OVENSKI Le 1,0 - Año VI. No. 286 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. [Naročnina ra pol leta $ arg. 3.—; celo loto $ 5.— ; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno n o TARIFA REDUCIDA S ti .H a 0 bi) FRANQUEO PAGADO i O Concesión 1551 KAJ SE SNUJE V VILLA DEVOTO • V Villa Devoto je največja slovenska naselbina. Mnogo naših rojakov ima tam jirav lične hišice, ki jih krasijo lepi vrtovi. Marsikdo bi imel še vse lepše narejeno, če bi ne bilo te občutne krize, ki objemlje ves svet in tako" tudi našim marljivim rojakom ne prizanaša. Zadnje čase pa se je pričela naša naselbina v Villa Devoto tudi kulturno udejstvovati. V ulici Novaro 5201 so ustanovili društvo, ki je že pričelo s pevskimi vajami. Zanimanje ta-došnjih naseljencev za to društvo je veliko, ki se bazira na pravem temelju kulturnega in gospodarskega napredka. Organizatorji .so podvzeli popolnoma pravilne korake, da je v izseljeništvu treba stremeti predvsem za kulturnim in gospodarskim razvojem, brez vsake politične primesi. Tembolj jih v tem prepričuje zavest, da so si z velikim trudom in naporom dosegli lastno stanovanjsko osamosvojitev, nekateri tudi go-> spodarsko s tem, da so pričeli kako obrt na svojo roko in jim bo toliko lažje doseči kaj večjega v skupnosti. V življenje je treba gledati od prave strani, brez praznih iluzij. Zmagujejo samo tisti, ki so po duha in telesu močni. Prihodnjost bo naša, ampak si jo je treba znati kulturno in gospodarsko osvajati. Tisti, ki samo kričijo, z delom pa ničesar ne dokažejo, so podobni otrokom, ki jih čaka huda šiba — razočaranje. Ko je bil urednik Slovenskega Tednika preteklo soboto povabljen v Villa Devoto, je dobil utis, da imajo društveniki zdrava kulturna in gospodarska načela. Govorili so celo, da bi si kaj kmalu kupili lastno zemljišče na katerem bi postavili lastni skupni dom. Ta mi-■sel je izvrstna. Če je bilo enemu mogoče si postaviti lastni dom, bi bila to za skupnost, sko-ro bi rekli, igračka. Treba je samo nekoliko dobre volje in skupnega smisla ter dobro priprayljenega načrta. Vse to pa bodo rojaki v Villa Devoto lahko dosegli, ker so si postavili za načelo, da nočejo v svojih vrstah trpeti nikakih političnih nestrpnežev. To je popolnoma pravilno, kajti pri naših rojakih se Često spravlja v ospredje politična vprašanja brez pravega temelja, dočim se kulturna in gospodarska vprašanja zanemarjajo. Če je kaka država kulturno in gospodarsko visoko, je istotako tudi politično močna. Enako je treba razumeti tudi organizacije in društva. Delavci, ki se kulturno in gospodarsko osvajajo, delajo za socialno preuredbo svetu In se bližajo svobodi. Rojaki v Villa Devoto! Ne dajte, se prepričati od svojega koiaka. Stopajte pogumno po Poti, ki ste jo začrtali. Boste videli, da boste lahko v nekolikem času pokazali uspeh in takrat bodo pristopili v vaše vrste tudi tisti, ki Sedaj morda omahujejo ali imajo morebitne Predsodke. Slovenski Tednik vam bo vsestransko šel na roko, da boste lahko v stalnih stikih z vsemi, ki se zanimajo za skupni kulturni in gospodarski pokret v Villa Devoto. PLEBISCIT V POSAARJU Nestrpnost in radovednost celega civiliziranega sveta je bila obrnjena v prvih dneh tega tedna na izid, nad vse v miru oddržanega ljudskega glasovanja v Posaarju. Sicer ni bilo dvorna o izidu, tembolj ker se je pred tedni že rešilo to vprašanje na znani konferenci v Rimu, med francoskimi in nemškimi delegati z posredovanjem delegata Zveze narodov barona Aloisi. Toda kljub temu je presenetil odstotek v prid Nemčiji, katerega niti sami Nemci se ga niso nadejati. Lahko se trdi da je celokupno saar-sko prebivalstvo složno glasovalo za Nemčijo, brez razlike političnega, verskega in socijalne-ga prepričanja. Ker 9% za "status quo" in niti i/2% za Francijo ne prideta v poštev. Ta ogromni odstotek in to v vseh 83 občinah Posaarja, je odstranilo drugo nevarnost, ki je pretila evropski javnosti, namreč dodelitev gotovih občin Franciji ali pa obdržanje sedanjega. stanja v teh občinah, če bi bile imele Nemčiji nasprotno večino. Seveda v tem slučaju, bi ne bila Nemčija mirovala in gonja nacijev bi nadaljevala vznemirjati svet. Toda nekaj novega, ali pa kukor se hoče vedno staro, nam zopet predočuje to ljudsko glasovanje, namreč, da krvno sorodstvo vsekakor in še vedno je temolj družabnega življenja med človeštvom. Gotovo tu se ne more predb;>ci-vati, da ljudstvo je bilo le enostransko rnzsvit-ljeno, ker je brezdvoma baš propaganda, ki je bila nasprotna narodnosti, uživala kolikor toliko zaslombo v ljudeh, ki jih je postavila Zveza narodov, da vodijo vladne posle v teh 15 letih mednarodne uprave Posaarja. Niti slabi položaj v katerem se nahaja Nemčija, toliko politično kot gospodarsko ni odvrnilo posaarsko prebivalstvo, ki je takorekoč glasovalo proti svojemu materjelnemu dobrobitju, od svojega narodnega idealizma in to je tembolj za upoštevati ako vzamemo v obzir visoko kulturno stopnjo nemškega ljudstva. Res je, da igra med Nemci izredno važnost tudi ona silovita notranja in zunanja disciplina, katera je bistveni del vsega zasebnega in javnega življenja pri. Nemcih. Iz druge strani pa moramo beležiti plemenitost in miroljubnost Francije, ki je imela in ima še vedno ključ situacije v svojih rokah, ker samo na en migljaj od njene strani, bi se vse onemogočilo. Toda ne samo, da je Nemčiji omogočila častno rešiti vprašanje Posaarja, je celo vse potrebno uredila, da sprejme v svoje okrilje, vse one ki se ne strnijajo z izidom plebiscita in takih bo okoli 40.000 oseb, katere bo radovoljno sprejela in jim omogočila mirno sožitje v krogu svojih državljanov. Izid saarskega plebiscita Od okoli 550,000 vpisanih je glasovalo 528.085. Za priključitev k Nemčiji je glasovalo 477.139 to i je 90.36%, za "status quo" oddanih glasov 4G.513 v odstotkih 8.81, za Francijo 2124, 0.4% in 2.249 glasov razveljavljenih. Izid je že potrjen od zbora Zveze narodov, ter se predvideva, da bo Posaarje tekom mese- ' ca marca izročeno Nemčiji. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V CHILE V protest za neizpolnjene zahteve so železničarji državnih železnic napovedali stavko za 48 ur. Toda ker so oblasti vso strogost napovedale in pričele jemati nove uslužbence in nastavile celo penzijonirane, je vodstvo stavkujočih, proglasilo stavko do nedoločenega časa, kar bo> znatno vplivalo na red in enakomerni razvoj v bosednji republiki. Že sedaj stojé na vsili postajah vlaki z blagom, nalcrcani z raznimi pridelki, ki se hitro-kvarijo kakor zelenjava in sadje, polno vlakov živine je tudi med temi. Vse blago, ki zahteva hitri pervoz. Potniški vlaki so tudi večinoma ustavljeni. Le tu in tam vozi kak potniški vlak, vod jen po inšpektorjih, ali železniearskega polka. V znak solidarnosti je pričelo stavkati tudi vse delavstvo, ki je uslužbeno pri raznih napravah železnic. Policija pa je že pričela z lovom na vodstvo stavkujočih, ter je že mnogo voditeljev delavstva aretirala. V enem lokalu v glavnem mestu je aretirala 270 železničarjev, ki so ravnokar zborovali. Oblasti pa nameravajo z vsemi sredstvi zadušiti stavko, ter so uvedle vse mogoče, da ščitijo «tavkolomilce pri delu. Ravnatelj državnih železnic Ivan Lagarriguo ie izjavil, da bo 5000 delavcev odslovljenih, na mesto katerih se bo uslužbilo nove ljudi. Tako ravnanje ne bo pirneslo nič kaj dobrega, ker se bodo stavkujoči z vsemi mogočimi sredstvi zoperstavili nameram državnih oblasti, tembolj če upoštevamo bojevitost chilenskega delavstva, kakor se je to pokazalo pred nekaj meseci v zadnji ustaji rudarjev. IZ ŠPANIJE Venomer prihajajo iz te države žalostne vesti o procesih ki se še vedno vodijo napram udeležencem zadnje ustaje. Smrtne kazni, po 10, 20 in več let dan za dnevom prisodijo. Zapori so povsod nabito polni in izgleda, da še vedno ni konec. Enemu oficirju od žendarmerije je vojaško sodišče prisodilo 6 let zapora in degradiralo, ker ni dal stredjati na upornike. Da se postavi Španija v krog moderne fašistične represije vsakega demokratskega gibanja, so tudi tam ustanovili koncentracijske tabore, za sumljive protidržavne elemente, tabori kot so v Nemčiji, v Italiji pa oni prosluli južno italijanski otoki. Bivši minister De los Ríos, je v francoskem listu "Le Populaire", poročal o grozodejstvih španskih oblasti po zaporih. Nanašajoč na ta članek je španski ministerski predsednik Le-rroux, baje dal nalog, da se uvede stroga preiskava, ter da se mora kaznovati vse, ki so iz-lorabili svojo oblast. Jugoslovanska—madžarska pogodba V madžarskem mestu Udvard je ogrsko-jugoslovanska komisija za obmejne spore podpisala pogodbo, da v bodoče se bodo vsi 'spori ob mejah poravnali mirnim, potom. Nadalje se