Poštnina plačana t gotovini. KRALJEVINA poSlo 31.1.1931 .joat, prilog. JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 8. kos. V LJUBLJANI, dne 80. januarja 1931. Letnik II. V S E B 1 N A 54. Zakon o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobotehnikih. 55. Zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. 56. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale razne občine v letu 1931. 57. Osebne izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev Dravske banovine. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 54. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobotehnikih.* I, Zdravniki zobni specialisti. § L Pravico do specialne zobozdravniške prakse imajo sanro doktorji vsega zd r a v ilst v a-specal isti za bolezni ust »u zob. Naziv specialista za bolezni ust in zob dosežejo tisti doktorji vsega zdravilstva, ki so se po odsluženi obvezni pripravniški službi posebej usposobili za to stroko na tujih in domačih univerzitetnih ustanovah ali na oddelku za stomatologijo državne bolnice v Beogradu. Ta specializacija traja dve leti. Drugo leto se more prebiti tudi na stomatoloških oddelkih tistih državnih ali banovinskih bolnic, ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Po preteku dveletnega roka * >Služl>ene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1930, ŠL 271/XCIII/575. opravi kandidat izpit pred komisijo, ki jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje. ' * § 2. Vse ostale zakonske odredbe, ki veljajo za zdravnike in za zdravnike specialiste drugih strok, veljajo tudi za zdravnike specialiste za bolezni ust in zob. § 3. Specialisti za bolezni ust in zob morejo imeti samo eno privatno ordinacijo. Zdravnik specialist za bolezni ust in zob ne sme v svoji ordinaciji zaposliti pomožnega osebja za kakršnokoli delo v ustih pacijentov razen doktorja vsega zdravilstva. § 4. Zdravnikom, ki nimajo pravice do zobozdravniške prakse, se prepoveduje vsako sodelovanje z zobotehniki. § 5. Tuji podaniki, ki bi bili prejeti v državljanstvo kraljevine Jugoslavije, se morajo v vsem prilagoditi odredbam tega zakona brez ozira na njihov prejšnji posel v inozemstvu in opraviti v § 1. tega zakona predpisani izpit na eni izmed domačih fakultet. Glede nostrifikacije in njihovih doktorskih diplom veljajo predpisi zakona z dne 4. julija 1930. Od tega se izvzemajo znanstvene avtoritete, ki bi bile pozvane od domačih fakultet, in konsiliariji, ki jih pozovejo domači specialisti. § 6. Gtvarjati privatne zobne klinike ali poliklinike jo prepovedano. II. Zobotehniki. § 7. Izvrševanje zobotehniških del spada v delokrog zdravnikov s^eciaimtov za bolezni ust in zob. Zobotehniki spadajo pod pristojnost in nadzorstvo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. § 9. Zobotehniki so pomožno osebje zdravnikov specialistov za bolezni ust in zob in zobozdravniških ustanov. Njihovo delo je izključno v zobotehniški delavnici in se začenja šele od negativov, dobljenih od zdravnika specialista za bolezni ust in zob. § ia Učenci in učenke zobne tehnike morejo biti samo osebe, ki so dovršile štiri razrede srednje ali meščansko šole ali osem razredov narodne šole. Oni prebijejo v strokovnem delu tri leta, in sicer: na državnih klinikah, poliklinikah, stomatoloških oddelkih državnih in banovinskih bolnic in pri zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob. Po uspešno dovršenem strokovnem delu postanejo zobotehniški pomočniki. O priliki, ko vstopi v uk, mora vsak to prijaviti pristojnemu oblastvu obče uprave prve stopnje, o priliki izstopa pa odjaviti. Pristojno ob la st vo vodi evidenco in kontrolo nad učenci in učenkami zobne tehnike, isto tako pa kontrolira tudi razmerja med učeči — učenkami zobne tehnike in zobotehndškimi pomočniki in njihovimi delodajalci. Pritožbe zoper svoje delodajalce pošiljajo učenci-ke in poffloČniki-ce pristojnemu upravnemu oblastvu. Izpričevala, ki jih bodo izdajali delodajalci učencem — učenkam zobne tehnike in zobotehniškim pomočnikom, se marajo registrirati in overiti pri pristojnem upravnem oblastvu. Natančnejša določila o načinu in obsegu strokovnega dela in pouka za učence-ke zobne tehnike in o izpitih po dovršenem nauku in strokovnem delu predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje. III. Prehodne uaredbe. § 11. Zdravniki, ki jih je zatekel ta zakon v izvrševanju zobozdravniške prakse, obdržč to pravico in naziv zobozdravnika, zdravniki pa, ki so dosegli naziv specialista po dosedanjih predpisih, obdržč naziv specialista. § 12. Zdravniki, ki so na dan, ko »topi ta zakon v veljavo, v izučavanju zobozdravništva, dobijo naziv zobozdravnik in pravico do specialne zobozdravniške prakse pod točko 1. odločbe ministrstva za narodno zdravje o »izpreonembi pravil o zobozdravnikih in zobotehnikih z dne 30. marca 1929., Z. štev. 16.158, »Službene novinec štev. 136/11. z dne 19. junija 1930. Naziv specialista za zobe in usta morejo dobiti samo po določilih tega zakona. § 13. Doktorji zobne kirurgije, zobne medicine, kakor tudi •oboi kirurgi, ki so dobili pravico do prakae2 preden stopi ta zakon v veljavo, obdržč doseženo pravico tn naziv zobozdravnik. § 14. Osebe, ki so na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, na študiju v ustanovah, v katerih se dosežejo nazivi, omenjeni v § 13., pa imajo opravljeno maturo na naših srednjih šolah, dobč po dovršenem šolanju in po odsluženem enoletnem stažu na državnih zobnih klinikah ali stomatoloških bolničnih oddelkih pravico do zobozdravniške prakse in naziv zobozdravnika. Osebe, ki začnejo šolanje na zgoraj omenjenih ustanovah