Štev. 104 V £|ubl|ttnt, f. maju 1930 tete 1. Italija je pripravljena na vsa vprašanja o Abesiniji urediti z dipl. razgovori Pred mirovnimi pogajanji Mir v Adis Abebi - Prodiranje na južni fronti Radogliev proglas A srnam, 7. maja. A A. (DNR) Vrhovni poveljnik maršal Badoglio je snoči izdal v Addis Abrbi lalc proglas prebivalstvu: Abesinci! Danes so cele močnega kralja Italije vkorakale v Addis Abebo. V mestu in okoli-kih vaseh bo življenje spet šlo svojo redno pot. Nič se ne bo zgodilo tistim, ki položc orožje in se vrnejo na delo. Pod zaščito italijanske trobojnice bodo vsi narodi Abesinije našli miru, pravice in blagostanja.« . Za guvernerja Addis Abebe je imenovan major Bottai, bivši guverner Rima. _ Rim, 7. maja. AA. Stefani poroča: Mussolini je poslal maršalu Badogliu naslednjo brzojavko: Milijoni in milijoni Italijanov, zbrani na trgih v vsej Italiji, pozdravljajo z radostjo vkorakanje naših ret v Addis Abebo. Podrobnosti o prihodu Italijanov Maršal Badolgio je na čelu velikanskega sprevoda avtomobilov vkorakal s svojim glavnim štabom z generali Santinijem, Birollijem in zastopniki tujih časopisov, ki so prvi z avtomobilom prevozili cesto iz Asmare v Addis Abebo, v prestolnico. Vest o begu cesarja liaileja in o neredih, ki so nastali v prestolnici, je dobil maršal Ba-doglio v Debri v nedeljo in zato je maršal sklenil pospešiti vkorakanje v abesinsko prestolnico. Cesta od tega kraja do Addis Abebe, jo bila v nemogočem stanju, razen tega je ™ zevalo. Noč pred vkorakanjem v Addis Abebo so spin samo tri ure, in to noč so prisl, poslednjih 140 milj daleč. Ko so motorizirani oddelki prišli v predmestje prestolnice, je maršal Badoglio nadaljeval v odprtem avtomobilu vožnjo na čelu sprevoda avtomobilov ter počasi vozil mimo poslopja britanskega poslaništva. Prebivalstvo Addis Abebe je prisostvovalo vkorakanju italijanskih eet; nekateri so Italijane pozdravljali, drugi pa so ravnodušno stali na pragih svojih hiš. Nikjer ni bilo videti kakšnega sovraštva ined prebivalstvom. 1000 avtomobilov ostalo v blatu London, 7. maja. Reuter poroča: Prihod maršala Badoglia v Addis Abebo pomeni konec pohoda iz Dcsija v Addis Abebo, ki stvarno ni naletel na noben odpor. Iz Dcsija sta 20. aprila takoj nato, ko je bilo premeščeno tja vrhovno poveljstvo, krenili dve koloni, od katerih je bila ena motorizirana, Glavno težavo je delalo močno deževje, zaradi katerega so nekateri klanci postali neprehodni, tako da je bilo treba zmeraj kaj popravljati. Maršal Badoglio je prevzel poveljstvo motorizirane kolone v spremstvu svojega generalnega štaba. Za časa napredovanja je morala motorizirana kolona, ki je imela 8000 kamionov, pustiti za seboj 1000 kamionov, ki so večinoma obtičali v blatu in so sproti prekladali materijal z njih na druge kamione. Na čelu kolon so korakali askari. Prehrano čet so vršila velika bonibardna letala. ........... Rim 7. maja. o. Silovito navdušenje, ki je prevzelo’ vse plasti italijanskega prebivalstva se nadaljuje. Ves italijanski tisk je mnenja, da je zdaj Abesinije konec in da je zginila s površja zemlje. Italija bo ostala gospodarica njene usode Glavna naloga 1)0, doseči večjo strnjenost med abesinskim prebivalstvom, ki bo pod italijanskim vodstvom nemoteno uživalo blagoslov evropske civilizacije. Italija kljub svoji zmagi ne zavrača razgovorov med Francijo in Auglijo ter Italijo. Italija ni se razgovarjala tudi z Zvezo narodov, toda pod pogojem, da sploh ne pride do debate glede tega, ali je italijanska osvojitev Abesinije zakonita ali ne. Tudi ne more Italija pristati na deljeno nadzorstvo nad Abcsinijo. Mussolini je izjavil dopisniku angleškega lista «Daly Mail>, da je Italija s tem, ko je zmagala v Abesiniji, prišla med velesile, ki so dobile po vojni zadoščenje svojih zahtev. Abesinsko vprašanje mora hiti zdaj enkrat za vselej rešeno. Mir v Abesiniji bo rimski, to se pravi, ne bo sklenjen iz bojazljivosti. Svet bo presenečen, ko bo videl italijansko resnično finančno silo. ki je obstojala pred italijansko vojaško silo. Italija ne namerava razširiti svojega vpliva ne na suhem, ne na Egipt. Reforma Zveze narodov je potrebna, ker mora Zveza narodov živeti. Graziani gre nad Harar Addis Abeba, 7. maja. Po poročilih z južne fronte jo general Graziani začel kljub nalivom prodirati naprej. Njegovi oddelki se pomikajo, kakor v začetku, v dveh skupinah. Prva napreduje v smeri proti Harrarju, druga pa proti Džidžigi. Napredovanje zelo ovirajo razdrte ceste, sicer pa oddelki generala Grazianija ne nalete nikjer na noben odjior. Italija priznava pravico drugih držav v Abesiniji Rim, 7. maja. Oficielni krogi izjavljajo, da Italija ne misli na to, da bi kršila pravice, ki jih imajo druge velesilo v Abesiniji, kakor to določa pogod ha iz leta 1006. Tu gre predvsem za angleške zahteve glede vode iz Tanskcga jezera in pa za francosko pravico do železnice Džibuti—Addis Abeba. Kar sc tiče vesti o priključitvi Abesinije Italiji, so še prezgodnje, čeprav jih navezujejo na Mussolinijevo izjavo, da je Ahesinija italijanska. Vsa ta vprašanja pokroviteljstva nad Abesinije ali glede priključitve Abesinije Italiji, bo Italija tire- iineti za ta pogajanja pri okroglih mizah poštene in uvidevne ljudi, ki bodo na realnih podlagali sklenili dogovor, ki bo jamčil drugim državam njihove pravice. Pod italijanskim mirom je mislil Mussolini, ne vse Abesinije, ampak vso italijansko posest v Abesiniji. Včeraj je Mussolini sprejel francoskega poslanika grofa De Chambrnna in sc Razgovor je veljal —- Chambrun je z njim eno uro razgovarjal. ureditvi abesinskega vprašanja Mussoliniju dejal, da si je Francija od začetka vojne prizadevala, da bi poravnala razdor ined Anglijo in Francijo in da bo skušala še pred prihodnjim zasedanjem ZN zbližati italijansko in angleško stališče. Treba je pogledati dogodkom v oči Kaj bodo storili Angleži? London. 7. maja. A A. V svoji današnji izjavi v spodnji zbornici je zunanji minister g. Eden izrekel priznanje hrabremu nastopu britanskih cet, ki so branile britansko poslaništvo v Addis Abebi. Nato je prišel na položaj, nastal zaradi najnovej-ših dogodkov, in je dejal med drugim: Položaj, ki morajo z njipi računati V clika Britanija in druge države, članice DN. je zelo mučen in težak. Pojasnil vam bom, kako je treba po moji sodbi ravnati v tem položaju. Po moji sodbi je treba predvsem pogledati dogodkom naravnost v oči. (Viharno odobravanje na klopeh vladne večine.) Obtožujejo nas predvsem, da nismo izpolnili svoje dolžnosti do I)N. (Odobravanje in vzkliki: Tako je! v vrstah delavske stranke). Ni dvo- ma, da je Društvo narodov doživelo hud udarec in prav tako tudi načelo kolektivne varnosti. Kakor sem že rekel, je treba pogledati dogodkom v oči in brez strahu izvajati nauk, ki ga ti dogodki vsiljujejo. Eno je neizpodbitno, namreč to, da mora Društvo narodov nadaljevati svoje delo. — To je ne-obhodno potrebno za nadaljnji razvoj dogodkov v sodobnem svetu. Prav tako potrebno je, da se vsaka država-članica jasno opredeli glede svojega nadaljnjega zadržavnja. Glede britanske vlade naj povem, da bo pokazala, ko bo napočil čas, da zna zelo jasno in nedvoumno razložiti svoje staliče. Začnimo takoj proučevanje problemov, ki so jih ustvarili najnovejši dogodki, nato bomo pa brez odloga stopili v dogovore z vladami naših do-minionov. . V nadaljnjem poteku svojega govora je Eden prešel na nemško vprašanje in rekel med drugim: Upam, da bo naš poslanik v Berlinu jutri imel priložnost posetiti drž. kanclerja ali zunanjega ministra in da bo pri tej priliki izročil britansko vprašalno polo. la sankcije vsi London, 7. maja. O priliki zavzetja Addis Abebe zahtevajo jutranji delavski in liberalni časopisi, da se morajo ohraniti sankrije proti Italiji, konservativni tisk pa je v glavnem naklonjen sankcijam. Konservativni Bodočnost, ki jo nakazuje italijanski vodja, je polna nevarnosti za vsako državo, ki ni dovolj opremljena v pogledu državne obrambe. Dejstvo, da Društvo narodov ob tej priliki ni imelo uspeha, še ne pomeni konec za Društvo narodov, ampak nam samo nalaga dolžnost, da storimo kar je treba, da bi preuredili to ustanovo in jo ojačili. Med tem pa nimamo nobenega razloga za to, da bi spremenili angleško politiko zvestobe Društvu narodov in spoštovanja vseh njenih soglasno sprejetih sklepov. Italija gre z Anglijo London, 7. maja. Predsednik italijanskega zavoda za zunanjo politiko Pirelli, ki je prišel v London z nalogo, da prouči možnost zboljšanja razmerja med Veliko Britanijo in Italijo, je snoči predaval v dvorani spodnje zbornice zbranim poslancem in lordom. Med drugim je dejal, da je treba sankcije umakniti, in sicer 1. zato, ker so neupravičene, 2. pa zato, ker niso obrodile pričakovanega uspeha. Pirelli misli, da je abesinsko vprašane zdaj urejeno, in sicer ne samo urejeno z italijanskimi zmagami, temveč tudi z zadržanjem večine abesinskih prosvetnih in verskih poglavarjev. Predavatelj je dejal, da je Italija pripravljena sodelovati z Veliko Britanijo koi kolo-1 nijsko velesilo, ki mora videti v Italiji civiliza-torsko kolonijsko državo v Afriki. Vesti iz Belgrada Belgrad. 