reguilriv obdavčenje posestev, ki imajo zemljišča v obeh državah, istotako se je odločilo, da obmejne policijske oblasti morajo vedno stati v medsebojnih stikih. Pogodba je plod mnogomesečnega pogajanja. Ruski predlog Nemčiji Sovjetska vlada je stavila nemški predlog, da se zopet obnovi trgovske stike med obema državama. Rusija predlaga, da naj bi Nemčija dovolila 200 miljonski kredit za dobo 5 let, katerega bi Rusija uporabila za nakup mater-jala v Nemčiji. Nemčija se pa ne upa, to brez nobene posebne garancije izvršiti, ter zahteva, da mora tuska vlada garantirati. Istotako hoče, da ji Rusija v naprej plača surove izdelko, katere mora Nemčija nakupovati v inozemstvu. ZVEZA NARODOV PROTI PARAGUAJU Ker je Paraguaj nepovoljno odgovoril na vabila mednarodnega zbora za sklenitev miru z Bolivijo, je komisija za Chaco v Zvezi narodov odredila, da se dvigne zapora za dobavo orožja Boliviji, ter da se to zaporo na račun Paraguaja poostri. Odredba je sicer bolj moralnega pomena, ker Bolivija in Paraguay sta nemoteno naprej do-bavala orožje. Paraguaju ni niti potrebno kaj nakupiti, ker ima bolivijanskega dovolj še za leto dni. Na bojiščih Paraguajci še vedno pritiskajo na bolivijske postojanke in vsako toilko beležijo kak uspeh. Glavni napor Paraguaja se vrši okoli utrjenega mesta Villa Montes ki tvori ključ v bogato petrolejsko cono. Villa Montes je že obdan od visokih hribov, ter bo precej trd oreh za paraguajske čete, tembolj ker je tem težko dovažati do tja težko artile-rijo, ki je potrebna za pobijati v gorovju ugnezdeno bolivijsko artilerijo. Bržkone bo skušalo paraguajsko vodstvo obkoliti Villa Montes in odrezati od zaledja, kot je to storilo « močno utrjeno točko Balilvian ob Pilcomp.yu. OBDOLŽUJEJO ZINOVIEVA IN KAME-NEVA Sovjeti so objavili poizvedovanja glede umora komisarja Kirova. Obdolžujejo deset znanih komunističnih voditeljev med njimi gori navedene, da so vsled njih propagande ki so jo delali v zadnjih časili, upostavili in širili duh kontrarevolucije, ki je dovedel do tega umb-ra. Njih glavni stan je bil takozvani "Center Moskva" in "Center Leningrad", kjer so se ti zarotniki shajali. 19 oseb je stavljenih vsled te zarote pred vojaško sodišče. MUSSOLINI MINISTER KOLONIJ Bivši minister kolonij De Bono je bil imenovan, za visokega komisarja vzhodnih afriških kolonij, vsled tega je prevzel Mussolini tudi to ministerstvo. Gotovo so se tu dogajale kako nerednosti, katere se hoče sedaj zakriti ali onemogočiti. De Bono, sledi isti usodi kakor Balbo, izgon v kolonije. PO PLEBISCITU V POSAARJU Svet Zveze narodov je precej časa kolebal, ali jo za izročiti ali je za zahtevati kake sigurnosti od Nemčije. Navdušenje ki je prevzelo prebivalstvo v Posaarju, se je na mnogih krajih spremenilo v gonjo proti ljudem, ki so osumljeni da so proti nacijem. Grožnje in dejanski napadi so se vršili na več krajih, tako, da ti ljudje oblegajo francoski konzulat proseč za potnice za izselitev v Francijo. Število teh cenijo na 5000. Mnogo judov pa je že prekoračilo mejo. Velevlasti v prvi vrsti Anglija in Francija so prvotno vplivale na svet Zveze narodov, da se izroči samo en del Posaarja, potem pa ko je obljubila Nemčija, da bo Posaai'je demilitarizirano, to se pravi, da ne bo smelo v tej provinci se nahajati nobeno vojaštvo in nobenih vojaških naprav, se je odredila izročitev celokupnega ozemlja Posaarja. BALKANSKA ZVEZA ZBORUJE Ministri zunanjih zadev, Jugoslavije, Grčije, Turčije in Romunije so se sestali v Ženevi, ter pretreaujejo zadnji rimski dogovor med Musso-linijem in Lavalom. OKNO V SVET Rim. Hčerka bivšega španskega kralja, Bea-trix se je v pondeljek poročila v Rimu z rimskim vojvodom Aleksandrom Torlonia. Slednji je sin silno bogate amerikanke, ki je svojčas poročila vojvoda .Torlonija, iz stare rimske pa-trieijske družine, iz katere je že več papežev .'zšlo. Pri poroki je bila navzoča italjanska kraljeva družina ter 50 tujih kraljev in princev. Mati novoporočene, bivša španska kraljica ni hotela prisostvovati poroki, baje ker novi zet ni kraljevske krvi. V resnici pa ker so si v sporu z možem, Novoporočencc je sprejel tudi papež v avdi-jrmci in jim dal blagoslov. Drugi dan so odpotovali v Pariz k bratu, bivšemu princu Asturi-je, ki se je tudi poročil z njemu neenakovredno, vsled tega je zgubil pravico do nasledstva na španski prestol. V Parizu ostane novoporočeni par 3 dni, odkoder se popeljejo v London po-setiti mater. Od tu se vkrcajo v Ameriko, kjer jih čaka brez dvoma sijajni sprejem v krogu dolarskih magnatov. New-York. Proces proti Hauptmannu gre proti koncu. Izprašani bodo še strokovnjaki ki morajo ugotoviti ali je pisava v pismih dobljenih od Lindberga, Hauptmanova. Moskva. Stalin, Ka^anovič, Kalinin, Voro šilov in Molotov se učijo, da nastopijo v filmu, lii se bo imenoval "Sovjetska Zveza" in ki bo v kratkem izgotovljen. Ufa. Najvišja sodna oblast, je obsodila na smrt 2 delavca in dva na 10 let ječe. Tmonova ui so ukradli na ladji na kateri so delali alko-holične pijače, katere so popili in v pijanosti zažgali ladijo. Rim. Znani letalec Donati, ki drži rekord za , 4Í najvišji polet, namerava v družbi z letalcem Bisco, napraviti nepretrgani polet iz Italije v Tierra del Fuego (Argentina). Pot meri kakih 14.000 km. Trsi. V gledališču Verdi je pričela lirična sezona. Ob nabito polnem gledališču se je uprizorila Wagnerjeva opera "Lohengrin" pod vodstvom ravnatelja Hermann Schersclien. Budimpešta. Prevzel je ministerstvo polje-deljstva Koloman Rerany, veliki nasprotnik veleposestnikov. Novi minister namerava razdeliti veleposestva-. Berlin. Letalo od Lufthanse, ki je nosilo pošto za južno Ameriko je ponesrečilo blizu Kon-stanca (švicarsko-nemška meja). Pilot in spremljevalec so ubiti. Pošto so baje rešili. Bela Cerkva. V bližini tega mesta je prispel neki kmet s ženo na slavlje pravoslavnega božiča k bratu. Med pojedino je bil zvabil brata in svojo ženo na prosto, kjer jih. je napadel in umoril, odrezal jim je glave ter jih vrgel skozi okno na mizo med ljudi, ki so ravnokar jedli. Zločin je bil izvršen zaradi ljubosumnja. Dunaj. Izid plebiscita v Posaarju je tudi tu izzval veliko presenečenje, vladni krogi boječ se navdušenja ki bi prevzelo prebivalstvo tu jn onstran meje je znatno ojačilo obmejno strar žo in alarmiralo vse vojaštvo v državi, da bi ae zoperstavilo kakemu puču nacijev. Istotako krožijo vesti, da so Italjani koncentrirali vojaštvo na avstrijBko-tirolski meji. Meziko: Vsled nemirov, ki so se dogodili v Tacubaya minoli teden so oblasti aretirale 52 katoličanov. Washington. Celokupni prejemki prebivalstva Zedinjenih držav je znašalo v letu 1929 82 miljard dolarjev, v letu 1932 pa 49.7 mj-Ijard v letu 1933 pa samo 46.8 miljard. Iz navedenih številk je najbolj razvidno ubo-štvo, ki je vladalo in ki vlada še danes v SeV-Ameriki, če ae vpošteva da pretežna večina teb zneskov pripada delavskim mezdam. Dublin. Nemški komunist Toller, ki se nahaja v tem mestu, je hotel držati predavanje. Na pritisk nemškega konzula so pa oblasti "Svobodne irske Republike" prepovedale predavanje in zagrozile Tollerju, da ga deportirajo v Nemčijo. Irska republika je kakor znano strogo katoliška. Praga. Ministerski predsednik Malipeter j® napovedal, da se bó bavila vlada z pobijanjem brezposelnosti. V to svrho se bodo začela velikanska gradnja novih cest, ter bodo skrčili delovni čas na 40 ur tedenskega dela. S tem1 ukrepi se upa povišati splošno delovanje za odstotkov. Madrid. Ministerski predsednik Lerroux í° vodja desnice sta se sporazumela, ter je priv°' íil Lerronx zadnjim eno ministrsko mesto in mest deželnih guvernerjev. Gil Robles imenovani vodja bi prevzel notranje ministerstvo, k a rpomeni da pride Španija v roke monarh i-istično-klerikalne stru;e. ARGENTINSKE VESTI INFLACIJA ARGENTINSKE VALUTE Pred dvema meseca smo poročali da namera-tuk. vlada gotove ukrepe na finančnem po-iu> katerih končni rezultat bi bil, da bi vred- pesa znatno padla. Svoječasni nastop vseh Večjih časopisov je mogoče vplival da se ni na-^eravano izvedlo. Toda te dni se javlja, da je tozadevni načrt že odposlala zbornicam v odobritev. V slučaju, da bi se res prišlo do te&a, bi bilo naše izseljeništvo prizadeto, po-s®brio pa imejitelji prihrankov, ker bi se jim 2D'žala znatno vrednost, recimo v primeru dru-valut. Jasno, da bi se to tudi občutilo na ^ačah, ki bi sé ne tako hitro povečale, v raz-erju z zmanjšano vrednostjo denarja, kar pa Se bo takoj opazilo pri nakupu vsakovrstnih ^trebščin. Vprid pa bi prišlo lastnikom nepre-^'čnin, hišnim posestnikom, tembolj če so zadolženi. ARETACIJA SUMLJIVIH OSEB zadnjem času je bilo vprizorjenih več "ttibnih atentatov na različne lokale