STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBL JAMA
t . m	Pešfatfna rnruffiMjnna (C* G. con Xa posta)
V Trstu, v sredo, 29. avgusta, 1928. - Leto VI.
Posamtma §i«vUka 30 cent
Lafcdk Lili
EDINOST
j Ui* izhaja vsaki dan zjj ' S mesece L 22* L 6-50 več. — V širok osti 1 looionžTj
mce
ponedeljka* Naročnina: ca 1 leto L 75.—, st — Otilaanfa). za 1 in obrtne otffaae L L—, o^aaa dcnoih uvudo strani L 2.—
L a-,
Uredništvo in upravniStro* Trst	ulica S. Fnmcesco d'As«i*i 20. Te-
lefon 68-04. Dopisi naj ne poiiljsjo izključno mredntitvii, oglasi, rekla' macrje in denar pa opt a v uistvu. Rokopisi ee se vračajo. Nw fi ii i A li ■ m pisma se ne sprejemajo. — Last« zalodba in ttrft TiA«rrm PodoradbatiHro ▼ O o ri c f i ulica Gtosa* OrrhmH ft 1, L n. — TsM. it S7L Glavni in odgovorni uradniki pral
Mandžurija
Vsem starejšim čitateljem <rE-dii>osti» je ime Mandžnirija dobro znano izza, velike rusko-ja-ponske vojne v letih 1904-1905. ^se dolgotrajne in krvave borbe med rusko in japonsko armado so se vršile na mandžurskih tleh.. In obe državi sta se borili ravno za nadvlado v tem delu Kitajske. V kitajski državljanski vojni' je igrala važno vlogo, ki je znana vsem. Sedaj, ko so krvavi medsebojni boji na Kitajskem končani, je mandžur-sko vprašanje radi vmešavanja Japonske ostalo nerešeno in nič se se ne ve, kakšna bo nadaljna usoda te kitajske dežele. V Parizu se je sicer podpisala v pon~ deljek pogodba proti vojni, toda s tem se niso nikakor rešili mnogoštevilni posestni spori, ki razdvajajo države, majhne in Velike En tak spor je tudi vprašanje Mandžurije, ki bo postajalo tem bolj pereče, čim večja bo moč nove Kitajske, in tem lažje bo povzročilo novo vojno — kljub vsem pogodbam proti njej.
To deželo, do nedavno paša-luk po Japoncih podpiranega u-mrlega maršala Čangtsolina, obdajajo na severu in vzhodu ruska amurska m obalna pokrajina, na jugu Koreja in zaliv Čili, na zapadu pa kitajska pokrajina Čili ter Mongolija. Meri 9^2.280 km2. Na njenem o-zemiju prebiva okoli 28 milijonov prebivalcev. Mandžurija je gorata in gozdnata dežela z bogatimi naravnimi zakladi. V njej se dobi zlato, srebro, baker, svinec, premog, drage kamene in v manjši meri celo železo. Pokrajina je popolnoma agrarnega značaja. Prebivalstvo se peča s pridelovanjem riža, pšenice, ječmena, rži, ovsa, koruze, fižola, graha, krompirja, maka. indiga, tobaka, lanu, bombaža itd. Mandžurija je v političnem oziru razdeljena na tri province. Severni del nazivljejo Hai-lungfciang, srednji Kirtn in južni del Šengking, kjer se tudi nahaja glavno mesto Mukden.
Mandžurija je tvorila v zadnjem stoletju pozorišče plemenskega boja med Mandžurci in Kitajci. Prej je bila dežela za zadnje zaprta. Kitajski cesarji iz rodovine Mandžu, ki so gospodovali na Kitajskem od leta 1573 dalje, so smatrali Mandžurijo za svoje oporišče in spričo tega so v njej hoteli ohraniti mandžurski jezik in mandžur-ake običaje. Vdali so se pritisku Kitajcev šele v prejšnjem stoletju spričo ogroževanja dežele po Rusih in dopuščali naseljevanje. Kitajski naseljenci so začeli trunioma prehajati mejo reko Iviau. Njihovo naseljevanje so podpirali tudi Rusi. Gradba vzliodno-kitajske železnice, ki je peljala na eni strani do Port Arturja in reke Liau, na drugi pa do težko dostopne mandžur ske province Hailungkiang, je olajševala naseljevanje tudi po severnih pokrajinah. Mandžurija je na ta način postala kitajsko ozemlje že tedaj, ko sta tukaj proti koncu prejšnjega stoletja trčila skupaj ruski in japonski imperializem.
Po polomu mandžurske dinastije v letu 1911. so Mandžurci, ki so že pred desetletji sprejeli kitajski jezik in kitajske običaje, izgubili vsak čut do svoje narodnosti. Do tedaj jih je sicer še večina ohranila mandžurska i-mena, ki so tvorila v prejšnjih, .časih najboljše priporočilno pismo za višjo uradniško karijero, ali po revoluciji je odpadel tudi ta zadnji preostanek mandžurstva: imena so bila takoj pokitajčena.
Naseljevanje Kitajcev po Mandžuriji je zadnjih 17 let silno napredovalo. Največ naseljencev dajajo tri severne kitajske province: Čili, Šantung in Honan. Izseljenci iz Šantunga ®e prepeljejo iz pristanišča Či-fu po morju do Darreira, odkoder se peljejo premožnejši z železnico, ubožnejši ^ peš ob ju«.no-mandžurski železnici navzgor do Mukdena, kjer se srečajo zj jzaeJjenci, ki prihajajo do cilja vzdolž severokitajske državne železnice. Mukden nekako središče za razdeljevanje naseljencev. Oblasti vodijo razmeroma dobro naselievalno politiko. Došlece vprašajo po prvotnem poklicu in ker imajo o-praviti v pretežni večini le s
kmeti, se pri določevanju osenv lja ozirajo na predmet, katerega so poljedelci v prejdoji domačiji gojili. Dotok je tako ve-H_k, da je treba, naseljence pošiljati že v ozemlja ob reki Aanur-ju ali pa v precej negostoljubne in divje kraje, ki meje na Korejo. Naseljevanje olajšuje tudi v zelo veliki meri okolščina, da so se Kitajci s podporo Japoncev priučili gojenju drobnozrnatega in hitrozorečega rlža, ki spričo vročine uspeva celo ob Amurju in ki stavlja ubožnejše naseljence izven nevarnosti morebitne lakote. V Mandžuriji najdemo danes še okoli 11 milijonov hektarjev neobdelane zemlje, medtem ko je bilo v zadnjih letih na novo obdelanih 700.000 hektarjev.
Prebivalstvo Mandžurije se ceni danes, kakor že gori povedano, na 28 milijonov duš. V zadnjih dvajsetih letih, se je pomnožilo za nič manj kot 23 milijonov oseb. Čistokrvnih Kitajcev je okoli 24 milijonov in samo 2 milijona prebivalstva se še prišteva med potomce Mand-\ žurcev. V Čangtsanu in Suping-kaju prebiva nekaj stotisočev Mongolcev, ki se pa potiskani od Kitajcev izseljujejo proti zapadu v notranjost Mongolije.