potem, ko jo stopil ta zakon v veljavo, ne dobijo več pravice do zobozdravništva, niti naziva zobozdravnik. § 15. Doktorji zobne kirurgije, zobne medicine in zobni kirurgi morajo celi svoj akademski naslov jasno in brez okrajšave navesti na svojih tablah in oglasih in se ravnati po zakonu o osebnih imenih. § 16. Koncesije obstoječih privatnih zobnih klinik trajajo tudi dalje, toda ne morejo se prenesti na druge osebe, niti premestiti v druge kraje. § 17. Dentistom, ki so dotlej, ko stopi ta zakon v veljavo, že dosgli pravico dentistične prakse, se priznava ta pravica tudi dalje. Osebe, ki so do tega dne dobile denti-stiško diplomo, pa še niso dosegle pravice dentistiške prakse, dobijo to pravico, ako se prijavijo v roku 6 mesecev za izpit in ga opravijo v daljnem roku 6 mesecev pred komisijo. Dentisti smejo delati vsa zobotehniška in zobozdrav-niška dela v ustih, prepovedano pa jim je zdraviti bolezni ust in dlesen, uporabljati rentgenove in vse druge zdravilne žarke, uporabljati obče narkoze in vršiti vse krvave operacije razen izdiranja zob. Prepoveduje se jim nositi in naglašati katerikoli drugi strokovni naziv razen dentista. § 18. Pravico dentistiške prakse v mejah § 17. tega zakona obdržč in dobivajo naziv dentista-tehnika: 1. zobotehniki, ki so od dne 1. oktobra 1930. dosegli na podstavi prejšnjih zakonov posebno zobotehni-ško koncesijo; 2. zobotehniki, ki so se, preden stopi ta zakon v veljavo, 15 let bodisi kot pomočniki ali samostojno bavili z zobno tehniko, od tega časa pa vsaj deset let vršili delo v ustih, bodisi samostojno, bodisi v ordinaciji zobozdravnikov, dentistov ali zobozdravniških ustanov; 3. zobotehniki, ki »o se, preden je stopil v veljavo ta zakon, bnvili deset let z zobno tehniko, bodisi samostojno, bodisi z delom v ordinaciji zobozdravnikov ali dentistov ali zobozdravniških ustanov, pa so od tega najmanj pet let vršili delo v ustih, in ki najdalje v roku enega leta potem, ko je stopil ta zakon v veljavo, opravijo dentlstiški izpit. Po tem roku se more izpit samo enkrat ponavljati v roku nadaljnjih petih mesecev, med tem časom pa ne morejo vršiti samostalne dentisttidto4ehni6ke pcakae. Izpiti, predpisani v § 17. in 18., se opravljajo pred stalno komisijo, ki jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje, ter po programu, ki ga predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje. Trajanje dela po predpisih § 18. se dokaže na podstavi potrdila stanovske organizacije in upravnih obla-stev, oziroma z datumom dobljene koncesije. § 20. Vsi 'ostali v § 18. neomenjeni zobotehniki, zoboteh-niški pomočniki in učenci-ke zobne tehnike, ki se ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, zatečejo na zobotehni-škem delu, morejo imeti,. oziroma doseči pravico samo do dela pri zdravnikih specialistih, zobozdravnikih in dentistih-tehnikih, do vodstva samostojne zobotehniške delavnice pa po dovršitvi devetletnega strokovnega dela. Take delavnice smejo nositi samo naziv zobotehni-ška delavnica. One ne smejo sprejemati bolnikov, niji imeti svojih čakalnic, zobozdravniških stolov, niti ostalih priprav, ki so potrebne za katerokoli delo v ustih. Sprejemati smejo naročila samo od oseb, ki so po tem zakonu pooblaščene opravljati zobozdravniške posle, in morajo voditi knjigo o prevzetih, izvršenih in izdanih delih s točno označbo imena naročnika. § 21. Zobotehniki iz § 18. smejo svoj poklic vršiti kakor dentisti-tehniki tam, kjer so ga vršili dotlej, ko je stopil v veljavo ta zakon. Zobotehniki, ki bi dosegli pravico do dentistiško-tehniške prakse šele po opravljenem deutistiškem izpitu na podstavi § 18., morejo dobiti krajevno pravico prakse samo v krajih, kjer ni zdravnikov specialistov za bolezni ust in zob in zobozdravnikov. Isto velja tudi za vse ostale v § 18. omenjene osebe, ki hočejo zamenjati kraj dela, v katerem so se zatekli ob času, ko je stopil ta zakon v veljavo. § 22. Glede privatne ordinacije veljajo za zobozdravnike, dentiste in dentiste tehnike analogni predpisi § 8. Gledč zaposlitve pomožnega osebja veljajo za zo! ozdravnike predpisi, ki veljajo za zdravnike specialiste. Dentistom in dentistom-tehnikom je dovoljeno zaposliti v svoji ordinaciji samo dentiste in dentiste-tehnike s krajevno pravico prakse. Za zobozdravnike, dentiste in denliste-tehnike veljajo gledč izvrševanja zobotehniških del in gledč zaposlitve pomožnega osebja predpisi § 7., oziroma § 9. tega zakona. Strokovno delo zn izučitev zobne tehnike v zmislu § 10. se more prebiti tudi pri zobozdravnikih, denti-stih, dentistih-telmikih ter v samostojnih zobotehniških delavnicah. § 23. Zdravniki zobni specialisti, dentisti in zobni tehniki, tuji državljani, pa jugoslovanske narodnosti, imajo iste pravice po tem zakonu kakor jugoslovanski državljani, kadar se sprejmejo v jugoslovansko državljanstvo. § 24-. Za dejanja, ki kršijo predpise iz §§ 3., 4., 9., 17., 20., 21. in 22. tega zakona, kolikor niso kazniva po določnih kuaetittktiiin tO ktUlMUfiiO ^ za bolezni ust in zob, zobozdravniki, doktorji zobne kirurgije, zobne medicine in zobni kirurgi, dentisti, dentisti-tehniki z denarno kaznijo od 10 do 3000 Din, v primeru prvega povratka od 1000 do 6000 Din in z zaporom od enega do 30 dni, v primeru drugega ali nadaljnega povratka pa z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 Din in s prepovedjo izvrševanja samostojnega dela za vedno. V primerih kaznovanja zaradi kršenja predpisov § 3., 20., 21. in 22. se morejo odvzeti tudi vse priprave in instrumenti, ki so specialno potrebni za izvrševanje zobozdrav-ništva, kolikor so lastnina kaznovane osebe. Kazni, določene s tem zakonom, izrekajo za zdravnike, ki so člani zdravniških zbornic, pristojne zdravniške zbornice, za ostale osebe pa oblastva obče uprave prve stopnje. Denarne kazni gredo v sanitetni fond pri državni hipotekarni banki. Denarne kazni, ki se ne morejo na nikakršen način izvršiti, se izpremenijo v kazen zapora po predpisih, ki veljajo za postopek pred oblastvi obče uprave prve stopnje. Za pritožbe proti razsodbam veljajo predpisi za postopek pred oblastvi obče uprave. Sklepna določila § 25. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se morajo v roku dveh mesecev vsi koncesijonarji in samostojni zobotehniki prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu s podatki in dokazi svojega prejšnjega dela in z dokazi, kdaj so začeli zobotehniško delo. Te podatke pošljejo banske uprave ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Kdor se v odrejenem času brez opravičbe ne prijavi in ne predloži dokazov, izgubi pravico, storiti to naknadno. § 26. Natančnejša določila o izvrševanju tega zakona predpiše s pravilniki minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministroma za notranje posle in za trgovino in industrijo. § 27. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vse prejšnje odredbe, odločbe in zakoni o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob, o zobozdravnikih, dentistih in zobotehnikih na celem ozemlju kraljevine Jugoslavije, ki nasprotujejo določilom tega zakona. § 28. Ta zakon stopi v veljavo, kadar ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinahc. V Beogradu, dne 18. novembra 1930. Aleksander s. r. Minister za socialno politiko in narodno Predsednik zdravje ministrskega sveta, Nikola Preka s. r. minister Videl 241 notranje posle, in pritisnil državni pečat častni adjutant čuvar državnega pečata, Nj. Vel. kralja, minister pravde: divizijski general I>r. M. Srškič s. r. PotCT ž«jkoj^s.^r. m /tieksander I., j(o fj c i in volji naroda kraij Jaroslavi je, predpisujemo i« proglašamo na predlog Našega mi-niatra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju Našega pnodoedBthn mtnietmkega sveta Zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov kt blaga z motornimi vozili.* § L (■*) Prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili (avtomobili, avtobusi, kamijoni) z ozirom na obrt, v kraju ali od kraja do kraja, po določenem voznem redu alt občasno v določeni smeri se more vršiti samo na podstavi dovoljenja, ki ga izdaja ban tiste banovine, v koje področju je proga, oziroma uprava mesta Beograda kot obče upravno oblastvo za proge na njenem področju. (2) Ako proga, na kateri se vrši promet, prestopi področje ene banovine, oziroma področje uprave mesta Beograda, je pristojen za izdajo dovoljenja ban tiste banovine, v koje področju je sedež podjetja, oziroma uprava mesta Beograda za podjetja na njenem področju, v sporazumu z banom istih banovin, oziroma z upravo mesta Beograda, čez kojih področje se vrši promet. Ako se taike proge ne dotaknejo banovine, v koje področju je sedež podjetja, izda dovoljenje v sporazumu s prizadetimi banovinami ban tiste banovine, v katere področju je daljši del proge. Ako se sporazum ne doseže, izda odločbo minister za trgovino in industrijo. (3) Dovoljenje morajo imeti tudi podjetja samoupravnih teles kakor tudi državna podjetja, izvzemši tista, ki se vodijo v režiji ministrstva za gradbe in ministrstva za promet. § 2- (') Dovoljenje za izvrševanje obrti, navedenih v prednjem §-u, se more dati samo osebi, ki izpolnjuje obče pogoje, predpisane z zakonom o obrtih (poslovni-cah) za osnovanje obrti (poslovalnice), ter je zanesljiva za varnost prometa. (2) To dovoljenje se ne more izdati maloletnikom in osebam, ki so pod skrbstvom ali konkurzom ali proti katerim, se vodi preiskava zarada zločina ali prestopka iz koristoljubja, zločina ali prestopka po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali zaradi tihotapstva. Osebam, ki so bile zaradi teh kazenskih dejanj obsojene, se ne more izdati dovoljenje vse dotlej, dokler ne prestanejo kazni in se jim vrnejo častne pravice. (;i) Pri pravnih osebah mora pogoje iz odstavkov h in 2. tega §-a izpolnjevati delovodja. (4) Oseba, ki prosi za dovoljenje, mora dokazati, da s svojim imovinskim stanjem nudi zadostno garancijo za redno in brezhibno vodstvo in izvrševanje te obrti. (s) V mestih s čez 110.000 prebivalci se daje dovoljenje za izvrševanje te obrti na področju mesta v prvi vrati mestnim občinam. * yS4užbeoe novkie kraljevine z d*c u. mamim mm, * 2S$pMUim Dovoljenje se podeli samo, ako cesta, po kateri bo podjetje vršilo promet, tehniško odgovarja za vršenje prometa brez nevarnosti za potnike in tujo imovino in ako novo podjetje ne ogroža možnosti dela že obstoječih podjetij, ki na isti cesti redno poslujejo. § 4. (4l) Dovoljenje se da s pogojem, da se položi varščina kot garancija za pravilnost poslovanja v prometu, kakor tudi za obveze, ki nastanejo za podjetje po tem zakonu ali pravilniku (§ 8.). Dokler se varščina ne položi, ne sme podjetje začeti poslovati. (*) Varščina služi za poravnavo terjatev iz obvez po odstavku 1. tega paragrafa. Za druge terjatve se ne more na njej doseči založna pravica niti vršiti izvršbe. O Višina varščine, ki jo mora podjetje položiti, se določi po dolžini proge, številu sedežev, oziroma to-naži vseh vozil te proge, kakor tudi z ozirom na večjo ali manjšo živahnost in težkoče tega prometa. (4) Natančnejša določila o tem predpiše minister za trgovino in industrijo v soglasju s predsednkiom ministrskega sveta. § 5. Motorna vozila se morajo, preden se pustč v promet, na