pa bi bili lahko ti gospodje voljeni v pravo zadružno razsodišče!« Dr. Pegan: »To je pa čisto kaj drugega!« Iz zapisnika se konštatira besedilo in sicer je rekel po tem zapisniku: »Pri sodišču jc že po pravici, pri z a d r u ž n e m sodišču pa ni.« Bivši ljubljanski slovenski občinski svetnik Tosti je odgovarjal dr. Vallenschaggu na več vprašanj n e m š k o. Daclis izjavi, da je mislil pri svojih besedah na slučaj gospoda Fabjana. Priča g. Franc Fab-jan: »Izostal sem lani od občnega zbora, ker nisem mogel priti nanj zaradi poslov v trgovini. Čez nekaj mesecev sem pa dobil nalog od odbora, da imam plačati pet kron globe. Pisal sem na to predsedniku Toste-mu, da sem bil po poslih zadržan. Prosil sem tudi takratnega podpredsednika g. Daclisa, naj intervenira zame. Cez nekaj dni mi je Daclis povedal, da je odbor to zavrnil, češ, da g. Fabjan lahko plača, ker ima dosti. Tosti nekaj godrnja proti gosp. Fabjanu in g. Dachsu. Potem pravi Tosti, da je mogoče Dachs mislil na Fabjanov slučaj, (i. Fabjan še izpove, da je o tem govoril večkrat z g. Dachsoni in mu je rekel. da ga je to zelo peklo, ker se mu je zdela globa nepravična. Daclis: »Peklo me je, ker zastopam koristi članov.« Dr. Pegan izjavi: »Zasliši naj se še g. Maček, ki je to vtemeljitev z bogastvom slišal. Priča Maček: Udeležil sem se občnega zbora. Šlo se je za drugega načelnika, ker člani niso zadovoljni z globami. Na to se je gospod Tosti nekaj kregal. Dachs je To-stiju odvrnil: »Sodišče naj sodi o globah, ne pa tukaj! Sodišče dela pravično!« Tosti je našel povod reči nato Dachsu: >Raz-žalil si razsodišče.« Dachs ga jc pa zavrnil: »Razsodišča že ne, saj ga še mmamri ne!« To izpovedbo potrdi še navzoči gosp. Fabjan v polnem obsegu. Obe priči: Fabjan in Maček, izjavita, da so letele tc besede na odbor. Gostilničar Belič pravi, da jo večkrat sodilo razsodišče bolniške blagajne. Schrev pravi, naj bi bil dal Dachs dobro besedo, pa bi ga ne bili tožili. Dr. Valientschagg pripomni, da ic bil pozvan Dachs. naj izjavi, da ni mislil na tožnike, »a ni ničesar odgovoril«. Dr. Pegan: »Odgovoril ic z molkom na moj nasvet.« Dr Valientschagg: »Tega jaz nisem zahteval.« Sodnik zaključi razpravo. Dr. Valientschagg predlaga obsodbo. Dr. Pegan: Prepuščam razsodbo sodniku.« Sodnik proglasi razsodbo, po kateri se gospod Dachs oprosti obtožbe v smislu S 259.
Ij Telovadni odsek v Ljubljani je prejel od veleč. g. kanonika A. Kalana mesto vstopnine k javni telovadbi 50 K: v zadevi neke poravnave radi žaljenja časti pa 100 K.
Ij Uradniška »Naša Zveza« — banke-rot? Blagajnik tega društva mogočni R, Vesel je na letoš. občnem zboru dejal, da o blagajničneni stanju še ne more poročati, Bomo pa mi povedali, kakšno je blagajnič-no stanje tega društva s tistimi 45 do 50 člani. Blagajna je toliko kot prazna, kajti podpresednik kontrolor Trstenjak je porabil denar za list »Naša Zveza«, ki ga je izdal v dveh številkah, kjer je delal samo reklamo zase in za župana Hribarja. List jc požrl denar, mesto da bi se bil nabiral za društveno knjižnico i. dr. Zdaj pa seveda ni denarja! Pa tudi člani so le — na papirju; koliko jc rednih plačujočih članov, videlo se je — na občnem zboru!
Ij Glavni nabor za mesto Ljubljano. Letošnji glavni nabor sc lirične v petek.
8.	maja t. i. ob 8. uri zjutraj v »Mestnem domu« in traja tri dni. Dne 8. maja bo nabor za 1. in II. razred domačih, v Ljubljano pristojnih mladeničev, v soboto dne
9.	maja je nabor za III. razred domačih in I. razred zunanjih, v ponedeljek pa za II. in III. razred zunanjih mladeničev.
lj Varijete predstava se vrši v nedeljo
10.	majnika in ponedeljek 11. majnika t. 1. v hotelu »Union«. Nastopijo znani umetniki varijete ženra: Adolt" VVollner, Jacques Paul, Lavaliere, Ralowič, Mignon iu tri dame. Natančni program nam je obljubljen.
lj Škropenje cest je v Ljubljani ob tem vetru in prahu popolnoma nezadostno. Magistrat in fizikat dajeta sicer za higijeno vse mogoče predpise drugim ljudem, sama pa pred nosom rotovža prah in smrad s prekrižanima rokama gledata. Kakšno je škropljenje in kakšni so vozovi za smeti!
Ij Za znižano ceno bode cirkus lior-vath priredil predstave, predno odide iz Ljubljane, za mladino vseh tukajšnjih mestnih in zasebnih šol. Vstopnina bo za vsakega otroka 20 h. Obiskale se bodo te predstave v več oddelkih.
li Društvo strojnikov. Krajevna skupina Ljubljana in okolica zveze avstrijskih strojnikov ima v nedeljo, 10. maja dopoldne ob pol 10. uri v hotelu Štrukeli, Kolo« dvorske ulice, svojo mesečno sejo in vabi vse svoje člane, da se te seje v največjem številu udeleže. Po članih vpeljani gostje in strokovnjaki dobrodošli. Obenem se prosijo gosp. tovarnarji iz mesta iu dežele, ako bi potrebovali strojnika, naj se zaupno obrnejo na Ivana Zirovnika, mestnega strojnika v Klečali pri Ljubljani, kateri bo preskrbel zanesliivo moč v vsakem oziru. Nanovo vstopivši člani se bodo sprejemali. Vstopnina 2, mesečnimi I K.
lj Smrkavost konj. Včeraj so v Ljubljani ustavili varnostni organi dva smrkava konja in ju oddali konjedercu.