tukaj- ^•iih političnih strank. V nekem gledališču •ler se je vprizarjal šaljivi komad, ki je bajé f0 mnenju gotovih ljudi sramotil sedanji nem- * režim, se je izvršil nanad na gledalce. Raz- stremljenji, da bi se n^ka druga gledali- a dvorana uničila, so primorale oblasti k kovanju, ker je bilo očividno. da izhaja in ua • a Je to vse organizirano, od gotovih krogov. , ^osebno se je zavarovalo dotično dvorano 111 res pred par dnevi so oblasti aretirale šest "Seb, ki so hotele vstopiti v dvorano na ka-^h se je našlo snovi, ki bi povzročile v krat-0,11 času velikanski požar. Osebe so celo priznale, da je bil njih namen zgati dvorano. Radovedni smo kako konča a zadeva, ker krogi iz katerih izvirajo take nakane so poznani kot najbolj reakcijo-^rni. c ■ ' ■ MESTNA KRONSKA *uPaj m siga.... ulicama M. Cervantes in L. de Vega footbal, tekom igre ga je eden komponent nasprotnega banda brcnil v glavo ter mu s tem povzročil notranjo rano, zaradi katere je v torek izdihnil v bolnišnici Salaberry kamor so ga prepeljali. ELEKTRIČNI TOK GA JE USMRTIL V tovarni železnih škatel v ulici Aribeños 2355 se je v torek pop. zgodila težka nesreča, pri kateri je zgubil življenje 24 letni delavec Pedro Martini. Imenovani je delal z nekim aparatom za vrtanje na električni pogon. Žica, ki dovaža tok v aparat je bila zelo slabo aisli-rana, kar je povzročilo, da je prišel kontakt v ročaj aparata za katerega je držal Pedro in tako močno zadel v nesrečneža, da se je na mestu zgrudil. Njegovi tovariši, ki so stali v bližini so skočili k njemu misleč, da mu je prišlo slabo, a so se na žalost prepričali, da je mrtev. NAPAD NA ŠOFERJA PRED DRŽAVNO PALAČO Drznost metropoiitanskih napadalcev dan na dan narašča. V jutranjih urah pretekle srede, sta dva neznanca napravila pravi rekord v tej strold, s tem, da sta napadla enega šoferja "kolektiva" ravno pred državno p-lačo na Plaza Mavo. — Približno ob 2.30 zjutraj je prispel Emil io Fernandez s svojim avtom "aolektivo" do ulice Victoria in Paseo Colon, kjer sta ga nenadoma ustavila dva neznanca in z samokresi v rokah zahtevala od njega ves denar in vrednosti, ki jih ima pri sebi. V strahu za svojo kožo jima je izročil svoto 25 pesov in srebrno uro vredno drugih 20. Ko sta enkrat imela denar sta ga prisilila izstopiti iz'avta, v katerega sta vstopila in se urno odpeljala. Po nekaj urah s onašli avto zapuščen na Av. Costanera in Estados Unidos, napadalca pa policija do sedaj zaman -zasleduje. ŽRTEV POULIČNEGA NOGOMETA JJa je glavna točka tukajšnjega ljudskega ,slJenja footbal ve že vsak otrok. Kako silno < lykična je ta zabava btienosajreščariom nam °kazuje to, da so v letošnji sezoni za prven-\V° Argentine, ki ga igra 14 nogometnih dru-iev> pri eni taki tekmi inkasirali 56.780 pesov!, . e-». še ni mizerije. Tu vse brca'žogo, otrok, ki ^0lllaj shodi že teka zanjo in vika kateri klub ^ njegov ljubljenec! Koliko nesreč se zgodi po samo radi igranja žoge, policija kolikor re preprečuje igranje in brcanje po ulicah Vse nič ne pomaga komaj izgine policaj za ^ 'm potem ko jih je razgnal so že zopet Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema, dečke v ponobm varstvo. Obrnilo se pismeno osebno na: ASILO LIPA, VILLA MAMESO C.G.B.A (Bs. Air"s) Mala pošta S. M., Sp(fltiago del Estero: Tukaj je slovenskih deklet mnogo in tudi poročila bi se nekatera rada, samo jih nič kaj ne mika iti ven iz mesta. Najbolje, da pridete sem se poročiti, potem pa ko bo enkrat žena, bo šla za vami kamor boste hoteli Slovenski Tednik posreduje za ženitev v smislu stavljanja tozadevnega oglasa, proti plačilu. Pozdrav. Ulica José A. Terry: Naslov avtorice "Cujte fantje mladi", bomo v drugi številki povedali vsem, če do takrat ne dobimo nič za tiskovni sklad. Dosedaj vse kaže, da bo urednik ostal z dolgim nosom in da se boste fantje ženili. Pozdrav. Čujte fantje mladi: Za punco, ki je poslala ženitno ponudbo, se kar lepo ubrišite. Ko je bil list že v tisku je poslala en peso za tiskovni sklad. Obenem je pisala, da njej ni potreba iskati fanta po časopisu, da se je hotela le malo ponorceváti iz nas ubogih moških. Seveda jo je stal ta "šnas" po zaslugi urednikove "bistra glavice" en ppso. "No", je mVala dalie. "Jaz nisem ena. tistih, da bi se cladnla za en peso, kadar se erra za porlrira+i naša skunno irlasilo Slovanski tedniki vendar od Vas tov..urednik ni lepo, da me tako zgrabita za vrat." TnVn vidita dra y Odlok Jugoslovanskega društva "Kosovo Puerto La Plata na svoji seji z dne 13- Ja nuarja t. 1. 1. Pošlje se 200 dinarjev za vzdrževanje a1 lnva Jugoslovanske narodne obrane v bu. 2. Enako svoto, 200 dinarjev, se pošlje druženju vojnih invalidov v Beogradu. 3. Za spomenik pokojnega kralja Aleksa« dra se pošlje prostovoljni prispevek, ki £a nabrali potom liste sledeči rojaki: Peter Ke' belič, J ovan Witas, Mate Kolara in Nik°la Ivanlrovič, skupaj okrog 100 pesov. 4. Sklenilo se je povabiti G. Dr. Mišetiča odpravnika poslov Jugoslovanske vlade pri kajšnji vladi, v našo naselbino v La Plati eno prijateljsko večerjo. Nadejamo se, da boste tako dobri, da bost® v Vašem listu natisnili te vrstice v zgoraj J,a vedenem smislu. Uprava, našega društva se Vam že v napre'' zahvaljuje ter Vam je v vsakem oziru na raZ polago. Za odbor, tajnik: Witas. DRUŠTVENA KNJIŽNICA 49.1. 49.?,. 49.3. 49.4. 425. 496. 49.7. 49.R. 49.0. 430. 431. 432. 433. 434. 435. 436. 437. 438. 439. 440. P«sia dlaka (spiral Damir Fei,bov (spisal Nande Vrb.) Kratka zg. slov. slovstva, (spis. F. V tem znamenju boš zmagal (sp. T. Gr0 ZA TISKOVNI SKLAD Jožef Antonič Od prej 5, 86, I0E30I sosaoo D o D V dar dobite o na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, leno sliko v barvah Skupaj Š 91.— Naročniki in naročnice, čitdtelji in čitatelji-ce! Vsak kdor more naj pošlje mal prispevek za tiskovni sklad. Naročnine nočemo povišati, ker so nekateri, ki res težko plačajo še tako malenkostno svoto petih pesov, ali pa še te nemorejo vsled brezdelja ali velike družine. Zato pa tisti, ki si lažje kaj odtrgate, prispevajte po svoji možnosti. Odločili smo se za trdno, da mora list napredovati, to pa bomo dosegli le, če se bomo vsi zavzeli zanj. Slovenski Tednik mora biti čisti glas slovenskega življa v Južni Ameriki. Ob vsaki priliki pridobivajte nam novih naročnikov. Odprto tudi ob nedeljah. P P. Quiroga 1275 DOCK SUD AMi* MAT>*rO T?Ar>VL-T onorr: Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krom-<' pirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampoz in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto D0MACF VEST! Zahvala Podpisani Sf> zahvalinipm Franu Fa"1 D o t orno A5" sl^ je vse tako lepo ukrenil, da ni«pm iTV,p^ ^ Vipníh sítnos+í pri vp"klir»n moííh dveh dolp+nili sinov iz zasužnjene domovine v gentinijo. Zahvaljujem se tudi Mariji Arzetič za s no varstvo na prekomorniku. Jožef Antoni2' Z BELVEDERJEM • P*'1 Med precejšnjimi rojaki, sta v nedeli° ^ spela mladoletna sinova našega naročnikfl^fl sipa Antonič, Pepček in Angel, kojima Že veselo bivanje v novi domovini, DOPISOVANJE Mladinski oddelek Slovencem v Argentiniji/ kitamo v nekem zloglasnem tukajšnjem brhkem, listu o neki manifestaciji, takozvanih domobrancev, boljše bi se jih lahko nazivalo '>rodancev, katero so jo vprizorili v Cordobi. bi se zaradi te zadeve niti najmanje raz-burili, ker vemo natančno, komu in kakim namenom to vse služi, moramo pa vzeti to pogled-Qo stališče, ker je v on'em poročilu omenjeno, a so tudi Slovenci prisostvovali tej manifesta-Clji- V kolikor je temu resnica, ne moremo kon-tr°lirati, toda za nas Slovence je to vsekakor, "^lo izražano, nedopustno. Ne zastonj smo mi Slovenci od vseh jugoslovanskih plemen najbolj prosvitljeni in raz-s°dni in ne gremo ravno za vsakim kričačem, Marveč vsaki sam zase razsodi in deluje. Zategadelj ni ga treznega Slovenca, da odobrava Početje one male skupine plačencev, ki zavajajo znatno bolj lahkoverno hrvaško ljudstvo, gre takim neznačajnežem in koristolovcem Qa limanice in to proti interesom samega Hr-Vaštva in Slovanstva v splošno. Mislimo, da ni potrebno razlagati in dokazo-Vati Slovencem, posebno pa primorskim Slo-Vencem, kdo stoji za celim pokretom takozva-aih Domobrancev, saj bo še vedno vsakemu v sPominu, da se nahaja poglavar teh rušiteljev ea halpčujejo fašističnemu nasilju današnje Italije. Slovenci vaša dolžnost je, vedno ko pridete v stike z brati Hrvati, da jim razložite ta dej-Stva in jasno, pod nobeno pretvezo, da se ne beležite njih pogubonosnemu protislovanske-ltltl in tudi protisouijalnemu delovanju. Dr. i. HAHN ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonorcja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. ZDRAVLJENJE Z UITRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2V29, esq. Pueyrredóo Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—¿ ZVEČER NIZKE CENE JABLANA Pred mlinom Franceta K. v vasi Z. na Gorenjskem je stala lepa jablana, ki pe vsako leto dobro rodila. Gospodar je rad prinesel še ob veliki noči jabolko na mizo in se pobalial: "Vidite, zmerom imam še ob tem času jabolka. Sam sem drevo vsadil precepil in vzgojil". To drevo pa je bilo posekano in v ogenj vrženo leta 19.17. V vas so prihajali vojaki, ki so bili namenjeni pred požrešna žrela italijanskih topov. Navadno so bile te čete sestavljene iz Hrvatov in Čehov. Poveljevali pa so jim avstrijski in madžarski častniki. Ti so mučili vojake na vse načine, jih kaznovali za najmanjše pregrešite. Gospodar, že takrat zaveden Jugoslovan, ni nikoli skrival svojega prepričanja. Zato se je večkrat krepko potegnil za uboge trpine in je bil stalno v prepiru z častniki, ki so mu grozili z revolverji, s preiskavo in tudi z vislicami. Nekega julijskega popoldneva je dal poveljnik kompanije privezati na jablano vojaka, v civilu učitelja, ker je našel pri njem časopis, natisnjen v cirilici. Vojak je visel privezan na drevo ves čas, dokler mu ni pritekla kri izza nohtov in se ni onesvestil. Šele potem ga je dal službujoči podčastnik odvezati in ga je pustil ležati nezavestnega pod jablano. Nihče mu ni smel pomagati. V tem se je vrnil gospodar iz bližnje vasi, kjer je bil po opravkih. Gospodarjeva sinova, desetletni Jožek in osemletni Pavle, sta urno stekla očetu naproti in mu povedala, kaj se je zgodilo. Prav tedaj se je vzbudil vojak iz nezavesti. Gospodar mu je pomagal vstati in ga je povedel k potoku, da se je poživil s hladno vodo. "Jožek, Pavle, iz drvarnice prinesita žago in sekiro!" je zapovedal oče in sinova sta bila na mah z orodjem pri drevesu. "Zasekaj jablano od te strani! Dobro! Žago v roke in žagajta!" Dečka sta hitela, da jima je lil pot z razgretih obrazov. Kmalu je bila jablana toliko zažagana, da jo je bilo treba le malo poriniti. In drevo polno, nezrelega sadja, je padlo na tla. Trušč je privabil vojake iz hiše. Tudi poveljnik se je prikazal na vratih in začudeno gledal početje. "Zakaj ste to storili?" "Ker je jablana moja in lahko storim z njo kar jaz hočem! Nikdar ne bosta jedla moja sinova sadu z drevesa, na katerem je trpel brat po krvi in jeziku!" Srditi bliski iz oči oficirja in hvaležni pogledi vojakov so spremljali gospodarja, ki je odhajal v hišo, za roki vodeč oba svoja sinova. A. B. o n o o n o o D o I0E30E aosaoc I0E30ECa0E30E I0E30E EOQOX ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino O n o o D o o D o 0 01 Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša. Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje RELOJ ELEfCTDN nora exacta b» NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE O D o o D k ■■....■J,,,.. s o 0 o o Q o OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH IOE 30E7 6ES norsoc ECE303 O 10 E3I Utrinki iz nase nove BERAČI - BOGATAŠI Ko sem pred leti prispel v Argentino spoznal sem po malo mesecih Nemca — Kuss se je imenoval, ---ki mi je, ko Argentine še nisem poznal kot jo danes, rekel: "Argentina je dežela neomejenih možnosti, ali za doseči jih, je treba korakati preko mrličev." Prvi del stavka bi se mi že dopadel, drugi pa ne. Za korakati preko mrličev je treba imeti poseben dar in okus, ki ni vsakemu dan, takozvano "cara de sinvergüenza" (obraz brezstidneža) kakor Ar-gentinci pravijo. O takih brezstidnih beračih — bogataših vam hočem tu govoriti, ki o njih hrani mnogo pre-zanimivih podatkov argentinski policjiski muzej, kjer sem črpal večino podatkov. Niso to običajni berači, ki bom o njih govoril, so to berači — umetniki v svoji stroki, nič manjši kot je bil Caruso v petju, Shakespeare v slovstvu in Verdi v glasbi. Ako bi se vsakemu beraču v Argentini to posifečilo kar se je mojim izvoljencem, bi se vsakdo vrgel na ta. posel, kdo bi pa potem dajal? Tudi se hočem zavarovati proti napačnemu mnenju v stari domovini, da ne bo kdo tam rekel, češ: v Argentino jo dajmo, tam celó berači obogatijo! Je pa popis teh prosjakov markanten dokaz, da je in ostane Argentina "un gran pais" (velika dežela) kajti zbrati v enem samem dnevu kar 105 pesov, kar bi bilo po današnji valuti 1300 dinarjev ali pa 320 lir in to v polni svetovni krizi, to je rekord, ki se ga zamore doseči menda samo v blaženi Argentini. » Beračenje je v Argentini ena izmed tistih nadlog, ki jo nihče ne vzame za resno. Pravzaprav je vzamemo za preveč resno. Srečamo možakarja ali žensko, ki nas prosi vbogajme ter postanemo žalostni. Naše srce se razneži, sežemo v žep in damo desetico, ker petice so v Argentini tako redke, da jih mnogi tranvajski ter avtobusni sprevodniki ne vračajo. "Bog vam, plačaj!" je odgovor. Nadaljujemo pot v blaženi zavesti, da smo storili dobro svojemu bližnjemu. V glavi nam sicer zašumi, in spomnimo se, da smo pred leti čitali knjigo Francoza Bergeret-a, ki pravi da je miloščino dajati- nemoralno, ker pomnožuje napake ter upropašča onega, ki sprejema. Ali v šoli, v domačnosti v uradih, v knjigah za mladino, v trgovinah, vsepovsodi kjer se nahajajo delavni ter pošteni ljudje čujemo pogosto sledeča protislovja: "Delo povzdiguje človeka". "Dajati miloščino revežem je počaščenje nas samih." Takole mi je govoril pred dnevi znanec (da-si ne soglašam z vsemi točkami): "Vemo, da večina prosjakov — moški in ženske — so osebe, ki bi lahko delale. Ako so med njimi takšni, ki vsled starosti ali bolezni ne morejo delati, vlada ima zavetišča in bolnišnice. V zavetišču za prosjake je prostora za mnoge. Ali ne gredó. Nočejo iti. Ne prija jim. Dajejo prednost ulici da izrabijo filantropična čustva, da se obogatijo. Neredko pobegnejo iz zavetišča za prosjake, da se posvetijo ulici." ** * Kedar je švignila mimo kaka gospa, ne da bi bila opazila slepca, je začel pes lajati, da opozori mimoidočo na miloščino. Nekega dne »lU je psa odvzel pa.sji lovec, "slepec" pa je letel 3 kvadre za vozom ter grozil s palico. Nato se je Ferrari prelevil v vojnega inval'-da. Fingiral je italjanskega rezervista, ter dosegel, da mu je "Comitato di guerra" priznal invalidno rento. Z leti se je jela miloščina tako množiti, da si je kupil za 33.000 (reci triintrideset tisoč pesov) hišo v predelu Plores v ulici Convención. Pozneje je kupil drugo his° v predelu Belgrano, ki jo je pa prodal za 20.000 pesov. Ob nedeljah ne prosi vbogajme. Se obleče gosposko ter gre na sprehod. Ne krade. Hodi na "remate" (dražbe) zemljišč. Je samec, «e kadi in ne pije ne igra v loteriji, še manj se ga vidi pri konjskih dirkah..... * * * Marsikoji bo rekel: "Saj z miloščino nihče ne obogati!" To ni res. Vsaj za Argentino ne! Gradivo, koje hrani policijski muzej nas pouči, da imamo v Buenos Airesu berače, ki so lastniki hiš, ne morda liipotekiranih marveč polno plačanih. Kaj nam pové muzej o Roque Ferrari-ju? V muzeju so popisana vsa pustolovstva tega pro-sjaka—umetnika. Tam so njegove fotografije od 20 let nazaj. Prva fotografija nam predstavlja 14 letnega dečka, ko je začel prosjačiti kot spremljevalec slepca. Slepec ga je zatožil, ker mu je odvzel večino "zaslužka". Nato se je Ferrari osamosvojil. Predstavljal se je kot nesrečnik, ki je pri železniški nezgodi izgubil obe roki. Laž! Dal si je privezati obe roki čvrsto ob truplo povrh pa je vrgel površnik. Prazni rokavi so vzbujali usmiljenje. Marsikoje oko se je porosilo... V žepe površnika je deževalo denarja. Par let pozneje se je prelevil v slepca. Spremljal ga je suhljat pes, ki pa je bil izborno podučen. Drug naš občudovanec je Bernard Zanini. 2 izkupičkom miloščine, igrajoč na orgeljce si Je kupil hišo v ulici Viel. Stala ga je nič manj 20 tisoč pesov. Razen tega je lastnik dveh tovornih vozov s priprego in konji. Je oče ® otrok, ki gredó po njegovih stopinjah. Eden je "slep", drugi "kruljav" tretji "gluhonem" itd' Zanini izborno imitira kruljavost. Včasih je v "slep" kakor pač okoliščine nanesejo. Že vec let hodi z eno samo nogo. Drugo nogo ima zao-brnjeno od kolena navzgor ter privezano l1 krači. Izpod kolen navzdol ima leseno nogo. Zanimivo je, da se mu je privezani gležeflJ vsled pomanjkanja krvotoka začel manjšati ter konečno sušiti... Sosedje domnevajo, da i«18 kje na vrtu svoje hiše zakopan denar. ** * Tretji v vrsti je Genaro Silva, prav klasičen tip prosjaka. Prosi vbogajme v preddvorih velikih buenosajreških cerkvá kot: Katedrala-"Merced", "San Ignacio", "Socorro". Daje prednost cerkvam kamor zahajajo bogati lju" dje. Po drugi strani pa dobro vé, da se aristo* kratski verniki ne pečajo mnogo s tako male11' kostjo kot je nikelnast drobiž. Včasih vsled P0' manjkanja drobiža je prosjak "primoran" spre' jeti papir namesto niklja, ali takšen papir- & nosi v vodotisku argentinski grb in številko (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 1. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pr8* gi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJ*5 GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 1'2 in °d 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do H ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 g D". T. RETIRO 1852 ^^ Dekliška Greda J. K.: ZVESTOBA DO GROBA Varuh jo je srdit mahnil naravnost k županu, po novem se mu je reklo sedaj podestá, kjer je upal dobiti nasveta, kako naj ukrene, da izbije trmo svoji varovanki in spravi vodo lepo na svoj mlin. Podestá ga je prijazno sprejel in ko mu je Rezikin varuh povedal kaj pravzaprav ga je privedlo danes k njemu, je takoj dobil časa in sta se dolgo razgovarjala o usodi Rezike in Ri-harda. "Punta je treba na vsak način odstraniti", je modroval podestá. "Drugače bo kmalu imel pod vplivom, ne samo Rezike. temveč vso srenjo. Saj ga ljudje skoro obožujejo. To ti je tič ne samo pri dekletah, ki se vse ozirajo za njim, temveč pri vseli ljudeh starih in mladih se zna obnašati tako, da jih na mah osvoji. Pa tudi drugače je fant podjeten. Si videl kako je pred letom pričel z lesno trgovino z ničem v žepu in danes mu cvete trgovina, kot bi tebi in meni nikoli. Ej fant je tič ti pravim. Na Rezikino posestvo noče priti kot berač, da bi se mu kdo ne posmehoval." Podestá in varuh sta kovala in kovala načrte, kako bi se dalo na kak način iznebiti Ri-harda. Zato sta. imela svak svoj razlog Varuh, ker je hotel oteti premoženje svoji žlahti, podestá pa, ker se je bal, da mu bo nekega dne podjetni in brihtni Rihard spodmaknil županski stolček. Ugibala sta in ugibala pa udari podestá z obema rokama ob mizo ter se satansko zakrohoče. V lokavih očeh se mu iskri zavist in sovraštvo, da se mu je še celo varuh skoro odmika!. "Človek tulita in tuhta", se je krohotal, "pa ga že držiš za vrat, samo z mezineem je treba ganiti." Nagnil se je k svojemu prijatelju in mu tiho zašepetal na uho: "Rihard je odločen protifašist in so mi prav dobro znana zborovanja, ki jih prireja s svojimi somišljeniki v gozdu pri Hudi luknji pod Kovkam. Pa saj to vedo vsi in Rihard je prepričan, da ga naši ljudje ne bodo nikoli izdali. Tudi jaz sem zaveden Jugoslovan", se je mogočno potrkal podestá po prsih, ' in nimam nič proti temu, če Rihard vleče fašistične oblasti za nos, da bo pa isto delal tudi z mano in s tabo, tega pa ne trpim več." "In kaj nameravaš", ga je nestrpno vprašal Varuh. "Kaj nameravam! Hm, kaj nameravam. Kaj nisva rekla, da se je treba objestnega fanta na vsak način iznebiti. Ni treba, da ga naravnost izdava. Pokaževa fašistom samo sled, ki IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires jo že dolgo iščejo, in vse drugo bodo opravili sami brez naju. Kdo bo sumil, da sva ga prav midva izdala, fanta pa se bova le iznebila, da nama ne bo hodil čez pot nikoli več". "Drugače res ne gre", se je vdal slednjič tudi varuh in na obrazu se mu je brala neka pla-host. "Kaj", je boječe pristavil, "če bi naju njegovi prijatelji zavohali, slaba bi nama predla". "Prepusti vso stvar meni", je skoro jezno rekel podestá in naglo vstal, "boš videl, da se bo vse lepo izteklo". Odpravita se proti gostilni v vasi. Ko vstopita je bilo polno gostov. Pri posebni mizi je bil pevski zbor pri katerem sta bila tudi Rezi-ka in Rihard. Ker ni bilo videti v gostilni nobenega nebodigatreba, so fantje in dekleta zapeli "Hej slovani, kje so naše meje"... Ko so odpeli, je Rihard ukazal prinesti vina. Podestá je vse to opazil in je pomenljivo pomežiknil svojemu tovarišu. Prišlo je na mizo tudi pecivo in zopet je stari lisjak opazil, kako je Rezika na skrivaj plačala natakarici. Naj le zapravlja premoženje, se je natiho-ma jezil varuh, saj ga ne bo dolgo več. Marsikdo je zavidal razpoloženje pevskega zbora. Pevci in pevke so bili v resnici razigrane volje. Vedeli so, da bosta danes vse plačala Rezika in Rihard, ki ob takih prilikah nista nikoli štedila z denarjem. Naši fantje in dekleta pa so znali ceniti radodarnost obeh. Ko je Rezika ob košnji potrebovala mnogo de-lacev, jih je vedno lahko dobila. Rihard pa je imel posebne vzroke, da je večkrat tu pa tam plačal za pit, seveda vedno le toliko, da se ni nikoli nihče opijanil. Ko so spravili pevci vse gostilniške prostore v najlepše razpoloženje, so vstopili oboroženi fašisti. Veselje je na mah potihnilo, kot bi vsem legla črna mora na srce. Mučno tišino je predramila Rezika, ko je glasno rekla in se pri tem zvonko nasmejala, da je preveč časa zaostala, da mora takoj domov in če gre še kdo z njo. "Pa res", se je smejal Rihard. "Dekleta morate iti polagati materam ve,čer jo kuhati in krave molsti, mi fantje gremo pa na vas pod lipo in bomo gledali kako se bo kadilo iz dimnikov in kedaj nas boste poklicale večerjati." Ko je pevski zbor zapustil gostilno, je zado-bila lice pogrebnikov. Fašisti so dobro opazili Rezikin prezir ter izzivalni poziv k odhodu, ko so oni vstopili. Grizli so si ustnice od jeze, da jih mlada ošabna posestnica vedno poniža, kadarkoli se pojavijo v njeni bližini. Aretirali bi jo takoj, če bi ji mogli dokazati kako kaznjivo dejanje. Podestá se je zadovoljno helietal v brado in mežikal z očmi fašistom, kot bi jim imel nekaj silno važnega povedati. Fašisti so takoj razumeli njegove poglede in so se z njim odstranili v posebno sobo. Po kratkem pomenku so naglo odšli, podešta pa se je meeaje roke povrnil k varuhu. "Vse v redu", mu je pritajeno zašepetal na uho. "Označil sem jim natančno, kje se prirejajo protifašistični sestanki. Tudi Reziko imajo na sumu, pa kaj bi jo ne, saj si je moral videti kako jih je danes javno pred vsemi ponižala s tem, da se ji takoj neznansko mudi, ko so vstopili fašisti. Drugače bi pa še bogve koliko časa zapravljala denar s svojim lepim izvoljencem. Obljubili so mi, da meni na ljubo ne storijo Rezilu nič žalega. Seveda sem jim povedal, da je punca popolnoma pod vplivom Riharda. In odtod njeno prctidržavno vedenje." Varuh je bil zadovoljen, da se je vsled velike modrosti podešta,ta vse tako lepo izteklo. Vedel je, da fašistom diši Rezikino lepo posestvo in da če bi ji mogli le kaj protidržavnega delovanja dokazati, bi ji vse zaplenili ter na^ selili tja kakega italijana. Podestá pa je vse tako lepo ukrenil, cla je tudi za Rezikino slabo obnašanje napram fašistom, odgovoren Rihard. Pokojna noč je legla na vas ter objela vso okolico. Lunin svit je ležal nad pokrajino in visoko na nebu so se zvezdice dobrotno smehljale. V gozdu pred Iludo luknjo, je bilo zbranih kakih dvajset mladeničev med katerimi so bili tudi študenti. Rihard je stal na razpadajočem porobku naslonjen na obsežno bukev. Govoril je zboroval-cem mirno, zamolklo, le iz oči mu je švigal, ogenj. Ko se je skozi vejevje prikradla lunina svetloba na njegov obraz, se je zdel vsem nenavadno lep in vzvišen nad navadnimi Zemljani. Zdelo se jim je, kot bi delal oporoko in da oni v duši prisegujejo na izvršitev. Zarotniki niso najmanj slutili, da so izdani, četudi so bili za vsak slučaj pripravljeni. Močna fašistovska četa jih je dobesedno obkolila. Vkljub premoči pa so se jih obotavljali napasti. Vedeli so pač dobro, da so tudi njih nasprotniki oboroženi, in da se bodo branili na življenje in smrt. Fašistovski tenente je odlo- oao D o lonoi Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN rd ravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. ZOBOZDRAVNICA Pregled od 3—6. AVDA. SAN MARTIN 2261 Ü. T. 59, Paternal 1632 o 0e30e w D čil, da se jih napade zahrbtno. "Ko poči prvi strel", je dal povelje mrzlo in rezko svoji četi, "naskočite nenadoma". Z dvema fašistoma se je previdno bližal za-rotniškemu taboru. Ko so bili že toliko blizu, da lcarabinka ni mogla zgrešiti cilj, je tenente sprožil. Zborovalci so za hip kot olcameneli, ko jim je Rihard s težkim vzdihom krvaveč padel naravnost v naročje. Ko so fašisti začuli strel, so zagnali strašni vik in krik ter se kot pobesneli zagnali od vseh strani proti taboru zborovalcev. Predno pa so se dobro zavedli so bili zaviti v gost dim, da niso videli nikamor več. Tenente jih je pričel klicati s piščalko skupaj, kajti bal se je, da mu bodo strahopetci pobegnili. Odločil je naglo naj se taborišče znova obkoli zunaj dima. Ko se dim razkadi se bodo tako zarotniki sami prikazali. Mislite si pa razočaranje fašistov, ko se je dim nekoliko razkadil in so prišli bližje, ni bilo o zarotnikih ne duha ne sluha. Tenente je od jeze cepetal z nogami, ter ozmerjal svoje črnosrajčnike, da