O kitajskem naseljevanju v Mandžuriji obstoja zelo dobra statistika južnomandžurske železniške družbe. Ista obsega v prvi vrsti Kitajce, ki se peljejo iz Mukdena proti severu v 'Čangčun. Južno od Mukdena ni skoro najti proste zemlje in Kitajci, ki se naseljujejo severno od Mukdena, uporabljajo spričo izdatne denarne podpore po mukdenski vladi za svoj prevoz železnico. Južnomandžurska železniška družba je v poslednjem poslovnem letu, ki se je končalo 31. marca t. 1., naštela 960.000 novih naseljencev, ki so se odpeljali v Čangčun. Devetdeset odstotkov teh izseljencev je nadalje uporabilo vzhodno-kitajsko železnico proti H ar dinu in še dalje proti severu, medtem ko jih je le 10% odšlo čez Kirin v smeri proti Koreji.
Preostaja nam še nekaj zanimivih podatkov o stališču Japonske napram Mandžuriji. Japonska statistika je naštela v Mandžuriji en milijon Japoncev. To ne odgovarja resnici, kajti Japonci so vtaknili vanjo 800 tisoč Korejcev kot prebivalcev svoje narodnosti. Japoncev je približno 180.000, izmed katerih je preko 100-000 nameščencev južnof-mandžurske železniške družbe. Preostaja tedaj okoli 80.000 pravih japonskih naseljencev. V Mandžuriji imacmo več Rusov nego Japoncev. Vlada v Tokiju je vedno podpirala naseljevanje Japoncev na mand-žurskem ozemlju,.do sedaj pa skoro brez vsakršnega uspeha. Japonec namreč ne more prenašati mandžurskega podnebja, ki ima skrajno ostro zimo in silno vroče poletje. Razen tega ne more dajati Japonska Mandžuriji potrebnega krepkega kmetskoga prebivalstva spričo dejstva, ker japonski kmet noče o izseljevanju ničesar vedeti. Iz Japonske se izseljujejo le mali obrtniki, priložnostni delavci in mali trgovci, ki bi radi hitro obogateli Teh 80 000 samostojnih Japoncev na mandžurskem ozemlju je popolnoma odvisnih od kitajskih kmetov, ki jih pri vsakršnem najmanjšem vmešavanju Japonske bojkotirajo in s tem prisilijo postopno k povratku v japonsko domovino.
Iz navedenega sledi, da se nahaja japonska naseljevalna politika v Mandžuriji na peščenih tleh. Japonci sicer računajo na večne nemire in zagotavljajo, da bo po prenehanju kitajske meščanske vojne padlo tudi izseljevanje Kitajcev v Mandžurijo. Ti računi so pa zgrešeni spričo preobljudenosti današnje Kitajske, ki smatra Mandžurijo za edino pokrajino, ki lahko izpolni želje izseljujočega se kitajskega kmeta. Radi tega leži na dlani, da se nobena kitajska vlada ne bo Japonski na ljubo odpovedala pravicam do Mandžurije, pa čeprav naj bi se to zgodilo zavoljo ljubega miru. Bližnja bodočnost bo to nazira-nje brezdvomno potrdila.
EMioia Ms Miku
MILAN, 28. Milanski pote-Stat je prejel od vojvode Spotei-skega sporočilo, da je italijanska ekspedicija na Karakorran, ki ji on napeljuje, že pričela svojo pot proti gorovju. Dne 20. maja je ekspedicija prispela s parnikom «Cracovia» v Boo-bay, odkoder je na povabilo, ki ga je poslal indijski podkralj lord Irvin vojvodi Spoietakemu, krenila proti Simli. Radi izredne vročine, ki je večkrat dosegla 40 stopinj C v senci, je bilo potovanje dokaj naporno. Pt> enotedenskem bivanju v SiinlL kjer so bili vojvoda Spoietski m njegovi spremljevalci gostje podkralja lorda Irvina, je ekspedicija odpotovala v Rabal Pindi, izhodni točki za potovar-nje proti Kašmiru, kjer je bila zbrana prtljaga in pripravljen raznovrsten material, ki ga bo eksr>edicija rabila pri potova-nju v gorovje. Dne 20. junija je vojvoda Spoietski odrinil s svojimi spremljevalci proti Srina-gr, kjer je bil gost načelnika tamošnjih angleških oblasti Hobbela. Ekspedicija se je ustavila v Srinagi kakih 14 dni in se je tekom tega časa preskrbela z živežem in s šotori ter najela večje število domačinov, ki so bili uvri&čeni v karavano kot nosilci in vodniki. Dne 7. julija je ekspedicija, razdeljena v tri skupine, krenila na pot proti Bal ista nu. Prvo skupino sta vodila stotnik Cuggia in odv. Bale strieri, drugo, ki je odrinila dan pozneje, je vodil neki domačin, tretji pa, ki je odTinila naslednji dan, je načeloval vojvoda Spoietski, ki ga je spremljal Anglež Steane, dober poznavalec tamošnjih krajev ter tolmač za razna narečja, ki jih govorijo ondotni prebivalci. Po tridnevnem potovanju je ekspedicija dospela preko prelaza Razdaitighain, visokega 3500 metrov, v dolino Gorai, odkoder se je -v nasled.11 jih dneh. povzpela ob bregovih reke Chiscie Gan-ga do Peshvarija. Skupina vojvode Spoletskega se je nato povzpela po dolini reke Burgi do Sar Sangh La-ja, visokega 4230 metrov, in dne 15. julija je dospela do prelaza Burgi, kjer je zagledala mogočno pogorje Kstrakoruma. Pot čez prelaz je bila nevarna radi ledu in snega. Vojvoda Spoietski je prenočil v Nosul Adurju, ki se nahaja v višini 4400 metrov, in naslednji dan je krenil s svojimi spremljevalci v dolino Inda kjer so se dne 17. juiija zbrale vse tri skupine. Ekspedicija vojvode Spoletskega je dosegla s tem potovanjem precejšen u-speh, če se upošteva, da se ji je posrečilo priti s 240 konji* in 16 tonami tovora preko nevarnega prelaza Burgi. Dne 21. julija je ekspedicija, spet razdeljena v več skupin, krenila proti Asca-leju, kjer je v višini 3063 metrov pripravila zalogo materiala za znanstveno-hribolazno ekspedicijo, ki se bo odpravila na pot prihod nje leto. Nato se je ekspedicija vrnila preko gore Sco-ro La (5181 m) m prelaza Dr as v Srinagar. Zdravstveno stanje vojvode in njegovih spremljevalcev je izborno.
General Kobile o Hitana
pzl materi ini. PontrO* molila
MILAN, 28. General Nobile je danes predpoidne prDspel v Milan. Ob 11. uri je posetil mater krit Pontremolija, enega izmed učenjakov, ki so se udeležili polarne ekspedicije, in ki je izginil £ ovojem »Italije*. Razgovor z gospo Pontremolijevo in njenim drugim sinom je trajal dolgo.
•	Ob 15. uri se je general Nobile odpravil V prostore Avtomobilskega kluba, kjer so bili zbrani -vsi člani milanskega pomožnega odbora. Pri sprejemu sta bila navzoč na še dva druga člana ekspedicije: inž. Troiani in novinar Tomaselli.
