Y\ •	1 I
Št. 245 (16.282) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim nri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Irstv kjer je izšlo zadnja številka. Bil je edini tiskani p irtlzcnskl bNFVNjk<.u-sužnjer c vic. i
V V:n	________
c	JO ^ 533382
-Tel. 0432 731190
CARSO
last. Giraldi R.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA
OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE
NABREŽINA (TS)
Trg sv. Roka 105
tel. 040/200238
PETEK, 16. OKTOBRA 1998
Krim sistem, a tudi Mej
Sandor Tence
Italija je v povojni zgodovini preživela kar 55 (petinpedeset) vlad, ta vladna kriza pa je najbrž najbolj nora in nera-zumljiva. Ne samo, da je ne razume glavnina državljanov, v njej se ne znajdejo niti več njeni ak-terji-politiki, ki včasih dajejo vtis, da so podvrženi toku dogajanj in, vse bolj poredkoma, da jih sami krojijo. Nekaj vsekakor ne deluje, kot bi moralo, če je jeziček na tehtnici te krize France-sco Cossiga, ki danes zelo dobro pooseblja demokri-stjansko miselnost. Bivši Predsednik republike je svojčas razbil Pol svoboščin in si danes prizadeva, da bi ošibil Oljko, kar mu je (žal) že delno uspelo, čeprav je bil pri tem vseskozi v dobri in dokaj številni družbi.
Tisti, ki je mislil ali upal, da je tranzicija iz prve v takoimenovano drugo republiko že na dobri poti, se je zmotil. Volilni sistem iz leta 1993 ni »ne tič ne miš«, ker ne omogoča stabilnih vlad in dopušča možnost »skokov čez plot«, kot je svojčas naredil Umberto Bossi z Berlusconijevo vlado in sedaj Fausto Bertinotti z levo sredino. V normalnih političnih sistemih bi to privedlo do razpusta parlamenta in do volitev, v Italiji, kjer politični sistem vse bolj zaostaja za družbo, pa se to ne dogaja.
Ne moremo pa tudi za vse kriviti zelo pomanjkljivo volilno zakonodajo. Razloge, da je država zabredla v ta kaos, je treba iskati tudi drugje, nenazadnje v nerazčiščenih idejnih in celo spet ideoloških vozlih, ki spremljajo in zavirajo ta nas politični vsakdan. Pravilno smo ugotavljali, da bo Italija normalna država, ko bo imela normalno t.i. evropsko desnico, a ista ugotovitev velja danes tudi za levico, ki je z Bertinottijevo pustolovščino povzročila padec Prodijeve vlade. Desnica in levica sta danes v komi in potem se Čudimo, če pride Cossiga, ki bi, sodeč po vseh anketah, na vohtvah dobil največ štiri odstotke glasov.
Nekaj torej res ne funkcionira, ne na sredini in niti na desnici in levici. Sedaj bo, kot kaže, poskusil Massimo D’Ale-ma, ki velja za treznega, resnega in realističnega politika. Mogoče bo njemu uspelo to, kar ni uspelo Romanu Prodiju, ki je svojo doslednost drago plačal.
ITALIJA / PROFESOR IZ BOLOGNIE JE VČERAJ VRNIL SCALFARU MANDAT
Romano Prodi se je umaknil, Oljka kandidira Massima D’Alemo
Predsednik republike se bo odločil najbrž danes ob koncu drugega kroga posvetovanj
RIM - Romano Prodi je včeraj dopoldne vrnil mandat predsedniku republike Scalfam, včeraj popoldne je Oljka soglasno kandidirala za mandatarja tajnika Levih demokratov Massima D’-Alemo. Scaliaro se bo najbrž odločil danes ob koncu dragega hitrega kroga posvetovanj, ki ga je sklical včeraj po Prodijevem umiku.
D’Alemo so poleg Oljke .podprli Cossuttovi Italijanski komunisti, proti sta bila Pol svoboščin in Severna liga. Cossiga pa je dejal, da ne bo zahteval nič več ali nič manj kot od Prodija, toda dodatek, da bo ocena tudi odvisna od »političnega okvira«, je za spoznanje odškmila duri.
Na 2. strani
SLOVENIJA / URADNI OBISK ANTONIONEJA
Predsednik FJK v Ljubljani Skrb za varstvo obeh manjšin
LJUBLJANA - Predsednik FJK Roberto An-tonione je včeraj uradno obiskal Ljubljano, kjer se je med drugim srečal tudi s predsednikom republike Milanom Kučanom. Pogovori so bili zelo plodni in konkretni, v središču pozornosti je bilo varstvo slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji.
Antonione, ki vodi koalicijo Pola svoboščin, je prišel v Ljubljano na vabilo šefa slovenske diplomacije Frleca, ki ga je tudi prvi sprejel.
Na S.strani
Tovarna velikih motorjev v težavah
TRST - Tovarna velikih motorjev je pred novimi težavami. Tako je predstavništvo lastništva včeraj povedalo sindikalnim predstavnikom, ko jim je obrazložilo, zakaj je pred nedavnim vložilo prošnjo na ministrstvo za industrijo za vpis 250 delavcev v t. i. »dolgo mobilnost«. Težave naj bi koreninile v recesiji, ki se najavlja na svetovni ravni.
Na 6. strani
Trst načrt Pokrajine o »racionalizaciji«
TRST - Tržaška Pokrajina pripravlja načrt za »racionalizacijo« tržaških višjih srednjih šol, italijanskih in slovenskih. Medtem ko je posebna šolska komisija Pokrajine že izdelala okvirni načrt za združitev nekaterih italijanskih višjih srednjih šol, pa se je predsednik Codarin odločil, da pred morebitnim združevanjem slovenskih šol sliši za mnenje slovenskih predstavnikov.
Na 7. strani
Izraelci jezni na Ass. Generali
TRST - Napeti odnosi med Izraelom oziroma židovsko skupnostjo in zavarovalnico Assicura-zioni Generali so prišli do izraza tudi med včerajšnjim obiskom izraelskega veleposlanika, ki je odprl razstavo Trst - Sionska vrata.
Na 7. strani
Sovodnje: posojilo za novo igrišče
GORICA - Občinski svet v Sovodnjah je predsi-noči odobril najetje posojila za prvi sklop del za novo nogometno igrišče. Svetovalci opozicije so imeli pomisleke nad višino investicije, ki pa so jih premostili ob ugotovitvi, da je občina dobila izredno ugoden in izključno za športne objekte namenjen kredit. Sovodenjski Zupan Petejan napoveduje, da bodo z deli začeli v prvih mesecih prihodnjega leta.
Na 13. strani
i
KOSOVO / MILOŠEVIČ PRIDOBIL NA ČASU
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Sporazum mora potrditi VS
Solana odpotoval v Beograd zaradi izvidniških preletov Kosova
PARIZ, BEOGRAD - Zunanji ministri držav kontaktne skupine (Rusije, Nemčije, Velike Britanije in Italije), ZDA je v odsotnosti Albrightove zastopal njen namestnik Strobe Tal-bott, so sklenili, da Varnostni svet z novo resolucijo potrdi v ponedeljek dosežen sporazum med Hol-brookeom in Miloševičem o Kosovu. Generalni sekretar zveze Nato Solana pa je včeraj v spremstvu predsednika vojaškega odbora zveze Naumanna in poveljnika zavezniških sil Clarka odpotoval v Beograd, kjer so podpisali sporazum o nadzornih prelitih izvidniških letal nad Koso-
13. papeško pismo Karola Wojtyle
VATIKAN - Na vigilijo 20-letnice svojega pa-peževanja je Karol Wojtyla včeraj objavil svojo 13. encikliko. Po začetnih besedah nosi naslov »Fides ed ratio« (»Vera in razum«) in je posebej namenjena teologom, filozofom in znanstvenikom. Janez Pavel II. v njej poudarja, da sta vera in razum sicer različna, da pa ne moreta biti ena brez drugega in še manj ena proti drugemu. Po njegovi oceni je kriza današnjega človeka tudi kriza vere, ki je zgubila zaupanje v razum, kot dokazujejo razni fideizmi, pa tudi filozofska struja oziroma drža t. i. »šibke misli«, oziroma je kriza človeškega razuma, ki se je zagledal sam vase, kar naj bi naposled privedlo do vsesplošnega relativizma in nihilizma. Enciklika šteje 155 strani.
Na 2. strani
Danes premiera Butalcev
Mladinska predstava je primerna tudi za odraslo občinstvo
TRST - Danes popoldne bodo na malem skem je delo priredil in režiral Jaša Jamnik, odra Kulturnega doma premierno uprizorili	v njem nastopajo Stojan Colja, Danijel Mala-
mladinsko predstavo Butalce. Po Milčin- lan, Vojko Belšak in Aleš Kolar (f. Kroma).
Na 13. strani
RIM / MANDATAR JE VČERAJ VRNIL MANDAT PREDSEDNIKU REPUBLIKE SCALFARU
Prodi: »Hoteli so, naj zadušim Oljko,
to pa je bilo zame nesprejemljivo«
Profesor je podprl kandidaturo D'Aleme - Tajniku LD nasprotujeta Pol in Severna liga
RIM - Romano Prodi se je umaknil, Oljka pa je po njegovem umiku kandidirala za premiera Massima D’Alemo. Predsednik republike, ki je po Prodijevi odpovedi začel takoj z novimi posvetovanji, se bo izrekel najbž danes. Zelo verjetno je, da bo tajniku Levih demokratov poveril mandat, saj sta se proti D’Alemi jasno izrekla samo Pol svoboščin in Severna liga.
Romano Prodi se je umaknil, potem ko je Cos-siga dejal, da ne bo podprl mandatarja, ki je skušal oživiti Oljko. Očitno bivšemu predsedniku republike ni bilo dovolj, da so liderji Oljke v sredo z uradnim sporočilom poudarili, da večine, ki je zmagala 21. aprila 1996, ni več. Zato je Prodi vče-
raj opoldne stopil na Kvi-rinal, da bi vrnil predsedniku Scalfaru mandat.
»Edini pogoj, da bi oblikoval novo vlado, je bil, naj bi uničil Oljko. Vendar to je bilo zame nesprejemljivo. Oljka je v teh dveh letih in pol sanirala državno blagajno in dala Italiji naraščajoči mednarodni ugled. Nisem mogel uničiti tega, kar sem skušal zgraditi,« je povedal mandatar in se zahvalil predsedniku republike za izkazano prijateljstvo.
Le nekaj ur po Prodijevem umiku so se sestali voditelji komponent Ojke skupaj s Prodijem in dosedanjem podpredsednikom VValterjem Veltroni-jem. D’Aleme ni bilo. Dober del dneva je preživel v svojem uradi na stranki-
RIM / NOVINARSKA KONFERENCA
Cossutta predstavil simbol Italijanskih komunistov
RIM -Stranka italijanskih komunistov, ki je nastala po razkolu v SKP, je predstavila svoj simbol. V bistvu gre za simbol, ki ga je za KPI narisal Renato Guttuso, manjka poševni drog zastave, italijanska zastava pa je nekoliko manj vidna.
Simbol je odkril Ar-mando Cossutta, z njim so bili voditelji, ki so zapustili SKP zaradi nesoglasij z Berti-nottijem.
Po besedah Marca Rizza so Italijanski komunisti doslej oblikovali ustanovne odbore
v vseh 20 italijanskih deželah in v 98 pokrajinah (na 117). Dodal je, da je stranka naročila v tiskarni 150.000 izkaznic, na katerih bo natisnjen Togliattijev stavek o nujnosti močne komunistične partije.
nem vodstvu, samo dopoldne se je srečal s tajnikom Ljudske stranke Francom Marinijem (kaže, da je imel nekaj pomislekov za kandidaturo D’Aleme, ker se je bal, da je preveč na levo). Z njim in s svojimi sodelavci je tehtal, ali bi uspel sestaviti vlado. Odgovor je bil očitno pritrdilen, če ga je vodstvo Oljke nekaj ur potem soglasno kandidiralo. Kandidaturo je podprl tudi Romano Prodi, ki je D’Alemi zaželel, da bi lahko s svojo vlado prišel do konca zakonodajne dobe.