so jih barbarski slovenci ukanili s tem, da so napravili umetni dim ter v splošni zmedi neopaženo izginili in s seboj odnesli tudi mrtvega ali ranjenega vodja. Neverjetno! In vendar jih ni nikjer. Fašistovski izvidniki so odločno tajili, da bi se mogli zarotniki izmuzniti, kajti železen obroč, ki jih je oklepal, se je samo za trc-nutek zmedel, pa je bil takoj zopet na mestu v tem času pa niso mogli neopaženo mimo in še z mrtvecem.. zemljo se tudi niso mogli vdreti", si je Od jeze pulil lase tenente in pri tem mislil na bogato nagrado od Mussolinija, ki jo je tako-rekoč že v rokah imel. "Tenente poglejte sem", je zaklical eden fašistov, ter je pokazal na ozko odpi-tino med dvema ogromnima skalama. "Ha", so se zabliskale tenentetu oči in v duhu je videl visoko nagrado in morda celo povišanje. "Imenitno! Ptički so se kar sami vjeli v past. Iz tega groba ne bodo več prišli živi. Ha, ha, ha," se je k<-ohotal od veselja in zmagoslavja, da so se mu kolena šibila. Ukazal je za-stražiti duplino. Jan: ZA KUHINJO ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 Restavrant "O S O R 1 O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Tako hodim mnog večer ... Tako hodim mnog večer samotno gor in dol,... ko ne najdeni miru nikjer za mojo srčno bol. Na vrtu nagelj dišeč se mi rudeče smehlja. Gledam, gledam ga strmeč: Kako da me pozna 1... Pa se spomnim deklice: To je bilo tisti čas, ko na oknu so cvetlice zakrivale njen obraz! In med rožami rudeč je nagelj vztrepetal. — Kot bi palo tisoč sreč mi je v naročje pal! Bil sem srečen in bogat! — Oj draga, lahko noč! — Ljubezen sladek je zaklad, sem pel v zvezdnato noč... Pa je prišel neki dan, ko v cvetju bil je vrt in solnce je sijalo v stan, ko nekdo je pogrnil prt mrtvaški! — In ona je šla spat! Tako hodim mnog večer samotno gor in dol,... ko ne najdem miru nikjer za mojo srčno bol. J Veliki zavod "RAROS REJIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEO: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, ne-rodno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Ločenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 iiiiiaiam»! • -" flnrrr*'***"*'*"*** Čokoladni puding za tri osebe, V loncu raztopi pet dek sirovega masla, primešaj pet dek moke in mešaje prilij osminko litra mlačnega mleka. Med mešanjem naj malo prevre, da se testo loči od lonca. Nato testo odstavi in primešaj pet dek sladkorja, pet dek razmehčane čokolade in tri rumenjake. Ko si dobro zmešala, primešaj še trd sneg treh beljakov. Pudingov model dobro namaži s sirovim maslom, stresi vanj testo, £a razravnaj, zapri model in ga kuhaj v kropu 35 do 40 minut. Ko je puding kuhan, vzemi pokrov proč, puding pa zvrni na topel krožnik.' Model pa pusti na pudingu še eno ali dve minuti, nato ga šele vzemi proč. Potem puding hitro nesi na mizo. K pudingu daš omako, ki jo takole pripraviš: zmešaj 35 dek sladkorja, štiri rumenjake, nari-bano lupinico ene limone in ene pomaranče; potem primešaj osem gramov prav suhe moke. V loncu pa zavri tri četrti litra belega vina in sok ene limone in ene pomaranče. Ko vino zavre, stresi zraven, mešaje seveda, zmešano testo in mešaj vse skupaj, da se dobro segreje, a zavreti ne s ne. To omako daš v posebni posodi k pudingu. Pisani narastek. Mešaj, da narase: 14 dek sirovega masla, 28 dek sladkorja in tri rumenjake. Potem primešaj osminko litra mrzlega mleka, 28 dek s pol zavitka pecilnega praška pomešane moke in nazadnje sneg treh beljakov. Zdaj testo razdeli v dva dela. V en del testa primešaj 10 dek kakava, ki si ga z mrzlim mlekom gosto zmešala. Nato testo s kakavom dobro zmešaj. Kozo ali proti ognju neobčut-no skledo dobro namaži in deni vanjo eno žlico rumenega testa, eno žlico temnega testa, pač menjaje, da porabiš vse testo. Potem peci narastek v neprevroči pečici eno uro. Daš s segretim malinovim sokom na mizo. Cmočki na švioarski način. Zmešaj v skledi najprej pol kile moke in dve jajci, potem hitro prilij tri osminke mrzlega mleka in mešaj, da dobiš prav rahlo testo. Testo potem vsaj pol ure stepaj, da začne delati mehurje. Ko v loncu voda zavre, daš na lonec sito, ki se pa ne sme dotikati kropa. Sito mora imeti za mezinec velike luknje. Krop osoli. Zdaj stresi v sito testo in ga s kuhalnico mešaj tako, da padajo drobni cmočki v krop. Testo mešaj tako dolgo skozi sito, da si vsega zmešala in porabila. Potem cmočke previdno s kuhalnico v kr-o pu premešaj, da se ne pirmejo na dnu lonca. Ko vro pet. do deset minut in so vsi priplavali na površje, so kuhani. Zdaj jih hitro na cedilu ocedi, pol i j še s kropom in ko so se čisto odcedili, jih stresi v kozo, v kateri si na sirovem maslu zarumenila drobtine. Cmočke previdno premešaj, jih stresi v toplo skledo in jih daj s kako omako ali pa z mesom, ki si ga pripravila v kakšni 'omaki, na mizo. PREDSEDNIK BRAZILIJE NAS OBIŠČE Getulio Vargas današnji predsednik Združenih držav Brazila bo obiskal predsednika Argentino v maju t.. 1. Pričakuje se da dospe v Buenos Aires 20. ali 21. imenovanega meseca. 72 LETNI PLEŠNAR IVAN SE JE VRNIL TEŽKO BOLAN IZ ZAPOROV IN KAŽE ZNAKE BLAZNOSTI Gorica, 34. decembra 1934. V zadnji številki smo poročali, da so aretirali ženo Rudolfa Karla iz Lomov. Medtem.pa je prišla vest, da so jo po kratkem zaslišanju izpustili. — Konec meseca novembra je bil skupno z bratoma Tončič izpuščen iz zaporov Plešnar Ivan, star 72 let, doma iz Lomov, potem ko je presedel . delj časa v zaporu. Ječa mu je pustila zaradi njegove visoke starosti nevarne posledice. Njegovo zdravlje je bilo zelo kritično. Mož leži že ves jjas v. postelji z visoko mrzlico in kaže . vse znake blaznosti. Bati se je, da ne bo več ozdravil. Ker se njegovo že itak i.evfirno stanje vsak dan slabša. Ljudstvo je Plešnerjeva bolezen silno razburila, ker se boji, da se ne bodo. vrnili tudi tisti, ki so še sedaj zaprti, uničeni in bolani. Po tem primeru lahko sklepamo, da tudi z ostalimi črnovrški-mi aretiranci nečloveško nostopajo in je zato ljudska bojazen upravičena. DIVJE POSTOPANJE Z NAŠIM ČLOVEKOM Dogodek v Čadrgu Bohinjska Bistrica, 7. decembra 1934. V sredo 5. 12. sta prišla v Či.drg, malo vas v tolminskih hribih, dva karabinerja. Pri Rutar-jevili sta naredila hišno preiskavo. Nato sta namignila Jakobu Rutarju staremu 34 let, po poklicu mlekarju, da naj stopi pred hišo, ker morata z njim nekaj važnega govoriti. Rutar jima je sledil, a od tu je moral z njima v Tolmin. Med potjo, ko je šel s karabinerjema po strmi stezi navzdol, sta ga pretepala. Ko je mlajši brat Matija opazil, da sta karabinerja odpeljala Jakoba, je šel za njimi. Naši ljudje so že navajeni na metode karabinerjev, ki pod pretvezo zaslišanja, informacij, razgovora itd. odpeljejo človeka in potem ga ni več nazaj. Bila je že noč, ko je Rutar Matija po bližnjicah prišel do jame, ki je poleg mostu nad Tolminko. Tu je slišal kako karabinerja psu jeta in pretepata brata. Ko so prišli mimo, je zakričal bratu, nakar sta oba bežala proti meji. Karabinerja sta streljala za njima, a brata Rutarja sta po več urni naporni hoji vsa izmučena pribežala čez mejo. Jakob Rutar je bil ves pobit in je imel na glavi znake puškinega kopita. MILIČNIKI HOČEJO Z PRETEPOM IZSILITI PRIZNANJE Postojna, dec. 1934. Pred časom so v Novem svetu aretirali miličniki delavca Ivana Cigaleta, starega 27 let, sina tamkajšnjega posestnika. Aretirali so ga pod sumnjo, da je tihotapil konje čez mejo. Ker je zanikal in ni hotel priznati, kar so ga dolžili popolnoma neutemeljeno, so ga pričeli pretepati, da bi s tem tepli štirikrat do nozavesti s palicami, žilovka-izsilili priznanje. Tako so ga v dveli urah premi, a kadar je padel na tla še s čevlji. Po telesu je dobil več nevarnih notranjih poškodb, zlasti pa so mu ranili miševčevje na eni roki, ki je ne more več premikati. Mladenič je radi tega za vsako težje delo popolnoma nezmožen. Povdariti moramo, da je bil pri vsem popolnoma nedolžen, TRGOVEC MANFREDA IZ SVETE LUCIJE ARETIRAN Gorica, dec. 1934. V Sv. Luciji so aretirali in zaprli znanega trgovca in posestnika Man-fredo. Imenovani trgovec je bil povabljen na nek fašističen banket, ki so se ga morali udeležiti vsi veljaki kraja in okolice. Ker je bil nujno zadržan, je prišel na banket nekoliko pozno. Tu je prišlo do prerekanja. Kmalu nato so napovedali Manfredi aretacijo, ga odpeljali najprej v Tolmin in nato v goriške zapore ter ga obdolžili, da je na banketu razžalil Mussolinija. Druge podrobnosti in usoda obdolženca nam ni znana. MONS. G. SIROTTI — KOMENDATOR "Za Italijo in Dučeja..." Trst, 15. decembra 1934. V prejšnji številki smo pirnesli vest, da je Sirotti imenovan za komendatorja italijanske krone. Tržaško časopisje je ob