Gr. uff. Mercanti je pozdravil z navdušenimi besedami generala in ostala člana ekspedicije ter je izrazil upanje, da se bodo rešili tudi vsi oni, ki se Še pogrešajo.
*	Isto upanje je naglasil v svojem odgovoru tudi general Nobile; zahvalil se je obenem milanskemu mestu, ki je gmotno prispevalo pri organizaciji ekspedicije.
Večja skupina meščanov je priredila generalu Nobileju na ulici prisrčne ovacije.
MlntitRfvo za nerancotlko
v sptttln majorja Del Preto-ja
RIM, 28. «Foglio d'Ordini» aeronavtičnega ministrstva objavlja:
«Major aeronavtike Karel Del Prete, v katerem sta bila poleg navdušenja in drznosti združena tudi temeljita priprava in največje izkustvo, je preminul; do poslednjega hipa svojega plemenitega življenja se je kazal najčistejšega sina nove Italije in izvrstnega, neprekoslji-vega junaka zračne armade.
Obvladal je trikrat Atlantiški ocean in dvakrat prekosil svetovne rekorde ter si je znal zagotoviti občudovanje sveta, dobro delujoč v prid domovine. Ponosni na tega tovariša-borca, se poklanjamo njegovim s slavo ovenčanim zemskim ostankom in prisegamo, da bomo z novimi in vedno bolj drznimi podjetji počastili neizbrisni spomin junaka, ki se je žrtvoval za veličino italijanske aero-navtike.»
Delovanje albanske skupščine
Vprašanj« spremembe ustave
TIRAN A^ 28. Ustavodajna skupščina je na svoji včerajšnji seji odobrila sklepe komisij za potrditev mandatov. Vsi mandati so bili potrjeni. Nato je bilo imenovano predsedništvo, ki se je sestavilo tako-le: Pandeli E-vangeli, predsednik; Ferid Vo-kopola, podpredsednik; Sereggi, tajnik; Feqry Russi, kvestor.
Jutri bo skupščina imenovala komisijo poslancev, ki bo morala predložiti poročilo o reformi ustave. Členi, ki se tičejo spremembe režima, bodo predloženi s posebno nujnostjo-
OBČINSKI TAJNIKI POSTANEJO DRŽAVNI URADNIKI
RIM, 28. Uradni list «Gazzet-ta Ufficiale» objavlja kr. ukaz-zakon^ z dne 17. avgusta 1928, št. 1953 glede pravnega in gospodarskega položaja občinskih tajnikov. Najvažnejša določba v tem ukazu-za komi je ta, da postanejo občinski tajniki državni uradniki.
Bratlana bi potoval v Italijo
BUKAREST, 28. Listi poročajo, da bo romunski ministrski predsednik Braiianu v kratkem potoval v Italijo.
On. BoUnzzo v PoadiŽjn
RIVA (ob Gardskem jezeru), 28. Iz Milana je sinoči prispel semkaj minister za javna dela on. Belluzao s svojo družino. Davi se je odpeljal proti Po-adižju, kjer bo ostal nekaj dni.
Proces proti mafiji
TERMINI IMERESE, 28. Proces proti mafiji se nadaljuje. Vsi obtoženci izjavljajo, da so nedolžni. Izjemo dela le zlofimec Alessandro Avellino, ki je bil že dva krat obsojen na dosmrtno ječo; priznal je, da je nekemu človeku poslal gTodlno pis-in zahteval denarja.
Izjalovljen atentat na višjega španskega uradnika
BARCELONA, 28. Listi poročajo, da je bil g. Garcia, višji prefektur-ni uradnik, ko jo sedel s svojo družino in nekaterimi prijatelji pri večerji v Milagru, kjer se je mudil na letovišču, napaden od nekega neznanca, ki je nenadoma vdrl v sobo ter ga skušal zabosti z bodalom. Navzočni so ga pa pravočasno zgrabili ter ga izročili policijskim organom. Na policiji so jo napadalec izkazal za Frana Dan-te-ja, rodom Španca in je izpovedal, da je anarhist in da je bil izgnan iz Francije, kjer je nekoga ranil. Izjavil je dalje, da Garcie ni poznal, hotel ga je pa umoriti samo zato, ker je vedel, da je vplivna o-seba.
Napadalec se je ponoči obesil v svoji celici v joči.
Samomor varšavskega industrijalca na Dunaju
DUNAJ, 28. Industrijalec Silber-mann, doma iz Varšave, je včeraj skočil 3 5. nadstropja hotela, v katerem je Ml nastanjen, ter obležal na mestu mrtev. Nesrečnik je priletel na steklen strop neke kavarno v ulici Ringstrasse, ga predrl s svojim telesom ter nato zadel nekega državnega uradnika, ki se je tedaj mudil v kavarni. Uradnik je zadobil precej hudo poškodbo na rami. Zdi se, da si je Silbermann vzel življenje radi hude živčne bo-leeni, radi katere se je do pred kratkim zdravil v nekem sanatoriju.
Dr. Korote io L HariMt .
na BftOdn psi kralju
LJUBLJANA, 28. Ministrski predsednik dr. Korošec je sinoči ineognito odpotoval iz Beogra^-da na Bled. V Ljubljano je prispel danes zjutraj in se je s kolodvora odpeljal v avtomobilu naravnost proti Bledu, kamor je prispel ob 9.20. Tu je izstopil v hotelu «Petran», kjer se je preoblekel in je nato takoj odšel v «Suvobor» h kralju v av-dijenco. Kralj ga je sprejel ob 10.50 in avdijeiica je trajala poldrugo uro. V hotelu, kamor se je bil dr. Korošec vrnil, so ga novinarji ohstrli z raznimi vprašanji, vendar pa ni hotel dati nobene politične izjave. Ob 1. u-ri je spet odpotoval, rekoč, da gre na oddih v planine.
BEOGRAD, 28. Zunanji minister dr. Marinković, ki se je včeraj vrnil v Beograd, je odpotoval nocoj na Bled, kjer bo poročal kralju o pripravah za prihodnje zasedanje Družbe narodov v Ženevi, ki se prične 3. septeimbra. Izgleda, da bo jdr. Marinkovič odpotoval z Bleda naravnost v Ženevo.
V zunanjem ministrstvu je bil ustanovljen poseben odbor, ki zbira material, nanašajoč se na vprašanja, katera so na dnevnem redu jesenskega zasedanja Družbe narodov.
Člani jugoslovenske delegacije se bodo sestali na Jesenicah z dr. Marinkovićem in bodo skupno z njim odpotovali v Ženevo, kamor bodo prispeli v soboto ali nedeljo.
BEOGRAD, 28. Radi odhoda ministrskega predsednika dr. Korošca in radi pravoslavnega praznika Gospojna, je vladalo danes v beograjskih političnih krogih mrtvilo. Vršila se je samo konferenca nekaterih radi-kalskih prvakov z Ljubo Davi-dovićem. Po konferenci so novinarji vprašali voditelja demokratske stranke, kakšno stališče zavzema njegova stranka napram zahtevam KDK za revizijo ustave. Davidovič je odgovoril, da je demokratska stranka obrazložila svoje tozadevno stališče že povodom svojega zadnjega kongresa.