Ij Umrl je c. kr. finančni svetnik gosp. Martin Golf, stanujoč na Mestnem trgu 8.
Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri popoldne v kinematografu »Edison«, in sicer pri predstavah ob 4., 5.. 6., 7. in 8. uri.
lj Semenj. Dne 6. t. m. je bilo na tedenski sej m prignanih 759 konj in volov. 160 krav in telet, skupaj 919 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra. Cene goveji živini so bile 66—74 vinarjev pri kg živa vaga.
CerkuenI letopis.
c Lurškim romarjem izven Ljubljani! je odbor danes razposlal vse potrebne listine: knjižico z legitimacijo, znak, zemljevid in prtljažno številko. Ako bi se bila pri pošiljanju vrinila kaka napaka, naj s<. izvoli dotični oglasiti v odborovi pisarni v ponedeljek dopoldne ali pa na kaki železniški postaji.
Lurškim romarjem-pevcem se naznanja. da se namerava v Lurdu peti Foer-sterjevo latinsko mašo, »In honoreni M. V. Immaculatae« op. 85, štiriglasno za mešani zbor, pri katerem alt poje drugi alt, tenor pa prvi alt. Ta maša ni težka, a je zelo efektna. Želeti je, da si jo vsakdo že doma pregleda. Vsak naj vzame seboj tudi oba zvezka »Cecilije« in Angelikovo »Slava Brezmadežni«.
Razne stvari.
Na 9. kongresu republičanov,
ki se zdaj vrši v Rimu, so zastopani tudi republičani iz Trsta, kjer obstoja republi-čansko društvo. Opletajo le fraze po laškem načinu; znani iridentovec Barzilai je na kongresu litijska! proti Avstriji in politiki Tittonijevi, češ, da vedno kapitulira pred »sosedom«.
Cleveland,
bivši predsednik Združenih držav, umira.
Palača sodrugov.
14. maja se preselijo »sodrugi« v Pragi iz svojega dosedanjega »Doma« v My-slikovi ulici v palačo grofa Kinskega, ki so jo nedavno kupili. V palači bo za »revne proletarce« veleelegantna restavracija. Ob otvoritvi se vrši razkošni banket, prirejen in plačan od »sodrugov« Nemca, dr. Soukupa, dr. Winterja, Hudeca in drugih takih »proletarcev«.
Samoumor neveste.
Iz Budimpešte poročajo, da se je v MarosvasarheIyju 17letna Mariska Feke-tc, hčerka premožnega kmeta, ustrelila v srce tik pred svojo poro_ko.
— Križajoča se jubilejna leta. Leta 1898 je naš cesar obhajal 50Ietnico vladanja in papež Leon XIII. 60letnico maš-ništva; letos pa obhaja naš cesar 60letni-co vladanja in sedanji papež pa 50letnico mašništva. Da bi se jubilejna leta enega vladarja tako vzajemno križala z vladar-
jcma vesoljne katoliške cerkve, se še ni prisodilo.
Župnik Hlinka obsojen. Porotno sodišče je obsodilo suspendiranega rožcnber-škega župnika Andreja Hlinko radi hujskanja proti ogrski narodnosti in radi spisov v poldrugoletno ječo in 400 kron globe.
Štiri milijone frankov je zapustil pariškemu vseučilišču Gustav Adolf Com-mercy.
Velik plaz se je včeraj zvečer zvalil pri Chamonixu na ondot.no železniško progo. Dva italijanska železniška delavca sta ubita, štirje pa težko ranjeni.
Za 34.000 kron so ogoljufali revizorji srbsko hranilnico v Velikem Becskereku na Ogrskem. Nadblagajnik je izginil.
Zaradi veleizdaje je toženo uredništvo lista »Simplicissimus« zaradi zadnje številke, kjer se zasmehuje obisk nemških zveznih vladarjev na Dunaju.
Natakar prekosil gledališke pevce. V pariški operi Comique se je izvršila pred nekaj dnevi napovedana tekma tenoristov, ki jo je napravila »Comedia« in »Mu-sica«, da dobi potrebne tenoriste za opero. Nič manj kot 478 vitezov visokega »C« se je oglasilo k tekmi. Odbor, h kateremu so med drugimi spadale tudi operne pevke Breval in Heglon, ravnatelj Mes-sager in pevec Carre, je k tekmi pripustil 25 pevcev, ki so bili vsi naravni pevci ter še niso imeli prilike umetniško delovati, vse druge je izključil od tekme. V tekmi je zmagal 221etni natakar Falandrv, ki ima krasen glas. Vsi navzoči so ga navdušeno pozdravljali. Dobil je darilo 1000 frankov. »Musica« ga bo dala na svoje stroške izobraziti pri prvem pariškem učitelju petja. Tekma tenoristov bo vsako peto leto. Prihodnje leto je tekma baritonistov, za katero se je že zdaj mnogo pevcev oglasilo.
Velika nezgoda pri prevozu čez reko. Pri vožnji čez Dnjepr se je prekucnil dne 3. t. m. čoln, ker je bil prenapolnjen. Bilo je na njem 150 oseb, ki so se vračale iz cerkve. Rešili so Ic 30 oseb.
SOMIŠLJENIKIH SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Telefonsko In brzojavna poročile,
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU. — NEMŠKI CESAR NA ČELU NEMŠKIH KNEZOV ČASTITAL CESARJU.
Celje. 7. maja. Nemški cesar se je danes zjutraj peljal mimo Celja. Na kolodvoru je bilo vse mirno.
Dunaj, 7. maja. Saški kralj Friderik Avgust se je pripeljal sem ob %8. zjutraj.
Dunaj, 7. maja. Ob Mi 10. uri dopoldne se je pripeljal nemški dvorni vlak z nemškim cesarjem, nemško cesarico, princem Avgustom Viljemom, princezinjo Viktorijo Lujizo na postajo Modling. Tu je čakal nemškega cesarja cesar Franc Jožef 1., ki se je podal v salonski voz nemškega cesarja. Nato se je dvorni vlak peljal do postaje Pencig, kjer so čakali nemško cesarsko rodbino vsi tu navzoči nadvojvodi in nadvojvodinje, oblasti, župan dr. Lueger, nemški poslanik itd. Nato sta se vladarja in visoki gostje peljali v Schonbrunn.