prosilčeve stroške komisijsko pregledati in po pravilu po vrsti vozila brez pregleda proge ugotoviti, ali se more ž njimi obratovati na zaprošeni progi. Komisijo določi ban, oziroma uprava mesta Beograda po tem, kdo izmed njih je pristojen za izdajo dovoljenja. Ban sme odrediti, da opravi pregled vozila pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. § 6. (*) Dovoljenje mora obsegati rodbinsko in krstno ime (firmo) prosilčevo, smer in dolžino proge, na kateri se vrši prevoz, pogoje za uporabo ceste, število voženj, mesta postaj in stajališč, število in vrsto (tip) vozila, določila o prenosu blaga s potniškimi vozili, o prepovedi prevoza potnikov s tovornimi vozili, o prometnem osebju, čas, za katerega velja dovoljenje, ki pa mora znašati najmanj 5 let. Pri izdaji dovoljenja se odobri vozni red in cenik za vožnjo in prevoz. Vsaka izprememba voznega reda in povišanje cenika potrebuje odobrenje bana, oziroma uprave mesta Beograda, po predhodnem sporazumu s prizadetimi bani. Postopek za izpremembo voznega reda za podjetja, ki prevažajo pošto, se predpiše s pravilnikom. (-) Ko se je izdalo dovoljenje, se mora začeti promet najdalje v roku treh mesecev; v nasprotnem preneha veljati dovoljenje. Vsaka prekinitev vožnje se mora poprej prijaviti nadzornemu oblastvu. Ako prekine podjetje promet brez odobrenja oblastva, se sme dovoljenje odvzeti, izvzemši primer višje sile, §* ’ (*) I od je tj e mora pri zavarovalnem zuvodu v državi izvesti zavarovanje proti poškodbam in škodam, ki bi sii zgodile pri prevozu potnikom in drugim ose-bam, m sicer v obsegu, določenem s pravilnikom. Promet se ne sme začeti, dokler se ne predloži nadzornemu oblastvu dokaz, da je to zavarovanje izvršena. Neplačane yreuj*je se plačujejo 'u varščine (§ 44. m — f2) Podjetje mora na zahtevanje države proti ustrezajočemu povračilu na svojih progah prevzeti prevoz pošte po pogojih, ki se za posamezne vrste poštne službe predpišejo s pravilnikom. Istotako mora z ustrezno pomočjo države uvesti promet tudi na novih progah, važnih za turizem, ako > te proge v zvezi z obstoječimi progami tega podjetja. (s) Na turističnih progah bo vzdržavalo podjetje promet z vozili, ki odgovarjajo sodobnim zahtevam. Za take proge se mora-vozni red prilagoditi voznim redom ostalih prometnih sredstev. §8. Za odškodnino za uporabo cest se sme od podjetij pobirati davščina do 25% od prodajne cene vsake karte. Ta davščina gre v korist banovinskim fondom za gradnjo in vzdrževanje cest, oziroma v korist občini, kadar se promet vrši po ulicah ali cestah, ki jih mora vzdrževati občina. Natančnejša določila o tem se predpišejo s pravilnikom. § 9. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, v sporazumu z ministrom za notranje posle, ministrom za gradbe, ministrom za promet in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje s pravilnikom predpisati podrobna določila o poslovanju prevoznih podjetij, kakor tudi natančnejša določila o izvrševanju obrti, ki bi se v občem interesu pokazala za potrebna, zlasti o postopku pri izdajanju dovoljenj, o zavarovanju potnikov in blaga, o motornih vozilih, o vzdrževanju higiene v njih, o izvrševanju prometa, o prometnem osebju, kakor tudi o letni reviziji voznih redov in cen. § 10. (*) Prestopki zoper naredbe tega zakona, Kakor tudi pravilnika na podstavi tega zakona se kaznujejo Po teži dejanja do 10.000 Din. Natančnejša določila o leni se določijo s pravilnikom. (-) Kazen izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje. (3) Izdano dovoljenje se sme odvzeti po določilih zakona o obrtnih (poslovalnicah). Kolikor ti zakoni ne obsegajo posebnega določila, se sme izdano dovoljenje odvzeti, ako se je lastnik podjetja obsodil zaradi dejanj, navedenih v § 2. tega zakona, ali ako se ponovno kaznuje zaradi težjih prestopkov po tem zakonu ali pravilniku na podstavi tega zakona ali ako se tudi po opominu ne ravna po pogojih dovoljenja. (4) Ako se podjetjem, ki so s pogodbo obvezana prevažati pošto, odvzame dovoljenje, jih to ne oprošča obveze za prevoz pošte do preteka pogodbenega roka (5) Kazni gredo v prid banovinskemu fondu za gradnjo in vzdrževanje cest. § 11. (*) Določila pravilnikov za avtobusni promet, ki so v veljavi v posameznih banovinah, se polnoveljavno uporabljajo, kolikor ne nasprotujejo naredbam tega zakona, vse dotlej, dokler se ne izda pravilnik, določen v § 9. tega zakona. *) Podjetja, ki so dobila dovoljenja, oziroma odo-brenje za poslovanje do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, morajo najdalje v roku treh mesecev potem, ko stopi v ■»eljavo pravilnik na podstavi tega zakona, svoje poslo- vanje prilagoditi naredbam tega zakona in pravilnika: v nasprotnem izgubijo pravico do poslovanja. Pristojno oblastvo sme odrediti, da se tudi v teh primerih izvede postopek po § 5. tega zakona. Vozni redi in ceniki se morajo predložiti na odobrenje v roku meseca dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo. (3) Podjetja, katerih pogodbe za prevoz pošte, sklenjene do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, veljajo dalje nego tri mesece, kakor je določeno v odstavku 2. tega paragrafa, morajo svoje poslovanje prilagoditi naredbam tega zakona do preteka roka teh pogodb. § 12. Ta zakon stopi' v“Ve1javo in dobi obvezno moč 15. dne po razglasitvi v »Službenih novinah«. Ko stopi ta zakon v veljavo, nehajo veljati vsa določila drugih za-konov in naredi), ki nasprotujejo temu zakonu. V Beogradu, dne 2. decembra 1930. I. Št. 37.168/o. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovi« s. r. Banove uredbe. 