Pribićević v Kranju
BEOGRAD, 28. Svetozar Pribićević, voditelj KDK, ki se že več dni nahaja na Bledu, bo jutri od-potoval v Kranj, kjer bo gost župana Pirca. Povrnil se bo nato spet v Zagreb, kjer bo nadaljeval svoje politično delovanje.
V	jegssMri radlkafski staroki
Glavni odbor proti Vukićoviću
BEOGRAD, 28. V beograjskih političnih krogih se živahno komentira včerajšnja seja radi-kalskega glavnega odbora in 11a tej seji sprejeta resolucija, ki pomeni, glasom izjav poučenih krogov, pričetek borbe med Ve-ljo Vukićevićem in glavnim odborom radikal, stranke. Glavni odbor je na včerajšnji seji ugotovil, da je Velja Vukićević samovoljno postopal in prekršil pravHa stranke z ustanovitvijo nekakšnega političnega sekretarijata. Izdan je bil sedaj poziv na krajevne odbore, naj se ne ozirajo na navodila Vel je Vuki-ćevića in od njega ustanovljenega tajništva.
O tem vprašanju bo podrobnejše sklepal še širši glavni odbor stranke, ki se bo sestal pod predsedništvom Ace Stanojevica v prvi polovici septembra. Odbor bo baje sklepal tudi o izključitvi Vukićevića in o sklicanju strankinega kongresa.
Radikalski beograjski tisk je napram poslednjim dogodkom v stranki zelo rezerviran.
BEOGRAD, 28. Danes dopoldne je posetil odpravnika poslov v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu dr. Šumen-kovića tukajšnji ameriški poslanik Prince in mu izročil za j ugoslovensko vlado noto ameriške vlade, v kateri vabi minister Kellogg Jugoslavijo, naj tudi ona pristopi k protivojni pogodbi.
V	razgovoru z novinarji je poslanik Prince izrazil nado, da bo Že jutri ali pojutrišnjem lahko poročal svoji vladi o po voljnem odgovoru beograjske vlade.
KDK ne bo odposfada ovoje dale« gadje v taimvo
BEOGRAD, 28. Današnja «Po-litika» je priobčila vest, da namerava KDK odposlali na jesensko zasedanje Družbe narodov, ki se bo vršilo v Ženevt svojo posebno delegacijo, ki naj bi informirala mednarodno javnost o željah in zahtevah KDiL
Glasom izjav poučenih krogov ta vest ne odgovarja resnici.
Dem en tirana vest
BEOGKAD, 28. Agencija «Avala)r javlja: Nokateri inozemski listi so priobčili vest, da je bil ogenj v «Seljaškem domu» podtaknjen in da jo bila tekom demonstracij v Zagrebu vržena bomba v grobnico Stjepana Radića. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti tendencioa-no in bre<z sleherne podlage. V vsej deželi vlada mir.
Komentarji listov - Izmenjava
brzojavk med Coolidgejem in I>oumer§ueom
PARIZ, 28. Listi posvečajo svoje uvodnike sklenitvi proti-vojne pogodbe in povdarjajo važnost tega dogodka.
«Petit Parisien» pravi, da sta Kellogg in Briand po vsej pravici lahko ponosna, ker sta s svojim delom koristila človeštvu. « Peti t Pari s i en » piše, da je Pariz, ki je poln zgodovinskih spominov, ponosen, ker je bil izbran za kraj, kjer se je krstila nova doba v zgodovini človeštva. «Matin» in «Oeuvre» na-glašata, da se je od zaključka poslednje vojne marsikaj spremenilo, kar dokazuje tudi prisrčni sprejem, ki je bil prirejen v Parizu dr. Stresemannu. «Homme Libre» pravi, da je pogodba seme, ki mora obroditi sad. «Volonte» piše, da se je zgodilo prvi krat v zgodovini človeštva, da je bila podpisana mirovna pogodba, ki ni imela vojno kot predhodnico. «Peuple» meni, da bo morala bodočnost konsolidirati mir, čigar temelji so bili postavljeni s pravkar podpisano Kelloggovo pmtivoj-no pogodbo.
Povodom sklenitve pogodbe ie predsednik Združenih držav poslal g. Doumergueu, predsedniku francoske republike, naslednjo brzojavko:
«Z velikim veseljem in obenem z velikim zadoščenjem izražam Vam in potom Vas 7Jb-stopnikom držav, ki so se zbrali v Parizu, svoje prisrčne častit-ke radi srečnega zaključka pogajanj, započetih med Francijo in Združenimi državami v svr-ho sklenitve pogodbe, s katero se pogodbeniki odpovedujejo vojni kot sredstvu nacioirilne politike ter se obvezujejo, da 1k>-do iskali rešitev nesporazum-Ijenj samo z mirnimi sredstvi.
Ta korak je velike važnosti za ohranitev mirnih odnošajev med posameznimi državami in je obenem važna listina v zgodovini civilizacije. Združene države so bile deležne privilegija, da so lahko prispevale k zmagi mirovnega gibanja, in v zadoščenje jim je, da so v družbi s Francijo in drugimi miroljubnimi državami zapisale v mednarodno pravo eno izmed največjih aspiracij človeštva.))
Predsednik Do um ergu o se je Coolidgeu zahvalil za brzojavko in tudi s svoje strani podčrtal važnost proti vojnega pakta.
Minister Briand je povabil sinoči, v imenu francoske vlade, vse polnomočne zastopnike pogodbenih držav na večerjo, ki se je vršila v Quai d'Orsavu. Povabil je tudi diplomatični zbor, ministrskega predsednika Poin-carčja, člane vlade, predsednika parlamentarnih komisij za zunanje zadeve, predsednika senata in mnoge druge funkcionarje raznih ministrstev.
Po večerji je bil na Quai d'Or-sayu prirejen svečan sprejem.
Takoj po sklenitvi pogodbe je Kellogg poslal iz Pariza vsem državam, pri katerih imajo Združene države akreditirane zastopnike, povabilo, naj pristopijo k protivojni pogodbi. Briand je s svoje strani poslat slično povabilo Rusiji iti republiki Ekvador; Washington namreč s tema državama ne vzdržuje diplomatičnih stikov. Danska, Romunska in Peru so Se tekom dneVa brzojavile, da pristajajo na protivojno pogodbo.
«ED1N0ST»
V Trstu, dne 2"w. avgusta iV««
ive, 3©
j/unohLj	JITk že
w poodeljek	jovu u-
radno povabilo francoske vlade, Daj tudi ZSSR pristane na Kei-ioggov pakt pod istimi pogoji kot vse ostale države. Oi>enem je poslanik izročil Litvinovu prepis pakta. Litvinov je prosil čast opni ka francoske vlade, naj bi mu predložil seznam_ vseh vlad, ki so dobile podobno vabilo.	- | Medparlamentarna konferenca, ki zaseda v Berlinu, je poslala vsem zastopnikom pogodbenih. držav pozdravno brzojavko povodom sklenitve protivoj-negu pakta.