Dunaj, 7. maja. Na čelu nemških knezov je danes v Schonbrunnu nemški cesar našega cesarja nagovoril: »Vaše Veličanstvo! Povzdigujoča naklonjenost božje milosti in previdnost nas današnji dan združuje okoli prevZvišene oesbe Vašega ce-žuje okoli prevzvišene osebe Vašega ce-ličanstva. 60 let — dve človeški dobi — je Vaše Veličanstvo posvetilo v neumorni marljivosti in zvestem ter plemenitem izpolnjevanju Vaših dolžnosti v blagor in srečo Vaših narodov. Z upravičenim ponosom ter visokim zadoščenjem sme Vaše srce napolnjevati, ko vidite, kako se od vseh strani podaniki v spoštovanju trudijo vrniti vladarsko zvestobo svojega ljubljenega očeta z udano ljubeznijo in hvaležnostjo. Toda ne samo milijoni lastnih podanikov se klanjajo v veselem slavnostnem razpoloženju svojemu ljubljenemu cesarju in kralju — ne — temveč daleč preko meja monarhije se klanja svet v spoštovanju in občudovanju pred častitljivo podobo Vašega Veličanstva. Veličanstvo! Pred seboj vidite tri generacije nemških knezov okoli Vas zbranih in nihče ni med
njimi, kateremu bi ne bili Vi v vzgled, predno ga je poklicala dolžnost k njegovemu visokemu zvanju. Nam vsem je Vaše Veličanstvo v 60 letih zvestega dela sijajni zgled, ki bo vzpodbujal še otroke naše in najmlajše vnuke. Zato smo mi in z nami N. V. cesarica in kraljica prihiteli k svojemu zvestemu prijatelju in zavezniku, da damo duška slovesnim čutilom naj-iskrenejšega prijateljstva in udanosti, ki nas navdajajo za Vaše Veličanstvo. Gi-njenega srca se poklanjamo plemenitemu vladarju, zvestemu zavezniku, mogočnemu zaščitniku miru, za katerega naprošamo od Boga najobilnejšega blagoslova.«
Odgovor cesarja Franca Jožefa I.
»Vaše Veličanstvo, kraljeva visokost prineregent bavarski, njihova veličanstva kralja saksonski in wiirtemberški, ostali tu navzoči vzvišeni nemški knezi ter zastopniki svobodnih mest, ste storili ljubeznivi sklep, da mi ob priliki moje vladarske 60-letnice pridete osebno častitat. Ta dokaz vašega meni tako dragega prijateljstva, ki bo med najdragocenejšimi spomini mojega življenja, je moje srce veselo ganil. Prosim Vas, tla zato sprejmete mojo prisrčne in globokočuteno zahvalo. Ta me tako zelo osrečujoči čin prisrčne naklonjenosti smem pač smatrati za slovesno manifestacijo monarhiškega načela, kateremu se ima Nemčija zahvaliti za svojo moč in enoto. Tudi sila Avstro-Ogrske leži v tem principu in ravno iz zvestobe in neomajne ljubezni svojih narodov sem vedno črpal nov pogum in nade, da sem mogel zadostiti svojim težavnim dolžnostim. Dejstvo, da jc danes okolu mene zbranih toliko nemških knezov, je najizdatnejši dokaz neomajnega zavezništva, ki med nami obstoji že skoro 30 let. Ta dan me potrja tudi v veseli nadi, da bo to zgolj mirovne cilje zasledujoče zavezništvo, kateremu se pridružujejo enaka teženja ostalih velesil, svoje mirovno nalogo izpolnjevalo do naj-daljnejše bodočnosti. Prosim Božjo previdnost, da vzame v svoje milostno varstvo Vaše Veličanstvo, vse nemške zvezne kneze in N. V. cesarico in kraljico.
Dunaj, 7. maja. Česar Franc Jožef jako povoljno izgleda. Občinstvo mu povsod burno akalamira. Najboljši vtis je napravilo v odgovoru cesarjevem na nagovor cesarja Viljema mesto, kjer naš vladar govori o miru kot cilju zavezništva.
Dunaj, 7. maja. Cesar Viljem se je zelo prijazno razgovarjal z dr. Luegerjem, tir. Beckom in tir. Weckerlom. Po sprejemu se je vršil dejeuner.
SUMLJIVA TUJCA.
Pulj. 7. maja. Ob prihodu nemškega cesarja se je nainali prikazala na morji* avtomobilska ladja, ki se je bližala naglo obrežju. V njem sta bila dva tujca. Odvedli so ju k pomorski oblasti. Eden izmed njiju .ie Italijan, drugi Francoz. Kvalificiral se jc za francoskega pomorskega poročnika Coarvini. Tujca nimata nobenih dokumentov. Ladjico so konfiscirali. Im;> 48 km hitrosti na uro.
AGRARNI NEMIRI.
Budimpešta, 7. maja. Na Ogrskem so v nekaterih krajih izbruhnili agrarni nemiri. V velikovaraždinskem okraju je 200 valaških gozdnih delavcev napadlo ogrske delavce in jih mnogo nevarno ranilo« 20 oseb je zaprtih.
ITALIJANSKI POSLANIK.
Rim, 7. maja. Za poslanika v Parizu je imenovan grof Gallina.
FRANCOSKI PORAZ V MAROKU.
Frankobrod, 7. maja. »Frankf. Zei-tung« poroča, da so Maročani pri Mc-dakni.
RAZNI DOGODKI V AZIJI.
Peterburg, 7. maja. Vlada predloži v dumi načrt za mobilizacijo čet v kavka-zu z ozirom na nemire v Perziji.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem «06'2m, arudnjš tračni llak 736-0 mm
01 3	Ca« opa-*ora»j»	Stanjo barometra ▼ mm	Tomp«-ratura po Olziju	Vetrcvl	Neba	!ia* a
t	9 fcveč	723 1	118	sl. j v'.h	dež	
	7. zjutr-	31-1	86	sl. vzh	megla	
	2. pop	30 5	189	sl. jzah.	obl.	
Srodnla vCerajšnta tomp 14-3», norm 12 8'.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 7. maja.
Pšenica za maj........11 68
Pšenica za oktober......10 01
Rž za okt.......... 8 74
Koruza za maj . .......6 45
Oves za okt.........6 65
Efekti v: 10 višje
Gremij trgovcev v Ljubljani,
Ker na dne 5. t. m. sklicani izvanredni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe članov, sklicuje se
nov izvanredni občni zbor
na 12. maja t. I. ob 3. uri pop. « mali dvorani,Mestnega doma'
z istim dnevnim redom.