7. maja. ni. Danes dopoldne se bo pri finančnem ministru vršila seja članov ckonom-sko-finančnegft odbora ministrov. Na seji se bo jiretresalo vprašanje uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladni«:. Te seje se bo udeležil med drugimi tudi minister dr. Miha Krek. Belgrad, 7. maja. m. Belgrajska občina vodi j /e nekaj časa pogajanja z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu, za posojilo 15 milijonov dinarjev, s katerimi nameravajo zgraditi v Bclgradu nekaj šol. Belgrad. 7. maja. m. V minstrstvu za poljedelstvo se bo 2t>. t m. vršila konferenca za pospeševanje svinjerejc, na katero bodo povabili poleg strokovnjakov tudi razne zadruge.. Belgrad, 7. maja. m. Včeraj je bila nogometna tekma med BASK-om in Jugoslavijo. B ASK je. igral izredno dobro in se je revanžiral Jugoslaviji za zadnji poraz tako, da jo je premagal z I : 0 (0:0). Belgrad, 7. maja. m. Včeraj so sc na belgraj-skem trgu pbjavile prve jagode, po 8 Din kg. Na trgu pa.je tudi mnogo mostarskih češenj, jio ceni b Din za kg. Francozi o pomenu belgrajskih razgovorov Pariz, 7. maja. Pariški listi tudi danes objavljajo poročila o belgrajskem zasedanju Balkanske zveze. Poluradni »Temps« je zasedanju posvetil celo današnji uvodnik. List najprej ugotavlja, da so na zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze razpravljali o vseh vprašanjih v kar največji prisrčnosti, nato pa nadaljuje: Na Balkanu sta prav tako kakor v drugih deželah oslabitev Italije, zaradi njenega abesinskega podjetja, in brutalna odpoved lokarnske pogodbe po Nemčiji, čemur je sledila oborožena zasedba Porenja, globoko odjeknila, ker sta Jugoslavija in Romunija neposredno nrizadeH pri ohranitvi stanja kakršno je v srednji Evropi. Razumljivo je, da se ostali dve državi Balkanske zveze, Turčija in Grčija, brigata za posledice, ki bi mogle nastati na Balkanu zaradi zapletljajev v osrčju Evrope. »Temjjs« nato popisuje razmerje med Balkansko zvezo in Malo antanto, njuno vštricno politiko in nadaljuje: Sedanji sestanki v Belgradu so izredno važni, ker gre za to, da obe skupini držav obrazložita pogoje za tesno sodelovanje prihodnje mesece. List govori dalje o razmerju med Bolgarijo in Balkansko zvezo, nato pa popisuje stališče Grčije in pravi, da Grčija noče zbuditi vtisa, kakor da bi bila zoper italijansko politiko. Vse kaže, pravi list, da so na bclgrajski konferenci skrbno proučili obseg obveznosti posameznih držav Balkanske zveze v okviru pakta, tako da sc v primeru mednarodne krize onemogoči sleherno presenečenje. »Temps« pravi, da sc je dosegel sporazum na temelju kolektivnega poroštva sedanjih razmer na Balkanu. List komentira obenem tudi govore, ki sta iih imela dr» Sjtojadinovič in JRuždi Aras na banketu, ki ga je priredil predsednik ju-goslovanske vlade na čast svojim balkanskim tovarišem, in pravi, da sta oba državnika v svojih govorih na karakterističen način govorila o Bolgariji. »Temps« navaja tudi tele besede dr. Sto-jadinoviča: Naša vrata bodo zmerom odprta na stežaj vsem, ki nam bodo prinesli svoje miroljubno sodelovanje v svojem lastnem in našem interesu. Važno je, to da sc je Balkanski zvezi Jakšni kakršna je, vsekako posrečilo razjasniti ozračje v enem izmed najbolj občutljivih delov Evrope. Sestanek Male zveze Belgrad, 7. maja. m. Tekom včerajšnjega popoldneva so se pričele konference zunanjih ministrov držav Male zveze pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinov.iča. Konferenca, kateri so prisostvovali dr. Milan Sto-jadinovič, romunski zunanji minister Nikoal, Titu-lescu in češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta. Ker sta ta čas iz Belgrada odhajali tur- prekinjena in so se vsi trije zunanji ministri podali na postajo ter se od odhajajočih delegacij poslovili. Za zasedanje zunanjih ministrov M/, vlada tako v belgrajski javnosti, kakor tudi v vseh diplomatskih krogih izredno živahno zanimanje, zaradi aktualnega dnevnega reda. Na teh konferencah se hodo namreč obravnavala vsa mednarodna vprašanja, ki so se zadnje čase pojavila na svetovnem obzorju, kakor tudi vprašanja, ki sc tičejo ureditve Podonavja. Včeraj zvečer je na čast udeležencev konference MZ priredil v prostorih romunskega poslaništva slavnostno večerjo romunski poslanik Guranescu. Izstopi iz Zveze Narodov Koilanj. 7. maja. Pravijo, da bodo zunanji ministri Norveške, Finske, Švedske, Danske in Nizozemske na sestanku v Ženevi* dne 9. maja sklepali o tem, ali naj njihove države še ostanejo v Društvu narodov. JRZ Belgrad, 7. maja. m. V teku včerajšnjega dne je minister za telesno vzgojo dr. Rogič imel več političnih sestankov in med drugim tudi shod v Subotici. Minister je med drugim izjavil tudi tole: »Mi vsi smo za enotno nedeljivo Jugoslavijo. To pravim kot Hrvat, ki sem rojen v najbolj hrvat-skem kraju. Nihče pri nas noče cepljenja, ker bi to pomenilo prav enako propast ‘za Srbe, kakor za Hrvate. Oooji so se prepričali, da morajo svojo bodočnost povezovati drugo na drugo. Ponavljam: enotnost in nedeljivost Jugoslavije so postulati, ki so izven vsake dnevne debate. Debatirali pa bomo o notranji ureditvi države. O našem notranjem političnem stanju se da govoriti mnogokaj. vendar prvo in zadnje je, treba se je lotiti dela in ustvarjati.« Ministra Cvetkovič in dr. Kožul pa sta imela včeraj velik shod v vasi Lipe pri Smederevu. V vrbaski banovini, kjer je že izpeljana podrobna organizacija JRZ, se bo 18. t. m. vršila banovinska konferenca JRZ, na kateri bodo izvolili strankin banovinski odbor. Konec maja sc bo pa v Belgradu vršil državni kongres JRZ. G. rektor akademikom Sedaj, ko so se na univerzo vrnile — prepričan sem, da trajno — normalne razmere ter sle se vsi zopet s prejšnjo vnemo posvetili znanstvenemu delu, je moja iskrena želja nasloviti na Vas nekaj besed. Potek dogodkov zadnjega časa Vas je brez-dvomno poučil, da se s sredstvi, kakršna so sc uporabljala, ne dajo doseči nikaki uspehi, pa naj so Vaše težnje po izboljšanju tega ali onega še tako opravičene. Uporaba takih sredstev ne koristi nikomur, škoduje pa izključno le Vam samim, ki Vam gre s tem mnogo predragocenega časa v izgubo. In poleg tega se vmešajo v stvari,, gotovo proti Vaši volji in proti Vašim intencijam, kvarni politični vplivi, za katere ne sme biti prav nobenega mesta na univerzi, ki mora služiti samo znanosti in ostali slej ko prej izven območja izpre-minjave dnevne politike. Slišim, da se sedaj sestavljajo med Vami komisije, ki naj na soliden način pripomorejo k rešitvi vseh perečih vprašanj, katera Vas danes teže. Odobravam v polni meri tak način Vašega postopka, ki edini omogoča prijateljsko sodelovanje med Vami in univerzitetnimi oblastvi in ki edini more pripeljati do resničnih uspehov. Na tak način boste pa tudi sami najučinkoviteje zavrnili očitek, da ima ali je imela Vaša akcija politično ozadje in tendence. Za tako seriozno in smotreno delo Vas zagotavljam svoje najizdatnejše pomoči in ne dvomim, da boste pravtako našli največjo podporo pri vseh drugih univerzitetnih, pa tudi pri vseh izven univerzitetnih faktorjih! Rektor: Samec, s. r. Nesodobnosti Ljubljane dila po običajno diplomatski poti. Italija pa hoče ška in grška delegacija, je bila konferenca MZ 4': .