Nemški zunanji minister dr. Stresemann je odpotoval danes ob 12.30 proti Badenu v Nemčiji. Na postaji so se poslovili od njega Briandov zastopnik in Člani nemškega poslaništva. Ko je vlak zapuščal postajo, so Člani nem&ke kolonije pozdravljali dr. Stresemanna z gromkimi «cHoch»-klici,
Predsednik repuiblike Dou-imergue je povabil nocoj v grad Rambouillet na svečano pojedino vseh Štirinajst diplomatov — dr. Stresemann se je bil o-pravičil —, ki so podpisali1 pro-tivojno pogodbo. Pojedine so se udeležili tudi poslaniki pogodbenih držav, člani vlade in mnogi drugi.
stremi po razvoju lastnega nacionalnega gospodarstvu. Končno izraža nacionalistična vlada v noti iskreno nado, da bo japonska vlada imenovala svoje delegate, ki naj pričnejo pogajanja za sklenitev nove pogodbe, ki bi okrepila prijateljske odnošaje med obema državama.
Japanslio-UltiilsKi spor
Odgovor nacionalistične kitajske vlade na japonsko noto
ŠANGAJ, 28. Listi so objavili noto, ki jo je kitajska nacionalistična vlada odposlala japonski vladi v odgovor na njen protest radi odpovedi kitaj sko-japonske pogodbe. Nota pravi med drugim, du se kitajska nacionalistična vlada nikakor ne strinja z japonsko vlado glede tolmačenja člena 26. omenjene pogodbe, češ, da bi se morala pogodba avtomatično obnoviti vsakih 10 let, če ni bila odpovedana 6 mesecev pred potekom tega roka. Dalje pravi nota, da je kitajska nacionalistična vla<-da že izjavila, da ni pripravljena podaljšati obstoječih pogodb, bodfsi, da so že zapadle ali ne, Če niso bile sklenjene po načelu enakopravnosti; zato da bi morale pogodbene stranke po običajnem mednarodnem postopanju skleniti nove pogodbe, in to v svrho zboljšanja mednarodnih odnošajev in uresničenja teženj kitajskega naroda, ki
Izlove min. zoleskeso
odnoiaji z Litvo in o KeUoggo-vem paktu
PARIZ, 28. Poljski zunanji minister Zalesky je podal novinarjem nekatere izjave o odno-šajih med Poljsko in Litvo. Dejal je, da dosedanja pogajanja med obema državama še niso dovedla do zadovoljivih uspehov, a poljska vlada še ni izgubila upanja, da se bodo vsa kočij rva sporna vprašanja dala zadovoljivo rešiti. Poljska ne goji nikakih zahrbtnih namenov proti svoji sosedi.
Kar se tiče Kelloggovega pakta je Zalesky naglasi!, da je protivojna pogodba velike važnosti in da bo gotovo prispevala k izboljša« j u odnošajev med Poljsko in sosednjimi! državami.
Priprave za evharističai kongres v SMneju
SIDNEY, 28- Veliko število vernikov in višjih katoliških cerkvenih m laičnih dostojanstvenikov prihaja iz vseh krajev sveta v Sidney, kjer se bo prihodnji teden otvori! mednarodni evharistični kongres. Računajo, da bo prispelo v Sidney kakšnih 35.000 oseb iz inozemstva. Papeški odposlanec kardinal Gerretti, ki je v nedeljo prispel v Melbourne, bo v četrtek v Sidneyu. Tega dne bo odi 19.45 do 20.45 (po krajevni uri) Čital pred mikrofoni poslanico papeža Pij a XI., ki se bo potom radia razširila na vse strani.
Francoski maršal Fayoile umrl
PARIZ, 28. Maršal Fayolle je umrl včeraj ob 9. uri. Imel je 76 let. Tekom svetovne vojne je poveljeval francoskemu pomožnemu zboru na italijanski fronti. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri na državne stroške.
Konvencija glede suženjstva
ŽENEVA, 28. Italijanska vlada je izročila tajništvu Družbe narodov ratifikacijske listine, nanašajoče so na konvencijo o suženjstvu, sklenjeno v Ženevi dne 25. septembra 182G.
DNEVNE VESTI
Nov cestni zakcnik
Z vso vnemo so pripravlja novi zakonik, ki bo vseboval določbe o disciplini na cestah in o prometu sploh. Novi zakonik se pripravlja T ministrstvu z.a javna dela v sporazumu s prometnim ministrstvom in stopi v veljavo, kot se poroča, žo s 1. oktobra letošnjega leta. Vseboval bo stroge določbe o pravicah in dolžnostih vseh, ki se poslužujejo cet;t. Isto tako bo začela s 1. oktobra svojo službo tudi cestna milica. Njena naloga bo obstojala v tem, da nadzoruje državne ceste. Cestna milica bo nadomestila pokrajinske cestne straže, ko bodo te razpuščene.
SMRTNA KOSA i t
1% Križa nam pišejo:
Smrt je zopet zamahnila med nas s svojo koso ter nam ugrabila Eroesto Pavlina. Pokojnica je bila srzorna žena in mati. Za pokojnico plačejo užaloščeni soprog in štirje mladoletni otroci. Bila je radi svojega blagoga značaja v vasi splošno priljubljena in spoštovana od vsoh.
' Na<j počiva v miru! Družini izrekamo najiskrenejše so&alje.
Križan.
Red za izplfičeeanje pokojnin
Izplačevanje pokojnin za mesec september so bo vršilo po naslednjem redu, in sicer pri ločenem odseku kr. zakladnice v nI. Geppa št. 3. pritlič.e
1,» Civilni in vojaški upokojenci i>porl bivše vlade: a) vdove in sirote št 1—900 dne 31. avgusta, št. 901—1760 ene 1. septembra, št. 1761 do 6820 dne 3. septembra, št. 6821 do 12.000 dno 4. septembra in 5. septembra od 12001 dalje.
b) Direktni upokojenci: 31. avgusta, Št. 1 do 1100, 1. septembra, št. 1101 do 2600, 3. septembra, št. 2601 do 9.100, 4. septembra št. 9101 do 13600, 5. septembra, od št. 13601 daljo.
2) Invalidi, vdove in sirote bivše avstro-ogrske armade: vsi 12. sep-tembra.
Vsi predujmi brez pokojninskih knjižic se izplačajo 30. avgusta. Vsote za sekvestre in alimente se izplačajo 5. septembra.
Upokojenci, ki ne pridejo, ko je njihova vrsta, bodo morali čakati do konca in naj se javijo od 14. do 20. septembra ter 23., 24., 26., 27. in 29. septembra.
Upokojenci lahko dvignejo pokojnino pri vratcih It. 6 ali St 8.
SMRT HOJAH V TUJINI
Pišejo nam:
Antona Arčon, poslednjega župana občine Renče, ni več med živimi. V sredo dne 22. t. m. okrog 8. ure popoldne je preminul v bolnišnici v Winterthur-ju. V torek je bil Se zdrav, je še delal; v sredo Že na parah... NesreSa? Ne, nenadna smrt. V sredo zjutraj se je počutil slabega in je bil šel k zdravniku, kateri mu je velel, naj gre v bolnišnico. Tja je bil tudi prepeljan z avtom, katerega je pre-skrbel tu poznani gostilničar g. Malagoli, ki je tudi bolnika spremljal v okrajno bolnišnico. Prišedši v bolnišnico so zdravniki hoteli spremljevalca odsloviti, nakar je bolnik spregovoril: »Malagoli ostanite tukaj, ker jaz umrjem». To so bile njegove poslednje besede; v trenotku je izdihnil.