Ta zbor sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Načelnik :
1119 i l	I«. Knez I. r.
2:prijazni: cnhi podstrešni SDDI
s kuhinjo se v hiši št. 3 na Kongresnem trgu s 1. avgustom t. 1. od-dasti v najem.
Natančneja pojasnila se dobč v trafiki, ki je v hiši.	1120 3-1
Suhe gobe, ^222 pšenico, orehe, fižol,
sploh vse deželne pridelke, kupi Anton Koleno, v Celju za takojšnjo pošil-jatev.	H28 3-1
Šivilje
se sprejmejo takoj pri A. Singer, Gosposke ulice 4.	1126 2-1
LeKorna ,Pri zlatem orlu'
Hr. Pii. Mardetsrtilneger, kemik v Ljubljani
Jurčičev trg - Pri čevljarskem mostu
vvo
i*
\ "v
Dunajske želodčne knpljice, krč utešujače, slast zbujajoče, vetrove odganjajoče. Steklenica 20 v., b steklen. 1 K. Odvajalne krogljlce (posrebrene), želodec in črevesje čisteče. Škatliica 70 v ,6škatlj.3K. Prašek proti kašlju in Zeliščni sok proti kailju, kašelj utešujoča, 1 steklcnica 1 K, 6 steklenic 5 K. Chlna-železnata malaga dd kri in moč oslabelim osebam. 1 steklenica 2 K, 6 stcklenic 10 K. Želez-nate krogljice s čokolado, za malokrvne In blede ženske in dekleta Fluld, vrl b nI no sredstvo, proti revmatizmu In protinu. Steklenica 1 K, 6 steklenic 5 K.
Vsa žlvlnozdravllna In ilvinoredllna sredstva, -živinski In prašliJI redllnl prašek Itd__
„Ada°-preparati (ime oblastv. zavarovano)
_ so najuspešn. uporabljivi :____
Ada-mlio in eržme povzroči najlepšo polt; Adn-zobna esenca in Ada-zobnl prašek, najlepše zobovje; Ada-lasna voda in pomada, rast las;
-nikake izgube las.-
Vsak komad ,,Ada"-preparatov velja 1 K.
N
£ °
Č-Š " ^ £ o o C .C
* J
£\o O 'o
tj * £
Vsa navedena sredstva prirejajo se edino le v nad 300 let obstoječi lekarni „Pri zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu ičrevljarsk. mostu) in razpošiljajo vsepovsod slehrni dan po pošti.
s Vi.
o
%%

~ t ® T»
O
1124 1
V Spodnji $ifiki pri Ljubljani se
odda s 1. avgustom 1908
||eliK pripraven prostor
za skladišče oziroma klet. Pojasnila daje iz prijaznosti Upravništvo lista. 1126 3-1
Posestvo
obstoječe iz biče, gospodarskih poslopij ter zemljišča, vse v dobrem stanju, se proda za svoto 6000 kron. — Več se poizve pri Matevžu Steblaju, Tlake pri Šmarju.	1121 i_j
i leto® h
u Žirovnici na Gorenjskem.
Mala hišica blizu postajališča — poleg pošte — z eno lepo sobo v pritličju, kuhinjo in shrambo ter podstrešno sobico, se odda takoj, najrajše stranki brez otrok. Vpraša naj se v A. Svetinovi gostilni Žirovnici. 1119 3-1
Z lepi stanovanji
po 3 sobe in s pritiklinami v 1. in II. nadstropju se addasti za avgust v Gosposkih ulioah št. 9.
Poizve se pri g. Franu Čudnuy Prešernove ulice.	1127 1-1
Kupi se
1131 2-1
oprava
majhno špecerijsko trgovino.
V nedeljo, t. j. 10. t. m., popoldan ob 3. uri se bo na javni dražbi v šoli prodal
iz šolskega gozda.
Več pove krajni šolski svet na Boh. Bistrici. 1129 3-1
Zahtevajte zastonj *
ha franko moj veliki, bogato llastrovaot glavni cenik < nad 3000 alikaml vseb vral ■Ikelnaatib, srebrnih In zl.tib nr, k.kor tudi varb vrat aolldnib zlatnlo In artbrnln, god-beneg« orodja, |eklencga In nanjlteg. blat« po Izvirnih tovarnlakih cenah.
Nikel remont, nr.......
ivlc. Izvir. „Roakop!" p«t. ar. . regiatr, „Adler Roakopl.", nikel. r*.
mont. a aldro - .....
Ooldln rem. ara »Lana", koleal« i
dvojnim plaščem......
arebr. rem. ar. „Olorla" . . „ ,, .. dvolnl pl.it. . . „ oklep, vtrlilc. z rlnčlco n. pero In karab., IS gr. teik. . . „ J'8t m*. Tolr, nifcel ar. ellind. i „Luna" kolesjem . . „ 10 M wa s kafcarice K 8'SO, budilka K 2 V0, kuhinjska ara K J"— ivarcvaklBka ura K 2'S0. Z. »oiiki uro 3feUie pismeno jamstvo I rfciikol Zamtoa dovoljena, ali denar naza|t =»
> Prva tovarn« za ure Hanns Konrad, s. it kt, dvorni salcinlk v Mostu (Brui) 634« £eik*.	231* 1—4
K !•—
» »—
„ »«
„ 8'M
„ 1» 50
Špecerijsko blago,
posode, blagajne in oprava za prodajalno.
= Proda =====
se oela zaloga v prodajalni Ivan Fabjanovih naslednikov v Ljubljani, Vodnikov trg in v magacinih vse povprek.
Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Poček-a, odvetnika v Ljubljani, Stari trg 30 Ravno tu oddati je ponudbe pismeno ali ustno. Vpoštevajo se le ponudbe, ki dospejo najkasneje do 11. maja 1908 do 9. ure dopoldne.	1130 3-1
FagiFtPžiiica
i 'ir	B
Oo-liffiiAlKr-i glavnica I
I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« uik« štev.
priporoča
promese na 3$ zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5-— „ „ 4% ogr. hipotecne srečke .... po K 4 — ,,	„ ogr. premijske srečke cele po K 12'—, pol. po K 7.—
žrebanje	glavni dobitek
15. maja	K 90.000 -
15. maja	,, 70.000-
15. maja	,, 200.000'-
iPodriitircŠca i w CelfiwffM»
I Rezervna	b i
i i K SflGtO&tt, 8 E i
Državni zbor.