*• : falski drevored... Gledališki pomenki Sovjetska kulturna revolucija, ki je postavila ves ruski teater na glavo, je pomedla z vsem predrevolucijskim ruskim repertoarjem. Sovpadla je z ugaševanjem zvezde Stanislavskega. V novih razmerah, v katerih se je uveljavil kot diktatorični vodja ruskega sovjetskega teatra Meyerhold, je obstalo le nekaj malo del prejšnjih generacij. Med njimi pa je Gogoljev »Revizor« in so igre Ostrov- skega. Nele, da imajo te igre tako ali drugače važno sociološko nalogo — tiste, ki so obstale, obravnavajo vse razne socialne motive — igre Ostrovskega :.o vrhu tega izrazite in dobre — ljudske igre. 1 judske igre kajpak v okviru ruskega življenja. Ostrovski ni samo upošteval — vede ali nevede — vseh lastnosti, ki jih imej resnična ljudska igra (zlasti je vidno menjavanje smešnega in resnega, pri smešnem pa stopnjevanje v burlesknos,t, torej izrazito oblikovanje tako imenovanega mimičriega elementa), on je ljudsko igro postavil tudi na rešujmo narodno, folklorno osnovo, kar ga je veljalo mnogo težkega študijskega dela. »Gozd* sicer ni največje delo Ostrovskega, vendar je igra, ki kaže mnogo njegovih vrlin in bo tudi pritegnila občinstvo v veliki meri. Dejanje se dogaja na dvorcu bogate plemkinje Ourmišske, pri kateri živi niena revna sorodnica Askjuša. Pritaknil se je tudi lalirani gimnazijec Bulanov, čigar mladost močno privlačuje sicer po-starno, toda še vedno življenja željno gospodinjo. Počasi, počasi ga zvablja v svoje mreže, zanj žrtvuje dele posestva, ki jih kupuje trgovec Vosmibratov, čigar sina Petra ljubi revna Aksjuša. Ta dva svetova sta pokazana v dobi važnih socialnih sprememb. Gurmižska predstavlja propadajoče plemstvo, Vosmibratov pa vstajajoče, iz mužikov rastoče denarno plebejstvo, ki bo dalo pozneje kapitalistično meščanstvo. Na obeh svetovih je prekletstvo denarja in sebičnosti. Gurmižska ne da denarja revni Aksjuši za doto, ker ga potrebuje za svojega ljubčka, Vosmibratov spet ne dovoli sinu Petru, da bi vzel Aksjušo brez dote. V to sicer resno zgodbo, primerno za vsako socialno dramo, pa je prinesel Ostrovski dva lika, ki se ob njih srce smeje vsa- komur, ki ima čut za pravi teater. A ni ju postavil v igro samo zato. da bi gledalce zabavala in s tem pomagala, da bi bila igra bolje prebavljiva. Imata namreč tudi važno nalogo. Traged Genadij Nesreča, sorodnik bogate Gurmižske, sestradan potujoči igralec, ki si je za uslugo Gurmižski pridobil 1000 rubljev, a ga le-ta spodi, ko izve, da je komedijant, pomaga Petru in Askjuški do poroke tako, da jima podari tistih 1000 rubljev in odide s tovarišem Srečo, potujočim komikom, brez beliča v žepu naprej v svet. Konec tvori sicer krepka lekcija, ki pa niti najmanj ne moti, marveč jo pričakuješ kot olajšanje. Svet plemstva dopolnjujeta plemič Mi Ion o v m stari častnik Bodajev. Svojevrstni podobi vmesne in plasti jpredstavlja posrečena ključarica Ulita i lakaj Karp. Režiser Branko Kreft je igro dobro razčlenil. V tempu in ritmu opažamo dokaj novosti, ki naše igranje močno poživljajo. Traged Nesreča g. Cesarja je bil lik, da smo ga lahko veseli. Ostrovski je tu ustvaril vlogo patetičnega igralca, ki v najresnejših trenutkih zapade v svoje igralstvo, ne da bi se tega zavedal, ker se je njegova osebnost že kar pretopila z njim. Naravnost nepre-kosljiv je komik Sreva g. Daneša, ki je spet enkrat pokazal, da so njegove izrazne možnosti neizčrpne. Presenetila je spet Gurmižska ge. Nablocke, ki je postavila silno prepričevalen lik življenja željne plemiške gospe. Trgovec Vosmibratov g. Potokarja je bil tudi prav dober. Askjuša ge. M. Danilove je bila prisrčna, Peter g. Sancina za spoznanje preveč karikiran. Milonov (. Plut) in Bodajev (g. Bratina) sta taki vlogi, da je mogel samo g. Bratina z masko in kretnjo pokazati kaj izrazitejšega. G. Drenovec je iz faliranega gimnazijca Bulanova izoblikoval prav sprejemljivo postavo. Izredno posrečena je bila Ulita ge. P. Juvanove, »pendent« svoje gospe. Lakaj g. Pianeckega je bil dober. V splošnem bi na koncu pripomnil samo to, da sta bila jezik in izgovarjava zlasti v komičnih prizorih včasih površna, za kar ni nobenega povoda. Predstava je vsekakor lepo uspela. nk. Pustolovec Vodopivec obsojen na 16 mesecev Ljubljana, 7. maja. Monotono je potekla včerajšnja obravnava pred malim senatom, ki je sodil premetenega mednarodnega sleparja in pustolovca Rudolfa Vodopivca, rojenega 6, marca 1899 v Sarajevu in pristojnega v občino St. Peter na Krasu, torej italijanskega državljana. Treba je bilo mnogo pisanj, da so po ovinkih in indirektnih dokazih dognali njegovo državljanstvo. Občin« sama je javila, da je na Krasu Rudolf Vodopivec popolnoma nepoznan. Italijanske oblasti $o sodišču odgovorile v francoščini. Župni urad pa v latinščini, da urad ni mogel dognati rojstnih podatkov o Rudolfu Vodopivcu. Italijani se ga branijo, ljubljanska policija pa ga je izgnala, toda na meji ga pred leti italijanske oblasti niso hotele sprejeti in so ga zavrnile. Vodopivec, ki je drugače brez stalnega bivališča, je tako rekoč mednaroden brezdomec, brez strehe, kruha in morale, — Ekonom sarajevskega nadškofa Državni tožilec g. Branko Goslar je Rudolfa Vodopivca obtožil zločina prevare, zločina naprav-Ijanja lažnih listin in več prestopkov tatvin. Sodnikom malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Gorečan, je Vodopivec vse prostodušno priznal. Ni mnogo govoril. »Kako ste prišli v Celje konec julija lani?« je začel jjredsednik. »Kar tako iz Zagreba,« je bil obtožencev odgovor. Prišel je v Celje, pravi, da bi dobil dokumente. Izposodil si je za kratek čas pri slugi hotela »Hubertus« suknjič in hlače. Pa njegova obleka je bila boljša. Sobarico je naplahtal tudi za nekaj kovačev. Nastopil je avgusta lani kot ekonom sarajevskega nadškofa dr. šariča. V nedeljo 18. avgusfa le zapel pred Emono telefon. Stopil je v celico šofer Josip Keržič. Iz St. Vida pri Ljubljani se je oglasil lepo doneč moški glas. »Tu ekonom sarajevskega nadškofa. Takoj pridite z avtom pred škofove zavode Odpeljem se na Bled.« Res. Šofer je odbrzel proti zavodom. Tam je vstopil v avto eleganten dečko. Vozila sta proti Medvodam. Tam je ustavil pri Bohinjcu z izgovorom, da ima z njim vežne posle za nadškofa. Njegov nastop pa se je zdel šoferju nekoliko sumljiv. V gostilni je nanj opozoril orožniškega poveljnika s prošnjo, da mladeniča legitimira Gospod »ekonom« pa je kmalu pregledal situacijo. Povabil je g. komandirja v družbo in vsi so se potem odjieljali celo na Jenkovo proslavo v Prapreče. Vsi so bili dobre volje. Od tam je Vodopivec odjadral naprej na Bled. Tu je šoferja oci-ganil. Govoril mu je, da gre po poslih k g. župniku. Ker ni imel drobiža za neke malenkosti, ga je cclo napumpal za 5 din. Vodopivec je šel proti župnišču, toda po skrivnih stezah jo je odkuril z Bleda, boter je nekaj časa čakal, toda razočaran je naposled uvidel, da ga je pustolovec hudo potegnil. Oškodoval ga je za din. Na Koroškem inž. Meštrovič Peš jo je Vodopivec mahnil proti Jesenicam, nato z vlakom do Kranjske gore in od tam jo je usekal čez gore na Koroško. V St. Lenartu se je seznanil s posestnikom in stavbenikom Lovrencem Kravincem. Razodel mu je velikopotezne načrte. Predstavil se mu je za inž. Meštrcviča, ki ima važne posle, da zgradi na avstrijski strani na Pod-korenskem sedlu moderen letovišKi paviljon za našo kraljevsko rodbino. Pravil mu jc, da mora pri jugoslovanskem konzulatu založiti za pogodbo m druge stvari večji znesek. Obljubil mu je, da bo izposloval, da bo konzulat gradnjo paviljona gotovo poveril njemu - Kravini. StroSki za paviljon =o preračunani na 1 milijon din. Kravina mu le lepo posodil 6770 avstrijskih šilingov. Noč sta celo prekrokala. v celovškem baru. Nato pa je inž. Meštrovič izginil iz Celovcca in Koroške sploh. Ko so mu to dejanje očitali in ga tudi obtožili, je Vodopivec lakonično in smehljajoč se pristavil: »Za to stvar se tu ne bom zagovarial. Sem italijanski državljan. Zadeva pa se je zgodila izven Jugoslavije na Avstrijskem.« Državni tožilec: »Dobro se spoznate tudi na postave.« Državni tožilec je zato umaknil obtožbo v pogledu te sleparije na Koroškem.^ Sodilo ga bo avstrijsko sodišče. Kot inž. Meštrovič v Halozah S Koroške je podjetni Vodopivec krenil v zeleno in vinorodno štajersko. Okoli 3. .septembra lani se je pojavil v družbi še drug-ga velesleparja Ferdinanda Radovanoviča pri Sv Barbari v Halozah- Posestniku in sodarju Izidorju Primožiču se je predstavil za inž. Meštrovič*, poslovodjo graščine Trakušane v Medjimurju. S Primožičem sta sklenila kupčijo za nabavo 40 sodov v vrednosti 18.000 din. Ubogi Primožič je nasedel goljufoma. Izročil jima je 1000 din na račun kolekov in drugih stroškov. Pozneje pa je žal dognal, da *la bila oba navadna sleparja, (id. Sv. Barbar* sta krenila najprej peš proti Ptuju. Radovanovič je prigovarjal, da bi peš hodila. Vodopivec pa je bahato dvrnil: »Vozila se bova z avtom. Nobel geht die Welt zu grund.