Predlansko leto je prišel v Švico, kot zidar z mnogimi drugimi Benčani in letos mu je Švica pripravila — gomilo.
To je tudi prvi smrtni slučaj, med tukajšnjimi zidarji iz Re>nč, V soboto dopoldne se je vršil nadvse dostojen pogreb. Udeležilo se* ga je okrog: 60 domačinov, ki so prihiteli iz Curiha, Wolishofna in celo tam od švicarsko-avstrijske meje iz WiduAu. Udeležil se je pogreba tudi inženir podjetja, pri katerem je bil pokojnik zaposlen. Zbor pevcev iz Curiha s pevovod-jem g. Roesler-jem je zapel pri odprtem grobu večno lepo: Blagor mu ...Podarjenih jo bilo skupno M vencev, od katerih so bili posebno lepi oni: «Tovarišev iz Zuricha» »sodelavcev iz Winterthur-ja», in ^družine Arčon» iz Winterthurja «družine Malagoli». Posebna hvala gre g. Malagoli-ju, ki se je mnogo potrudil ob smrti in po smrti, dalje g. pevovodju in pevcem iz Curiha g. Francu Možetič, zidarskemu mojstru, ki je organiziral curiško skupino, družini Arčon iz Winterthurja in vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je pogreb v popolnem redu izvršil.
Razkropljeni družini pokojnika naše iskreno sožalje, Tebi o Anton, naj bo lahka tuja zemlja!
Tovariši.
ZA ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO NA LOVCU IN V SVR. KRIŽU
Tržaški pteštat sen. Pitacco je z včerajšnjim dnem odredil, da se ima pričeti gradnja električne napeljave, ki ima oskrbovati % električno razsvetljavo dvorec «Revol-tella», poslopje «Ferdinandeo» in vse hiše, ki so na pobočju Lovca. Stroški napeljave bodo znašali L. 194.500.— in bodo kriti s 5,000.000 lir posojila, ki ga je pred kratkim najela tržaška občina. Delo predvideva položitev podzemskega kabla 2000 voltske jakosti v podaljšani ulici Pas.uale Revoltella, zgradbo transformacijske celice na vrhu Lovca in napeljavo stranskih tokovodnih žic.
Tudi dela za napeljavo električne razsvetljave pri Sv. Križu so že započeta.
Rojstva, smrti in poroke v Trstu
dne 26. avgusta 1928 Rojeni: 12;
umrli: 3;	' ,'S
poroke: 9.	vf 7 T ?
dne 27. avgusta 1928, Rojeni 9;	, ^ I
umrli: 14; - -poroke: 2. *•■ • h k k C * . >
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisnika iz HrnMce: Objavili smo že en dopis iz Vaše vasi, v katerem so se pevci in pevke poslovili od g. Planinska. Mislimo, da to zadostuje. Pišite še kaj. Pozdravljeni!
Dtffealki liYo9«ak«oa: Ne moremo priobčiti, ker se niste podpisati Vrh tega je vaš dopis nerazumljiv. Ako v dopisu na kaj namigujete, morate vsaj uredništvu zadevo natančnejše obrazložiti. O-glasito se Še kaj!
Dopianlki iz Cerovega. Vi nas povprašujete, ako jo «Edinoet» obvezna poročati pod «Vestmi * Go-riškega» o vseh razpravah, ki se vrše pred sodiščem. Nikakor ni obvezna, temveč poroča le o takih, ki več ali manj zanimajo občinstvo. Zato vaffi prošnji, zlasti, ker j® stvar že zastarela, žal sedaj ne moremo ustreči. Oglasite se s kakim dopisom!
Iz tržaškega živijenja
8 kolesa fe padel
Klement DamiSmi, 41-1 etni delavec, stanujoč v ulici A. Canova št. 9, se je včeraj popoldne peljal s kolesom po ulici Geppa navzdol. Ko je privozil do korza Cavour, se mu je kolo na ovinku prevrnilo, da je padel s silo na tla. Ker se je pri tem močno poškodoval, so mimoi-idoči poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tukaj je zdravnik ugotovil, da se je Da-miani močno poškodoval na gležr njih obeh nog, tako da se bo moral zdraviti Šest do osem tednov. Sprejet je bil v X. oddelek.
Vrat si Je po rezal
46-letni kočjaž Ivan Dalenc, stanujoč v ulici Edmondo d'Amicis št. 10, se je včeraj popoldne naha^-jal v skladišču sena Ivana Marco-vicha v ulici Cisternone štev. 7. Šel je tja z namenom, da kupi nekaj sena za svojega konja V takih skladiščih pa imajo velik stroj, ki tlači in reže snope sena; in tudi v omenjenem skladišču je bil tak stroj, pri katerem je bil zaposlen neki starejši delavec. Dolenc je šel naravnost k stroju, da si vzame nakupljeno seno, ko pa je hotel vzeti iz stroja ravno v tistem hipu srezani snop, se je rezilo nenadoma sprostilo in ga oplazilo po vratu. Delavci, ki so se (nahajali v skladišču, so poklicali takoj zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil na Dolencu številne poškodbe na vratu, ozdravljive v petnajstih dneh. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek.
Kamen ji Je priletel v glavo
Med LIoydovim arzenalom in pristaniščem «Duca <FAosta» je košček obale, na katerem se v poletnem času koplje množica ljudi. Tako se je včeraj šla tjakaj kopat tudi 24-letna Bianca Suppancich, stanujoča v ulici A. Manunzio št. 6. Na obali pa je bil privezan tudi ribiški čoln, last nekih neapeljskih ribičev. Ribiči so se bili malo prej izkrcali, ker so imeli opravka na obali. Na čoln pa se je spravila gruča pobalinov, ki je pričela po njem rogoviliti. Marij Gaspari, 44-letni elektrotehnik, stanujoč v ulici della Guardia štev. 52, ki je delal za ribiča, je paglavce zapazil in jim s kamnom grozil, ako se ne oddaljijo takoj. Pobalini pa se zanj niso zmenili in se mirno nadaljevali svoja opravila. Spričo tega je Gaspari zagnal kamen proti Čolnu, pa jo slabo premeril razdaljo; kamen je zadel v glavo Suppanciche-vo, ki je mirno plavala v bližini. Udarec je bil precej močan in dekle je zadobilo na glavi tažko poškodbo. Javila se jo v tržaški bolnišnici, kjer so ji rano izprali in obvezali. Zdraviti se bo morala dober teden dni.
Otroško praske
6-letni Jolando JNaperotich, stanujoč v ulici Rigutti šrtev. 23, je včeraj pcrpoldne stopical po stopnicah, ki vežejo ulico Rigutti in ulico Molin a vento. Pa sreča nekega fantiča, s katerim je imel poravnati stare račune. Pričela sta se prerekati in prepirati, dokler ni nexnazii fantič sunil Jolanda in ga vrgel na tla. Ta se je pri padcu pobil po glavi. Jokajo so jo vrnil domov in oče ga jo popeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga obvezali. Cez par dni bo že spet dober.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Imenovanje
Za predsednika žitne komisije (za žitno propagando) je bil imenovan od načelnika vlade komisar iz Krmina ca v. uff. Aleksander Vis ca. —
Imenovanje državnega komisar] a pruil goriškem potujočem kmetijskem urada
Za državnega komisarja na Goriškem poučnem potujočem kmetijskem uradu je imenovan Aleksander Vis ca s posebnim poslovanjem in kot nadzornik.