tej priliki radostno objavilo kra-' tke in tudi daljše komentarje ter posebno pov-darjalo njegove zasluge, ki jih je "nabral" v goriški nadškofiji, posebno na polju italijani-zacije. Pripominjamo, da so te zasluge, kot smo že večkrat dokazali, v kričečem nasprotju z načeli katoliške cerkve in Vatikana, ki je s tem prikrito privolil v vse njegove akcije proti slovenskim vernikom in duhovnikom. Zato je dobil kolajno in priznanje. Dne 5. t. m. se je večja deputacija oblasti z županom na'čelu podala v koprsko semenišče, kjer se je vršila v veliki dvorani "pomenljiva" cerimonija. Sirotti se je zahvalil in zagotovil, da bo tudi v naprej deloval za Italijo in dučeja. VELIKE RACIJE PO GORIŠKEM Aretacije zaradi slovenskih letakov Gorica, 15. decembra 1934. Poročali smo, da je bilo pred kakimi tremi tedni raztrešenih po nekaterih krajih Goriške mnogo slovenskih letakov nacionalne vsebine. Ker so bili raztreseni po cestah, so oblasti sumile, da jih je razmetala oseba, bodisi z motorjem, avtomobilom ali vsaj dvokolesom. Sledile so številne aretacije. Vsi moški, ki so bili tistega dne zunaj, so bili pridržani v zaporih, dokler niso dokazali svoje przadevnosti. Zlasti so držali dolgo one, ki imajo kako vozilo. Zgledalo je kot bi bila najmanj revolucija. Toliko ljudi javne varnosti še nikoli ni bilo na naših cestah. Skoro vse aretirane so po kratkem zaslišanju izpustili in ni nam znano točno o končnem izidu tega progona. Gotovo pa je, da je bila to ena največjih policijskih akcij zadnjega časa, kar jih je bilo na zunaj zaznati. Aresás* "v ■ ■fv "''■■'.' i1 1. * ŠTIRJE MLADI ŠTUDENTI ARETIRANI IN ODPELJANI V KOPDSKE ZAPORE Rek°4, decembra 1934. V sredo dne 5. t. m. so v vlaku iz Reke v Trnovo aretirali štiri srednješolce. Dva brata Rebec, Butinar in še neki drugi, katerega ime nam ni znano, vsi doma iz Trnovega, so se domov peljali iz Reke, kjer obiskujejo srednjo šolo. Med potjo so bili vsi štirje aretirani, odpeljani na Reko in od tam v Koper. Kolikor nam -je znano so obdolženi protidržavnega rovarenja. Imenovani študenti so bili poleg drugih vedno posebno nadzorovani v vlaku, v šoli in tudi doma v Trnovem. Javni organi so jih napadali zato, ker so v vlaku govorili slovensko. Pred kratkem je bil zaradi tega eden izmed areti-rancev celo oklofutan. Tz vsega je razvidno, da se je aretacija že delj časa skrbno pripravljala od strani fašističnih činiteljev in so morda inseenirali to aretacijo samo zato, da bi svoje nepravilno postopanje opravičili prted' javnostjo. Nenadna aretacija je zbudila med domačini, zlasti med reškim dijaštvom razburjenje in ogorčenje. Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brozbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Je tik a, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in naravt. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po ni/l; ih c:ui.l. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ARETACIJA V KORTAH RADI ANONIMNEGA PISMA Trst, decembra ,1934. Prve dni septembra so aretirali v Kortah pri Izoli 21 mladeničev. Zgodilo se je to kmalu potem, ko je prišel iz KaJabrije učitelj, ki je ,zabranil domačinom vsako zabavo. Ljudstvo je bilo vsled tega jezno. Od tistega dne so pričela prihajati na njega anonimna pisma, ki so bila tudi polna napadov proti fašizmu. Ko so tako aretirali te fante so jih držali nad dva meseca v zaporih kljub temu, da so primerjali pisavo vseh in bi laliko takoj ugotovili, da ni nihče med njimi pisal anonimnih pisem. Po dveh mesecih pa se je javilo oblastem enlco dekle, ki je pisalo v zvezi s svojo tova-rišico dotična pisma. Ko so obe zaprli, so izpustili razen štirih vse fante. Ostale so obdržali še dalje v zaporih in o njihovi usodi ni do sedaj nič znanega. Dekle, ki je pisalo pisma, je v zaporih znorelo in so jo oddali v norišnico. ZADNJE SLOVENSKO DRUŠTVO SE JE "PROSTOVOLJNO" RAZŠLO Sloveiisko čebelarsko društvo v Gorici zadnje društvo naše Gorica, 15 decembra 1934. Pretekli mesec so na občnem zboru slovenskega čebelarskega društva v Gorici, člani sklenili prostovoljni razid. To društvo je bilo zadnje v slovenskih krajih .sploh in je štelo, okoli 300 članov. Po agilnosti je bilo med prvimi. V zadnjih letih je nastal v delovanju društva popoln zastoj, kljub,temu, da s.e med v Italiji prodaja še kolikor toliko po ugodnih cenah. Članstvo se ni več odzivalo vabi!,om za razne sestanke, in občne, zbore, tako je bilo n. pr. na enem prejšnjih občnih zborov prisotnih okoli pet. članov. Glavni vzrok temu položaju je bil pač strah pred političnim zasledovanjem. ^^^^^^^^^ _____________________L, Tl1- ri ........- Éinnirr",-,Trr——' Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE • TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI IZ JUGOSLAVIJE Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Pri neki družini v rdeči hiši na Poljanski cesti v Ljubljani je služila 231etna Antonija Gasperčeva, rojena v Pregradi, občina Desenič na Hrvatskem. Prišla je približno pred dvema mesecema in so jo imeli pri hiši zaradi njenega lepega in mirnega vedenja zelo radi. Mladenka je bila doma iz boljše hiše in ji prav za prav ne bi bilo treba služiti. Menda je bil glavni vzrok da je prišla v Ljubljano, brezmejna ljubezen do fanta, ki služi zdaj pri vojakih v Ljubljani. Prevelika ljubezen, v kateri je bila kruto varana, jo je pa tudi pognala v smrt. Ko je gospodinja zjutraj te dni vstala in stopila v kuhinjo, je takoj začutila oster duh po plinu in videla je, da je plin odprt in da uhaja. Naglo je zaprla plin ter pristopila k postelji, na kateri je ležala Gasperčeva. Mladenka se ni več genila. Deklico z dvema glavama je rodila te dni žena kmeta Matije Hermana v Rumi. Mestni fizik, ki je novorojenčka pregledal, je izjavil, da je morala mati v času nosnosti pasti ali na kak drúg način poškodovati detetovo glavo, kar je imelo za vzrok formiranje dveh glav. Detetovo telo je sicer normalno, samo otrok né more sprejemati hrane, zaradi česar je obsojen na smrt. Živa zakopana. 551etna Jelica Mužarjeva, žena posestnika, mati osmih otrok, je bolehala že deset let, ob koncu novembra letos pa je umrla. Pokopali so jo na župnem pokopališču v Petrovskem. Ker je bil pri pogrebu že mrak, grobar ni povsem zagrebel jame, ampak je zmetal na krsto le toliko prsti, da je pokril krsto. Ko je drugo jutro prišel, da bi zmetal ná krsto še ostalo semljo, je na svoje presenečenje zaslišal iz groba zamolkel ropot. Isto so slišali tudi trije kmetje, ki so šli zjutraj mimo groba. Grobar je takoj šel k župniku ter mu sporočil, kaj je slišal. Odkopali so grob in odprli krsto. Ko so dvignili pokrov, so našli pokojnico v čuunem položaju. Obraz je bil obrnjen na levo s: ran, okrog ust in nosu je bila krvava, spodnja ustnica pa je bila ranjena. Leva roka ji je ležala na prsih desna pa ob telesu. Usta so bila odprta, obraz pa v strašni grozi iznakažen. Zadevo so talcop prijavili sre-skemu načelništvu v Krapini, ki je poslalo zdravniško komisijo. Zdravniki so pregledali truplo pokojnice in ugotovili, da jo je najbrž zadela kap in da je bila v takem stanju pokopana. V grobu pa se je zadušila in umrla. Ko se je komisija prepričala, da ne gre za zločin, so pokojnico spet pokopali. Rokovnjaštvo okrog Boča. Iz Poljčan nam pišejo: Zaradi tatvin in drugih pregreškov znani 201etni France K. je postal kar cel rokov-njač. V začetku jeseni so ga zalotili, ko je kradel grozdje, obleko, denar in kar mu je prišlo pod roko. Hotel se je namreč ženiti, pa si je za svatbo vse lepo priskrbel. Ko so ga razkrinkali, je pobegnil in se skrival. Dne 7. t. m. se je zgodaj zjütraj pojavil v Polj-čanah. Splazil se je v hlev posestnika Simona Roberja in mu odvedel lepo rejeno kravico. Gospodar je tistega jutra vstal že ob štirih. Takrat je bila kravica še v hlevu, čez pol ure na je že ni bilo več. Obvestil je o tem orožnike, ki so šli takoj vestno na delo. Tudi Rober sam je zasledoval rokovnjača. Po dolgem iskanju ga je res našel na Boču s kravo. Ko je France zagledal Roberja, je pobegnil v gozd, kjer se zdaj skriva. Prav po rokovnjaštvu diši tudi razcefran listek, ki so ga našli na praznik nalepljenega na brzojavnem drogu. Na listku je bilo prav nerodno napisano: "Franc K. si je sam vzel smrt. Obžalujemo kot kolegi. Nazadnje je rekel: "Adijo vas domača." Blizu na Boču ležiš, mi še pa gremo po svetu." Orožniki, ki so listek spravili, in ostala javnost ne dvomi, da se je rolvovnjač spet enkrat poigral z ljudmi, kakor je že večkrat storil. Diplomirana babica ANA CHARPOVA I v Pragi in Buenos Airesu Tma odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawr.on v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s lcamp.a. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 I i r l i > <» < > i > CLINICA DENTAL DE PLATA Dr. Carlos Ch. Lalanne Speeijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno. CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18. Ako hočete biti zdravüeni od vestnega in olgov ornega zdravnika zatecite se na CLINICA REMCA CJMALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — BIenora?iie - Kapavca AKUTNE, KROiSTIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liíti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE \ GOVORI SE SI O VENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 i i ZANIMIVOSTI S'h\ Ozdravljene klepetulje V N. so imele ženske to lepo lastnost kakor pač še marsikje na svetu, da so do kosti obrale vsakogar, ki so se ga lotile. Tako strupene jezike so imele, da niso bili varni pred njimi ne fantje ne možje. Gospod župnik je večkrat 8 leče grajal to njihovo trdovratno grdobijo, toda vsi opomini so ostali skoro čisto brez uspeha. Kar ni uspelo župniku, se je naposled posrečilo mežnarju. Ko se je približal praznik svetega Antona» farnega patrona, naroči župnik mežnarju, naj lepo osnaži in okrasi cerkev, da bo vse v redu «a žegnanje. Mežnar res začne čistiti in ome-tati prah in pajčevine ter nositi rože in zelenje v cerkev. Nazadnje se loti še kipa svetega Antona. Kip je bil lesen in že silno star, pa tako Zaprašen, da bi bil imel ubogi mežnar res dosti posla, ako bi ga bil hotel prav po-Steno očistiti. No, komaj se loti glave, začne brenčati okrog oltarja in kipu odpade glava. V trhlem lesu so se bili namreč vgheždili sršeni. Mežnar ves prestrašen in skoro obupan sam ne ve, kaj bi začel! Tik pred žegnanjem, pa taka nezgoda! V stiski se domisli čevljarja, ki je bil prav na las upodoben svetnikovemu kipu. Gre tedaj k njemu in mu potoži svoje gorje ter ga zaprosi pomoči. Obljubi mu tudi lepo nagrado, na kar seveda čevljar takoj pristane. Zjutraj pride še pred svitom v zakristijo, kjer ga mežnar lepo opremi in postavi na oltar. Posebej mu še naroči, da mora biti vse dopoldne čisto miren, da ne sme nobene blekniti in naj k večjemu včasih malo trene z očmi. Čevljar zvesto obljubi, da se bo ravnal po mežnar-jevih navodilih. Ko mežnar odzvoni jutrnico, odklene cerkev. Ljudje začno prihajati, zlasti ženske so zgodnje. Vsaka inv* kakšno prošnjo za sv. Antona. Čevljar posluša. Dasi ga včasih lomi smeh, se korajžno premaguje in čisto mirno stoji na podstavku. ELo pride na vrsto 'ofer", se pa splašijo sršeni, ki so še ostali razkropljeni po cerkvici. Ker je le preveč ljudi, začno iskati živalce svoje gnezdo in začno obletavati čevljarjevo — Antonovo glavo. Ko ne najdejo vhoda, ga za-£no pikati, zdaj v lice, zdaj na čelo, zdaj spet v nos, da je ubogi 'evljar — Anton že ves solean in potan od bolečin. Ker se ne sme ganiti, ®e živali tudi ne more otresti. Nazadnje, ko je le že prehudo, skoči z oltarja in jo jadrno od-^uri iz cerkve. vh, - -v* -sv ' -Vsi Í ■•■? Comodoro Rivadavia, kje rse nahajajo veliki petrolejski vrelci pri kajterih so zaposleni tudi naši rojaki. Zanimivo bi bilo, če bi kdo opisal kakšne so razmer® tam. Župnik, ki o vsem tem ni ničesar vedel, se tako prsetraši, da se ganiti ne more, ljudje pa v trumah beže iz cerkve. Zlasti urne so ženske, ki so bežečemu tik za petami. "Oh, ljubi sveti Anton." vpijejo vse vprek, "ali nas boš res k.ir zapustil?" "Res! Ste prehudobne", se odreže bežeči in še bolj pospeši korak. Od tistihmal so se klepetulje v N. pobolj šale. Oltar je dobil nov kip sv, Antona, opisani čevljar pa čedno nagrado. Mežnar dolgo n' izdal skrivnosti p svetni-kovem begu, ko pa se mu je jelo nagibati življenje h kraju, je le povedal, kako je bilo. Se-ve, žensk je bilo sram in zato tudi niso hotele verjeti mežnarjovim besedam. Ali še dandanes se jim tam človek do smrti zameri, ako jih pobara, kdaj pojdejo spet lovit svetega Antona... Ivan Albreht. KAKO SKRBI STALIN ZA SVOJO OSEBNO VARNOST Neki Anglež, ki je pred kratkim prepotoval Rupsijo, objavlja svoje spomine in opisuje v njih stroge ukrepe, ki so bili storjeni za osebno varnost tako zvanega rdečega cara Stalina. Iz njegovega opisa posnemamo, da ima Stalin posebno avtomobilsko cesto od Moskve do svojega posestva, ki jt oddaljeno 45 km od mesta. Cesta je najlepša med vsemi ceslami Rusije in je vsa asfaltirana. Ob cesti neprestano hodijo stražniki. Pa četudi ruski diktator ne hodi po cesti, ne sme biti na njej nob«>.«'j». drugega vozila. Zaradi te ceste so za;>r! ¡I 1 ulici, električna železnica pa je morala napraviti velik ovinek, tako da je Stalinova zaa ••■ bna cesta popolnoma svobodna. Stalinovo po- sestvo je bilo poprej last nekega milijonarja, lastnika zlatih rudnikov. Posestvo je obdano z velikim parkom, ta pa z debelim zidom iz opeke. Na nekaterih važnejših mestih je zid celo pojačen z jeklenimi, ploščami. V krogu 10 km okrog Stalinovega posestva se ne sme graditi nobena hiša. Pri vhodu stoje dan in noč močne straže in le redki so srečniki, ki jim je dovoljen dostop do diktatorja boljševiške republike. A četudi dobi kdo izrečno dovolje nje, ima pri vstopu na Stalinova tla velike sitnosti. Od pet do glave ga preiščejo strogi stražarji, ki mu šele na posebno dovoljenje poveljnika straž dovolijo vstop do diktatorja. Hiša, v kateri Stalin stanuje, je podobna majhnemu gradu in ima vse polno temnih in skrivnostnih odnikoV, tako da se človek komaj znajde v njej. Stalinova delovna soba in spalnica in vsi drugi prostori, v katerih biva, imajo okna na dvorišče. PRAKTIČNI NASVETI V sadnih lupinah in tik pod njimi je mnogo zelo dragocenih snovi, posebno vitaminov. Zato je najbolje, če jemo sadje samo oprano, a neolupljeno. Vendar je lupina težko prebavljiva in kdor ima slab želodec, naj sadje vselej olupi. V ta namen položimo sadje v vročo vodo, ga vzamemo čez čas spet ven in ohladimo. Potem koža kar sama odstopi in jo z lahkoto odstraniš. Kadar se ti zaleti, je najbolje, da dvigneš ro" kvišku, kakor da bi se htoel dotakniti Na ta hačin dvigneš prsni koš in pljuni pridejo v položaj, v katerem se najlaže o-svoboue ovire v s ipniku. B-U INSTITUTO MAS ,/NSTÍTUTO. tiRM Y DEMAS VEH M ANTIGUO ATENDIDO POR MEDICOS PLAZA 'CONSTITUCION DE "! O A 12 Dt2 -í 5 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. ño YL Núm. 286 j buenos aires . iwwimHiSMMD ■lil i » I—————— I II» i Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin Da vrata ne škripljejo, je treba namazati tečaje z lojem, v katerega smo vgnetli grafitnega praška. i S K R E General Ra dečki je obiskal polk kranjskih Janezev. Kakor je bila njegova navada, je na vsakega vojaka stavil troje vprašanj: Koliko si star? Koliko let služiš? Ali tvoji starši še žive? Vsak vojsk se je naučil, da mu je na vsa tri vprašanja odgovoril po nemško. Pri nekem vojaku pa je Radecki vprašanja zmešal in ga vprašal najprej, koliko let služi. * * < . . * "Dva in dvajset let", odgovori Janez. Radecki se začiuii in vpraša, koliko pe star. "Dve leti!" pravi Janez. "Sedaj pa ne vem, kdo je neumen, ti ali jaz?" pravi Radecki. "Obadva, gospod general", se odreže Janez. Jožek je prišel v šolo in učiteljica ga vpraša, če že zna šteti do deset. "O, še veliko več!" se pohvali Jožek. "No, povej kaj znaš." Jožek prične: "Ena, dve, tri, štiri pet, šest, sedem, osem, devet, deset, fant, baba, kralj, Vse se mu smehljajo. Dušan: "Meni se vse ženske smehljajo?" Miran: "Kaj si milijonar?" Dušan: "Ne, temveč fotograf." dalxyfaxlad ocmlad mejofed mnierioA firuruib: bupjuLcr íofelloub ck ^ibiW/br eópmjal^pafofamdicU). Ropotanje Čebular se je pritoževal nad sosedi v višjem-nadstropju: "Pomislite, pozno snoči so ljudje ropotali z nogami in celo s palico bili po tleh!" Prijatelj: "Nesramnost! Vi ste se seveda zbudili?" Čebular: "Ne, delal sem še." Prijatelj; "Kaj ste a delali?" Čebular: "Vadil sem se na pozavni." ** * Moderni otroci Mati našeška sinčka, ker je prinesel slabo i a-pričevalo iz šole: "Ali ves, qaj se zgodi z lenuhom, ki se slabo uči?" "Vem, mama, oženiti se mora z bogato .nevesto." GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: JSntiarja: —Almanzora (iz Southampton, 10. 1.) 21—Oceania (iz Trsta 5. 1.) 24—Monte Olivia (iz Hamburga 9. 1.) Odplovejo: Januarja: 23—Ahnanzora (v London 12. 2.) 24—G. S. Martin (v Hamburg 19. 2.) 25—Oceania (v Trst 14. 2.) 26—C. Palos (v Hamburg 23. 2.) VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 100 dolarjev 398.60 402.70 100 ital. lir 33.70 34.10 100 dinarjev 8.20 8.90 100 frankov 26.3 27.— 100 čeških kron 16.— 17.— 1 funt šterling 19.45 19.75- aocaocs: jopoi -ioc3<> c DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro .rdravlienje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. O