« In šofer Rado Kogovšek ju je vozil okrog tja do Varaždinskih toplic. Nasmukan je .bil ta šofer za 900 din. Vodopivec je ponaredil dalje legitimacijo podružnice SPD v Celju, izvršil pa je tudi manjše tatvine. Mnogo je Vodopivec popotoval. Vsa velika mesta so mu znana. Najraje se je zadrževal na Madjarskem in Slovaškem jio raznih kopališčih. Koliko ima še drugih sleparij na vesti, niso zaenkrat mogli dognati. Pisan kazenski list Vodopivčev kazenski list je prav pisan. Xe pred vojno zgodaj jc začel svojo pustolovsko ka-rijero. Bil je vsega že desetkrat sojen, prvič leta 1913 na par dni zaradi sleparije. Po ječah v Trstu, Sarajevu, Ljubljani in v Beljaku je še presedel 9 let in 8 mesecev. Obsodba: 16 mesecev Mirno in hladnokrvuo je danes ob 13.30 Rudolf Vodopivec poslušal svojo deseto sodbo. Zaradi sleparij, ponarejanja listin in tatvin je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Izgnan je trajno iz kraljevine Jugoslavije, Sodišče pa je obtožbo glede točke o sleparijah na Koroškem zavrnilo. Vodopivec je kazen sprejel in je bil prav zadovoljen, ker je računal na najmanj 5 let robije. V kazen se mu je Vštel preiskovalni zapor od 5. sepfem. 1935 naprej. 120.000 kolesarjev se organizira Ljubljan*, 7. maja. Med Slovenci je po uradnih podatkih okoli 120 tisoč kolesarjev. Skoraj vsak tretji moški in med odraslimi ženskami skoraj vsaka peta, je lastnik svojega kolesa. Med pešci in kolesarji ter med kolesarji in oblastmi na drugi strani, so zadnja leta nastala neka nasprotja, ki so dobila svoj .odraz tudi v javnim časopisju in v raznih intervencijah. Pešci se pritožujejo čez nesramnost kolesarjev, kolesarji čez nervoznost in nerodnost pešcev, oblasti pa čez oboje. Kolesarji so se naenkrat zavedli, da predstavlja velik del naroda, ki ga ni mogoče kar tako podcenjevati. Posebno hude pa so nad obojnimi razne oblasti. Kolesarji so zato skleniti, da osnujejo svoje lastno strokovno društvo, ki se bo postavilo v »razredno« zaveden boj za pravice kolesarjev. Sedaj snujejo celo svojo organizacijo, ki bo tako v javnosti, kakor pred oblastmi varovala pravice lastnikov koles. Kolesarji |X>vsem upravičeno trdijo, da kolo dandanes ni več športno orodje ali luksus, temveč v prvi vrsti ceneno prometno sredstvo malega človeka. Zato njihov klub ne bo imel značaja kakšnega športnega kluba, temveč bo predvsem skušal braniti interese kolesarjev pri raznih cestno-policijskih oblasteh, v javnosti, ter sploh na vseh poljih, kjer gre za pVavice lastnikov koles. V Ljubljani organizira to novo društvo g. Preša, lastnik trafike ob Jugoslovanski tiskarni. Ako se posreči novemu društvu spraviti vsaj del vseh kolesarjev v lastno društvo, bi to pomenilo, da dobimo novo organizacijo, ki bo jx> številu članstva med najmočnejšimi v Sloveniji. Težave z likvidacijo okoliških občin Ljubljana, 7. maja. Sedanja mestna občinska uprava ima težko nalogo, da čim prej likvidira prejšnje okoliške občine, ki so bile priključene ljubljanski medni občini. Težave so v bistvu trojnega značaja: prvič so okoliške občine poprej gospodarile s fiktivnimi proračuni tako, da bodo računski zaključki, ki bodo izdelani kvečjemu konec avgusta, izkazovali velike primanjkljaje, tako Zgornja šiška 300.000 din, Vič »0.000 din in Moste 150.000 din. Znano je, kako so Dr. Aljehin v Mariboru Izza kulis mariborske simultanke. — Svetovni mojster o svojih načrtih. Maribor. 6. maja. Mariborski šahovski svet je imel svojo senzacijo. Imeti svetovnega mojstra v svoji sredi, četudi je eke-mojster in se še celo meriti z njim na šahovski deski, četudi v družbi’ 40 tovarišev, ni kar tako. Zato je razumljivo, da je razburila Alje-hinova simultanka vse šahistc iz mesta in širne okolice ter smo jih skoraj vse do zadnjega videli v kazinski dvorani. O rezultatih simultanke smo že poročali. Bili so zelo častni za Maribor, bili bi morda še častnejši, če bi nastopili vsi mariborski šahisti. Tako smo pogrešali pri deskah Osta-neka, Koniča, Mešičeka in še nekatere druge, ki so nedvomno močnejši v igri, kakor nekateri, ki so nastopili. Gotovo bi potem bil rezultat za Aljehina še slabši. Seveda ima mojster v svoje opravičilo veliko utrujenost, ki je bila v Mariboru čisto očividna. Ni bila šala v 10 dneh prepotovati pol države in odigrati 8 težkih simultank, od katerih je bila najtežja pač ona v Zagrebu, v kateri S0 mVi ^rva^i poslali v boj najmočnejše igralce iz cele Hrvatske, samo da se lahko postavijo, da so dosegli še boljši rezultat, kakor Ljubljančani. Če bi mi sestavili moštvo iz najboljših igralcev Slovenije, pa bi gotovo imel Aljehin še nekoliko težje stališče, kakor ga je imel v Zagrebu. Dočim je bila simultanka dogodek samo za šahiste, pa so bile z njo v zvezi še druge okolnosti, ki bodo zanimale tudi ostali svet. Predvsem smo imeli v Mariboru priložnost »poznati, da ima svetovni mojster Zelo energično ženo Aljehinova soproga je Američanka. In bogata po vrhu. Za svojega soproga vrši zelo spretno službo managerja. Ureja njegove popotne skrbi, kupuje vozne karte, se razgovarja s prireditelji in sploh prevzema na svoja ramena vse take malenkostne sitnosti, ki bi jemale soprogu čas ter bi ga delale še nervoznejšega, kakor je že sedaj-. Simultanski nastopi gredo na živce in bi mojster morda še slabše odrezal pri takih prireditvah, če ne bi imel tako energične žene. Jemlje jo povsod s seboj. Tudi sinoči je bila ves čas pri simultanki navzoča. Zna se pa uveljaviti tako diskretno, da je igralci in kibici niso niti opazili. Edino enkrat, pred začetkom simultanke je stopila v ospredje ter pokazala svojo energijo. Opazila je namreč, kar je ušlo celo strogim prirediteljem: Dogovorjeno je bilo, da bo igral mojster samo s 40 nasprotniki, vtihotapil se je pa v to število še 41., katerega pa je bistro oko mojstrove soproge takoi zagledalo. Energično ga je ekspedirala. Siamska mačka prinaša srečo Se enega spremljevalca imata zakonca Aljehin na svojih turnejah- Je to krasna črna siamsika mačka, ki je prepotovala s svetovnim mostrom ves svet.^ Aljehin je prepričan, da mu mačka prinaša srečo ter jo jc imel s seboj kot svojo maskoto na vseh turnirjih. Seveda je ne jemlje v tSralno dvorano, maček mora ostati v hotelu, hdino v dvoboju za svetovno prvenstvo s Holandcem Euvveiem jo tudi siamski maček odrekel, Šahovnice na policiji Posebna smola jc spremljala sinoči člane šahovske sekcije SK Železničarja, ki bi bili morali nastopiti na simultanki. Poslali so svojega tovariša s kolesom v klubski lokal na igrišču na Trža-šhi cesti po šahovske deske. S šahovnicami pod pazduho se je vračal nazaj čez most, kjer mu je naenkrat odrekla luč. Stražnik ga je ustavil, ker je vozil brez luči. Policija ne pozna še tako tehtnih izgovorov, kolesar je moral s šahovnicami vred na stražnico. Medtem, ko so sestavljali protokol, se je simultanka že začela in Železničarji so mo- Trk tramvaja z avtobusom Ljubljana, 7. maja. Včeraj okoli pol 8 zjutraj je prišlo do karam-bola med nekim avtobusom in tramvajem na oglu Stritarjeve ulice in Pred škofijo. Avtobus je privozil po Stritarjevi ulici, tramvaj pa od škofije. Tramvaj je bil precej poškodovan ter so ga morali umakniti iz prometa, manjše poškodbe pa je dobil tudi avtobus. Trk dveh kolesarjev Ljubljana, 7. maja. Davi ob četrt na osem se je peljal od svojega doma v Stepanji vasi 95 s kolesom na delo 25 letni zidar Ivan Draksler. Na Poljanski cesti mu je privozil nasproti neki mesar, s katerim je trčil. Medtem, ko se mesarju ni zgodilo nič hudega, je Draksler padel tako nevarno, da je dobil resne notranje poškodbe, Reševalni avto je Drakslerja prepeljal v bolnišnico. Cankarjeva fLepa Vida' v Zagrebu Naš rojak, režiser zagrebškega gledališča g. Hinko Nučič je za 60 letnico rojstva Ivana Cankarja v zagrebškem Malem gledališču uprizoril z gojenci dramatske šole dramsko pesem našega Cankarja »Lepa Vida«. Delo je bilo uprizorjeno dostojno in sprejeto od občinstva, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, z