Demisijo je podal
Demisijo je podal -znani govornik invalid prof. cav. Ozvald Mazzocco, kot predsednik udruženja bojevnikov. Vzroki, ki so ga pTivedli do t©ga —• pišejo italijanski listi — niso znani.
Podvojena telefonska linija med Vidmom in Gorico
Telefonska družba za tri Benečije javlja da se postavi dvojna telefonska linija med Vidmom in Gorico, kar bo zelo pospešilo telefonski promet med omenjenima mestoma.
Ker je nosil fašistovski znak, ne da bi bQ vpisan v stranko
Goriški orožniki so prijeli n naznanili sodnijski oblasti 24-letnega gori Gana Italo Difata od Konstantina, ker je nosil fašistovski znak, dasi ni bil vpisan v fašistovsko stranko.
MABLJINO CELJE NA KANAL-SKEM Za romarje
V nedeljo po prazniku rojstva Marijo Device, to jo dne 9. septembra, se vrši romanje na Marijino Celje, ki je najbolj priljubljena domaČa romarska pot. Romarji iz Kanalske doline, iz Brd in povsod drugod, pridite Mariji v Čast, vam v tolažbo in užitek. Marijino Celje je tudi ena izmed najlepših razglednih točk po lepih Brdih.
CRNICE
Hateča] za oUliskeo« uradnika
Do 15. septembra. 1928 je razpisan na tukajšnji občini natečaj za občinskega uradnika. Letno bo uradnik dobival plače L 5000, več 800. Kdor reflektira na to službo, naj napravi prošnjo na kolkovani poli ca L 2. na čraiško županstvo. Otpremljena mora biti z dokumenti, ki so navedeni v zadnji zbirki u-radnih aktov goriške prefekture št. 34 na zadnji strani.
DOLENJA BRANIČA
Kot po drugih krajih, tako je tudi tukaj pri nas suša zadela v živo in nam skoraj uničila naš glavni pridelek — ki nam ga daje vinska trta. Letošnje grozdje, ki ga je trta rodila zelo dobro, je radi su«e zelo drobno in je pričelo zadnje čase polagoma zoreti. Zadnji dež je sicer trto nekoliko okrepil, vendar pa ni zadostoval. Ako bi so nas Bog z dežjem vnovič usmilil, bi morda rešili še precejšnji del pridelka, ker bi se grozdje nekoliko odebelilo in bi tudi na ta način lažje dozorevalo. Še nekaj sem hotel omeniti, predno zaključim to moje pisanje. Mi Braničani nismo nikoli prej dajali povoda, da bi so o nas in vedenju naših fantov slabo govorilo okrog. Zadnje čase pa
so med nami šopirijo nekateri z neprav lepo preteklostjo, ki so si znali na ta ali oni način pomagati in si opomoči. Per pa jim manjka vzajemnosti in sloge — dajejo njihovi medsebojni računi neprestano povod različnim prepirom bolj izgublja na svojem dobrem glasu. Zato nehajte!
IZ IVANJEGA 6RABU
Po zadnjem polovičnem dežju je zopet vročina, tudi vsi jesenski pridelki kažejo biti uničeni, vštev-ši trte. Sreča, da nam je vodovod parkrat napolnil vodnjak, dru^ačo bi bili brez vode, pitno i za živino. 2ivine bo treba polovco prodati radi pomankanja krme, katero je suša uničila.
Pošto dobivamo štirikrat na teden. Ob nedeljah nosi drug pismonoša toda nepraktičen je. Namesto da bi obšel Prešerje, Ivanji grad, Goriansko, Brje itd., gre najprej v Gorjansko in se vrača nazaj čez Iv«uiji grad v Komen okoli poldne namesto zjutraj ob 8. uri! Ravno nasprotno bi torej moralo biti!
KOJSKO Nekoliko statistike
Danes vam hočem navesti nekoliko statistiko iz naše sedaj precej razsežno občine, ki jo vodi pre-fekturni komisar Bayer. Z ozirom na popisovanje vseh onih družin, ki imajo ve^e število otrok, jo v naši občini občinski načelnik sestavil sledečo statistiko: V občini je 73 družin s sedmimi otroci, 76 družin z osmimi otroci, GG z dove-timi otroci, 57 z desetimi, 34 z enajstimi, 21 z dvanajstimi, 11 s trinajstimi, 7 s štirinajstimi, 2 s petnajstimi, 1 s šestnajstimi in sedem-najstmi. Družin, ki imajo več kot sedem otrok je torej 319.
GABKOVICA PRI KOMNU Občinske zadeve
Pred kratkim je bil izdan odloki ki je bil svoj čas objavljen tudi v Edinosti, s katerim so priključene občini Komen sledeče vasi: Gor-jansko, Brje, Škrbina, Gabrovica, Pliskovica in Veliki Dol, ki so do-sedaj imele tudi svoja županstva, Pliskovica in Veliki Dol celo lastnega poteštata, med tom ko so vse ostale sicer imele svoje občinske urade, so pa vendar Žo pripadale pod komensko županstvo. S to novo naredbo se je torej komenska občina povečala šo za tiste vasi, ki so do sedaj imele svojega poteštata. Ukinili so se s tem tudi vsi pod-uradi v posameznih vaseh in vse tazadevno knjigo so bilo prepeljano v Komen, kamor bodo morale od slej hoditi tudi vse stranke, ki bodo imelo opravka na občini.
Kar je v enem oziru dobro, to je po drugem slabo — radi tega namreč, ker bodo morali ljudje za malenkostne stvari, naznanitve smrti, rojstva ali poroke i. t. d. hoditi odslej na županstvo v Komon, kar bo za vse velika izguba časa, združena z gotovimi stroški, a za najbolj oddaljene, ki bodo rabili 2 uri hoda, Šo posebno. Pri civilnih zadevah, kjer morajo biti pričujoče tudi priče ,— jih bo moral dotičnik kar direktno s seboj pripeljat? ali pa s jih proti plačilu priskrbeti ?i Komnu samem. — Ker smo pa letos v gmotnem oziru šo posebno na slabem, ker nam je radi predolge šušo uničen skoro ves pridelek, želimo, da bi nam radi tega višja oblast to nepriličnost v Lzgui'i časa in denarja dobrohotno odpravila ter nam v prizadetih vaseh dopustila vsaj še knjigo civilnega stanja, katere naj bi vodil kakšen občinski uradnik, ki bi kakor do sedaj vsaj enkrat na teden prihajal' v prizadete vasi in na licu mesta zapisoval vse tozadevno izprernem-bo.	i
Upamo, da bo pričujoči dopis o-brnil nase pozornost odgovornih činiteljev, ki nam bdo željo upoštevali in skušali tudi ugodno rešiti našo prošnjo.