Proračunski odsek.
V	»eji dne 6. t. m. je razpravljal proračunski odsek o postavki cestne in vodne zgradbe, na kar so razpravljali o poljedelskem ministrstvu.
Dr. Korošec
je omenjal, kake težave nastajajo v prometu na cestah, ki vežejo Štajersko in Kranjsko zaradi različnih voznih predpisov ter izrazil nujno željo, da centrala skrbi za enotnost predpisov in tako odstrani prometne težave ob deželnih mejah. Potem govori za uravnavo Sotle, predlaga tozadevno resolucijo ter zahteva, da se Mura v gornjeradgonskem iu ljutomerskem okraju sistematično regulira, ker so sedanje naprave zelo dvomljivega značaja in so imele mestoma nasproten usneh.
Dr. Žitnik
je zahteval, naj se podržavi cesta iz Logatca v Idrijo. Nadalje je poslanec dr. Žitnik naglašal, naj se preosnuje s preosnovo melioracijske postave in o povišanju melioracijskega zaklada. Nadalje je zahteval, naj sistematično pogcjzdujejo Kras.
Poljedelski minister
dr. Ebenhoch je zagotavljal, da hoče vplivati na to, da se zvišajo posamezne proračunske postavke. Pogaja se z ozirom na to s finančnim ministrom in upa na uspeh. Vso skrb posveti planinam. Nova melioracijska postava je že izdelana. Želi, da bi podredili živinozdrav liško visoko šolo poljedelsk. ministrstvu. Izpopolniti nameravajo državno veterinarno šolo. Ministrstvo napravlja novo postavo o živinskih kužnih boleznih. Temeljito hoče proučiti vprašanje o pomanjkanju poslov in o begu z dežele v mesta.
Povišanje vojaških novincev je zagotovljeno. Češki agrarci in poslanci katoliško-narodne stranke so se namreč vpisali v govorniško listo kot govorniki za predlogo. Dozdaj je vpisanih 200 kontra-in 30 progovornikov.
Hrvaške razmere.
V	petek interpelira poslanec Biankini vlado z ozirom na hrvaške razmere. Interpelacija protestira proti protiustavnemu režimeju na Hrvaškem. Podpisalo jo je 150 poslancev.
Čehi.
»Lidove Noviny« objavljajo članek da je izgubila glavo češka vladna stranka, ker pričakuje resne dogodke. Jasno je, kaj da pomenja Pradejev vstop v vlado. Bliža se čas, ko se bo treba odločiti, naj li žrtvujejo Stremayrjeve odredbe ali se pa posloviti od Becka. Bivši minister dr. Pacak se ni več udeležil sej parlamentarne komisije »Češkega kluba« z ozirom na svoj odstop kot podpredsednik »Češkega kluba«.
Vojska z Afganistanom.
(Od vojaške strani.)
V Londonu smatrajo prekoračenje indijske severozahodne meje od strani Af-ghancev za »neoficielno« vojsko z Afglia-nistanorn.
Angleži, katerim je omahljivi vladar af-ghanski v prejšnjih letih prizadel marsikdaj težke skrbi, razmotrivajo položaj, kakor vedno, zelo trezno. Prvič: Rusija je zdaj takorekoč zaveznica Anglije, drugič pa je nadpoveljnik v Indiji lord Kitschener, junak od Kandahara in premagovavec Bu-rov. Za Indijo se Angleži zdaj ne boje.
Pod poveljstvom Kitschenerjevim je Indija postala vojaška država, vojaška velesila. Angleška armada, ki jc poprej štela komaj 40.000 mož, je narastla po novih predpisih na 74.000, vojska domačinov, med katerimi je bilo vedno nekaj nezanesljivih elementov, se jc pa za polovico znižala ter šteje danes samo še 160.000 mož. Skupno znaša kontingent 230.000 mož. Angleške čete so sestavljene iz 53 bataljonov, 9 konjeniških polkov, 45 poljskih, 11 konjeniških in 8 pogorskih baterij, h katerim treba prištevati šc 28 trdnjav-sko-topniških stotnij in tehniške oddelke. Vojska, sestavljena iz domačinov, ki so povsem zanesljivi in se rekrutirajo iz rodov. ki so celo leta 1857 v veliki indijski vstaji ostali Angliji zvesti, se razdeli v 139 bataljonov, 39 konjeniških polkov iu 11 pogorskih baterij. Pri sestavi pododdelkov velja načelo, da se v eni iu isti stotnij i ter eskadronu združijo zgolj pripadniki enega ter istega plemena, oziroma vere, v polku pa napravi iu vzdržuje ravnotežje med ve-čimi plemeni, tako da je izključeno, da bi moglo več pripadnikov enega rodu med seboj konspirirati. S tem načinom mešanega izpopolnjevanja in rekrutiranja čet so vstaje in zarote preprečene. Vrhtega
pa so vse čete dislocirane izven lastnega ozemlja — navadno zelo daleč. Vrhtega je več prostovoljnih čet in pomožnih čet posameznih indijskih knezov približno 60.000 mož —■ ki se porabijo za etapno ter notranjo varnostno službo.
Mobilizacija angleških čet se izvrši hitro: oddelki se razvijejo v vojne formacije zgolj tako, da se v teku par dni izločijo maroderji in drugi nesposobni. Transport rezervistov domačinske armade se naglo izvede zaradi mnogih železnic. Mobilizacijski načrt je natančno izveden in pripravljen že v mirnem času. Na severozahodni meji se končajo lahko vse formacije in razvoj vseh čet po mobilizacijskem začetnem dnevu v štirih tednih. Za nemoteni in hitri razvoj armade ter razpored čet na meji skrbi zelo razprostrto železniško in brzojavno omrežje — Anglija je tekom zadnjih dvajset let izdala 260 milijonov kron v te namene — dislokacija skoraj dve tretjini vse armade na severozahodni meji iu nje utrdba, ki obsega tri in ponekod celo štiri trdnjavske črte. Čete so izvrstno izurjene in oborožene. — Iz južne Afrike dospejo v slučaju potrebe ojačenja v štirinajstih dneh, iz Angleške v treh tednih. — Kar se Afghancev tiče, so sicer zelo hrabri, krvoločni in vztrajni, nimajo pa prave armade v modernem smislu. Pehote je 30.000 mož, 6000 konjenikov in 180 starih topov v mirovnem času. V vojnem času je vse armade 70.000 mož.