velikim odobravanjem. Zagreb se je tako po zaslugi njegovega zvestega častilca Nučiča Cankarju lepo oddolžil, te občine, ki so nalagale svojim občanom vejike davščine, zlasti Zgornja šiška, gosjx>danle z javnim denarjem, saj niso plačale mestni občini niti že inkasiranega denarja za vodo in elektriko. Drugič je težava z likvidacijo priključenih občin v tem, ker uradniški aparat, ki ga je režim JNS znatno razširil, sploh ni bil zmožen za reševanje spisov in nalog občinske uprave tako, da je sedanja mestna uprava našla kar cele gore nerešenih računov, spisov, prošenj in dopisov, ki s oostali brez odgovora. Le malo boljše, dasi tudi zanikarne razmere so bile na mestnem magistratu. Tretja težava pa je v regularnem načrtu in v ureditvi zemljiške Knjige, za kar je mestna občina sedaj najela posebnega strokovnjaka, da tako prepreči grozečo škodo. Dodeljeni mu bodo geometri gradbnega urada. To delo bo trajalo nad leto dni. Zaradi prevelikega dela in zaostankov iz prejšnjih dob je župan dr. Adlešič odredil, da mora uradništvo delati tudi popoldne, dokler ne postane magistratno poslovanje sproti likvidno. Pametnejše uradništvo s tem soglaša, kar je v njegovem lastnem interesu, obenem se je s tem sprijaznila uradniška organizacija. Sicer so pa nekateri uradniki zaradi prevelike množine naloženega jim dela delali že jjoprej popoldne. Kakor kaže, je župan dr. Adlešič' pripravljen, da napravi na magistratu nekaj, kar pogrešamo že kakšnih osem let, namrfeč red! Ljubljapčanom bo to prav. 3?*1.na, ,sv°ia, rezervirana mesta pustiti druge igrače, ki so bili tako srečni, da so prinesli šahovnice s seboi. O svojih načrtih Simultanka je trajala do pol 4 zjutraj. Danes je dr. Aljehin spal do 11, potem pa je sprejel poročevalce časopisov, med njimi poročevalca Slovenskega doma«. V nemščini je dajal odgovore na stavljena vprašanja, še ves nervozen od pre-stanega napora sinočnje igre, obenem pa kar nekam vesel, da se je vse še tako srečno izteklo in da je turneja končana. Danes zvečer ima še zadnji nastop na simultanki v Celovcu ,ki jo bo absol-vir.al kar tako mimogrede, potem odpotuje v Nemčijo, kjer bo dva meseca gost nemške šahovske zveze. V Nemčiji bo igral na dveh manjših turnirjih v kopališču Nauheim in v Dresdenu. Potem gre domov v Pariz, kjer se bo odpočil do velikega mednarodnega turnirja v Nottingamu v Angliji, ki v M na'večia svetovno šahovska prireditev. V Nottingamu bodo igrali kar štirje svetovni ša-bovški mojstri: Euwe, Aljehin, Bogoljubov in Ca-pablanca, poleg njih pa še cela vrsta velemojstrov. Meseca oktobra sledi potem drugo srečanje v boju za svetovno prvenstvo s konkurentom dr. Eu-we|em na Holandskem. O svojem nasprotniku pravi dr. Aljehin, da ga je pri prvem srečanju podcenjeval in se je zanj premalo pripravil. Letos ga bo nedvomno premagal. Dr. Euwe je velik mojster, manika pa mu tisto svojstvo, ki ustvarja tz šaha, kot matematične vede umetnino to ie fantazija. O slovenskem šahu se je mojster izražal kar najbolj laskavo. Posebno ga je presenečalo na simultankah v Ljubljani, Cehu >n Mariboru veliko število mladih igralcev. 50 na Hrvatskem in drugod v državi, posebno pa se na veliki simultanki v Zagrebu, nastopali samo zreli igralci, ki imajo že veliko ru- nTh 'v S? 31 uspeh,a.P.recei ®igurni, je nastopala v Sloveniji v pretežni večini samo mladina. Ogenj in talent, ki so ga mladi slovenski šahisti pokazala, je svetovnega mojstra oduševil in prerokuje slovenskemu šahu veliko bodočnost, O jugoslovanskih mojstrov mu impoaira poisebno naš velemojster Vasja Pirc. V Jugoslaviji kupil posestvo Jugoslavija je napravila zaradi krajevnih lepot m vrlin prebivalstva na dr. Aljehina tak vtis, da si je kupil v bližini Skoplja v Južni Srbiji večje posestvo. Imetje leži v daljavi 15 km od Skoplja v gorah in tu si bo zgradil svoj dom, v katerem bo preživel vsako leto par mesecev na oddihu. Na vprašanje, če bo zaprosil za naše državljanstvo m nastopal za našo državo, je mojster orgovoril, da je to žal nemogoče. Je že francoski državljan* kar mu daje pri nastopih širom sveta gotove prednosti, ki jih kot Jugoslovan pač ne bi imel. Dr. Aljehin je danes premožen človek, četudi 31 r.eš!1 [z ruskega revolucijskega vrtinca eanto golo življenje. Ne samo zaradi premoženja* ki ga je priženil, tudi od šaha lepo živi. V Mariboru so izračunali, da je zaslužil samo na turneji v Jugo - sftŠlo’ n- ie riedva J81'3!3 ?a.r tednov' čistega okoli 50.999 Din, In vendar ie bil v Jugoslaviji še nje- ononn^t0^ POCenl- Z\,nast°P v Mariboru ie dobil 2000 Dm ter vse stroške bivanja. Nastopi v dru-gin inozemskih državah z visoko valuto in boga-tim meščanstvom mu nesejo še mnogo veq, PoW tega še bogata darila na svetovnih turnirji, kjer skoraj vedno nese prvo ali drugo mesto, potem njegovi bon za svetovno prvenstvo, ki se plačajo z nagrado v pristnih dolarjih, vse to je donosen posel, ki napravi človeka bogatega. Seveda pa mora imeti tudi tak sloves in znanje, kakor ga ima danes na vsem svetu samo dr. Aljehin. kar poudarja vsa kritika, ki je sicer mnenja, Dvo!'la ^agedija v družini globok vtis Gregorčiča je v okolici napravila Nag blaznež na cesti \/x L j u b 1 j a n a , 7. maja. i r ul J I50 Poldne je orožništvo z Iga telefoniralo ljubljanski jtoliciji, naj na Ižanski cesti počaka in prime 39 letnega delavca Alojzija Pintarja, doma iz Bohinjske Bistrice in zadnje čase stanujočega na Skriljah na Igu. Orožništvo je sporočilo, da je 1 mtar nekemu kmetu odpeljal voz s konji v smeri proti Ljubljani. Policija je Pintarja res pričakala ter ga prijela in ga kratko zaslišala. 2e v prvih stavkih pa se je izkazalo, da mož ni noben tat, temveč popolnoma zmeden človek. Policija je zato Pintarju samo odvzela voz s konji, njega sa mega pa je izpustila. Pintar je neiiaj časa taval po Ižanski cesti, v mraku pa se ie slekel do nagega ter pometal vso obleko v potok Išco, nato pa nag kolovratil po Barju. Tam je bilo še pokonci dosti IjiKli, ki so zagnali vrišč. zlasti med ženskami je pojav mladega blazneža vzbudil paniko. Okoli 8 zvečer je morala policija ponovno intervenirati ter je blazneža ujela in odvedla v policijske zapore Zdravstveni svetnik dr. Luznar je blazneža pregledal ter ugotovil težek primer psihične bole7ni. Pintar je tožil o vročini ter je bilo očitno, da je odložil obleko, ker mu je bilo prevroče po vsem telesu. Policija je izročila Pintarja v splošno bol -nišnico, kjer je bil oddan na opazovalni oddelek. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek: Stanislav, škof mučenec. Nočne službe lekarn: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gar-tus, Moste. Kaj bo danes Fantovski odsek pri Sv. Jakoba ima drevi ob , četrt na 9 po šmarnicah svoj redni sestanek. Pre- ! dava gosp. Peršuh. Udeležba obvezna. I Občni zbor jugoslov.-češkoslov. lige v Ljubljani bo 11. t. m. v 11. nadstropju »Zvezde« ob 20 zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo gospodarja. 5 Poročila blagajnika. 6. Poročilo akademskega odseka. 7. Poročilo preglednikov računov in sklepanje o podelitvi absolutorija. 8. Volitev novega odbora in preglednikov. 9. Slučajnosti. Nato pa bo občni zbor Izvršilnega odbora lig dravske banovine. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se te^a pomembnega občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Minister 9. dr. Rogič o vaznih vprašanjih svojega resora dajo košnje ob sledečih mestnih potih in cestah prvega reda: 1 Cesta dveh cesarjev. 2. Pot na Rakovo jelšo, od mitnice do Curnovca. 3. Ižanska ce- U V U JV-lOV-l, N/v. nnuuvv. ■«-------- sta.. 4. Peruzzijeva cesta. 5. Černovaska cesta. 6. Orlova ulica in livad. 7. Galjevica. 8. Jurčkova pot od Ižanske ceste do Peruzzijeve ceste. 9. Knezov štradon. 10. Hauptmanca. 11. Opekarska cesta. 12 Cesta na Loko. 13. Cesta v mestni log. 14. Zelena pot 15. Stranska pot. 16. jelovškova ulica. Poleg naštetih potov se bo oddalo v najem tudi dva travnika ležeča ob poti na Rakovo jelšo in si: ;er eden v izmeri 18.812 m2, drugi v izmeri ’8 969 m- in košnjo travnikov na Grajski planoti v skupni izmeri 8842 m2. Vse podrobne informacije se dobe med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu soba št. 16, kjer je vložiti tudi pravilno taksirane ponudbe do 15. t. m. Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Prošnje za sPre_ jem je vlagati osebno do 16. maja 1936 v socialno-poliitčnem uradu »Mladinski oddelek« soba št. 43, Mestni dom II. nadsvtropje. Na prošnje vložene kasneje se ne bo moglo ozirati. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14. leta starosti, pristojni v I jubljano. V prošnjah je navesti rojstne j>odatke n j rok katero šolo in razred obiskujejo, ime, jioklic in dohodke staršev, njih pristojnost, stanovanje in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripravljen prispevati, če bo otrok sprejet v kolonijo. Kdor dobiva za otroka posebno rodbinsko doklado, bo mori’doklado celotno prispevati. Pri sestavi prošenj sr je točno držati teh navodil, ker bi morali drugače prošnje zavrniti. Atestni socialnopolitični urad: Mladinski oddelek. Filhir (utri. v petek, dne 8. t. m. bo ob 20 V rimar menični dvorani Zorko Prelovčev koncert. Na koncertu sodelujejo K. Svetel, klavir orkestralno dru-štvo Glasbene Matice in pevski zbor Ljubljanskega zvona. Dirigent je Zorko Prelovec. Spored je naslednji: 1. »jaz bi rad rdečih roz« in »Oj Doberdob«. Mali moški zbor. 2. »Tožba« m »Dekliška nesem« Poje Tinka Dolenčeva. Pri klavirju H. Sve-lel 3 »Sedem si rož«, »Zapoj mi pesem«, »Skrjan-čku«. Poje mali moški zbor. 4. »Tako mi je dragi«, ženski dvospev z malim godalnim orkestrom. 1 o-jeta Vidičeva in Pclanova. 5. Mirko Premrl zapoje ^Mrzeča je zunaj trda noč« in »Zagorski zvonovi- Pri klavirju H. Svetel. 6. »Ena ptička priletela« in »Napoved«. Mešana zbora. 7. »Ave Manja«, sopran solo, mešani zbor in godalni orkester. Solo poje Tinka Dolenčeva. 8. »Lepa Vida«, narodna ba-laHa Va *>oli zbor in mali orkester. Solisti: Tinka Dolenčeva, F.lca Bitenčeva in Mirko Premrlč. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Atatice, Repertoar Narodnega gledališča ' Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri Cefrtek, 7. maja: »juarez in Maksimilijan«. Red Četrtek. Radio Delo pri ministrstvu za telesno vzgojo je prav tako, kot pri vseh drugih državnih ustanovah, odvisno od državnega proračuna. Na žalost pa je naš proračun tako majhen, da z njim krijemo komaj najnujnejše potrebe ministrstva samega, Lejro zamišljen načrt o obvezni telesni vzgoji, ki je bil uzakonjen pred dvemi leti, je naletel na velike zapreke, ko smo ga hoteli spraviti v življenje. Ena najtežjih zaprek je bila |X)j>olno nerazumevanje nujnosti izvedbe zakona o telesni vzgoji. Naš proračun je zmanjšan na minimum tako, da zadostuje komaj za administrativne potrebe. Pa ne samo to, tudi kredite, ki jih dajejo posamezne občine in samoupravna telesa za svoje lokalne jaotrebe, se brezsrčno črtajo. To je tudi razlog, da se še dosedaj ni moglo ustanoviti visoke šole za telesno vzgojo in da nam še vedno manjkajo jrotrebni kvalificirani učitelji, da bi mogli zasesti mesta po zakonu. Sicer pa je v ministrstvu pripravljeno vse, da bodo nastopili boljši časi za moj resor. Upam pa, da se bo to vprašanje rešilo še letos in da bomo imeli še tekom letošnjega leta visoko šolo in da bomo v septembru pričeli z rednim delom tudi na šoli. Poizkusil bom z vsemi svojimi silami, da se mi bo to jx>srečilo, pa tudi če boni moral oddvojiti kredite že od itak skromnega rednega kredita. Tudi v ministrstvu samem delam na popolni reorganizaciji in če bomo to organizacijo izvedli, potem ne bo ministrstvo samo administrativna ustanova, ki deli najrazličnejšim društvom male |iod-jrore, ampak bo to forum, ki bo dajal potrebne direktive in ki bo aktivno jiosegel v vse dogodke, ki zanimajo državo in ki spadajo v resor ministrstva za telesno vzgojo. Drugo važno vprašanje, ki ovira napredek našega športa, je problem taks. Toda v tem pravcu kljub vsem naporom nisem mogel doseči ničesar. Vprašanje pa zaenkrat še ni definitivno rešeno. Pod-vzel sem vse korake, da bi mogel doseči vsaj zmanjšanje in pravičnejšo porazdelitev taks. V j>rvi vrsti smatram, da so takse previsoke za naše razmere in da jih je treba razdeliti proporcijelno med poedine športne panoge. V tem smislu je napravljen tudi predlog in upam, da bo naletel pri pristojnih osebnostih na jiopolno razumevanje. Naša udeležba v Berlinu Letošnji športni program je izredno velik. V najtežjem materialnem jioložaju so nas doletele balkanske igre .lahkoatletske in rokoborske tekme in končno še olimpijske igre. Za vse te tekme se moramo temeljito pripraviti, da bomo lahko jioslali svoje reprezentance vsaj v onih panogah šjx>rta, v katerih smo dosegli približno mednarodno stopnjg. Za stroške naše reprezentance v Berlinu na olimpijskih igrali je zagotovljen kredit 570.000 din. Od te vsote bodo dobile posamezne športne zveze 200 tisoč dinarjev za pripravo za olimpijske igre; Olimpijski odbor bo dobil 300.000 din; .70.000 din pa je predvideno za organizacijo onega dela olimpijske štafete, ki gre skozi našo državo. Poleg tega je za naše reprezentance jiredvidenih še nekaj manjših kreditov, ki. bodo izpopolnili vrzeli. Proti koncu svojega razgovora je minister g. dr. Rogič dodal še sledeča svoja izvajanja. Po dosedanjem razumevanju, ki vlada v naši državi, iz-jleda nekako, da se telesna vzgoja smatra kot ne-ak balast in da se sprejem zakona o telesni vzgoji smatra iluzoren. Toda, tako naziranjc prinaša samo ogromno škodo, ker na ta način izgubljamo na dragocenem času, da bi organizirali vso našo mladino, da bi se pravilno razvijala. Telesna vzgoja je prvenstvena jootreba države, ne pa poslednja. Ves svoj trud sem usmeril tudi v tem pravcu. Toda žal, take razmere, kot so danes, nam ne dopuščajo, da bi mogli organizacijo športnega pokreta izvesti tako, kakor bi to morali. V tem je težišče in tudi rešitev celega problema organizacije za telesno vzgojo našega naroda. E Regulacija Ljubljanice Ljubljana, 7. maja. Ob Ljubljanici, kjer izvajajo regulacijska dela, menda še nikdar ni bilo tako živo, kakor te dni. V strugi kar mrgoli delavcev, ki z največjo naglico čistijo dno in opravljajo ostala dela pri regulaciji. Dve vrsti gledalcev Še več kakor delavcev v strugi pa je gledalcev na obeh bregovih. Saj je pri delu toliko zanimivosti, ria uucn j- r; ----• ’ da <*a ni pasanta, ki se mimogrede ne bi ustavil m vsaj^ nekaj časa opazoval eno ali drugo delo. Dokler so delavci brzdali Gradaščico, je bila večina gledalcev zgrnjena vedno na mostu ter opazovala dela čez ograjo. Še več pa jih je bilo, ki so opazovali ta dela s sosednjega lesenega mostu, preko katerega vozi slavna železnica s še bolj slavno lokomotivo. Med gledalci, ki so opazovali in še opazujejo ta dela iz zanimanja, so zastopani vsi mogoči stanovi, skratka: zastopani so vsi stanovi in vsi sloji Ljubljane. težkega bata. Ta zabijalec pilotov je gotovo največja posebnost v strugi Ljubljanice. Krakovski brzovlak je pa posebnost za otroke. Že sam žvižg tega vlaka razburi vso otroško okolico in jiosebno od začetka, ko se je letos vlak pojavil, je letel skujiaj ves otroški svet, čim se je zaslišal žvižg in ropot vlaka. Sedaj so ga tudi otroci že precej navajeni. Programi Radio L|ubl|ana . , ... . mr,ia- 12 Ruske pesmi (plošče). 12.45 Četrtek, 7.. maja. « ^ Nwovod ^a> »bjava Vremenska napoved, 1 Narodni naipevi iz. naSe ilo-aporeda, obveettla. 13.15' poročilo, borani tečaji, mo vrne (plošče). 14 \ rune' ciov(tnHimu /.a Slovence 1* Radijski orkester. 18.40 VT0,m™skn («. dr. Rudolf Ko-lanč). 19 Naipo'M*'1;« • NaB. napoved, poročila, objava •Por«,a^.0J1(,. (dr. Ivič iz ura: Pomen Subotice /.a Južne . 1 . . ,farobna Belerada). 20 Prenos iz. Bel Krade. Mo*8i1 , va.n1e S (opera). V T. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilke Ukmar). V II. odmoru: Časovna naipov J, rodila, objava sporeda. Drugi programi četrtek, 7. maja: Belgrad 1.: 19.50 Nmrotlne pe«n4; 5)0.30 Mov-airtova opora «Carobna vihati1. — Belgrad //•• 1.4.06 Zlatokopi v .iuKostlntviji (predavanje). — Zaprco. K orne ari. 32.15 Narodne penini. — Lip s ko: 20.10 Kon-nftrt juffo^tovanisikega Študentovskega zbor* «Qpilio«. — Dunaj' 19*30 Večerni koncert. 20.50 Hanoumonr* igra-«Zibeika«. 23,10 Bopran. 28.05 Plesu* glasba. — Budim-nrvta- 10 550 Pr eno« iv, opere, ma>to cliganeka »lasba. — Trst-kilan: 17.15 Petje. 20.55 Straussova operetu «Du; nataka kri«, nato plosnu »lasba. — Kim-Bari: 17.1.) Violina Im klavir. 20.35 Binetov* opora »Carmen« -Prana- 10 35 Orkester in solisti. 