* « •
Doznal smo tudi, da nam je na3 dosedanji komenski potoštat g. inž. G. Pagnini z novim dekretom postavljen za prefekturnega komisarja, kar moramo le z veseljem beležiti._
BORZNO POROČILO
Trst. dno 28. avgusta 1928.
Amsterdam 762.50-768.50; Belgija 263.50-267.50; Francija 74.43-74.73; London 92.54-92.74; Norveška 503-513; New York 19.03-19.09; Španska 314-320; Švica 3^6.50-3(^.50; All»an-ska 366-368; Atene 24.50-25.—; Berlin 452-458; Bukarešt 11.45-11.85; Praga 56.43 34-56.73 Madžarska 329.50-335.50; Dunaj 2CA>.25-272.25: Zagreb 33.47H-33.77M. Uradna cena zlata (27. V ni.) L 368.40; Kons. b% L 82.80; vojnood-škotlninsko obveznico L 75.70.
t
Potrttm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, de je naša preljubljena hčerka, sestro in svakinja
MARIJA PETELIN
danes zjutraj ob in pol uri, v cvetoč' dobi 21 le!, mirno v Gospodu zaspala. . Pogreb predrage pokojnice se bo vršil jutri, v sredo, dne 29. t. m., ob 6. uri pop. iz hiše žalosti na Trsteniku šiv. 526 ne; barkovljansko pokopališče. TRST, 28. avgusta 1928.
MARIJA »d. PETELIN, mali. )o*ip in AlojxiJ (odsoten), bratje. Ro»a Skerl. Zora Skerl (odsotna) in M«l£i. sestre Alojcij Skerl in Anton Skcrl fo^olrn) stoH.
ALi OGLASI
POLICE s predali, pisaine mize, so vsled selitve na prodaj. Pisarnaj Dr. Henrika OkretiČa, Via N. MachiaveUi 15, I. 911
BRIVCI POZOR1 Dobro vpeljana brivni-ca, s pohištvom 2 sob in kuhinje, se proda v občini s približno 10.000 prebivalcev. Pojasnila d-a>je S. Došek, Cerkno (GoriSka)._912
p HI LIKA I Poročno sobo prodani. Ogledati si do sobote. Carpison 6/III.
Naročalte
„Naš Glas"

PODLISTEK
ST, J. KRI2AN0VSKA:
Fajčevina
(176)
Roman v Štirih delih
Iz roščine prevedel I- V. - * ^
Milica mu je krepko stisnila roko in njene |?lave oči so se navdušeno ki smelo zabliskale.
_ Prav imaš. Ne skrivaj se, ampak delaj,
fcskor ti veleva dolžnost; tudi jaz hočem biti anočna tu deliti s teboj vse nevarnosti, ker te Hočem biti vredna. Zdaj pa te nečesa prosim: ne maran, da naju poroči zoprni A^afan^el, zato ,pa uredi, če je mogoče, tako, da se poročiva v acerkvt Znameneke^a, kjer je za prtorja stan oče Icttoc.
— Veseli me, da sem pogodil tvojo željo, ker J>xmt7i Paviovič je vse pripravil za prihodnjo ' rce*Iorjo. A za tvojo obljubo sem ti hvaležen iz v?* ju srca. — je odgovoril Rromski ter goreče
jx>ljui>il nevesto.
ni.
Zdaj pa se povrnimo v Kremco v času, ko je bil Berenklau po samomorilnem poskusu; blizu smrti.
Vest o tem dogodku se je naglo raznesla ter razburila provincialno gneado in iazvala vsakovrstne govorice.
Ko je prispel brzojavno pozvani starf grof, je nadel tam že baroneso Daunicevo s hčerko pri bolnikovi postelji. Bolnik je bil v mrzličnem stanju in ni nikogar poznal. Grof Zigtfrid je bil docela obupan; nikdar mu ni bil sin tako drag- kakor zdaj, ko ga je utegnil vsak hip izgubiti V tistih mučnih, žalostnih dneh pri smrtni postelji je stari veseljak prvič občutil prauaoto svojega nepoboljšljivega otročjega brezsmotrenega življenja in b«ck> si je očital, da nd živel s sinom. Morda bi bik> njegovo posredovanje o pravetn času preprečilo prelom; zadržalo Milico pred nepremišljenim odhodom, Bgona pa pred samomorilnim poskusom.
Bila je noč fcn grof je sedel pri bolniku; s težavo je prepričal baroneso in hčerko, da sta šli k počitku. Pretirano negovanje in skrb Vilme sta
ga dražili.	/
Nemirno je poslušal težko, pretrgano dihanje sinovo, ki je nenadoma odprl oči in z mrzličnim, toda zavestnim pogledom obšel v poltemi tonečo sobo- Nato mu je legel bridek, izraz na ustna in zaprl je oči; adelo se je, da iu zapazil očeta. Črez nekaj trenoikov je bolnikova roka otipala podL vezo m jo skušala strgati, toda grof Zigtflid je naglo priskočil m ga pravočasno zadržal.
—	Boj se Boga, Egon! Usmili se vsaj starega očeta
Mrzličen trepet je šel po ranjenčevem životu, m prsi pa ae mu je izvil pridušen stok, a roka je omahnila na odejo. Ta napor ga je utrudil m zopet je pade! v nemirno pozabljanje.
Vendar pa je mi adi, krepki organizem zima^ gal nad smrtjo in nekega jutra, po dolgem blagodejnem spanju, je Egon odprl oči v popolni zavesti; toda bil je Se slab in zdravnik je predvideval počasno okrevanje.
Ko je bil bolnik nekoč sam z očetom, ga je vpraftal, če je Milica obveščena in se je morda vrnila
—	Karoiina trd je pravila, da je o vsetm pisala Matildi, toda od Milice Jurjevne	nikakih vesti.
—	Morda je odsotna, — ga je poskušal potolažiti oče, ko je bral na sinovem obličju bridek, nevoljen izraz.
Ves ostali dan ni bolnik izpregovoril besede, kar je silno vznemirilo grofa; naslednjega dne pa je prosil očeta, naj pokliče pravnega zastopnika in mu naloži, da uvede pogajanja za ločite-V zakona. Grof Zigfrid ga je skušal prepričati, naj odloži končni sklep, zlasti pa naj se ne prenagli v tem važnem vprašanju, ki ga je treba dobro premisliti in resno pretehtati.
—	Ne muči me z ugovori, oče. Vse sem premislil, moj sklep je neomajen, — je odgovoril Egon s tihim, toda trdnim glasom. — Ne bi bil iskal smrti, Če bi mi ne postalo življenje neznos^ no; ker pa mi neisprosna useda ukazuje živeti in 'moram iz ljui>ezni do tete vlačiti svoje življe* Aje, tedaj pusti, da si ga uredim po svoji volji
Starf grof ni ugovarjal in pogajanja za ločitev zakona so se pričela v veliko Vilmino radost dasi jo je prikrivala.
Zdravje se je polagoma vračalo grofu; čim boij so se mu vračale moči, tem več se mu je vra čal mir. Samo v tronotkih osamljenosti, je daja I duška svojemu neutešljivemu gorju.