56. Objava. Občina Sela, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II-No. 36837 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: od 100 1 vina Din 75-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja- 1931. II-No. 36.837. Pomočnik, bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Celje - okolica, srez Celje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II-No. 34454 v letu 193ly naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—, c) od 100 1 piva Din 60‘—, č) od lil stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. To se razglaša v smislu čl. 20. pravilnika za izvrševanje določil o banovinski in občinski trošarini z dne 9. julija 1930., Sl. 1. štev. 91/17. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 19. januarja 1931. II-No. 34.454. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Minister za trgovino in industrijo: Juraj Demetrovic s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dr. M. Srskic s. r. Objava. Občina Goni lisko, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II-No. 37014 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—, c) od 100 1 piva Din 60*—, č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja 1931. II-No. 37.014. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Grajska vas, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II-No. 37229 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75‘—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50*—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 23. januarja 1931. II-No. 37.229. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Kalobje, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kralje vske banske uprave II-No. 37179 v let ti 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 l vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 80"—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja 1931. 11-No. 37.179. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Marija Beka, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II-No. 37207 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150*—, b) od 100 1 piva Din 25'—, c) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja 1931. II-No. 37.207. . Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. i, Objava, Občina Sv. Lovrenc pod Prožinom, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36731 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, 'likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 24. januarja 1931. II-No. 36731. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r. Objava. Občina Št. Rupert, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 703/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 125’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja 1931. II. No. 703/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Sv. Jurij ob Taboru, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36820 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 40'—, č) od hi stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 22. januarja 1931. II. No. 36820. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Žalec, srez celjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36316 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 80-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 30'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od lil stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—, d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 6'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, 22. januarja 1931. II. No. 36316. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer » *. - 115 — Izpremembe v staležu dfž in banov uslužbencev Dravske banovine. I. Državni uslužbenci. Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev Valenčič Fran upr. pis. uradnik III-3 sreska izpostava v Škofji Loki 14.7.1930, I. No. 4148 premeščen k banski upravi v Ljubljani Zuccon Grga • upr. pis. uradnik III-3 sresko načelstvo v Gor-njeingradu 14.6.1930, I. No. 1342/3 postavljen za upr. pis. uradnika v drugi skup. III. kat. Bavdek Stanko M sresko načelstvo v Kočevju 14.0.1930, I. No. 5326/1 ** Okorn Milan H sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah 14.7.1930, I. No. 5489 premeščen k sreski izpostavi v Škofji Loki Vokal Josip upr. pis. uradnik III-4 ban. uprava v Ljubljani 22.2.1930, I. No. 840 postavljen za upr. pis. uradnika v drugi skup. III. kat. Pintar Matija upr. pia. uradnik III-3 sres. načelstvo v Cabru 14.5.1930, I. No. 4015/1 postavljen zn upr. pis. uradnika v drugi skup. III. kat. Teržan Ivan r rudarsko glavarstvo v Ljubljani 14. 5.1930, I. No. 4999 44 Kokol Franc žandarm. narednik II. ki. sres. načelstvo v Ljutomeru 11.6.1930, I. No. 7070 postavljen za začasnega upr. pis. uradnika v četrti skupini III. kategorije. Podkrižnik Martin n sres. načelstvo v Kranju 3. 7. 1930, I. No. 5980 n Goriup Jakob ** sres. načelstvo v Novem mestu 11.7.1930, I. No. 7093 44 ^Toplak Vinko 44 ban. uprava v Ljubljani 5. 6. 1930, I. No. 5708 Hrga Josip M sres. načelstvo Šmarje pri JelSah 7.11.1930, I. No. 8992/1 44 Rejc Franc zvaničnik 2. skupine sresko načelstvo v Logatcu 14.5.1930, I. No. 5339/1 postavljen za zvaničnika prve skupine Ivančič Milena zvauičnica 2. skupine M 14. 5.1930, I. No. 5330/1 postavljena za zvaničnico prve skupine Hieke Marija M ban. uprava v Ljubljani 14. 5.1930, I. No. 5515 4» Likozar Franja n sres. načelstvo v Ljubljani 14.5.1930, I. No. 5334/1 44 Jak Pavla ** ban. uprava v Ljubljani 14.5.1930, I. No. 4125 »4 TomSo Franc zvaničnik 2. skupine sres. načelstvo v Brežicah 14. 