20.20 I»ra. 22.15 Taihka Saabu - Bratislava: 20.20 Nordijske pobom. 21 T,uMy-koneert 2130 Brahmsov klavinski trio. 22..I0 Lahkn tflasba. ’ — V ar Sava: 20 Lahka jpasba rn .»borovsko petič 21 Tprrn. 21.35 Poljsko pesmi. 22 Ukradi,n«ki kon-eert. 38.05 Plošče. — Berlin: 20.10 Berlin pleše, — Ao-niatbprp-Hambura: 20.10 Plesni večer. J ratislava: 20.10 7*«rnjeiler.i.iaka glasba. - KSln: ,20.10 Komorni kvm-tet, 21 Radijsko zrcalo. — Frankfurt-Stuttgart. .0.10 VrMki orkestralni koncert. 32.,W Plesna -4 Opereta in ples. — Mrmakovo: 20.10 Pe«Wr veccr. Lov na želve Kmetic iz okolice Skoplia so se poslednji čas začeli oklepati novega posla. Loviti so začeli želve, katere odkupuje neka zagrebška tvrdka za konzerve Ti kraji so namreč v tem oziru precej bogati in kmetic prejmejo za vsako želvo od 2—4 dinarje. Spočetka so se mnogi med njimi protivili lovu na želve, ker so se bali praznovernih napovedi da se tistega, ki uničuje želve, za vse življenje prime samo nesreča in beda. Ker pa je v teh krajih za kruh in za vsak dinar velika borba, je mogel zastopnik zagrebške konzervne tovarne kmalu najti množico ljudi, ki so se spravili na lov. Zraven pa sc jc odprl so dniQi posel. Drucjo dni" štvo iz Zagreba pa kupuje žive orle, rake in druejc živali, ki jih premore Južna Srbija v izobi-lju Posebno povpraševamc jc po bosanskih orlih, ki jih ie izredno mnogo v gozdovih Sar-plamne. Za jesen se pa obeta velik lov na droplie ini jerebice, s katerimi ta zagrebška družba oskibuje razne inozemske zoološke vrtove. Poleg teh, ki opazujejo dela iz zanimanja, pa je opaziti jioscbno na desnem bregu Ljubljanice vedno tudi večjo ali manjšo skupino brezposelnih delavcev, ki čakajo, da se jim morda vendarle nasmehne sreča, da bodo sjorejeti na delo. Zaskrbljeni posedajo pa hlodih ter zavistno gledajo na one delavce, ki v strugi z zavihanimi rokavi in z znojnimi čeli vihtijo krampe, zatikajo lopate ter premetavajo prejiojeno zemljo. Svojevrstna naprava Poleg drugih znamenitosti, ki jih Ljubljančani opazujejo v izsušeni strugi, vzbuja jiosebno pozornost svojevrstna naprava, s katero zabijajo pilote. Na posebni pripravi se namreč dviga in pada težak bat, ki udarja na pilot in ga s tem zabija v zemljo. Bat pa ne dvigajo — kakor je ta naprava i. * ' • t* Kljub temu pa si še vedno ne morejo kaj, da ne bi tu in tam napravili z vlakom prave dirke gori proti Trnovem. Kajti vlak je vlak, pa naj bo še tako jKičasen; z njim se vedno izjilača konkurirati, da se lahko jx>ve, da so noge hitrejše kakor vlak. Marsikaterega bosopetca tudi mika. da bi se obesil za kak vagon. Toda osebje na to predobro pazi, kar je tudi edino pravilno, ker bi bile drugače nesreče skoraj neizogibne. Saj ima ta vlak pravo železniško organizacijo, ki jo izpojxilnjuje dobrodušen stari mož s pravo rdečo zastavico ob mostu čez Gradaščico. Nova iznajdba Zadnji čas so otroci pustili v nemar celo tako popularni vlak. Iznašli so namreč drugo novost: radi lažjega dela so delavci vodo. ki je ostala v strugi, zajezili tako, da je voda tudi gori nad pritokom Gradaščice zagrajena bolj na sredi struge. Tu je sedaj najbolj živo. Otroci so namreč ugotovili, da so tamkaj v tistih mlakah male ribice. Sedaj stoji na vsakem drugem kamnu kak paglavec z ribiško palico ter skuša svojo srečo. Res se vjamejo na trnke, ki so narajenl navadno Iz prav tanke žice. ribice, ki jih potem sjnavljajo v majhen bazenček, ki so si ga ob bregu sami zajezili. In če vprašaš paglavca, ki se ne more preriniti do vode, da bi tudi sam sodeloval pri tej ribolovski akciji, kaj z ribami delajo, bo odvrnil: »Martrajo jih.« in jih tudi v resnici trpinčijo, ne da bi sc kdo zmenil za delo teh bosonogih in šoloobveznih ribičev. — Obrt v blatu Ljubljanice Poleg vse zabavnosti, ki jih nudi gledalcem regulacija Ljubljanice, je pri stvari tudi dovolj trpkosti. Nepričakovano vam pritišči na razpadajočih garah kak starec kup starega železja in pločevine. Kakor zaklad čuva ta tovor, da bi mu ja ne padel z gar kak rjav komad. Ves dan je zbiral po blatu v strugi Ljubljanice to staro rojiotijo, da jo lahko sedaj proda jx> 20 par kilogram kaki tvrdki, ki na-kujiuje staro železje. Če ima srečo, sjiravi ves dan skupaj za 8—10 dinarjev. Sovražniki regulacije Človek bi mislil, da ga ni človeka v Ljubljani, ki bi imel kaj profi regulaciji Ljubljanice. Pa se zelo motimo, če smo o tem prepričani. Je namreč prav lepo število onih. ki jim je regulacija jiravi trn v peti. To so predvsem ribiči, ki so doslej na periferiji mesta stali jjo cele ure na bregu Ljubljanice ter poskušali s trnkom svojo srečo. Cim bolj najiredujejo regulacijska dela, tem bolj se morajo ribiči umikati iz mesta. Dočim so nekateri stopili prej naravnost iz svojega stanovanja k bregu, bodo morali sedaj, če hočejo svoj ribiški posel nadaljevati, precej daleč gori do Grubarjevega kanala. Obrežno zidovje je namreč tako visoko, da se s trnkom ne more več ribiti. Poleg tega pa bi te ribiče, od katerih marsikateri, oziroma večina nima oblastvenega dovoljenja, tudi oko postave prej izsledilo ... narejena v bolj priprosti obliki — delavci, marveč opravlja to težko delo motor. Kadar začne ropotati ta motor, tedaj je na bregu gotovo vse jaolno ljudi, ki z velikim zanimanjem sjuremljajo vsak udarec »Za božjo voljo, dušica, kaj si si pa napravil na roki?« »Udaril sem se s kladivom, mamica.« »Tako, pa se nisi nič jokal.« »Oh, ne, mislil sem, da te ni doma.« Maribor Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita dre- vi Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 7. maja ob 20: DIREKTOR ČAMPA. -Znižane cene. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 20: TUJE DETE. Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob 15: SVETI ANTON, VSEH ZALJUBLIE1NIH PATRON. — Znižane cene. * V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Obiščite predstavo v korist »Združenja gledaliških igralcev«! Jutri, v četrtek, 7. t. m. upri-zore v korist »Združennja gledaliških igralcev« Kranjčevo zelo uspelo in aktualno dramo »Direk-tor Čampa«. Občinstvo se naproša, da podpre igralsko stanovsko organizacijo s polnoštevilnim obiskom te predstave. Ker je to obenem zadnja uprizoritev tega zanimivega dela, opozarjamo na to predstavo še posebej. Veljajo znižane cene. Letošnja zaključna dramska premiera bo to soboto. Uprizore z velikim zanimanjem pričako-v~n? komedijo sovjetskega dramatika Škvarkina »Tuje dete«. To je s sijajno odrsko tehniko in izredno duhovito pisano delo, ki si zmagovito MV?ia. za odrom. Med sodobnimi ruskimi ko-medijskimi deli gre »Tujemu detetu zaradi svojih odrskih ter umetniških vrlin vsekakor prvo mesto. Za »Združenje gledaliških igralcev« ter za igralski penzijski sklad bosta to nedeljo dve predstavi. Popoldne bo za »Združenje gledaliških igralcev« jjonovitev letošnje najprivlačnejše in zelo zabavne operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, ki je bila njena zadnja popoldanska predstava izvrstno obiskana, Veljajo znižane f.???' T Zvcčer Pa bo za »Penzijska sklad gledaliških igralcev« prva ponovitev povsod s sijajnim uspehom igrane sovjetske komedije »Tuje dete«. * Izobraževalno društvo v Krčevini ima občni zbor v nedeljo popoldne ob 15, na katerem na-stopt tudi novoustanovljeni tamburaški zbor. —-Izobraževalno društvo v Košakih ima svoj občni zbor v nedeljo ob 15 združen s proslavo materinskega dne. Pola za Slomškovo beatifikacijo se podpisu-jejo tudi v pisarnah mariborskih župnij. Naj ne bo družine, ki v ta namen ne bi dala podpisa. častno predsedstvo Mariborskega tedna so letos prevzeli kot predsednik minister trgovine in industrije dr. Vrbanič, kot člani predsedstva pa ban dr. Marko Natlačen, knezoškof lavantinski dr. Ivan Tomažič, mariborski mestni načelnik dr. Alojzij Juvan, poveljnik mesta general Milenko Milenkovič in predsednik zbornice TOI Ivan Je-lačin. Kulturni film »Naše Kosovo« se bo predvajal jutri zvečer v Ljudski univerzi. Pred predvajanjem bo predaval prof. Baš o zgodovinskem in geografskem pogledu na Kosovo. 