Vodstvo Oljke ni poglabljalo, vsaj tako trdijo nekateri udeleženci, zavezništva, ki bi podprlo D’Alemovo vlado. Top bo naloga mandatarja. Govorilo pa je o dveh časovnih fazah, ki jih je nato izpostavila tudi delegacija Oljke predsedniku Scalfaru. V prvi fazi bo morala nova vlada omogočiti odobritev finančnega zakona in voditi državo v obdobju uvajanja skupne evropske devize evro, v naslednji pa bi morala preveriti, ali ima zadostno večino, da krmari Italijo do konca mandatne dobe.
Kandidaturo D’Aleme so poleg Oljke podprli Italijanski komunisti Arman-da Cossutte, ki so pripravljeni pristopiti -k vladi in načelno ne nasprotujejo podpori Cossigove UDR, bivši predsednik republike pa je dejal, da ne bo zahteval od D’Aleme nič več in nič manj od tega, kar je zahteval »od prijatelja Romana Prodija«.
Odločno proti kandidaturi D’Aleme je Pol svoboščin, ki se je zavzel za volitve ali kvečjemu za
jamstveno vlado, ki naj bi jo vodila insitucionalna osebnost. Za terminsko vlado brez kakršnega koli politikantskega skrpucala pa je senator Antonio Di Pietro. Liga bi kvečjemu za tehnično vlado, Fausto Bertinotti pa je dejal, da je D’Alema samo polovična novost, podprl pa bi ga samo, če bi korenito spremenil proračunski predlog.
Morebitna prisotnost postkomunista Massima D’Aleme v palači Chigi ne plaši londonske »City«, ki je eden od temljev finančnega kapitala. Veliko bolj poslovneže in investitorje skrbi, da bi Italija ostala brez finančnega zakona in bi se tveganje naložb povečalo, ko bi popustilo kritje skupne evropske devize evro.
PREISKAVA / NA TEKOČEM RAČUNU DVE MILIJARDI IN POL LIR
V Švici polovica Soffiantinijeve odkupnine
Aretirali oba naslovnika računa, s katerega so izplačali večjo vsoto ugrabitelju v Avstraliji
RIM - Niti mesec dni potem ko so v Avstraliji aretirali enega od ugrabiteljev Giuseppeja Soffianti-nija, so včeraj italijanski preiskovalci nataknili lisice 36-letnemu odvetniku iz Nuora na Sardiniji Antoniu Carlu Marii Mannironiju in 43-letnemu rejcu konjev Francu Biagiu Ziziju po rodu pravta-ko iz Nuora, ki pa so ga ujeli pri Grossetu. Preiskovalci so ugotovili, da sta imela na tekočem računu v švicarski banki približno dve milijardi in pol lir od petmi-lijardne odkupnine, ki so jo plačali za osvoboditev industrijca iz Manerbia pri Brescii. Zasledili so jih, ker so ugotovili, da so iz njunega računa izplačali več tisoč dolarjev enemu od ugrabiteljev, Giovanniju Farini, ki ga je aretira-
la avstralska policija zaradi ponarejenih dokumentov. Pri pregledu Farinovega imetja so avstralski presikovalci ugotovili, da je prejel 25 tisoč dolarjev iz Švice in na podlagi Številke tekočga računa so zlahka zasledili naslovnika, ki so ju včeraj aretirali. Soffiantinijevi družini bodo v najkrajšem vrnili vsoto, ki je še bila na švicarskem tekočem računu, in sicer približno dve milijardi in pol lir. Aretiranca sta osumljena samo recikliranja denarja kriminalnega izvora, ne pa same ugrabitve.
Ne gre pozabiti, da so v zvezi z ugrabitvijo že obosdili na 3 leta in pol zapora in milijardo lir odškodnine generala karabinjerjev Francesca Delfina, ki je zahteval
in prejel milijardo lir za pospešitev preiskave.
Soffiantinija so ugrabili 17. junija lani in zahtevali 20 milijonov lir odkupnine. Celo sam papež je posredoval za Soffiantini-jevo osvoboditev, toda zaman. Pri poskusu aretacije ugrabiteljev so 19‘. oktobra ubili policista posebnih oddelkov Agostina Mastia, ugrabitelji pa so pokazali vso svojo krutost, ko so januarja letos poslali družini in televiziji kosa odsekanega Soffiantinijevega ušesa. Notranji in pravosodni minister Napolitano in Flick sta posredovala, da bi nekoliko ublažili ostre predpise, ki onemogočajo izplačilo odkupnine, in končno so Soffiantinija izpustli 9. februarja letos v Toskani.
r VATIKAN / NA PREDVEČER 20-LETNICE SVOJEGA PAPEŽEVANJA KAROL WOJTYLA OBJAVIL SVOJO 13. ENCIKLIKO.
Papež Janez Pavel II. poziva teologe in filozofe k iskanju novega soglasja med vero in razumom
Endkliko predstavili včeraj kardinal Joseph Ratzinger, papeški teolog Georges Cottier in nadškof Zycinski
VATIKAN - Vsak človek je po svoji globlji naravi »filozof«, saj je v njem globoko zakoreninjena potreba po iskanju resnice. Toda vsak človek je s tem po svoji globlji naravi tudi iskalec Boga, saj je Bog konec koncev absolutna resnica. Zato med teologijo na eni strani ter filozofijo in znanostjo na drugi ne bi smelo biti nasprotij. Ce je do njih prišlo, je to bilo zategadelj, ker vera in razum nista znala najti pravega medsebojnega razmerja, oziroma ker sta oba zašla na stranpoti.
Ta temeljna misel preveva zadnjo enickliko »Fides et ratio« (»Vera in razum«), ki jo je Janez Pavel II. objavil včeraj, na vigili-jo 20-letnice svojega papeževa-nja. To je že 13. pismo izpod peresa sedanjega papeža in vse kaže, da je Karolu Wojtyli posebno pri srcu, saj je sam tudi filozof po izobrazbi in delno po svoji dejavnosti. Encikliko so predsta-
vili včeraj v Vatikanu prefekt kongregacije za verski nauk kardinal Joseph Ratzinger, papeški teolog Georges Cottier in lublin-ski nadšof Zycinski.
Gre za dokaj obsežen tekst, saj šteje kar 155 strani, in je posebno namenjen teologom, filozofom in znanstvenikom. Začenja se s pravim slavospevom razumu, ki človeku pomaga, da se dviga k absolutnemu., pa tudi omogoča dialog med vsemimi ljudmi, tudi med vernimi in nevernimi. Vsi ljudje si namreč smejo in morajo postavljati vprašanja kot so: Kdo sem? Od- • kod prihajam in kam grem? Zakaj obstaja zlo? Kaj je po smrti? Na ta vprašanja je mogoče odgovoriti le s pomočjo razuma, pa čeprav za vernika dokončne odgovore lahko ponudi le razodetje oziroma vera.
Papež v svoji encikliki poudarja, da razum lahko marsikaj sam dožene. Dokaz za to je npr.
evropska antična misel, ki se je dokopala do vrste temeljnih spoznanj, ki so na nek način vselej veljavna. Z razširitvijo krščanstva se je uveljavilo razlikovanje med filozofijo in teologijo oziroma med razumom in vero. In to je pravilno. V zgodovini evropske misli pa se je to legitimno razlikovanje potem sprevrglo v medsebojno nezaupanje in naposled celo v odkrito nasprotovanje, kar pa je zgrešeno.
In tako se je zgodilo, da je razum brez vere oziroma proti veri zašel na razna stranpota. Papež se v svojem pismu kritično obregne ob razne filozofske smeri ali drže, ki so izraz sodobne krize, kot so pragmatizem, agnosticizem, relativizem, nihilizem, scientizem in marksizem. Temeljna meja vseh teh miselnih drž je nekakšna zagledanost človeka v samega sebe.
Po drugi strani pa obstaja tudi
pojav nezaupanja v razum, kot za papeža dokazuje filozofija t. i. »šibke misli«, ki se ne upa napraviti koraka onkraj sveta pojavnosti k temelju stvari. A to po njegovem dokazujejo tudi razni »fideizmi«. Med temi papež omenja tudi tista verske ločine ali gibanja, ki menijo, da je treba Sveto pismo razlagati dobese-dbo, brez posredovanja razuma. Tudi to je stranpot. Vera ne more živeti brez razuma in toliko manj proti razumu. Poudariti velja, da papež v tej zvezi poudarja poleg bogate tradicije Zahoda, tudi visoke dosežke kulture Vzhoda.
Papeževo pismo bo prav gotovo vzbudilo veliko reakcij v kulturnih in še posebej v verskih krogih. Tudi kritik ne bo manjkalo. Tako so predstavniki nekaterih protestantskih skupnosti že na sam dan objave dali vedeti, da jim enciklika »Vera in razum« ni po godu.
LJUBLJANA / PRVI URADNI OBISK PREDSEDNIKA DEŽELNE VLADE ANTONIONEJA V SOSEDNJI DRŽAVI
Slovenija in FJK vztrajata na politiki velike odprtosti
Razgovori s Kučanom, Podobnikom, Bergourjem, in Frlecem
Na zunanjem ministrstvu tudi o naši manjšini
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec in predsednik deželne vlade FJK Roberto An-tonione sta na včerajšnjem srečanju precej pozornosti namenila vprašanju slovenske manjšine v Italiji, pa tudi vprašanju italijanske manjšine v Sloveniji. Antonione je - kot poroCa Slovenska tiskovna agencija - gostitelju zatrdil, da si bo prizadeval, da bi bil zakon o globalni zaščiti, ki je ta Cas v parlamentarnem postopku, Cim-prej sprejet.
Kot je povedal minister Frlec, so tudi vsa infrastrukturna vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino - gre za številna vprašanja, od režima na meji, mejnih prehodov in prekomej-nega sodelovanja - pri Antonioneju naletela na dober odziv. Mini-
ster Frlec ocenjuje, da se z Videmskimi sporazumi vzpostavljeno sodelovanje med Republiko Slovenijo in avtonomno pokrajino FJK razvija in poglablja.
Po besedah predsednika deželne vlade Antonioneja si FJK želi aktivno sodelovati pri evropski integracijski politiki, znotraj katere bi bili Slovenija in FJK upoštevani kot protagonistki pri ustvarjanju nove Evrope tretjega tisočletja. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji sta po njegovih besedah priložnost in pomembna dediščina za obe narodnostni skupnosti, saj omogočata medsebojno spoznavanje in spoštovanje. Gost iz Italije je še poudaril, da si z ministrom Frlecem delita podobna stališCa do obravnavanih vprašanj.
LJUBLJANA - Slovenija in Furlanija-Julijska krajina nameravata vztrajati pri dosedanjih zelo dobrih odnosih in jih po možnosti še okrepiti. To je jasno prišlo do izraza med včerajšnjim prvim delovnim obiskom v Sloveniji predsednika deželnega odbora FJK Roberta Antonioneja, ki se je najprej sestal s svojim uradnim gostiteljem, zunanjim ministrom Borisom Frlecem, nato še z ministrom za prevoze Antonom Bergaurjem, z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem ter s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. Antonioneja, ki sta ga spremljala generalna tajnika vlade in skupščine, Giovanni Bellarosa in Mario Fran-cescato, je popoldne sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan, pred odhodom pa se je na kratko sestal še z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Massi-mom Spinettijem.