NEMŠKI CESAR VILJEM V AVSTRIJI.
Nemški državni zbor.
Nemški državni zbor je včeraj slavil našega vladarja. Predsednik grof Stolberg izvaja: Jutri se praznuje na Dunaju 60-letni vladarski jubilej našega zaveznika cesarja Franca Jožefa. (Poslanci razven socialnih demokratov vstanejo.) Prijateljske in zaupne razmere med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, kakor tudi srednjeevropsko zvezo smatra državni zbor kot jam-t stvo miru in blagostanja med narodi. (Ži-i valmo pritrjevanje.) Prosim za dovoljenje, da za slavlje izrazim v primerni obliki simpatije državnega zbora.
Nemški cesar v Pulju.
Cesar Viljem je po svojem dohodu v Pulj takoj brzojavil avstrijskemu cesarju v Schonbrtmn. K cesarju so se podali mornariški poveljnik grof Montecuccoli, na-« mestnik Hohenlohe, poveljnik graškega armadnega zbora podmaršal Potiorek. Cesar jih je sprejel na poveljniškem mostu jahte »Hohenzollern«. Cesar je popoldne obiskal na »Lacromi« grofa Monte-cuccolija in namestnika Hohenloha. Ob 1. popoldne je bil ua cesarjevi jahti dejeu-ner, na katerega so bili povabljeni Montecuccoli, Hohenlohe, podmaršal Potiorek in admirala Ripper in Ziegler. Avstrijske ladje so razobesile ttidi nemške zastave. Cesar se je mudil 8 ur v Pulju, a na suho je stopil šele, ko jc šel na vlak. Na Eliza-betnem molu se jc zbralo puljsko prebivalstvo in mornariška častna stotnija z mornariško godbo. Streljanje topov je na« znanjalo, da je zapustila cesarjeva rodbina jahto »Hohenzollern«. Ko je stopil cesar na suho. je zaigrala godba nemško himno, trobentač je pa trobental generalni marš. Cesarju so predstavili v paviljonu več dam. Hčerka puljskega župana in dame so izročile cesarici šopke. Cesar je nai govoril deželnega glavarja Ricci in župana Stanicka. Nato je cesar korakal mimo častne stotnije. Ob % na 5. uro sc jc od* peljal. Seveda je podelil mnogo redov.
Cesarjev jubilej.
6. t. m. ob 1. popoldne se jc cesar peljal k bavarskemu princ-regentu Luit-poldu, da niii vrne obisk. Množica mu je živahno aklamirala.
Ob 5. uri 40 min. popoldne sta dospela na Dunaj kralj Viljem II. \viirteni-berški in veliki knez Friderik badenski.
V soboto sc odpelje ua Dunaj kralj Friderik danski.
Kralj Edvard angleški se pripelje v Marijine Varc v drugi polovici avgusta iu sc poda k cesarju, da mu osebno častita na njegovem vladarskem jubileju.
Poklonstveni sprevod otrok sc vrši 21. t. m. Število otrok v sprevodu bo 80.000.
NEMŠKI MINISTER-KRAJAN.
Današnja »VViener Zeitung« objavlja cesarjevo naredbo, ki imenuje državnega poslanca Henrika Pradeja za ministra.
JEZIKOVNI SPOR.
6. t. m. je konferirala parlamentarna komisija češkega kluba z Beckom. Položaj se ie vsled te konference precej razjasnil. Konference se bodo nadaljevale. — Praško deželno nadsodišče je pozvalo prizivno sodišče hebskega okrožnega sodišča, da mora neki v nemščini razglašeni priziv
razveljaviti in vnovič sestaviti v češčini. Senat prizivnega sodišča se temu ni odzval, češ, da pomeni kršenje zakona. O stvari odloči pravosodni minister.
VEČNI VVAHRMUNI).
Vsled sistiranja Wahrmundovih predavanj je izjavil inomoški rektor Scala, da odstopi.
RUSINSKA ZAROTA.
V	Kanczuczi so zaprli trgovinskega uslužbenca Tziurkovvicza, ker je na sumu, da je bil zapleten v zaroto proti grofu Potockenui. Baje so zarotniki prvotno nameravali grofa ob priliki nekega lova ustreliti.
OGRSKA.
»Volivna reforma«. — Državni zbor. — Delegacije.
»Pesti Naplo« poroča, da je minister Andrassy volivno reformo že izdelal iu da jo že meseca maja predloži cesarju. Volivna pravica bo pluralna in javna. Neobhodni pogoj jc znanje mažarščine ustno iu v pisavi. Baje bo po tem načrtu ljudska stranka izgubila dve tretjini svojih okrajev in bo v slučaju, da se Andrassyjev načrt izvede, iz koalicije izstopila. »Volivna reforma« določa pravzaprav tri volivne pravice: prvo bodo imeli vsi državljani, ki znajo mažarsko govoriti in pisati, drugo vsi, ki plačujejo vsaj H) kron davka, tretjo pa vsi nekoliko bolj izobraženi.
V	državnem zboru jc Srb Polit obsojal nasilno politiko na Hrvaškem.
Ker Ogri vztrajajo dozdaj na tem, da se delegaciji skličeta šele septembra meseca. na drugi strani pa krščanski socialci iu desnica gosposke zbornice ne odneha od zahteve, da se moreta delegaciji zbrati žc maja in skleniti zvišanje častniških gaž za leto 1908., je skupna vlada v veliki zadregi. Ako sc konflikt ne reši, bo morala demisiouirati.
Občinski svet budimpeštanski bo tožil državnega poslanca Sandorja, ker je v procesu Polonyi-Lengyel dolžil občinske svetovavce, da svoje dostojanstvo izrabljajo v to. da sc nepošteno obogatijo.
ODHOD AKADEMIKOV IZ ZAGREBA.