5.1930, I. No. 4912 postavljen za zvaničnika prve skupine Kovač Marija zvaničnica 2. skupine sres. načelstvo v Radovljici 7. 8. 1930, I. No. C6G4/1 premeščena k banski upravi v Ljubljani Lozej Berta M ban. uprava v Ljubljani 10.6.1930. I. No. 1082/7 upokojenu z dnem 31. julijem 1930. Turk-Zupanič Ljudmila 44 sres. načelsvo v Mariboru, levi breg 12.11.1930, I. No. 10148 premeščena k banski upravi v Ljubljani Repar Koza zvaničnica 3. skupine sres. načelstvo v Laškem 14.5.1830, I. No. 5340/1 postavljena za zvaničnico druge skupine Jare Dora 44 sres. načelstvo v Novem mestu 14.5.1930, I. No. 5331/1 4» Grzinčič Pavla n sres. načelstvo v Kamniku 14.5.1930, I. No. 5328/1 44 _Lev«tik Metka sres. načelstvo v Krškem 14.5.1930, I. No. 5333/1 Počkaj Stana bati. uprava v Ljubljani 14. 5.1930. I. No. 1090/1 Tretjak Ivan zvaničnik 3. skupine sres. načelstvo v Slo-venjgradcu 14.5.1930, I. No. 5341/1 postavljen za zvaničnika druge skupine Papci Ljudevit 44 sres. načelstvo v Novem mestu 14.5.1930. I. No. 5337/1 44 Hribar Andrej n sresko načelstvo v Dolnji Lendavi 14.5.1930, I. No. 5329 n Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev DaWi predstojništvu mestne policije v Mariboru Romih Franc 23. 7. 1930, I. No. 6036 postavljen za polic, stražnika v3. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani Rutar Ivan višji stražnik zvaničnik 3. skupine uprava policije v Ljubljani 8. 5. 1930, I. No. 2345/1 postavljen za višjega stražnika v drugi skupini zvaničnikov Semič Franc višji stražnik zvaničnik 1. skupine vam. straža v Ptuju 21. 3. 1930, I. No. 3999 premeščen k upravi policije v Ljubljani Sire Ivan 10. 10. 1930, I. No. 9222 postavljen za polic, stražnika v 2. skupini služiteljev pri upravi policije v Ljubljani Sivka Mihael 10. 10. 1930, I. No. 9221 «4 Slatnar Mavricij 3. 7. 1930, I. No. 6037 44 Slavič Franc. . 26. 10. 1930, I. No. 9702 postavljen za polic, stražnika, v 2. skupini služiteljev pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Štrucl Anton višji stražnik zvaničnik 2. skupine vam. straža v Ptuju 21. 3. 1930, I. No. 3999 premeščen k predstojništvu mestne policije v Mariboru šeme Jakob 8. 7. 1930, I. No. 6(584 postavljen za polic, stražnika v 2. skupini služiteljev pri upravi policije v Ljubljani šivic Franc 3. 7. 1930, I. No. 6038 »4 Slemic Leopold višji stražnik zvaničnik 3. skupine uprava policije v Ljubljani 8. 5. 1930, I. No. 2345/1 postavljen za višjega stražnika v drugi skupini zvaničnikov Štrnian Matej 3. 7. 1930. I. No. 17 postavljen za polic. strnžn!Va v drugi skupini služi te1',e v pri upravi policije v Lj ib-ljani ' rbnjak Janez 7. 7. 1930, I. No. 6709 postavljen za polic, stražnika v 2. skupini služiteljev pri predstojništvu mestu • pobrije v Mariboru Vrečar Josip Vreže Franc '■ t 3. 7. 1930, I. No. 0040 postavljen za polic, stražnica v drugi skupini služite’' v pri upravi policije v L b-Ijani 3. 7. 1930, I. No. 6039 4» Sadnikar Franc A 3. 7. 1930, I. No. 6043 11 Zajšek Ivan 3. 7. 1930, I. No. 6041 41 Zore Dominik 3. 7. 1930, I. No. 6042 11 Jelinčič Ignacij 16. 4. 1930, I. No. 1847 postavljen za polic, agenta v 3. skupini zvaničnikov pri obmejnem železniškem ko-misarijatu na Jesenicah Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev Ahačič Iran državni cestar-služitelj I. skupine tehnični razdelek sres. načelstva v Kranju 6. 10. 1930, I. No. 4023/6 upokojen z dnem 31. julijem 1930 1 Adamič Josip *» tehnični razdelek sres. načelstva v Mariboru levi breg 11. 7.1930, I. No. 3970/2 vs Cepič Valentin državni eestar-služitelj 2. skupine ban. uprava v Ljubljani 12. 6.1930, I. No 1136/2 upokojen z dnem 30. junt/jem 1930. Pulee Josip višji stražnik zvaničnik 1. skupine uprava policije v Ljubljani 17.10.1930,1. No. 6988/5 upokojen z dnem 31_ oktobrom 1930 Ravbar Anton višji stražnik zvaničnik 2. skupine *» 12. 6.1930, I. No. 3989/1 upokojen z dnem 31» julijem 1930 * Selišnik Ivan državni cestar-služitelj 1. skupine ban. uprava v Ljubljani 26.4.1930, I. No. 4143 upokojen z dnem 31. majem 1930 • Smen Ivan tehnični razdelek sres. načelstva v Kranju 22. 8.1930, I. No. 5179/2 upokojen z dneam 31. avgustom 1930 Tomažič Anton višji stražnik zvaničnik 1. skupine predst. mestne policije v Mariboru 11.10.1930,1. No. 5342/3 upokojen /. dznem 31. oktobrom 1930 Verbič Ivan državni cestar-služitelj 1. skupine tehnični razdelek sres. načelstva v Mariboru levi breg 30. 9.1930, I. No. 5845/1 V) Zupančič Josip 7. 7. 1930, I. No. 5363 postavljen za polic, stražnika v 2. skupini služiteljev pri predstojni.štvu mestne policije v Mariboru Znpanič Josip policijski stražnik služi-telj 2. skupine predst. mestne policije v Mariboru 26. 10. 1930, I. No. 9414 odpuščen iz državne službe Galun Franc policijski stražnik služi-telj 2. skupine uprava policije v Ljubljani 6. 11. 1930, I. No. 9920 postavljen za polic, stražnika v drugi skupini služiteljev pri upravi policije v Ljubljani D. Banovinski uslužbenci. Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev Lavrič Josip banovinski pisar, pripr. II-5 ban. uprava v Ljubljani 16. 8. 1930, I. No. 7676 premeščen k sreskemu načelstvu v Novem mestu Savnik Nuša 20. 6. 1930, I. No. 6063 postavljena za banov. konc. pripr. pri banski upravi v Ljubljani v 9. skup. I. kat. Hartman Alojzij 18.11.1930, I. No. 10324 »I Dr. Kukman Vladimir banovinski pristav 1-8 ban. uprava v Ljubljani 9.12.1930, I. No. 6666/1 postavljen za banov.- višjega pristava v 7. skup. I. kat. Dr. Kovačič Josip n 25. 3. 1930, I. No. 3823 v* Tovornik Jakob banov. konc. pripr. 1-9 r* 8. 12. 1930, I. No. 10809 postavljen za banov, pristava v 8. skupini I. kat. Gorkič Franc banov. pom. sekretar II-2 «1 14. 