Antonione in KuCan sta z zadovoljstvom ugotovila, da ni znamenj, da bi trenutne politične razmere v Italiji vplivale na odnose med Sloveni-
pT KOROŠKA / 9. KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI
Pospešiti razvoj vec ezicnosh v EU
CELOVEC - Razprava o perspektivah dvojezične vzgoje in izobraževanja na 9. Evropskem kongresu narodnih skupnosti, naj bi bila nova pobuda za pospešen razvoj večjezičnosti v Evropi. To je včeraj zveCer ob odprtju kongresa v zgnornjekoro-škem mestu Spital ob Dravi prirediteljem zaželel koroški deželni glavar Christof Zernat-to. Kongres poteka pod pokroviteljstvom Evropske komisije, prireditelji pa so dežela Koroška, urad za koroške Slovence pri deželni vladiv Celovcu, urad zveznega kanclerja na Dunaju, celovška univerza, sklad Carl Popper Foundation v Celovcu in letos prvič tudi Inštitut za narodnostna vprašanja (-INV) v Ljubljani.
Častni gost otvoritvene slovesnosti letošnjega kongresa je bil škof Laszlo Tokes iz Temešvara, aktiven borec za človekove pravice za Časa totalitarnega režima Nicolaeja Ceau-cesca v Romuniji, uvodno predavanje na glavno temo temo kongre-
sa pa je imel Jim Cummins z univerze v Torontu. Za glasbeni okvir so poskrbeli pevci, MePZ iz Sel.
Današnji drugi dan bo v glavnem namenjen vprašanju dvojezične vzgoje oz. prikazu modelov dvojezične vzgoje in izobraževanja v Evropi (Slovenija, Ukrajina, Madžarska, Avstrija) in ZDA (New York), osrednja tema v soboto pa bo večjezičnost v otroških vrtcih s prikazom evropskih modelov (npr. dvojezičnost v otroških vrtcih v Vzhodni Friziji) z zaključno okroglo mizo z znanstveniki in deželnimi politiki.
Tematiko dvojezičnih otroških vrtcev je v program kongresa dal urad zveznega kanclerja na Dunaju, da bi na osnovi spoznavanja evropskih modelov oz. primerjav pospešil reševanje tega perečega problema na Koroškem. Kot znano, je v zadnjem poldrugem letu kar pet občinskih svetov na dvojezičnem ozmelju Južne Koroške odklonilo ustanovitev dvo- ali celo v.ečjezi-
Cnih skupin v javnih občinskih vrtcih. Starši, ki so želeli svojim otrokom nuditi dvo- ali večjezično vzgojo, so bili zato prisiljeni, da so poiskali začasne rešitve v obliki zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev.
Koroški Slovenci, ki so po škandalozni odklonitvi dvojezičnih skupin v javnih otroških vrtcih npr. v Borovljah Dobfli vasi, Galiciji, Suhi, itd. zahtevali reševanje problema z deželnim zakonom, ki bi kot na Gradiščanskem pri določenem številu prijav zavezal občine na veljavnos-tnem območju dvojezičnega šolstva k ustanovitvi dvo- ali večjezičnih skupin, so včeraj dobili dragoceno podporo. V celovškem »Kleine Zeitungu«, najbolj branemu dnevniku na Koroškem, je v vCe-rajnji izdaji bil objavljen celostranski oglas z imeni uglednih koroških osebenosti, podjetij in ustanov, ki se izrecno zavzamejo za ustanovitev javnih dvojezičnih otroških vrtcev na Južnem Koroškem.
Ivan Lukan
jo in Italijo ter na zakonski naCrt celovite zaščite slovenske manjšine. Predsednik Kučan je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi tudi predstavniki Furlanije Julijske krajine storili vse, kar je v njihovi pristojnosti, da bi slovenska manjšina v Italiji imela realne možnosti za ohranitev in razvoj svoje narodnostne identitete. Slovenija, je dejal njen predsednik gostu iz Italije, vidi v poglobitvi že tradicionalnih in razvejanih stikov s to deželo enako korist tudi za sebe in kot vzpodbudo okolju, v katerem živi italijanska narodna manjšina v Sloveniji.
2 ministrom Bergauerjem, ki je bil že nekajkrat gost v Furlaniji-Ju-lijski krajini, se je Antonione pogovarjal o prometnicah in o drugih pomembnih infrastrukturah. Posebno pozornost sta posvetila načrtovani posodobitvi železniške proge Trst-Lju-bljana, za katero je italijanski parlament že na-
Predsednik Dežele FJK Roberto Antonione in slovenski zunanji minister Boris Frlec
menil 300 milijard lir, beseda pa je tekla tudi o tranzitni politiki, dovolilnicah za tovornjake itd. S tem v zvezi je predsednik Antonione podčrtal vsestransko podporo nove deželne koalicije Pola svoboščin Čimprejšnjemu polnopravnemu vstopu Slovenije v Evropsko unijo. To je bila tudi osrednja tema razgovora z ministrom za evropske zadeve Bavčarjem, s katerim sta obravnavala problematiko schengenskega sporazuma (Slovenija bo po vstopu v EU postala
“zunanja meja" Unije) in usklajevanja slovenske zakonodaje z zakonodajo EU.
Izrazito politično pa je bilo srečanje na sedežu slovenskega parlamenta. Predsednik Podobnik je uvodoma izpostavil dobro in že utečeno sodelovanje med slovenskim državnim zborom in deželnim parlamentom FJK, z Antonionejem pa sta obravnavala tudi manjšinsko problematiko. Položaj Slovencev v Italiji ter Italijanov v Sloveniji je na splošno pre-
veval vse Antonionejeve pogovore s predstavniki slovenske vlade, države in parlamenta.
Antonione se je s svojimi uglednimi gostitelji sporazumel za delovanje oziroma za oživitev cele vrste tehničnih komisij, ki urejujejo bilateralne odnose med Slovenijo in FJK. Politično gledano je bil Antonionejev obisk pomemben, ker je Slovenija lahko konkretno preverila, da namerava tudi nova deželna vlada Pola svoboščin vztrajati na poti svojih predhodnic.

GORSKA SKUPNOST NEDISKIH DOLIN COMUMTA’ MONTANA VALU DEL NATISONE COMUNITAT MONTANE VALAD1S DAL NADISON
SEJEM GORSKEGA KMETIJSTVA
18.
BLJFZNJAK
PRAZNIK KOSTANJA
OKTOBER 1998
SPETER SLOVENOV (S. PIETRO al Natisone)
Obrtniška cona Pri mostu (Ponte San Quirino)
Vsako nedeljo kostanj (barje), rebula in folklora.
Prodajna razstava domačih pridelkov
V jesenskem obdobju v restavracijah in gostilnah Nediških dolin možna degustacija tipičnih domačih jedi.
Od 30. oktobra do 20. decembra »VABILO NA KOSILO «
■
ŽARIŠČE
Slovenski državniški in nacionalni ponos
Vera Tuta Ban
stičnem zborovanju v Murski Soboti je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se je zdela sprva neverjetna. Besedilo s podpisom prof. dr. Matjaža Kmecla se zavzema za slovenščino kot učni jezik v Republiki Sloveniji. Ne morda na Koroškem ali pri nas. V samostojni Republiki Sloveniji se že dalj časa pojavljajo pritiski na šolsko ministrstvo, da bi se za določene predmete v določenih razredih vpeljala angleščina kot učni jezik.
Torej smo že tako daleč, kot nismo bili niti pod nemško in italijansko okupacijo. Takrat je bil naš narodni ponos drugačen, sovražnik pa jasno razviden in smo zato zmogli herojski upor, ki je bil na Primorskem in na Štajerskem tudi enoten osvobodilni boj. Danes, ko prihaja tuji kapital z drugačnimi metodami v iste kraje, pa ne vemo več, kaj bi še storili, da bi mu še bolj na stežaj odpirali vrata. To seveda nima nič opraviti s političnimi napori za pridruževanje Evropi; nasprotno, histerija »odpiranja« vodi vso stvar tja, kjer ni več razloga za samostojnost in samobitnost, kjer brez jezika in lastne kulture nismo več zanimivi za nikogar, kjer ostaja le še profit razprodane zemlje.
Drug primer, za katerega tudi ne vidim, da bi se kdo pretirano razburjal, je vpeljana navada ljubljanske televizijske hiše, da programe dostikrat zapolnjuje z angleškimi oddajami in filmi, ki so v najboljšem primeru prevedeni s podnaslovi. Kdor ne zna angleško, se namuči z branjem ali pa pošlje k vragu vse skupaj.
Kakšna kulturna politika je torej to? Bomo Slovenci po tej poti postali bogatejši v znanju jezikov? Bomo imeli več možnosti? Bomo boljše sprejeti med bogatimi? Kaj bomo imeli od tega? V zamejstvu nekaj vemo o vseh teh vprašanjih, ker smo marsikaj poskusili, najprej v dobi nasilnega raznarodovanja in kasneje v mehkem času tihe asimilacije. Tudi različne modele šolstva - in učnega jezika -. poznamo. Vendar to ne zanima osrednje Slovenije. Njihovi problemi so drugačni. Njim se ne morejo zgoditi asimilacija, razdvojenost in druge psihološke motnje, y so v zvezi z nerazčiščeno nacionalno identiteto. Vse, kar je nacionalno, zveni staromodno, kar pa je nadnacionalno oziroma a-nacionalno, je napredno.
In tudi o tem zamejci nekaj vemo. Poudarjati nacionalnost je tudi pri nas nemoderna zadeva in tudi nekoliko kočljiva, saj ne veš, kdaj bo naše »napredne« partnerje zbodla naša
drugačnost. Vsaka stvar do neke meje. Torej v svojih zahtevah sramežljivo prikrivamo tisto, kar v svojem zdravem jedru čutimo kot bistveno, in se tolažimo, da je pač politično oportuno, da ne napenjamo loka, da se ne zamerimo komu, da ne kvarimo dobrih odnosov. In zato seveda plačujemo vse stroške na svoji koži. Okostenelost na vseh ravneh - ne vidim namreč naprednih genijev v naši politiki - nam onemogoča prožnost, da bi se lažje prilagajali novi stvarnosti in da bi iz nje kaj dobrega iztržili za narodno skupnost. Slovenski volilci prevečkrat ugotavljajo, da njihovih interesov nihče ne zagovarja ne na administrativni ne na politični ravni, medtem ko njihovi politični predstavniki porabijo precej energije, da se med seboj obdelujejo z očitki. Neki mladi prijatelj, ki voli leve demokrate, mi je pred kratkim dejal glede zaščitnega zakona, da bi bili Slovenci enotni v stališčih, če bi isto zakonsko besedilo predlagala desnica. Kaj to pomeni? Da nam je politični oportunizem zbrisal zadnjo mejo, do kam smemo priti? Samo da vedrimo za vsako ceno pod varno streho vladajoče stranke? Kaj imamo in kaj bomo imeli od tega? Najbrž je v teh razmerah še najbolj napreden Boris Pahor, ki si želi nazaj slovensko levico, da bi zagovarjala res naše interese brez nekritičnega popuščanja večinskim strankam, a tudi brez zapiranja v samozadostno odmaknjenost.
Danes gre pojmovati rodoljubnost drugače kot v preteklosti, saj je Slovenija samostojna država. Nacionalni ponos je postal tudi državniški ponos in se postopoma razvija v zavesti državljanov, pri nekaterih (naprednih) prej, pri drugih (konservativnih) počasneje. Otroške bolezni angleškega izvora bo pač treba preboleti, se opremiti s protistrupi in ohraniti narodno telo pri dobrem zdravju. Ce smo do dnes obstali kljub ostremu cepljenju s tujimi vplivi, gre zahvala samo naši kulturi in književnosti, predvsem pa visoko razvitemu jeziku. Naj zaključim s citatom iz Preglja, ki ga te dni prebiram in se mi zdi presneto aktualen: »Verjamem V bodočnost edine naše kulture, in to je jezik od Prešerna do Zupančiča, naše spričevalo za življenje in naš edini človečanski dokument. Sicer pa je slovensko pisati neskončno večja samozavest kakor pa služiti umetnosti v kakšnem drugem velikem kulturnem jeziku. Naš jezik je namreč še neskončno mladosten in prav tako apriorno pesniški.«
Kdor odkloni alkoltest, lahko tudi izgubi vozniško dovoljenje
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po skrajšanem postopku na predlog vlade brez razprav sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, s katerim bodo odpravljene težave pri izvajanju zakona o varnosti cestnega prometa in v tem okviru med drugim omogočen izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kršitve, kot so na primer odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali odklonitve strokovnega
pregleda. Zakonska novela bo stopila v veljavo dan .p o objavi v Uradnem listu.