Dne 5. t. m. zvečer so vseučiliščniki zapustili Zagreb. Slovo je bilo nad vse prisrčno ter se je razvilo v politično demonstracijo. Ze ob 6. uri zvečer se je zbiralo na tisoče meščanov pred univerzo, kjer so stale gruče dijakov, poslavljajoč se od svojcev. Ob 7. uri se je pravnik Peršič poslovil v imenu dijaštva od »Alma mater«. Pravnik Vodvvaržka je pozival di-jaštvo k redu in miru ter napovedal pot. po kateri se ima korakati na kolodvor. Potem se je začel pomikati sprevod, na čelo mu hrvaška zastava z napisom: »Zi-vio dr. Šurmin!«, ona ista zastava, ki je plapolala pri izvolitvi Šurminovi za poslanca. Na obeli straneh ulic je stalo ljudstvo v gostih špalirjih, med njim mnogo orožnikov, dočim je bilo v vojašnici kon-signiranih osem stotnij pešcev iu eskadron ulancev. Pri državnem kolodvoru je bilo najmanj 12.000 ljudi. Govorili so poslanci dr. Popovič, Pribičevič, Banjanin in dr. Lorkovič. Zlasti prisrčno je bilo slovo z dr. Šurmiiiom, ki je podajal dijakom roko. »Sokolice« so jim izročile šopke. Po prvem znamenju za odhod so zapeli dijaki: »Lepo našo domovino«. Ljudstvo se je odkrilo in pelo z dijaki. Kmalu je zaoril iz tisoč prsi zadnji »Z Bogom!«. —JJudstvo se ic mirno vračalo v mesto: mnogoštevilno orožništvo ui imelo nobenega povoda, da hi posredovalo.
VSEUČILIŠČE V ZAGREBU NE BO ZAPRTO.
Vladni listi oporekajo, da bi se nameravalo vseučilišče v Zagrebu zapreti; vlada hoče, da bodi na univerzi red in da se vrše vsa predavanja. Zato bo vlada ščitila vseučiliščnike, ki hočejo spolnovati svoje dolžnosti, tiste dijake pa, ki bi branili tovarišem obiskovanje vseučilišča, ako niso pristojni v Zagreb, policijskim potom izgnala! Tudi bo zaprosila zunanja vseučilišča, da pozovejo tam inskribirane dijake k predavanjem. To leti na take. ki bi, mesto da bi obiskovali predavanja, bili v Zagrebu. Tega pač zagrebški policaji nc dosežejo, da bi se tuji rektorati ozirali na inihove denuncijacije!
BUREN VOLIVNI SHOD V SRBIJI. •
Volivni boj v Srbiji sc je žc pričel. V (luči je prišlo do krvavega pretepa. Bivši poslanec Tajsič ie razvijal svoj program Več meščanov je bilo proti njemu. Vsled tega jc prišlo med zborovalci do izgredov in pretepa. Streljali so iz revolverjev. Dva volivca sta mrtva, dvajset jih je ranjenih
NEMIRI V BOSNI.
V	Rogatici so izbruhnili med turškim iu srbskim prebivalstvom veliki nemiri. V Rogatico je odšlo pet stotnij pehote iu dva eskadronu konjeništva.
EULENBURG.
Ribiča Emsta iz Starnberga so poklicali v Liebenberg, da ga konfrontirajo s knezom Eulenburgom. Ostane pri svojih trditvah iu je sodišču izročil neko pismo, ki Eulenburga popolnoma uniči. — Baje je policija kneza Eulenburga že 22 let imela v svojih listah zaznamovanega za nenrav-neža. —- V Liebenbergu se je vršila druga preiskava. Baje je proti knezu izpovedal mnogo obtežilnega bivši mizar Borchert.
Položaj Eulenburga jc tembolj tragičen, ker mora proti njemu zdaj postopati lastni sin, ki je glavar v okraju Liebenberg.
PREOBRAT V MAROKU?
Berolin, 6. maja. Tukaj smatrajo akcijo maroškega protisultana Muley Hafida proti Francoski za uspelo. Muley Ha-fidovo poslanstvo nameravajo merodajni berolinski krogi sprejeti, čeprav ne ofi-cielno. Hočejo se informirati, kako stoje stvari v Maroku. Muley Hafid trdi. da Francoska krši mednarodne dogovore in da se čisto neopravičeno vmešava v njegov konflikt s sultanom Abd el Azizem. Položaj je zdaj sledeči: Abd el Aziz na eni in Mule.v Hafid na drugi strani korakata proti staremu prestolnemumestuFez. Francija podpira Abd el Aziza z denarjem, njegove čete vodijo francoski častniki in general d' Ainade provocira baje v ozemlju Sava v boku Muley Hafidovih čet, da jih ustavi. Politik Charmes poziv-laj francosko vlado v »Revue de deux mondes«, naj se zadovolji z okupacijo Sava-ozemlja in opusti »pacifikacijo« celega Maroka, ker bi to stalo milijarde denarja. Znani Leroy-Beaulieu zastopa isto mnenje v »Economiste Frangais« ter samo priporoča, da bi se zasedlo maroško mesto Tafilet na alžirski meji, da zavaruje Alžir.
V Berolinu se baje pripravljajo na to. da opuste dosedanjo pasivnost nasproti francoski maroški politiki.
VELIKE VAJE.
L o n d o n, 6. maja. Angleška morna,-rica bo to poletje vadila s 41(1 bojnimi ladjami. To ogromno brodovje bo sestavljeno iz 38 bojnih ladij (61 jih ima Anglija vseh skupai), 32 (»klopnih križaric (38 'jih je vseh), 70 zavarovanih križark (86), 139 torpedolovcev (155), 65 torpedovk (65, 40 podmorskih čolnov (50), 26 pomožnih ladij (26).
I'o k i o, 6. maja. Jeseni vadijo novozgrajene ladje skupno. Te so sledeče: Bojne ladje Satsuma (19.200 ton), Katori. Kashina (16.650), Mikasa, Asaki, Shikis-liinia (15.400), Fuji, Ivami, Sagami, Higen (zadnje tri so prenarejene ruske ladje) torej Id nadalje križarke lbuki (14.800). Ikoma, Tsubuka (14.000), Nigliin, Kasuga. Azuina, Ivate, Idzunio, Asama, Tokiva. Jakumo, Aso — torej 12. K tem pride šc K) novih zavarovanih križark, 5 starejših, 7 malih, 110 torpedolovcev in torpedovk, 7 podmork. Tekom vaj bosta dograjeni najnovejši boiili ladji Aki (19.800) in Kurama (14.800).
ATENTATI.