11. 1930, I. No. 9245 postavljen za banov, pomožnega sekretarja v 1. skupini II. kategorije Gospodarič Marija banov. upr. pis. urad. 111-2 zdravilišče Dobrna 15. 2. 1930, I. No. 1533 premeščena k banski upravi v Ljubljani Samce Ignacij banov. upr. pis. urad. III-4 Spl. bolnica v Mariboru 26. 9. 1930, I. No. 8665 M Hottl Vilko banov. upr. pis. urad. III-3 ban. uprava v Ljubljani 26. 9. 1930, I. No. 8665 premeščen k splošni bolnici v Mariboru V * Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev Kotim«? Stanko 2. 6. 1930, I. No. 5040 postavljen za banov, zvanični-ka pri ban. upravi v Ljubljani v 2. skupini zvan. Ini. Zupani? Ivo banov. kmet. viš. pristav 1-7 ban. uprava v Ljubljani 14. 10 1930, I. No. 6866 postavljen za banov, višjega pristava v 6. skupini I. kat In*. Biselt Ivo banov. kmet. pripr. 1-9 sres. načelstvo v Ljubljani 21. 11. 1930, I. No. 1151 premeščen k banski upravi v Ljubljani Ini. Sadar Vinko 23. 8. 1930, I. No. 1542/-8 postavljen*za banov, upravnika kmet. šole v Rakičanu v 7. skupini I. kategorije Sittar Rmerik honorarni uradnik vinarska in sadj. žoln v Mariboru 30.10.1930,1. No. 1840/2 postavljen za banovin, kmet. uradnika-priprav. pri vin. in sadjarski šoli v Mariboru V 5. skupini II. kategorije Medved Anton banov, knjigovodja 11-^ ban. upruva v Ljubljani 5. 2. 1930, I. No. 1253/1 premeščen k banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Verče Ivan pogodbeni uradnik banovinska kmet. Sola v št. Juriju ob j. žel. 22.10.1930,1. No. 472/4 postavljen za ban. pis. uradnika pri kmet. šoli v Št. Juriju ob j. žel. v 4. skupini III. kategorije Ini. Fink Hugo banov. tehn. pripr. 1-9. sres. načelstvo v Ljubljani 5. 12. 1930, I. No. 4191 premeščen k banski upravi v Ljubljani Ini. Janeži? Ferdo n sres. načelstvo v Kranju 30. 5. 1930, I. No. 4191 Ini. Geržina Ladislav sres. načelstvo v Ptuju 1. 4. 1930, I. No. 4191 Ini. Matko Anton banov. tehn. pristav sres. načelstvo v Novem mestu 30.5.1930,1. No. 5048/30 Inž. Černigoj Jaroslav ** ban. uprava v Ljubljani 23. 8. 1930, I. No. 7926 sprejeta ostavka na banovinsko službo Ini. Fink Hugo 5. 12. 1930, I. No. 10095 postavljen za banovin, telin. pristava v 8. skup. I. kat. *nL (Jlanr Vinko 16. 6. 1930, I. No. 6367 postavljen za banov. inž. pripravnika pri banski upravi v Ljubljani v 9. skup. I. kat. !“*• Viher Lavoslav 20. 6. 1930, I. No. 6346 M Ini. Maček Stanko 31. 7. 1930, I. No. 0333/1 1 ' .. M Sitar Ivan banov, tehnik II-4 sres. načelstvo v Kranju 30. 5. 1930, I. No. 5048 premeščen k banski upravi v Ljubljani Šenk Jože banov. tehn. pripr. II-5 sres. načelstvo v Novem mestu 30. 5. 1930, I. No. 5048 M Vrsfaj Črtomir 0* ban. uprava v Ljubljani 26. 5. 1930. I. No. 5654 premeščen k srcskemu načelstvu v Mariboru, 1. br. Uhl Florijan M sres. načelstvo v Murski Soboti 17. 7. 1930, I. No. 7088 sprejeta ostavka radi odsluže-nja vojaškega roka Ur. Blumauer Robert banovinski asistent 1-7 spl. bolnica v Ljubljani V 8. 10. 1930, I. No. 8098 postavljen za banovin, primarija v 6. skupini I. kat. H*1- Kamin Mihael honorarni asistent M 15. 7. 1930, I. No. 6820 postavljen za banov, asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani v 7. skup. I. kat. ®r- Praprotnik ^bina - M 15. 7. 1930, I. No. 6828 M Meržun ItUdovik M 16. 7. 1930, I, No. 6827 postavljen za banov, sekunda-rija pri splošni bolnici v Ljubljani v 8. skup. I. kat. I>f P«*mpe Janko « *• 7. 1980, L No. 6831 1» 1 m e Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev I)r. Savnik Leon honorarni asistent spl. bolnica v Ljubljani 15. 7. 1930, I. No. 6834 postavljen za banov, sekunda-rija pri splošni bolnici v Ljubljani v 8. skup. I. kat. Dr. Kolar Marija honorarni sekundarij 11 15. 7. 1930, I. No. 6822 at Dr. Heferle Henrik •* «* postavljen za banov, asistenta sekundarija pri splošni bolnici v Ljubljani v 9. skup. 1. kategorije Dr. Bajec Oton tt 11 15. 7. 1930, I. No. 6813 postavljen za banov, sekundarija pri splošni bolnici v Ljubljani v 9. skup. I. kat. Dr. Furlan Tonini 11 tt 15. 7. 1930, I. No. 6816 It Dr. Geršelman Bliža beta 1» 11 15. 7. 1930, I^No. 6817 tt Dr. Petri* Josip a« tt 15. 7. 1^30, I. No. 6829 • " cf V/.:vr; r, tt Dr. Šarec Janez zdravn ik-volonter '• 16. 9.1930, I. No. 5427/6 at Dr. Kralj Angel *t a* 16. 9. 1930, I. No. 5427 tt Dr. Milavec Vlado stažist tt 10.10.1930,1. No. 5427/12 tt Dr. Premrou Vladimir stažist žen. bolnica v Ljubljani $ 30. 9.1930, I. No. 5427/9 postavljen za banov, sekundarija pri ženski bolnici v Ljubljani v 9. skup. I. kat. Dr. Bitenc Maks zdravnik at 10. 10. 1930, I. No. 8899 tt Dr. Kocijančič Viktor honorarni sekundarij at 1. 6. 1930, I. No. 3270/3 tt Dr. Kaukler Ivan 16.10.1930,1. No. 8526/1 tt Dr. Ker?an Karol 6. 11. 1930, I. No. 9201 postavljen zn banovin, sekun-dnrijn pri splošni bolnici v Ljubljani v 9. skup. L kat. Dr. Fink Marija honorarni asistent žen. bolnica v Ljubljani 15. 7. 1930, I. No. 6819 postavljena za ban. asistenta pri ženski bolnici v Ljubljani v 7. skup. 1. kat. Dr. Pehani Pavel «i ta 15. 7. 1930, I. No. 6830 postavljen za banov, sekundarija pri ženski bolnici v Ljubljani v 8. skup. I. kat. Dr. Vrbnjak Vekoslav honorarni sekundarij spl. bolnica v Mariboru 29. 9.1930, I. No. 7893/3 postavljen za banov, sekunda-riju pri splošni bolnici v Mariboru v 8. skup. I. kat. Dr. Hoiiška Mirko «« ta 16. 9. 1930, I. No. 8511 postavljen za banovin, sekundarija pri splošni bolnici v Mariboru v 9. skup. I. kat. Dr. Dercani Ciril tt at 16. 9. 1930, I. No. 8509 & k tt Dr. Lovrec Rudolf »a at 16. 9. 1930, I. No. 8513 tt Dr. Podkoritnik Franc honorarni asistent at tt Dr. Lutman Stanko n at 15. 