Poleg tega je zakonodajalec poleg sprememb na področju t.i. kazenskih točk z vnesenimi novostmi "posegel v način mandatnega kaznovanja, pri katerem poslej denarnih kazni ne bo treba več plačevati na kraju prekrška, temveč bo storilcu prekrška izdan plačilni nalog, ki ga bo treba poravnati v naslednjih osmih dneh. Takoj na kraju samem
se bo mandatna kazen izplačevala le še tistim, ki bi se zaradi bivanja v tujini lahko izognili plačilu. Ob tem so poslanci z vnesenimi spremembami razširili tudi možnost izrekanja t.i. varstvenega ukrepa začasnega odvzema na vsa motorna vozila. Ukrep, ki lahko traja od enega do šestih mesecev, tako poslej ne bo veljal le za motorna kolesa, kolesa z motorjem in kolesa s pomožnim motorjem, ampak tudi za avtomobile. (STA)
LJUBLJANA / PO NESREČI V ORTNEMU
Nafta onesnažila potok Tržiščico
Policija zanika, da bi ukrepala prepozno Nafta že teče proti reki Krki na Dolenjskem
LJUBLJANA - - Načelnik Operativno komunikacijskega centra (OKC) Uprave za notranje zadeve (UNZ) Ljubljana Miran Klavora je na včerajšnji novinarski konferenci zavrnil očitke, da je pri nesreči v Ortneku, ko je prišlo do izlitja nafte v podtalnico, OKC UNZ zaradi svojega prepoznega ukrepanja povzročil ekološko škodo oz. bi bila lahko slednja zaradi tega še večja.
Do nesreče je prišlo v torek zvečer; kot pa je dejal Klavora, so prvi podatek o ekološki nesreči na OKC Ljubljana dobili v sredo ob 10.38 od dežurnega policista Policijske postaje Ribnica in. po dveh minutah so delavci OKC UNZ Ljubljana obvestili regijski center za obveščanje Ljubljana, ki je pristojen za aktiviranje vseh služb, ki se morajo ob ekoloških nesrečah vključiti v delovanje. Po aktiviranju odgovornih oseb se je začela akcija sanacije posledic izlitja. Tako naj bi bila odgovornost za pomanjkljivo obveščanje na strani podjetja S-trade, ki ima v najemu omenjeno skladišče.
Kot je povedala tiskovna predstavnica UNZ Ljubljana Doroteja Simič, so 14. oktobra ob 10.30 na Policijsko postajo Ribnica prejeli obvestilo, da je prišlo do izlitja nafte v potok Trži-ščica. Poklical jih je predsednik Ribiške družine Ribnice, ki je opazil naftne madeže. Pri pregledu terena so ugotovili, da je nafta v potok prišla zaradi napake na glavni črpalki črpalne postaje last podjetja S-
trade d.o.o. v Ortneku. Člani ribiške družine in gasilci iz Ribnice so postavili leseno zaporo na umetno speljanem poh> ku Zvezda, ki se izliva v Tržiščico. Na kraj je tudi prišla ekipa gasilske poklicne brigade iz Ljubljane, nato pa so na petih mestih v razdalji pet kilometrov postavili pregrade z večjim številom pivnikov.
Do okvare na glavni črpalni postaji je prišlo 13. oktobra približno ob 22. uri. Zaradi počenega nosilca vezi črpalke na prvi od treh črpalk je začela v prostor podzemnega črpališča - strojnice brizgati nafta. Odgovorna oseba je nemudoma po ugotovljeni napaki ustavila črpalko, dežurna delavca pa sta prečrpala vsega približno 800 litrov nafte iz prostora. Neugotovljena količina nafte pa je prišla v podtalnico drugega prostora črpalne postaje. V ta prostor je po zadnjem deževju vdrla podtalnica, čeprav je okoli postaje postavljena in speljana drenaža.
Simičeva je še dejala, da so 14. oktobra približno ob 9. uri ugotovili, da iz dodatnega separa-torja priteka nafta v potok Zvezda. Zato so s črpalko preusmerili vodo v glavni separator, v tem času pa se je nafta že razlila po površini potoka Tržiščica do požiralnika Tentera, kjer naj bi voda poniknila in se po podzemlju stekala proti reki Krki na Dolenjskem.
Posledice razlitja še ugotavljajo. O dogodku sta bila obveščena okrožni državni tožilec, ki se
je udeležil ogleda, ter inšpektor za okolje in prostor v Kočevju; vzeli, pa so tudi vzorce za analizo. O dinamiki nesreče je včeraj na seji slovenske vlade poročal minister za okolje in prostor Pavle Gantar.
V zvezi z onesnaženjem potoka Tržiščica v Ortneku z naftnimi derivati so na minstrstvu za okolje in prostor v sporočilu za javnost danes zapisali, da glede na pridobljene informacije, da je bila Policijska postaja Ribnica o nesreči obveščena 14. oktobra ob 8.00 uri, Regijski center za obveščanje pa ob 10.42 uri, menijo, da očitki, da Inšpektorat za okolje ni dovolj hitro reagiral, niso utemeljen (STA)
BLED / SIMPOZI
Kako
zaščititi
kraške
vodonosnike
Priotnih 30 izvedencev iz 1 / držav
BLED - V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa se je na Bledu začelo četrto srečanje upravnega odbora raziskovalnega projekta z naslovom Kartiranje ranljivosti in občutljivosti za varovanje kra-ških vodonosnikov, ki poteka v okviru evropskega programa COST. Udeležuje se ga več kot 30 strokovnjakov iz 11 držav.
Kraški vodonosniki so namreč po besetiah Andreja Kranjca z Inštituta za raziskovanje Krasa, pomemben vir ptine vode, saj Slovenija dobi približno polovico pitne vode, zato je varovanje površin nad kra-škimi vodonosniki izrednega pomena za njihovo kakovost. (STA)
Kmalu letalo za Frankfurt, povezava z Milanom pa do oddaljene Malpense
RONKE - Se pred koncem meseca bodo uvedli novo letalsko povezavo s Frankfurtom, enim naj večjih evropskih »hubov«, t.j. letaliških centrov, od koder so možne neposredne povezave z velikim delom sveta. Letalo družbe Air Dolomiti bo odletelo iz Ronk ob 11.25, iz Frankfurta pa ob 15.25; polet bo trajal dve uri.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik družbe ronskega letališča Alberto Pelle-grino pojasnil tudi, da bodo od prihodnjega 25. oktobrom poleti iz Ronk pristali na milanskem letališču Malpensa, ki je znatno bolj oddaljeno od središča kot dosedanje letališče Linate. Pel-legrino je predstavil še nekaj novosti: letalo British Airways za London bo odletelo ob 15^55 (danes ob 20. uri), zelo verjetno pa bodo tudi ponovno uvedli čarterski polet za Tel Aviv.
V prvih 9 mesecih leta je skozi prenovljeno ronško letališče šlo 444.661 potnikov, kar je skoraj 6 odstotkov več kot lani.
TRST / REFORMA TRGOVINE
Komisija bo prisluhnila problemom trgovcev
TRST - Druga deželna komisija, ki ji predseduje Alessandra Guerra (SL) je sklenila, da bo oblikovala ožji odbor, ki naj preuči štiri predloge novega zakona o trgovini, ki jih de dobila komisija. Dva predloga, ki ločeno obravnavata trgovino in krošnjarstvo, je pripravila deželna vlada, druga dva pa Severna liga in levi demokrati. Komisija je tudi sklenila, da bo prisluhnila potrebam in zahtevam prizadetih, tako pripravljeno gradivo pa bo osnova za debato v komisiji.
Zakonski predlog LD, ki je bil predstavljen predvčerajšnjim, se zgleduje po vsedržavnem zakonskem odloku ministra Pierluigija Bersanija. Glavni cilj predloga je okrepiti tekmovalnost deželnega distribucijskega in prodajnega sistema v odnosu do sistemov sosednjih dežel in držav. Obenem želi braniti pristojnosti FJK kot avtonomne dežele in znatno zmanjšati omejitve, ki bremenijo trgovino, to pa naj bi bilo osnova za razvijanje sodobne politike trženja.
O urnikih bi morali odločati skupaj trgovci in občine, obvezen pa naj bi bil en dan tedenskega počitka z možnostjo dodatnega pol dne počitka. Trgovine naj bi bile odprte največ 10 ur na dan v časovnem pasu med 7. in 21. uro. Poleg tega naj bi začeli z 18-mesečnim eksperimentiranjem, da bi preverili učinek vodene sprostitve prodaje časopisov in revij.
Komisija je med včerajšnjim zasedanjem odobrila tudi jamstveno določilo pri izbiri tistih, ki bodo upravljali zimske olimpijske igrte 2.006, če jih bo Mednaordni olimpijski odbor prisodil tromeji. To jamstvo bo dežela, kot je pojasnil odbornik Sergio Dressi, predstavila delegaciji MOO, ki bo že prihodnjih teden preverjala projekt tromeje in potencial treh dežel.
DEŽELNI SVET / RAZKOL V SKR
Tudi Fontanelli je obrnil hrbet tajniku Bertinottiju
VIDEM - Deželni svetovalec SKP Paolo Fontanelli • je včeraj zapustil stranko in istočasno pristopil v novo komunistično partijo, ki jo snuje Armando Cos-sutta. Videmski svetovalec je to svojo izbiro utemeljil v pismu, ki ga je poslal strankinim pokrajinskim in deželnim org&nom ter tudi predsedniku svetovalske skupine SKP Robertu Antonazu.
Fontanelli je na nedavnem zasedanju strankinega političnega sveta zagovarjal potrebo po enotnosti v stranki. Bil je med tistimi, ki so nasprotovali vladni krizi in se zavzemali za korenito spremembo vladnega finančnega zakona, do dokončnega razčiščenja pa naj bi prišlo na že sklicanem izrednem kongresu. SKP je potem povzročila padec levosredinske koalicije in tako zadovoljila desnico, kar je Fontanellija dokončno prepričalo, da ga je Bertinotti popolnoma polomil.
Od tod odločitev za novo stranko, saj se je SKP -meni Fontanelli - popolnoma izneverila svojim volil-cem in tudi zgodovini komunističnega in delavskega gibanja. Zame, kot za mnoge tovarišice in tovariše je to zelo boleča izbira - je v pismu še poudaril deželni svetovalec - ki pa predstavlja edino perspektivo vseh tistih, ki odklanjajo pustolovsko politiko Bertinottija in ki menijo, da morajo ostati komunisti zvesti potrebam ljudi, še posebno delavcev, upokojencev in brezposelnih.
Deželna skupina SKP je sedaj razklana na dve frakciji. Fontanelli in Bruna Zorzini Spetič sta s Cossut-to, Gianluigi Pegolo, ki je tudi deželni tajnik stranke ter načelnik Antonaz pa sta z Bertinottije. Zaradi organizacijskih problemov bo svetovalska skupina do nadaljnega formalno enotna.
ODPRTA TRIBUNA
Nekaj odgovorov prof. Jožetu Pirjevcu
MMMMMHMMH Hj ■HMMj ' M
Ravel Kodrič
Dragi Primorski dnevnik!
Upam, da ne zlorabljam tvojega gostoljubja, Ce si bom tokrat odmeril večjo rezino prostora za odzivna četrtkovo Pirjevčevo gloso. Zanjo te prosim, ker se je tvojemu kolumnistu zdelo potrebno, da javno razpravo o Kohlovi “dokončni poravnavi računov s Slovenci" nekje pri repu svojega pisanja prevesi z ravni “ad rem ” na raven “ad personam
Dragi Jože!