9 nalogah sodobnega gasilstva bo predaval drevi mariborskemu učiteljstvu poveljnik gasilske cete Ramšak. Predavanje bo v gasilskem domu ob pol 9 zvečer. Ljubljanski borzijanci zborujejo .. . Ljubljana, 7 ma|a. Ljubljana, ki je bila nekoč, jrred graditvijo ?e-teznice, eno najvažnejših trgovskih mest v prejšnji Avstriji — takoj za Dunajem, Prago in Trstom — se je po vojni pričela resno truditi, da si pridobi v trgovskem svetu tisto veljavo v gospodarskem življenju, kakor ji, kot tretji prestolnici v Jugoslaviji, glavnemu mestu Slovencev in |X)litičnem centru na severu države, tudi gre. V vrsto prizadevanj slovenskih gospodarstvenikov spada tudi borba za osnovanje pojiohie barze v Ljubljani, ki je končno pred leti uspela. Včeraj popoldne je bil občni zbor, ki je sicer trajal le kratek čas, ki pa je hkrati potekel jx>f>ol-noma složno. Samo ob sebi je umevno, da poročila niso mogla biti preveč rožnata, saj še dolgo nismo premagali gospodarske krize, pač pa srno razbrali iz njih vedro upanje, da se naše gospodarstvo kmalu prekoplje iz zagat. Obenem smo razvideli, da je borza poslovala tudi v letu 1935 pojioliionia solidno in na jiodlagi reelnega gledanja na gosjiodarstvo. Občni zbor borze je ob lepi udeležbi članov vodil g. dr. Slokar, jioiočilo finančnega odbora pa je podal g. Ivan Gregorc, poslovno poročilo pa je bilo tiskano in med člane razdeljeno. Pri iz|X)polnitvenih volitvah so bili izvoljeni nato naslednji gpspodje, deloma ponovno, deloma na novo: Svet: gg. Karel CeČ, Ivan Jelačin. Viktor Meden, ing. Vladimir Remec in Djuka Vrbanič; v finančni odbor: Ivan Gregorc. Janko Jovan, Anton Kralj. Josip Ljubič in Anion Soršak; v borzno razsodišče pa dr. Fran Loretto, dr. Aleksander Lunaček, Viktor Naglas, Anton Pavli, Rudolf Rozman. Franc Rus, Anton Soršak, Josip Urbanič in Stane Vidmar; na novo jia so bili izvoljeni Aleksander Friedrich, Žane Miklavc. Anion Rojina. Makso Se ver in Avgust Volk Občni zbor je jx>tekel v jvo-jiolnem soglasju. Za razširitev ljubljanske bolnišnice Kranj, 6 maja. V torek se je vršil na Stari pošti« meddruštveni sestanek, katerega je sklicalo Jugoslovansko akademsko društvo na željo društva za razširitev ljubljanske bolnišnice, da bi se organiziralo javno zborovanje v Kranju in za vso okolico zaradi razširitve bolnišnice. Od petdeset vabljenih društev, se jih je odzvalo dvajset, večinoma delavska, obrtniška, potem Prosvetno, Gasilsko, Narodna čitalnica, Rdeči križ, Jadranska straža in Protituberkulozna liga. Zborovanje je vodil akademik Brillyh, kateri je v kratkih obrisih očrtal pomen razširitve bolnišnice. Vsi so odobravali akcijo za razširitev in zahtevali, naj se zborovanje vrši čim prej. Tako se je sklenilo, da se bo vršilo zborovanje 7 junija na Glavnem trgu. Nato se je sestavil ožii odbor, ki bo izpeljal to zborovanje. Navdušenje, katero je bilo opaziti na seji, je porok, da bo zborovanje tudi uspelo in vsaj malo pomagalo k pospešitvi in rešitvi tega, tako važnega vprašanja. Saj je Kranj, kjer je samo delavcev nekaj tisoč, neposredno zainteresiran na razširitvi bolnišnice, če ne mislimo že na to, da io jc tudi sam zelo potreben. Tako mora v*a javnost z veaeHam pozdraviti vest, da so se našli ljudje vseh mogočih sloiev ki hočejo skupno rešiti to vprašanje. Stran 3, ------------—i ■ Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Namignili smo drug drugemu. Tunis jc mirna pokrajina, v kateri vlada najlepši red. Toda iz Tunisa odhajajo ladje, ki prevažajo čete v Sirijo, kjer besni vojna ... Narednik je začel brati imena. Gilbert Clair je bil tretji po vrstnem redu v tem seznamu. Tako sc je rodila glasovita dvaindevede-seta kompanija prvega polka tujske legije. Kompanija, ki ta čas ni dosti obetala, no, pa namenjeno ji je bilo, da bo postala najslavnejša v vsem polku, ki se je proslavil toliko, da niti ni vseh svojih slavnih del pomnil. Tako sem izvedel, da bom odpotoval v Sirijo. Četrto poglavje. Ta nova kompanija, kateri od sedaj pripadam, je 29. kompanija I. polka tujske legije. Zato zasluži, da ji posvetim nekaj besedi. Sprva je ta kompanija bila čudna zmes brez vsake zveze in sorodnosti. Človek, ki jo je gledal, se ni mogel niti malo zanjo navdušiti. Z začudenjem se je vprašal: odkod se je natepla ta tolpa. Tu so zares bili ljudje z vseh strani sveta. Med njimi je bilo polno razvalin in invalidov življenja. Skratka, pisana družba. Bil sem prepričan, da niti eden častnik ni upal, da bo iz teh ljudi kaj dobrega. Zdi se, kakor da je rojstvu te kompa-nije botroval en sam zasmeh. Prvi polk, kateremu je bila dodeljena 29. kompanija, je prišel med svetovno vojno na slaven glas. Leta 1914 so 400 vojakov iz tega polka prestavili v Francijo in jih poslali na severno fronto proti Nemcem. V prvi bitki so ti ljudje napadali golih prsi in rok strojnice, prodirali skozi strelske jarke, okrašene z bodečo žico. Polk jc bil pri tem docela iztrebljen. Izpopolnili so ga nanovo in boril se je vso svetovno vojno v strelskih jarkih in v prvih četah, čeprav je bilo v njem kaj malo Francozov. Večkrat* so ga sovražne krogle čisto zdeseterile. V tej četi je bilo ob mojem času največ Francozov, Nemcev, Rusov in ostalih narodnosti. Jaz sem bil edini Amerikanec. Bili so tudi Poljaki, Italijani, Madjari, Grki, Arabci, Španci. Bil je tudi en črnec, a ni bil iz Amerike. Ime mu je bilo Amadu, po rodu je bil iz Sierra Leone, angleške kolonije na zapadni obali Afrike. Bil jc majhne postave. Angleško je govoril dobro, kakor kak lord. Občestvo jezikov je bilo prve dni edina* vez, naravna vez med poedinimi vojaki v tej čudni in neuglajeni družbi. Tako je tudi mali Amadu postal moj j najboljši prijatelj. A on je pozneje padel, če- j prav je preživel toliko bojev, v katerih je bil pogosto čisto blizu smrti. Pravijo, da ga je v Marseilleu nekdo zaklal zaradi neke ženske. Med stodvajsetimi vojaki nas je bilo v četi trideset novincev. Deveddesetorica ostalih so bili stari vojaki, vsak je imel na rokavu našive. Čim bolj se je bližal čas za njihovo odpustitev iz legije in odhoda v domovino, tembolj brezbrižni so postajali. Nekateri so vprav prišli iz zapora. Vsi so imeli uslužbenske vojaške liste čisto pisane: same ' kazni zaradi nepokorščine, zaradi nezakonitih izostankov in odsotnosti, pijanstva, prepirov, prodaje službenih predmetov in orodja. No, niti eden pa ni bil kaznovan zaradi prevare. Bili so pijanci in razgrajači, zato se ni treba čuditi, če v začetku niso bili nežni do tride-setorice rekrutov, ki so prišli v njihovo družbo. No, v ognju so pokazali, da so dobri tovariši in da vprav vražje hrabri. Neki plavolasi Poljak z imenom Silvester Budney, mi jc postal najdražji tovariš, copain, kakor so takemu prijatelju dejali v legiji. Kompaniji legije ponavadi zapoveduje kapitan. Toda v zadnjih bojih v Maroku in Siriji je padlo toliko oficirjev, da jc nam za- j povedoval poročnik. To jc bil Francoz, zelo j mršav in upadlih ramen, a imenoval se jc Ver-non. Za vojne se je nadvse odlikoval in so ga j nagradili s Častno legijo in z vojnim križem. ; Bil je neusmiljen, toda kakor so to vsi častniki v legiji — pravičen. Neutrudljivo se je brigal za svoje vojake, a bil je vrh tega hraber, kakor more biti človek samo v legiji. Na svoj oddelek je imel velik vpliv, čeprav so bili njegovi vojaki zelo divji. Govoril je zelo dobro angleško. Ker je imel navado, da se jc pogovai jal z vsakim izmed nas, se je zgodilo v mojem materinem jeziku. Padel je v Suejdi. Vsakdo od nas bi z njim šel tudi v pekel, samo če bi zahteval. Organizacija kompanije je naglo napredovala, čeprav je bilo treba izvršiti veliko dela. Opravili so nas docela znova od pet do glave. Veselili smo se kakor otroci, ko smo korakali domov, natovorjeni z novo obleko — kakor otroci, ki so veseli božičnih darov. A na koncu koncev je bil spet splošni pregled in obvestilo, da bomo drugo jutro odšli. Ker ni bilo zadosti prostora, smo spali kar v konjušnicah. Drugo jutro smo pa v vsej naglici pripravili svojo prtljago. Naglo smo spili kavo in se razporedili po dvorišču, da bi dobili plačo in živež. Za tem se je moral vršiti pregled. Kompanijo so razdelili na oddelke, nato pa so nas vse poklicali, po imenih, pa hajdi na kolodvor. Na čelu je korakala godba s piščalmi, bobni in trobentami, a zadaj jc šla častna straža. Godba je igrala svoje najboljše komade, vesele in polne ritma, rešilne napeve, kakor jc to običaj v legiji. Okna so se odpirala, roke so nam mahale v pozdrav, prevzemal nas je nekak zanos. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. DredniStvo: Kopitarjeva ulica G/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Eskimu niso Knu