7. 1930, I. No. 6833 tt Dr. Sesardlč Mirko tt n 16. 9. 1930, I. No. 8515 H Ime Zvanje Službeni kraj Odlok banske uprave z dne, štev. Postavitev, napredovanje, premestitev, upokojitev Dr. Sollag Henrik 11. 7. 1930, I. No. 4827 postavljen za banov, sekun-darija pri splošni bolnici v Mariboru v 9. skup. I. kat. Dr. Hribar Prane 31.8.1930, I. No. 6386/4 postavljen za banov, sekunda-rija prosektorja pri splošni bolnici v Mariboru v 9. skupini I. kategorije Dr. Flajs Joie honorarni asistent javna bolnica v Celju 20. 9. 1930, I. No. 8074 postavljen za banov, sekunda-rija pri javni bolnici v Celju v 8. skup. I. kal. Dr. Červinka Milan honorarni sekundarij «• 15. 7. 1930, I. No. 6815 postavljen za banovin, sekun-darija pri javni bolnici v Celju v 9. skup. I. kat. Dr. Kolšek Davorin n M 15. 7. laik), I. No. 6823 M Dr. Žvokelj Stanko honorarni asistent bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 16. 9. 1930, I. No. 8517 postavljen za banov, sekunda-rija pri bolnici za duševne bolezni v Ljubljani v 9. skupini I. kategorije Dr. Kovač Josip 26. 7.1930, I. No. 5902/2 postavljen za ban. sekundari-ja ■ pri javni bolnici v Brežicah v 9. skup. I. kat. Dr. Prodan Josip 11.10.1930, T. No. 6419/4 postavljen za ban. pomožnega zdravnika pri zdravilišču na Golniku v 9. skup. L kat. Zlokarnik Viktor banov, pomožni knjigovodja 11-4 ban. uprava v Ljubljani 11. 7. 1930, I. No. 6677 postavljen za banov, knjigovodjo v 3. skup. H. kat. Zlokarnik Viktor banov, knjigovodja 11-3 n 22. 9. 1930, 1. No. 5287 premeščen k splošni bolnici v Maribor kot ekonomski uradnik 3. skup. II. kat. Ferenčič Josip 26. 8.1930,1. No. 5287/14 postavljen za ban. rač. pripr. pri banski upravi v Ljubljani v 5. skup. IT. kat. Rcrenčič Josip bonov. raž. pripr. II-5 ban. uprava v Ljubljani 17. 11. 1930, I. No. 9798 premeščen k javni bolnici v Murski Soboti kot ekonomski pripravnik 5. skupine 11. kategorije Remic Srečko 9. 8. 1930, I. No. 5287 postavljen za banov, ekonomskega pripravnika pri jav. bolnici v Murski Soboti v 5. skup. II. kat. Remic Srečko banov. ekon. pripr. II-5 javna bolnica v Murski Soboti 17.11.1930,1. No .5287/36 premeščen k banski upravi v Ljubljani kot rač. pripravnik 5. skup. II. kat. Gortnar Franc zvaničnik 2. skupine banovinski dežji dom v Mariboru 20.10.1930,1. No. 6265/1 postavljen za ban. pis. uradnika v 4. skup. III. kat. pri javni bolnici v Ptuju BDjak Anton zvaničnik Invalidski dom v Ljubljani 19. 5.1930, I. No. 1937/2 V * " postavljen za banov, ekonoma pri zavodu za slepo deco v Kočevju v 4. skup. III. kat. Vodopivec Srečko banov. rač. kontrolor 11-2 ban. uprava v Ljubljani 14. 11. 1930, I. No. 8712 postavljen za banov. rač. inšpektorja v 1. skup. II. kat. Kokalj Riko banov. pom. knjigovodja II-4 M 5. 12. 1930, I. No. 9538 postavljen za banov, knjigovodjo v 3. skup. I. kat. Vospernik Janko hon. rač. uradnik N 18. 7. 1930, I. No. 6402 postavljen za banov. rač. pripravnika pri banski upravi v Ljubljani v 5. sk. II. kat. Kokalj Viktor 3. 6. 1930. I. No. 3356 M Gok Bernard 17. 9. 1930, I. No. 5287 ** Korenčan Angela honorarna nastavnica Državni osred. zavod za ženski domači obrt v Ljubljani 49. 7. 1930, I. No. G201 postavljena za ban. uradnico-pripravnico v 4. skup. III. kat. pri Drž. osred. uradu za ženski domači obrt v Ljubljani Vidic Marija 9. 8. 1930, I. No. 6559 postavljena za ban. uraduico-pripravnico v 4. skup. III. kat. pri Drž. osred. uradu za ženski domači obrt v Ljubljani kot strok, učiteljica Prašnikar Marija 9. 5. 1930, I. No. 5285 postavljena za začasno strok, učiteljico na meščansko-1. — Ne izterjuje se po št. 222. zakonskega predloga o obči carinski tarifi uvozna carina na preparat Urania zelenilo, ki služi kot sredstvo za uničevanje gosenic, kakor tuc’i ne na njegove običajne zavoje, v katerih se po šilja.c - >2. — Preparat iz prve točke tega odloka je prost carine samo takrat, kadar se dokaže s fakturo in potrdilom, da je izdelek tovarne Pflanzenschutz, G. m. b. H., Schvveinfurth a./M., ker se izdeluje samo v njej.< _ Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenih novinahe« Štev. 934/IV. — Iz pisarne ministrstva za finance — carinski oddelek; v Beogradu, dne 12. januarja 1931. Številka 10 z dne 15. januarja 1931.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1930.: Postavljeni so: na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za rednega profesorja s pravicami uradnika 2-a skupine I. kategorije in s posebno doklado 3.100 dinarjev na mesec Grudinski Teodor, dosedaj redni profesor na isti fakulteti v 2. skupini I. kategorije; na pravniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za rednega profesorja s pravicami uradnika 2. skupine L kategorije in s posebno doklado 2.700 Din na mesec M a k 1 e c o v B. Aleksander, dosedaj kontraktualni profesor na isti fakulteti; na filozofski fakuitetruniverze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta s pravicami uradnika 5. skupine I. kategorije in s posebno doklado 920 Din na mesec dr. Kenko Roman, dosedaj docent na isti fakulteti v 6. skupini I. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1930.: Napredovali so za višje davčne kontrolorje v 1. skupini II. kategorije pri davčnih upravah: v Ljubljani -okolica Brifah Karol; v Krškem Praznik Štefan; v Kranju Tavčar Tomaž; v Marboru Ce-jan Avgust in vlutraš Ludvik, dosedaj kontrolorji v 2. skupini II. kategorije pri istih davčnih upravah. ' Izdaja kraljevska danska uprave Dravski banovine, njen pi edstavr.ik m odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiakarna »Merkur« j Ljubljani; njen predstavnik: Olnuu MiMlek v Ljubljani,