Cisto si me zbegal, ko si me v svoji zadnji glosi obtožil, da kujem zoper tebe zaroto skupaj s Pučnikom, Janšo, Peterletom, Titom, Stalinom in gospodom Furlanom. Po branju sem nekaj dolgih minut skrušen obsedel in začel glodati po svoji vesti, ali sem res streljal na rešilca RdeCega križa. Res sem se domislil, da ti solidarnosti zaradi žvižgov, ki si jih bil deležen na letošnji Dragi, še nisem izrekel. Zato naj ti jo zdaj, javno in dvojno: zaradi stališč, ki si jih zagovarjal tudi na nedavni javni tribuni o spravi v prostorih slovenskega parlamenta, in zaradi žaljivega na-vijaštva dela občinstva na Dragi.
Vendar vprašanje, ki sem ti ga javno zastavil, se je glasilo: zakaj ocenjuješ, da je Nemčija s priznanjem Republike Slovenije poravnala vse odprte račune do Slovenije? Huduješ se, da vprašanje izkrivlja tvoje pisanje in ga označuješ za “pretirano reakcijo”, “obtožbo” in “protest”, potem pa pošteno priznavaš, da nisi “problema vojnih odškodnin nikoli posebej poglobil”, da ne veš, “v kakšni fazi je zdaj vprašanje odškodnin” in da si vsekakor predstavljaš, “da je še odprto”. Preživelim povratnikom “s prisilnega dela v Tretjem Reichu” priznavaš pravico do finančnega povračila, a kljub vsemu vztrajaš pri oceni, da “se nam je Slovencem kot narodu kancler Kohl povsem oddolžil za krivice, ki so nam jih med vojno prizadejali Nemci”. Zato spet sprašujem: odkod naj potem upravičenci dobijo “finančno povračilo”? Od Miklavža?
A zdaj k tvojemu ugibanju o “grmu”, v katerem “tiči zajec Kodričevega protesta”. Očitaš mi zagledanost v “proletarski intemacionalizem stalinističnega kova”, “jugoslovanski socializem”, “multikulturnost” in nestrpnost do slovenske osamosvojitve. Šibijo se mi kolena pod težo obtožb, a pojdimo po vrsti, upam, dovolj kratko in jedrnato.
Stalin
Ko je umrl, še nisem dopolnil drugega leta starosti. Ne rečem, čisto možno je, da je v potoke solza, ki so pretkanega Gruzinca pospremile na oni svet, kanila tudi kakšna moja: na orumenelih slikah iz družinskega albuma se marsikdaj cmerim na vse pretege. O tem, kakšne veletoke solza in krvi je povzročil za svojega življenja, je svet zvedel, še preden sem absolviral slovenski vrtec pri Sv. Ani. Kmalu po maturi mi je svoje tovarištvo in prijateljstvo naklonil zgodovinar France Klopčič, eden vodilnih slovenskih predvojnih komunistov, neuklonljiv Slovenec in nekonvencionalen marksist: za sabo je imel 25 let (!) križarjenja skozi otočje, ki se mu je reklo GULAG. Drugih naukov o stalinizmu ne potrebujem.
Proletarski intemacionalizem
V času mojega političnega odraščanja v tržaškem komunističnem okolju in v času mladinskega puntanja leta 1968 in po njem sem ga dojemal skozi živo pričevanje tukajšnjih slovenskih in italijanskih udeleženev oktobrske revolucije, “španskih” borcev, partizanov in garibaldincev: Ce kaj, to ni bila šola kimanja.. .In seveda skozi odmeve na vojno v Vietnamu: zdaj z romantično naivnim podoživljanjem partizan-SCine naših staršev in dedov, zdaj s solidarnostjo do ameriških vrstnikov, ki so se izmikali vpoklicu pod orožje (-med njimi je bil tudi današnji predsednik ZDA), na tržaških srečanjih z Mi-kisom Teodorakisom ob robu zaupnih tržaških sestankov grškega komunističnega vodstva v izgnanstvu za Časa polkovniškega režima v Atenah, ob obiskih pesnika Rafaela Albertija, skladatelja Luigija Nona, z bojkotom košarkaškega srečanja z marinci ameriške letalonosilke Saratoga, z geslom, da pomeni nakup vsake Coca-cole svinčenko proti Vietkongovcem, ki mu je sledilo bridko presenčenje, ko
so mi na ha-noiskem veleposlaništvu v Budimpešti ob vzhodnjaških dobrotah postregli z osovraženo pijaCo. Da, tudi za prosto-dušnost je bilo prostora pod streho “proletarskega intemacionalizma”. In za tveganja tudi: v drugi polovici sedemdesetih let sem si domišljal, da smem podnjo stlačiti celo povsem zasebno pomoč pri ilegalnem prebegu iz države romunskemu vrstniku, filozofu, levičarju, prijatelju iz otroških let; “conducator” Ceausescu je bil takrat miljenec Zahoda pa tudi Titu se je znal prikupiti s tem, da mu je “spaki-ranega” v tovornjaku izročil ibejevca, partizanskega generala Dapčeviša. Tu sta še bila Čile in Nikaragva, pa prizadevanja koroškega rojaka in pisatelja Janka Messnerja. Tako nekako je moja generacija dojemala proletarski inter-nacionalizem: svet kot edino pravo obzorje. Ce je v tem, Jože, oCitek, ga oberoč sprejemam!
Jugoslovanski socializem
Prva rima, ki sem se je kot ibejevski otrok v Sofiji naučil, kmalu potem ko sem sploh spregovoril, je bila: “Tito -bandito”. Prisežem, častna Titova! Vtepel mi jo je v bučico šaljivi “djado Lambro”, materin oče, nekoč štirinajstletni makedonski “komita”, nekakšen hajduk, ki se je pred prvo svetovno vojno tepel s Turki in z Grki: še zdaj ga vidim, na “gasilski” sliki, ki jo hrani muzej v Skopju, najmlajšega v četi, s puško, ki je daljša od njega. Privoščil se me je, da bi se porogal očetovi pohtični vnemi. Ko sem se v prvih razredih osnovne šole pri Sv. Ani začel razgledovati po zemljevidu, se nisem mogel načuditi, zakaj smo leta 1955 pripotovali iz rodne Sofije v Trst skozi Dunaj, kajti živo sem se spominjal banane, ki sem jo prvič v življenju videl in slastno snedel na dunajski železniški postaji. Mamo sem vprašal, čemu tak širok ovinek, pa mi je nekako namignila, da zaradi tiste moje nesrečne rime.
V	osnovni šoli pri Sv. Ani smo pod isto streho imeli za sosede Italijane. Učitelji so se delah, kot da jih ni, otroci pa se med sabo nismo preveč prijazno gledali. Nekega dne - bilo je v četrtem razredu - sem se iz šole vrnil z razklanim nosom. Materi sem povedal, da sem, neroda, cmoknil. Resnica je bila rahlo drugačna. Pri izhodu na dvorišče je nastal dren. Ob meni se je prerival vrstnik iz italijanskega oddelka. Nisem se dal. Tedaj je siknil: “Mer-da de ščavo! ”. Seveda sem ga lopnil, on pa mene in zraven zatulil: “Tito bo-ia! ”. Ni mi bilo vse čisto jasno.
V	osnovni šoli nisem bil uradno prijavljen pri verouku, a kdo ne bi prisluhnil vedri besedi Dušana Jakomina! Kakšno razočaranje, ko sem na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu naletel na novega kateheta, pravega kaporala, nekdanjega tajnika škofa Rožmana Jožeta Prešerna. Kako so mi sošolci zavidali, da sem se lahko izmuznil njihovi tlaki, a tudi med njimi in njihovimi starši je nekajkrat završalo zaradi strupa, ki ga je klerik zlival na Jugoslavijo in partizanščino. Pojmi so se mi začeli bistriti.
Pa spet megliti. Očeta je obiskal starejši prijatelj, Primorec po rodu, narodnjak, ki se je pred fašizmom zatekel v staro Jugoslavijo in učiteljeva! na Kočevskem. Seznanila sta se leta 1944. V Buchenvvaldu. Očeta, tedaj šestnajstletnega fanta, shiranega in slepega od avitaminoze, je s pomočjo odporniške organizacije taboriščnikov rešil krematorijske peči. Leta 1948 ga je socialistična Jugoslavija na enem izmed “Dachauskih procesov” obsodila na dolga leta ječe zaradi .. .sodelovanja z gesta-pom. Krepko so se mu poznala.
Bistri in živCni stric Mitko je okrog male mature naenkrat zginil iz družine: še do nedavnega je veljal za “il Delfine del Giaguaro” (Vidalijevega mi-Ijenca in naslednika), v par letih pa je pristal pod varuško perot Mitje Ribičiča. In to potem, ko je v nekem izdelku z začetka petdesetih let besnel proti "vojnohujskaškim titofašističnim Iju-dožreem”! Tudi to ni moglo ravno prispevati k preglednosti, kaj šele zagle-
danosti v jugoslovanski socializem. Simpatičen pa mi je začel postajati Mao s svojo zbirko modrosti v Rdečih bukvicah: še zdaj hranim štiri izvode: kitajskega, italijanskega (ta je bil najbolj uporaben...), angleškega in ... albanskega.
Toda jugoslovanski socializem je bil v Trstu vsiljiv gost. Niti z mislijo na Kitajskem nisi imel pred njim miru. Kot maturant sem na liceju od tovarišev prejšnjega, prvega letnika prekucu-hov, ki so zvečine oblikovali skrajno levičarsko skupino Matija Gubec (a pristali pozneje tudi v Londonskem Cityju, v uredništvu Primorskega dnevnika, v deželnem svetu Furlanije-Ju-lijske krajine, pri Sloriju, na državnem sedežu RAIa, v vodstvu tovarn elektronske opreme pa še kje) prejel štafeto rdečkarske šolske puntarije. Tistega leta se je jugoslovanski socializem spet spravil nad Borisa Pahorja, profesorja, ki me je na nižji pri Sv. Jakobu neozdravljivo okužil z ljubeznijo do italijanske književnosti in kulture (ja, dragi Ace, tudi s koreninami multikulturali-zma se usoda rada pošali...). V SR Sloveniji je jugoslovanski socializem policijsko zasegel vsak izvod njegovega Odiseja ob Jamboru, celo tistega, ki je bil namenjen knjižnici SAZU. Tedaj ga, priznam, nisem prebral, a ko mi je decembra 1969 sošolec iz katoliških, šolski hierarhiji pokornih vrst, predložil v podpis izjavo “javnih in kulturnih prestavnikov” zoper zaseganje Odiseja ob jamboru, nisem pomišljal ah spraševal, kdo so ostah podpisniki: tako sem pozneje z rahlim nelagodjem odkril, da se seznam kakih štiridesetih podpisnikov začenja z Lauro Abrami, ravnateljico liceja “F. Prešeren”, končuje pa z Raulom (sic) Kodričem kot članom “Agitacijskega kolektiva na liceju F. Prešeren”. V uredništvu Primorskega dnevnika, kamor sem zahajal kot pisec glasbenih recenzij, sem okrog sebe naenkrat začutil hlad.. .Domače sem z Maovimi Rdečimi bukvi-cami na svoje čudaštvo že itak navadil, le nona se je prebrisano smehljala v svoje simpatične starčevske brčice...
Radoveden pa sem le bil, ni kaj. Leta 1972 sem se v družbi drugih treh zamejcev, članov slovenske “izvenparla-mentame" skupine Matija Gubec, kot zastopnik Zveze komunistične mladine Italije udeležil mladinskega pohoda od Jajca do Ljubljane po poteh slovenske delegacije na zasedanje AVNOJa (kako leto pozneje je baje podoben pohod vodil gospod Janez Janša...). Bilo je to tistega leta, ko se je četa oboroženih ustašev prikradla iz Avstrije do Bosne. Takrat še niso vseh polovili...Tudi sami smo imeli oboroženo spremstvo... Čutiti je bilo napetost. Smentana reč, ta Bosna: od vasi do vasi je vrle slovenske pohodnike čakalo drugačno razpoloženje ljudi. Tudi tokrat mi ni bilo dano, da bi se zagledal v jugoslovanski socializem; paC pa v neko temnolaso Lubljančanko...
