Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Celja 1. augusta. Povem Vam danes le vesele reči. Med tem, ko beremo v časnikih ali čujemo pripovedovati ljudi , da po mnogih unanjih deželah, pa tudi po nekterih krajih domovine nase so divjale hude nevihte , da neusmiljena toča je pokončala tu pa tam up ladanjca, rumene setve in vinsko tertje, je milota nebes okolico našo dozdaj obvarovala uime skorej popolnoma. Lepo je dozorelo silje na poljih, in o ugodni dobi so ga poželi selani ter pospravili pridelke svoje v shrambe. Posebno je pšenica letos kaj lepa, težka, moknata; pa tudi drugih plodov bo obilno, če nam prijazno ostane jesensko vreme: kajti koruza prihaja visoka, debelo-storžata; tertje po nogradih je zdravo, grojzdja polno, in prav veselo raste ljubi krompir. — Konec minulega mesca julija je bilo na celjskem gimnazii dopolnjeno šolsko leto; drugi dan, to je, pervega augusta, se je obhajala dopoldne v mestni glavni cerkvi zahvalna maša, potem je bila javna delitev daril v krasno nakinčani gim-nazijalni dvorani. Ob tej slovesnosti je iz začetka besedil mlad govornik po slovenski krepko in izverstno. Da, da, še velja naš domači jezik; materinščina blaga ni še pobegnila vsa iz naših sere; to se je vidilo tudi ob tej priliki očitno. Bilo je danes menda pervokrat, kar celjske gimnazijalne šole stoje, da v njih dvorani se je glasil javno slovenski govor; ko so ga pa zaslišali mnogobrojni poslušavci, se jim je milo storilo in veselja so jim se lesketale oči. Pazljivo so slušali gospodje pa gospe , in ko je mlad govornik bil končal, je enoglasno zadonela hvala in slava. Po razdelitvi je govoril drug govornik tudi lepo po nemški; potem so peli dijaki izverstne pesmi, in v sklep lepe svečanosti cesarsko pesem, ktero ž njimi vred so nadušeno pevali vsi pričujoči.                                                               J.  Š.
Iz Postojne 30. julija. — č— Danes sta Njih eksc. gospod minister notrajnih oprav baron Bach in Njih eksc. naš deželni gosp. poglavar grof Chorinskv obiskala našo jamo , in sicer ne le nje stari svet noter do ,,Kaiavarijeu, temuč tudi v „Novicahu popisani novi oddelk , to je , lepo „Peklenšico" in „Galerijo" med ,,Spominkoma", kjer je že mogoče iti, čeravno ne še povsod lahko, ker pot ni še popolnoma dodelana. Spremljal je visoka gospoda gosp. inženir Eunike, kteri vodi podzemeljske stavbe, z jamsko komisijo vred. Na poti, kjer delavci delajo, so jima na čast nekterekrat ustrelili s podkopi. Slavna gospoda sta zelo pohvalila novo napravo. Gotovo bo ta pohvala še holj oserčila vse k hitremu in lepemu dognanju.
254
Odgovorni vrednik: Dt. Jane* BleiweiS. — Natiskar in založnik: joief Blainik.