Ko je guverner v Voronešu, Bibikov, s svojo ženo peljal se na izprehod, so neznanci vrgli pod voz bombo. Guverner iu soproga sta nepoškodovana, en sprehajalec pa je ubit.
lmm\ in m^tmt
Dr. Giudo Rant O. F. M.: Die Fran-ziskaner der osterreichischen Provinz, ilir VVirken in Nieder-Osterreich, Steiermark und Krain bis zum Verfalle der Kustodie Krain und ilirer Kloster (1596). 136 str. Zopet delo, ki znatno izpolnjuje vrzeli našega domovinoznanstva. Frančiškani, najpopularnejši red na Slovenskem, so imeli doslej sicer dve pisani kroniki, a manjkalo jc kritične zgodovine, posnete po zanesljivih arhivalnih virih. V Milkoviczevi knjigi (Die Kloster in Krain) je itak poglavje o frančiškanih posebno pomanjkljivo. Gorenja razprava sicer izprva ni bila namenjena za književni trg, ker je le doktorska disertacija za freiburško katoliško vseučilišče, vendar jc natis tembolj pozdraviti, ker se na prvi pogled kaže skrbno, strokovno delo. O posameznostih ua tem mestu ne moremo razpravljati; taka kritika spada v znanstven list. Omenil bi le. da nekatera pisateljeva izvajanja splošnega značaja niso povsem zanesljiva, n. pr.. če pravi o protestantstvu (str. 39. in 40.): > Nach Krain kam die neue irrlehre durch Mathias Garbitius.« Temu stavku bi težko kdo pritrdil. Kjer pa pisatelj razpravlja o frančiškanih, ondi se giblje na trdnih tleh. Pridejane listine in regesti (str. 85. do 136.) znanstveno vrednost knjige še povečajo.
Nemški slog je včasih trd. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami«. Cena 2 K sn h.	G.
1117 2-2
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Stanovanja
z 1 oziroma 2 sobama in vsemi pri-tiklinami se oddajo takoj ali za avgustov termin v novi vili pri strelišču pod Rožnikom. Pojasnila daje lastnik Luka Jarin, čevljar, Ljubljana, Poljanska cesta 27.
Proda se radi rodbinskih razmer
posestvo
na Spodnjem Štajerskem obsegajoče: hišo, gospodarsko poslopje, vrt, njive in gozdove, na prav lepem rodovitnem kraju. — Proda se tudi v lepem trgu na Spodnjem štajerskem -
hiša g vrtom
eventualno tudi z gospodarskim poslopjem. Naslov pove uprava „Slovenca\ ltio 3- 2
Podpisani sc najvljudneje? priporoča prečastiti duhovščini in csr^venim predstojništvom ja i3delovanje	803 10 lo
novih altarjev o
kipov ij lesa kakor tudi iz kamna in marmor - cementa kakor tudi vso popravo starih
altarjev in sploh vsega, kar spada v kiparsko obrt.
Jiosip Grošelj, kipar
v belcih pri Sk°fji Loki.
1055
Nova H
3-3
hiša
v ilirskih ulicah št. 22 z dvema nadstropjema in 12 stanovanji, ki se obrestuje s 6'/2% 'i je še 17 let davka prosta, s krasnim razgledom, se proda. Več pove lastnik
Adolf Hauptman, Ljubljana
m posestvo
s trgovino z mešanim blagom
na deželi blizu Ljubljane, tik farne cerkve in šole je zaradi družinskih razmer takoj pod ugodnim pogojem naprodaj.
Poizve se pri g. Avgustu Mate, črevljarskem mojstru Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13.	1056 3 2
Štev. 5833.
Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, cefir in kambrik za bluze - in krila. -—
Doilo v veliki izberi do ugodni ceni.
R. MIKlAUC, Ljubi
Stritarjeve (frltalske) ul
Vzorce na zahtevo poštnine prosto 1060 3
ce 5.
Lokal
posebno pripraven za m I e k a r i j o , se odda v najem s 1. avgustom. Več se izve v trgovini A. P L R S C H t: Pred škofijo 21.
1098 (4-3)
Spretne šivilje
1099 se takoj sprejmejo 3 3
Wolfove ulice 5,11. nad.
Tri loti pismeno jamstvo.
Nikdar več v življenju
se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno
krasno, pravo Oloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in fi nim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K9 -v meteor-624 15 tula K 7 50. Edino razpošiljanje po povzetju pri
Uhren -Export-Gesellschafc
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari.
JV(oderna svilena krila
(y iumala svile, dalje krila /j liistra. klota in batista. Predpasniki za dame, deklice in otroke
vedno v največji zalogi pri
?. W[agdič, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 6 d
Snaži samo
s čistilnim ekstraktom
===== Najboljše kovinsko čistilo.
Naznanilo.
Podpisani deželni odbor naznanja, da se bodo izmenjavali taloni od obveznic 4°/0 deželnega posojila iz 1. 1888. proti novim kuponskim polam od 1. julija tekočega leta dalje, in sicer v Ljubljani pri deželni blagajnici in na Dunaju pri Union banki.
Proti izročitvi talona se bodo od 1. julija 1908. 1. dalje izplačevale tudi dne 1. julija t. 1. v plačilo dospele polletne obresti.
Imetniki teh posojilnih obveznic se torej vabijo, da vlagajo pri pri-stojnih^plačilnih mestih po posameznih kategorijah aritmetično razvrščene talone s posebnimi konsignacijami.
Obrazci za te konsignacije se dobe ondi brezplačno,
Ljubljana, dne 29. aprila 190S.
1072 3 3
Od deželnega odbora kranjskega.
VMai
Zaradi pozne sezone prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno---->-------------------------
O. BERNATOVIČ
.Angleško skladišče oblek"
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5 . 5761 38
Na iiajvižje povelje NJeg. <jj|jf c. iu kr. apost Veličanstva.
XXVI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija Jf^.iSft.Sg 18 390 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 513.580 krOD-
791 10-9
Glavni dobitek znaša 200,000 kron v gotovini
Srečkanje nepreklicno 14. maja. — Ena are&ka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srefike se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
HMHHfiUoHlNl
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska trgovina Alojzijo Zajca MS
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago
Razglas.
V občini Šmihel pri Št. Patru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
Portland-cement tovarno
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
ioo4 i4-8	Županstvo občine Šmihel.
družba »ZDRUŽENIH PllfOlfAREN" Žaiec in Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: pSalvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
$
p65ityati>« no dom sprejema r«5tm>rot«r »paradnega t>ema" g. Ur ž 1$ ni k (Telefon 82.)