Tisto leto me je na nek način še drugače usodno zaznamovalo. Združenje Most (Vladimir Vremec in Aleš Lokar) sta v Trst povabila na predavanje prof. Veljka Rusa, sociologa, za katerega se je jugoslovanski socializem odločil, da mu onemogoči širjenje krive vere na univerzi, širi naj jo raje na Skandinavskem (danes predseduje Državnemu svetu Republike Slovenije). Sklenil sem prisluhniti predavanju. V dvorani “Venezian” na tržaški univerzi se je trlo poslušalcev. Prijazno me je pozdravila in nagovorila profesorica slovenščine na prevajalski šoti, poznala me je namreč z liceja in vedela, da nisem čisto bos na političnem in sociološkem polju. Poprosila me je, ah ne bi prisedel k njenima varovankama v prevajalski kabini, da jima ob potrebi kaj prišepnem. Ustregel sem ji. Po petih minutah se absolventkama prevajanje ni več zatikalo: enostavno obmolknili sta. Ne bodi len, s predavateljem sem se zmenil za čisto rokodelsko konsekutivno prevajanje iz kabine. Tudi sam si je nadel slušalke in sva
zvozila. Doživel sem svoj prevajalski krst. Vladimir in Aleš sta me od navdušenja, da sem jima “rešil” predstavo, kmalu za tistim povabila na izlet v Rusovo vilo na Bledu.
Ob tisti priložnosti sem spoznal Tarasa Kermavnerja in njegovo nemirno, izzivalno žilico. Spominjam se, da me je dražil, češ, kaj mi pravzaprav hoče, “italijanskemu” komunistu, in-temacionalistu, taka ljubezen do slovenščine. Odvrnil sem mu, da se mi, ravno nasprotno, zdi narod nujna predpostavka intemacionalizma, in-ter-kaj naj bi pa sploh bil intemacionalizem, če nacije ni. Odgovor mu je bil všeč in spletlo se je prijateljstvo, ki mu tudi njegova odisejska intelektualna natura ni mogla do živega, narobe, utrdila ga je v strpnosti in razgledanosti. Takrat me je ob poslušanju Rusovega in Tarasovega razpravljanja tudi občudujoče spreletelo ponižno spoznanje: ne sodi narodovih intelektualnih potencialov po njegovem socializmu. Dala sta mi odločilni sunek v smeri razumskega raztelešanja jugoslovanskega in vsakršnega socializma. Cepila sta me z zadostno mero treznosti in (avto) ironije, da bi se mi nikoli ne moglo, na primer, zapisati: “Težko se je upirati skušnjavi ob misli na epsko razsežnost Titove osebnosti in ji ne iskati vrstnikov v panteonu ljudskih junakov, od kraljeviča Marka do Matije Gubca, ki žive v naši zavesti kot duhovni očetje domovine...V tem duhu je Tito zares oče domovine: njegov duh živi in raste v samozavesti, v našem delu, v prepričanju, da je mogoče in treba nadaljevati po poti, ki jo je s tolikšno neuklonlji-vostjo on sam začrtal in uhodil.” (glej Jože Pirjevec, Po Titovi poti, mesečnik Dan, Trst, 1980). Kar pa ne pomeni, da nisem ponosen na bratranca, ki je neke majske noči istega leta 1980 prenočil na državne stroške, ker so ga s skupino mladincev zalotiti pri tapetiranju utic tržaškega mestnega središča s podobo neugnanega pokojnika. Pa tudi Koprčani so mi simpatični, ker na trgu pred Ložo vztrajno kljubujejo kranjskemu prekrščevalskemu valu...
Leta 1977 me je na domu obiskal prijatelj Igor Lukšič, danes docent na Fakulteti za družbene vede in član vodstva Združene liste socialnih demokratov. Na moji knjižni potici se je poželjivo zagledal v izvod razvpitega Pahorjevega in Rebulovega intervjuja z Edvardom Kocbekom. Pod pogojem, da odnese še darilo z zabojčkom zbranih del Antonia Gramscija (pisal je diplomsko nalogo iz njegovega pojmovanja civilne družbe), sem mu ga rade volje odstopil, čeprav mi ni šlo v glavo, zakaj ga v Ljubljani ni dobiti; saj je Mitja Ribičič v Naših razgledih tedaj javno polemiziral s trojico.. .spet nedoumljiva pota jugoslovanskega socializma.
Po očetovi smrti leta 1978 sem za njim prevzel skrb za Krožek za družbene in politične vede Pino Tomažič; deloval je med slovenskimi člani KPI v Trstu. Moj vsakoletni gost je bil tudi prijatelj France Klopčič. Prvi je, tedaj še čisto osamljen, ob dogajanju na Kosovu na začetku osemdesetih začel opozarjati na pojave srbskega nacionalizma in njegovo staro “avtoamputacij-sko” žilo: preroška pronicljivost! Slovensko vodstvo pa je tedaj še vedrilo v zavetju beograjskega taktiziranja in ga v vrstah CK ZKS toleriralo kot nekakšnega posebneža, nebodigatreba. K srbskim napadom na njegovo odmevno pisanje v Ninu je tudi kak slovenski veljak pristavil svoj lonček.. .Njegov “slovenski nacionalni program” v okviru preurejene, tudi državno-upra-vno decentralizirane federacije je CK obravnaval na tajnih zasedanjih, zato da bi ga lažje... spravil v predal. Objavil ga je, a šele posthumno in po aferi o “skupnih izobraževalnih jedrih”, Ciril Zlobec v Sodobnosti. Duhci jugoslovanskih nacionalizmov so tedaj že veselo uhajati iz leščerbe...
Jugoslovansko družbeno krizo je v tistih letih prodorno seciral pravnik dr. France Bučar, spet eden “neudobnih” profesorjev, pa čeprav - kot vrsta
drugih, začenši z Dušanom Pirjevcem - Ahacem - z zelo “pravovernim”, ne le partizanskim “rodovnikom”. Pozneje je postal prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. Maja 1986 sem ga povabil predavat gostom krožka Pino Tomažič. Bilo nas je, na sedežu KPI, v stranski sobi dvorane v ul. Madonnina, res le za zarotniško peščico. A v njej sem z neprikritim zadovoljstvom zagledal svojega nekdanjega profesorja grščine in latinščine Alojza Rebulo. Tudi v tem, da je prestopil tisti prag sem razbiral znamenja časa in ure, ki bije Slovencem...
Natanko dve leti pozneje - tedaj sem že tretje leto predsedoval Slovenskemu klubu - smo za enega zadnjih torkovih večerov v sezoni v Gregorčičevi dvorani pričakovali dvoje zanimivih predavateljev, urednikov Kavčičevih dnevnikov. Kolegica Jagoda Kjuder, v vodstvu kluba zadolžena za stike z Ljubljano, mi je po telefonu povedala, da večer odpade zaradi nenadnih komplikacij. Posredovala mi je telefonsko številko. Zavrtel sem jo: Igor se mi je opravičil, da se z Janezom tokrat ne moreta odzvati vabilu Slovenskega kluba zaradi Janezovih objektivnih ovir.. .Cas čitalnistva se je dokončno iztekel.
Nastopil je Cas novih shajanj in razhajanj. Toda ta čas je še preblizu, da bi se mi dovolj nazorno usedel v spomin. Spominjam se le, da sem zadnje dni junija in prve dni julija leta 1991 preživel v Cankarjevem domu, spominjam se nekih nočnih tržaških sestankov s prijateljem, ki je pozneje sedel na zelo odgovornih položajih v slovenskem parlamentu in v slovenski diplomaciji, nekega razburljivega ljubljanskega sestanka tik pred italijanskim priznanjem Republike Slovenije, na katerem se je izkazalo, da smo politiki v zamejstvu znali natančneje izmeriti pritisk Claudiu Vitaloneju in Gianniju De Michelisu kot pa na Gregorčičevi, a kjer sem le pritegnil vplivnemu sobesedniku, da je v končni instanci odgovornost za narod vendarle nadrejena odgovornosti do zamejstva; spominjam se nekega glasnega pričkanja o slovenskem nacionalizmu na zaupnem partijskem sestanku s tovarišem, ki sem ga poznal še iz časov mojega članstva v CK-ju italijanskega “komsomola” in ki sem mu pozneje, ko se je domogel do zelo visoke, zaslužene časti in odgovornosti v italijanskem zunanjem ministrstvu, po poklicni plati večkrat pomagal pri sporazumevanju z najvišjimi slovenskimi sobesedniki. Kaj vem, morda tudi ostra beseda kdaj zaleže...
Multikulturalizem
Tokovom, ki ga nosijo, se prav gotovo ni mogoče upirati z uroki. Celo tisti, ki se pred njim najbolj križajo in zaklinjajo, ga z delom pridno in smotrno udejanjajo. Goriški katoliški center “Lojze Bratuž” je danes neprimerno bolj multikulturen od tržaškega Kulturnega doma. Zdi se mi, da prerekanje med Borisom Pahorjem in Acetom Mermoljo ubira že pota, ki vodijo v vkopavanje v jalove jarke vzajemnih ideološko in osebno obarvanih predsodkov.
Resnični vozel je drugje: kje, kako, s kakšnimi zavezništvi najgospodarneje vnovčevati volilno težo italijanskih vo-lilcev slovenske narodnosti. To so vprašanja, na katera je treba pravočasno odgovoriti, da ne bo prepozno zvoniti po toči, ki je stranki Slovenske skupnosti pobrala ves pridelek prve republike, Komunistični prenovi pa rento proporčnega volilnega sistema.
A naj sklenem, dragi Jože. Blagor tebi, da te v politiki sploh še kaj navdušuje, pa čeprav... Helmut Kohl. Kaj čva, očitno sva iz drugačnega testa. Sam sem Kohlovo in še prej Wojtylo-vo priznanje Slovenije štel za več kot dobrodošlo, ni me pa ganilo. Nad politiko se ne znam več navduševati, zato pa me tudi redkokdaj razočara. Zato mi ni bilo nikoli treba trgati partijske izkaznice Berlinguerjeve in D’Alemo-ve stranke, kaj šele Craxijeve (tedaj še tudi Berlusconijeve, kaj ne...?). Se manj mi je treba brcanja v mrtvega leva, pa naj se piše Tito ah Stalin.. .Zato te prijateljsko vabim, da se drugič, ko boš meril v grm, v katerem sumiš, da tiči zajec, dobro prepričaj, da ne ustreliš spet.. .kozla. Pa brez zamere
GOSPODARSTVO / NA SREČANJU SINDIKATOV Z LASTNIŠTVOM
Potrjene nove težave Tovarne velikih moloijev
Prošnjo za 250 »dolgih mobilnosti« tudi zaradi težav trga
Novo lastništvo Tovarne velikih motorjev namerava napraviti vse, kar je v njegovih močeh, da bi spoštovalo lanskega decembra podpisani sporazum s sindikati, toda splošno gospodarsko stanje je takšno, da ni mogoče jamčiti, kakšni bodo končni rezultati. Tako so povedali predstavniki družbe Fincan-tieri in finske skupine VVartsila predstavnikom delavskega sveta TVM in pokrajinskih sindikatov kovinarjev FIM-CGIL, FIOM-CISL in UILM na srečanju, do katerega je prišlo sinoči na tržaškem sedežu zveze državnih industrij INTERSIND.
Sestanek so zahtevali sindikati, potem ko so zvedeli, da je vodstvo podjetja pred nedavnim vložilo prošnjo na ministrstvo za industrijo za vpis 250 delavcev v tako imenovano »dolgo mobilnost«, se pravi dejansko za njihovo predčasno Upokojitev. To je namreč v nasprotju z določili sporazumna, ki so ga sindikati podpisali pred de-
setimi meseci z družbo Fincantieri, tedanjo edino lastnico TVM. S tistim sporazumom so namreč sindikati bili pristali na boleče klestenje 170 delovnih mest, vendar v prepričanju, da bodo na tak način pomagali zagotoviti produktivno prihodnost obrata oziroma njegov ponovni vzpon, ki naj bi naposled omogočil
Silovito trčenje v avtomobil prometne policije pri Opčinah
Sinoči se je na avtocestnem odseku pri Opčinah pripetila promestna nesreča, pri kateri je bil vpleten avtomobil prometne policije, dva agenta sta bila ranjena skupaj z voznico.
Bilo je približno ob 18.30, ko sta agenta prometne policije končala ugotavljanje dinamike manjše prometne neseCe, ki se je pripetila pri odcepu za Fernetiče. Sedla sta v svoje vozilo in se odpeljala po varnostnem pasu. Prav takrat je pripeljala v svojem audiju 80 ženska, ki je iz neznanih razlogov peljala med voznim in varnostnim pasom, tako da je silovito trčila v zadnji del policijskega avtomobila. Agenta in žensko so odpeljali v bolnišnico: policista se bosta morala zdraviti 7 oz. 10 dni, voznica pa 30 dni. Obe vozili sta bili hudo poškodovani.
tudi povečanje števila zaposlenih od sedanjih 1.250 na 1.400. To naj bi na nek načim jamčil tudi vstop finske grupe VVartsila v lastništvo. Zdaj pa kot strela z jasnega vest, da bo mogoče treba oklestiti še 250 delovnih mest! Kaj se je zgodilo?
Na to vprašanje sindikatov predstavniki lastništva niso dali kdove kako natančnih odgovorov. Povedali so samo, da so se poslabšale splošne tržne razmere, zlasti zaradi krize na Daljnjem vzhodu in v Rusiji, tako da se tudi krči število naročil. Zaradi tega bo najbrž treba tudi zmanjšati število zaposlenih.
Te vesti so predstavnike delavcev globoko zaskrbele, pa čeprav je vodstvo podjetja na sestanku poudarilo, da za zdaj gre bolj za Cme napovedi kot za dejansko nazadovanje. Zadevo bodo vse zainteresirane strani poglobile na sestanku, ki bo 5. no-
vembra na sedežu deželnega odbornistva za industrijo v Trstu.
POLITIKA / ZNANA RAZHAJANJA
Soočenje v SKR bo še kar dolgo
Drevi javna predstavitev nove stranke Se naprej skupščine po krajevnih sekcijah
Soočenje v Stranki komunistične prenove bo trajalo kar nekaj časa in se ne bo končalo z ustanovitvijo nove komunistične stranke. To je moč razumeti s poteka skupščin po krajevnih sekcijah, na katerih se člani opredeljujejo ali za Fausta Bertinottija ali za Ar-manda Cossutto, mnogi med njimi pa bi radi pred kakršno koli odločitvijo zadevo še poglobili. Če se je vodilni kader stranke v glavnem že odločil, pa istega ne moremo trditi za dobršen del elanov.
Na predsinočnji skupščini v Nabrežini, ki sta se je udeležila tudi Jaco-po Venier in Giorgio Canciani, se je glavnina diskutantov opredelila za Bertinottija, razprava
pa je bila na splošno precej trezna in umirjena. SKP je v devinsko-na-brežinski občinski svet izvolila tri svetovalce; načelnica skupine Stanka Mokole se je opredelila za Bertinottija, Adriano Ferfolja je izbral novo komunistično stranko, medtem ko se Giuliano Goat o tem še ni izrekel. Temu naj dodamo, da je tajnica kraške sekcije Elena Legiša podprla usmeritev vsedržavnega tajnika.
Danes ob 18. uri se bo v konferenčni dvorani federacije SKP v Ul.Ta-rabocchia 3 predstavilo javnosti »Gibanje italijanskih in slovenskih komunistov«, ki, kot znano, snuje novo komunistično stranko. Dopoldne ob 11.30 pa bo v
KRIZA / SESTANEK NA PREFEKTURI
Tri ponudbe za odkup SITIP
Tako je zagotovil prefekt De Feis - Sindikati zmerno zadovoljni
Ta hip obstajajo tri konkretne ponudbe za odkup tekstilne industrije SITIP v Osapski dolini v miljski občini. Tako je povedal težaški prefekt Michele De Feis včeraj na sestanku na težaški prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki podjetja, tovarniškega sveta sindikatov CGIL, CISL, UIL in CONFSAL, župana Trsta Riccardo Hly in Milj Roberto Di-piazza, predsednik težaške pokrajine Renzo Codarin ter predstavnika Združenja industrijcev in deželnega od-bomištva za industrijo.
Kot je znano, je tovarna SITIP že več mesecev v hudi krizi, in sicer zaradi velike zadolženosti, v katero je zabredlo lastništvo, to je lombardska grupa Pez-zoli. Njena zadolženost znaša kakih 50 milijard lir, tako da je podjetje dejansko v rokah bank. Zaradi finančnih težav je
vodstvo podjetja konec avgusta enostransko sklenilo, da vpiše v dopolnilno blagajno kakih 120 od skupnih 289 delavcev. Sindikati so na to pristali šele pred tremi tedni, a pod pogojem, da obstajajo konkretna jamstva za produktivno prihodnost obrata.V tem smislu so zahtevali in dosegli, da težaški prefekt De Feis prevzame nekakšno vlogo garanta, pa tudi, da bodo nataCno seznanjeni s pogajanji za zamenjavo lastništva oziroma za odkup podjetja.
In v tem smislu je včeraj težaški prefekt De Feis vse zainteresirane strani seznanil z uvodoma omenjenimi tremi ponudbami za odkup tovarne v Osapski dolini, ki so po splošni oceni »stvarne in zanimive«. O zadevi bodo ponovno razpravljali v isti zasedbi 4. novembra.
istih prostorih novinarska konferenca Bertinot-tijevih pristašev Giorgia Cancianija, Dennisa Vi-siolija in Giulia Laurija. Beseda bo seveda tekla o zadnjih dogajanjih in tudi o usodi tržaške SKP, ki je »de faeto« brez tajnika, saj se je Venier že opredelil za novo stranko.
Venier bo formalno odstopil na prihodnji seji pokrajinskega sveta SKP, v katerem imajo večino Bertinottijevi privrženci. Slednji bi lahko že na isti seji izvolili novega pokrajinskega sekretarja, za to pa bodo verjetno počakali na napovedani kongres, ki bo na koncu tega ali v začetku prihodnjega leta. Do takrat naj bi stranko vodil pokrajinski predsednik Ganciani, za novega tajnika pa bo potem najbrž izvoljen Visioli.
Stranka se je medtem dokončno razbila v vseh najpomembnejših izvoljenih telesih, od deželnega sveta do pokrajinske in mestne skupščine. V vseh treh skupščinah je stanje izenačeno: polovica svetovalcev je za Bertinottija, druga polovica pa za novo KP. V deželnem parlamentu sta Gianluigi Pegolo in Roberto Anto-naz ostala zvesta liniji SKP, Bruna Zorzini Spetič in Paolo Fontanelli pa sta pristopila v Cos-suttovo stranko. V tržaškem občinskem svetu je Venier že v novi KP, Igor Canciani pa je ostal zvest Bertinottiju; v pokrajinskem svetu je Visioli še naprej član SKP, Giuliana Zagabria pa je s Cossutto.
NOVICE
ZNANSTVENI PARK / PREDSTAVILI GA BODO 28. T.M.
BEGUNCI / PADLA STA V JAREK
Seja slovenske komponente LD
Danes ob 19.30 v domu Brdina na Opčinah deželna seja Slovenske komponente Levih demokratov, na kateri bo govor o zaščitnem zakonu tudi v luCi vladne krize. Trenutno je zaradi krize postopek razprave in sprejemanja zakona v parlamentu ustavljen, a gre računati na to, da se bo po razpletu krize nadaljeval. Razpravo o tem vprašanju med nami pa kaže ne glede na razplet krize vsekakor nadaljevati. Prav se zdi namreč, da se tako vprašanje zaščitnega zakona kot vprašanja »vsakodnevnega« polnopravnega vključevanja slovenskega elementa v tukajšnjo družbo v novih razmerah obravnava s čim bolj sodobnimi prijemi tudi na politični ravni.
Roparju so znižali kazen
Prizivno sodišCe je znižalo na poldrugo leto zapora kazen 25-letnemu Massimu Guidoneju zaradi ropa. Marca letos so ga obsodili na dve leti in mesec dni zapora, tokrat pa so mu kazen znižali, ker je sprejel dogovorno kazen. Guidone je 26. februarja letos v zlatarni Gold Gallery v centru II Giulii nagrabil plen v vrednosti 2 milijona in pol lir.
Predstavitev knjige »Trst je umobolnica«
V knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili zbirko pripovedi , ki obravnavajo naše mesto in psihiatrično izkušnjo Franca Basagbe. Avtorji izbranil povesti so Comi-da, Covacich, DelTAcqua, Giorgetta Dorfles, Gal-Uo, laschi, Klobas, Lekovic, Giuseppe O. Longo, Francesca Longo, Moder, Pierri, Roveredo, Sodo-maco in Starace. Povesti je zbral novinar Pieteo Spirito.
Katalog inovacij in know howa
To soboto in nedeljo bo pri sinhrotronu »dan odprtih vrat«
Financarji preprečili, da bi utonila otroka s Kosova
Kot vemo, so podjetja konkurenčna le, če se znajo tehnološko prenavljati. Po drugi strani pa je tudi res, da obstaja hud razkorak med gospodarskim in znanstvenim svetom. In tako se dogaja, da se podjetja redko obračajo na raziskovalne centre in ustanove, pa čeprav bi za to imela najveCji interes.
Da bi pomagalala zmanjšati ta razkorak v naših konkretnih razmerah, je družba Progetto Novoimpresa iz Znanstvenega parka pri Padričah izdelala Katalog inovacij in know howa, v katerem so prikazane tehnološke inovacije, ki jih ponujajo raziskovalni centri in ustanove iz Furlanije-Julijske krajine. Gre za več kot 200 shematskih prikazov raznih izumov, ki bi jih lahko s pridom uporabili v proizvodnji in sploh v gospodarstvu.
Inovacije zadevajo naslednje sektorje: kmetijstvo, jestvinstvo, biotehnologije, elektroniko, informatiko, instrustrijsko opremo, okolje, telekomunikacije in prevoze. V nekaterih primerih gre za tehnološke rešitve, ki so jih vsaj delno že aplicirali. Kot primer naj omenimo razne materiale, ki jih je mogoče uporabiti za izdelovanje protez in ki so jih že z uspehom preizkusili.
Naj navedemo nekaj informacij o tem, kako je katalog nastal. Osnovne podatke in informacije je zbral Multime-dialni laboratorij za znanstveno komu-
nikacijo Visoke šole za višje študije (SISSA) iz Miramara. Osnovne podatke in informacije so obdelali študentje Ma-sterja v znanstveni komunikaciji iste Visoke šole, in sicer s sodelovanjem združenja podjetnikov iz Furlanije-Julij-ske krajine.
Katalog inovacij in know howa (it. »Catalogo delle irmovazioni e del knovv how«) je na razpblago tudi po internetu, in sicer na naslovu »http://novoimpre-sa.area.trieste.it.« Njegovo knjižno izdajo bodo predstavili na posvetu, ki bo v sredo, 28. oktobra, v kongresni dvorani Znanstvenega parka pri Padričah. Na posvetu bodo poleg avtorjev sodelovali predstavniki Združenja industrijcev, težaške univerze in raznih mednarodnih agencij, ki delujejo na področju tehnološkega transfera.
V okviru prizadevanj, da bi približali svet znanosti in tehnologije širšemu občinstvu, pa naj omenimo, da bo to soboto in nedeljo, 17. in 18. trn., pri sinh-roteonu v Bazovici »Dan odprtih vrat«. Oba dneva bo ta znanstvena naprava na ogled občinstva od 10. do 17. ure. Na razpolago bodo tudi vodniki, ki bodo obiskovalcem razkazali sinhrotron ter zainteresiranim nudili vse informacije o njegovem nastanku, zgradbi in delovanju. Prav v teh dneh mineva 5 let, odkar sinbhroteon deluje.
V noči na sredo, ko je divjalo neurje z močnim dežjem, so financarji preprečili tragedijo: skupina beguncev s Kosova je tavala po gozdu pri Rabujezu, mati z malima otrokoma je zašla v jarek, kjer sta otroka skoraj utonila. Dramatični dogodek je še enkrat pokazal, kako dramatično je vprašanje pribežnikov, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in kakšnim nevarnostim se izpostavljajo, da bi zagotovili svojim otrokom boljše in predvsem mirnejše življenje.
Begprek meje bi se lahko končal tragično, ko ne bi izvidnica financerjev kljub nalivu nadzorovala območja mejnega prehoda pri Rabujezu, točneje gozdič ob slo-vensko-italijanski meji. V temi so opazili skupino ljudi, ki so se skrivali med drevjem: ko so se približali sencam, so zaslišali pritajeno klicanje
na pomoč. Slo je za-žen-sko, ki je padla v jarek, na dnu katerega se je nabrala deževnica. V umazani vodi se je ženska otepala skupaj z otrokoma, od katerih je eden bil star samo nekaj tednov. Financarji so jih nemudoma potegnili iz jarka, v bližini pa so odkrili še štiri druge ljudi in so jih vse odpeljali v svojo vojašnico, kjer so premraženim in premočenim beguncem nudili prvo pomoč. V vojašnico so poklicali tudi rešilno službo, tako da je kmalu prispelo zdravniško osebje, ki je na srečo ugotovilo, da s Ko-sovarji pravzaprav ni večjih zdravstvenih problemov. Kmalu zatem so skupino Albancev s Kosova odpeljali na mejo in jih izročili mejni policiji, da bi jih izgnala v Slovenijo, vendar so postopek ustavili, ker so begunci zaprosili za politično zatočišče.
RAZSTAVA / ŽIDOVSKO IZSELJEVANJE
SREČANJE / SLOVENSKI PREDSTAVNIKI NA PREFEKTURI
Slonova vrata in kritika Generali
Izraelski ambasador o sporu z zavarovalnico
Pokrajina pripravlja načrt za »racionalizacijo«
Zadeval naj bi tržaške višje srednje šole. Italijanske in slovenske
Izraelski ambasador v Italiji Yeuda Millo je bil včeraj na obisku v Trstu, kamor je prispel, da bi se udeležil odprtja razstave o zidovskem izseljevanju v Izrael v letih od 1920 do 1940 v muzeju tržaške židovske skupnosti Carlo in Vera VVagner. Razstava »Trst -Sionska vrata« prikazuje zgodovino židovskega izseljevanja v Izrael in pomen, ki ga je imelo tržaško pristanišče, skozi katerega je odplulo približno 150 tisoC Zidov. Na ogled so fotografije Riccarda Camerinija, ki je posnel veC kot dva-tisoc prizorov tako v Trstu kot tudi v židovskih skupnostih srednje in vzhodne Evrope. Fotografije so rešili za Časa nacističnih zaplemb židovskega premoženja in jih je avtorjev sin Raffaello daroval fotografskemu muzeju Alinari.
Razstava bo na ogled do 9. novembra, priredili so jo židovski muzej, tržaško občinsko odbor-ništvo za kulturo, Beth Haterfutsoth - Muzej diaspore Nahum Goldman iz Tel Aviva, Osrednji sionistični arhiv v Jeruzalemu, Arhiv židovskega filma Števen Spielberg v Jeruzalemu, družba Lloyd Triestino, tržaško Združenje Aldebaran, Speditersko podjetje Pari-si in fotografski muzej Alinari iz Firenc. Tudi ta razstava sodi namreč v okvir projekta Salom Trst. Za občinstvo bo razstava odprta ob torkih in sredah od 16. do 20. ure, ob Četrtkih in petkih od 10. do 13.ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure in od 17.do 20. ure.
Ambasador, s katerim je bil tudi jeruzalemski podžupan David Cassuto in ravnateljica Zidovske agencije v Italiji Tamar Millo, se je sreCal z županom Illyjem, s predsednikom tukajšnje židovske skupnosti Nat-han VViesenfield in pod-prefekt Luigi Camerlen-go. Gostom sta Illy in podžupan Damiani orisala splet pobud »Salom Trst«, Illy pa je tudi poudaril željo občanov, da bi se na območju Izraela uveljavil mir, kakor tudi, da bi rešili spor med zavarovalnico Assicurazio-ni Generali in židovsko skupnostjo.
Tudi ambasador Millo je spregovoril o vprašanju odnosov z zavarovalnico Assicura-zioni Generali, s katero se židovska skupnost že nekaj let ostro spopada zaradi zavarovalnih polic žrtev holokavsta in drugih židovskih zava-
rovancev iz držav vzhodne Evrope, ki jih niso nikoli izplačali potomcem. Zaradi spora je te dni jeruzalemska vlada sklenila, da ne bo izročila tržaški zavarovalnici nagrade za uspešno delovanje tujih investitorjev v Izraelu, zaradi Cesar je predsednik družbe, Antoine Bern-heim izredno ostro protestiral. Ambasador Millo je pojasnil staliSCe svoje vlade: »Gre za izraz jeze vse židovske skupnosti,« je dejal, »vendar menim, da ne gre za dokončno staliSCe. Treba je spet vzpostaviti dialog med Assi-curazioni Generali in izraelsko vlado o tem bolečem vprašanju.« Ambasador ni hotel pojasniti stališča svoje vlade do delovanja tržaške zavarovalnice v Izraelu, kjer je pred kratkim kupila lokalno zavarovalnico Migdal.
Tržaška pokrajina pripravlja načrt za »racionalizacijo« tržaških višjih sredjih šol, italijanskih in slovenskih. Novico je iznesel predsednik Pokrajine Renzo Goti arin na srečanju na prefekturi, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih strank in politični zastopniki (na povabilo tržaškega prefekta so bili prisotni Sergij Pahor, Martin Brecelj, Nadja Debenjak, Branko Jazbec in Peter Močnik).
Codarin je pojasnil, da se je o zadevi »racionalizacije« ukvarjala posebna komisija za šole pri tržaški pokrajini. Njeni Člani so obiskali in pregledali vse tržaške višje srednje šole, se pogovorili z ravnatelji in tudi izdelali okvirni načrt. A le za »racionalizacijo« italijanskih višjih srednjih šol. O slovenskih niso izrekli Se nobenega mnenja, ker je želel predsednik Codarin prej slišati za mnenje slovenskih predstavnikov, saj se zaveda, da je vsakršno poseganje v šolsko tematiko za Slovence zelo delikatno.
Predsednik je uvodoma omenil, da narekuje »racionalizacijo«, to je združevanje nekaterih šol v skupne šolske prostore, izključno slabo finančno stanje Pokrajine. Ustanova nima dovolj sredstev, da bi lahko skrbela za vsa šolska poslopja. Zato je potrebno varčevanje, je pripomnil. Večkrat pa je poudaril, da nima poseg Pokrajine nobenih ideoloških ali etničnih predznakov, temveč ga narekuje izključno gospodarska raCunica.
Pokrajinski odbornik za šolstvo Enrico Sbri-glia je v svojem posegu omenil 9. odstavek 2. Člena odloka o razsežnostih šol za dosego šolske avtonomije (št. 233 z dne 18. junija letos), ki zagotavlja obstoj (in avtonomijo) sedanjih slovenskih višjih srednjih šol. Ker pa je v besedilu omenjeno, da bi morali na enak način smatrati tudi italijanske višje srednje šole, je menil, da bi morala pri »racionalizaciji« obveljati nekakšna »recipročnost«. Torej: Ce bi združili italijanske zavode, bi morali to storiti tudi s slovenskimi.
Slovenski predstavniki so menili, da bi morali vso zadevo dobro analizirati, ker so šolska vprašanja življenjskega pomena za manjšinsko skupnost. Zato je bilo domenjeno, da se bodo predstavniki pokrajine in manjšine spet sestali prihodnji teden. Na tistem sestanku bo prisoten tudi tržaški šolski
rfŠKUPSCiNE O VLADNI KRIZI h
DEŽELNI ZAKON ZA OSTARELE
skrbnik, ki ni bil povabljen na včerajšnji sestanek. Pred novim srečanjem pa se bo sestal tudi Enotni šolski odbor,
da bi zavzel skupno stališče o tem novem poskusu »racionalizacije« slovenskih šolskih struktur.
NOVICE
Tiskovna konferenca pred sinhrotronom
Koordinacijsko združenje kraških vasi prireja jutri, ob 10. uri pred vhodom v sinhrotron pri Bazovici tiskovno konferenco. To bo priložnost, da bi opozorih javnost, da poteka letos ne le peta obletnica obratovanja sinhrotrona, temveC tudi osma obletnica podpisa sporazuma med deželnim odborom, Občino Trst, Kraško gorsko skupnostjo, Centrom za znanstvene raziskave in krajevnimi organizacijami. Na jutrijšnjo srečanje je Koordinacijsko združenje povabilo najvišje predstavnike vseh ustanov in organizacij podpisnic sporazuma.
V Prebenegu s tono ukradene kave
Karabinjerji postojanke v Prebenegu so prejšnji veCer ustavili tovornjak, ki je peljal proti zaprtemu mejnemu prehodu: upravljal ga je slovenski državljan Robert Sitar, ki pa ni bil lastnik vozila, paC pa - tat.
Tovornjak je namreč ukradel malo prej v Ul. Ca-boto v industrijski coni in se odpeljal s tovorom 51 zavojev po 25 kilogramov surove kave za skupno tono kave. Tatu so aretirah in zaprli v koro-nejski zapor, tovornjak in tovor pa vrnili lastniku, podjetju Lutrans.
Člani ID so zelo kritični do Bertinottijeve poteze
Nova polilika za priletne
Vladna kriza moCno odmeva tudi med levimi demokrati, ki so se predvčerajšnjim zbrali na skupščinah mestne sekcije in kasneje še na Opčinah. O nastalem položaju je poročal pokrajinski tajnik Stelio Spadaro, ki je padec levosredinske vlade Romana Prodija ocenil kot zelo negativno dejanje ne samo za Oljko in levico, ampak za vso državo.
V razpravi je bilo slišati zelo ostre kritike na račun tajnika Stranke komunistične prenove Fausta Berti-nottija. Večina disku-tantov je njegovo odločitev, da umakne podporo Prodijevi koaliciji, ocenila kot nerazumljivo in neodgovorno dejanje, tudi zato, ker je finančni zakon po sanaciji državnih blagajn prvič upošteval upravičena pričako-
vanja in potrebe šibkejših družbenih slojev. Vsakdo seveda odloči tako, kot se mu zdi, posledice te vladne krize pa bodo plačali tudi Slovenci, saj so rimska dogajanja med drugim zaustavila parlamentarni postopek o zakonski zaščiti. Ce bo prišlo do predčasnih volitev bo ves postopek popolnoma izničen.
Seveda nihče ne ve, kako se bo ta nerazumljiva kriza iztekla in Ce se bo sploh iztekla. Levi demokrati vsekakor nasprotujejo zapackanim rešitvam (beri vstop Cossigove UDR v vladno koalicijo) in pravijo, da je treba v vsakem primeru, kljub znanim težavam, ohraniti politično perspektivo Oljke oziroma leve sredine, ki je s predsednikom vlade Romanom Prodijem dobro vodila Italijo.
»Ostareli so bogastvo.«
To je geslo, s katerim so se veC let sindikati upokojencev borili za uresničitev novega deželnega, zakona v korist ostarelih, ki ga je preteklo pomlad po ostrem protestu upokojencev pred deželnim sedežem končno odobril deželni svet. O novem zakonu, ki daje možnost geslo konkretizirati, je bil govor na vQerajšnjem celodnevnem zasedanju, ki so ga priredile sindikalne organizacije upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL.
Ob prisotnosti državnih in deželnih tajnikov sindikatov so spregovorili med drugimi deželni odbornik za zdravstvo Aldo Ariis, tržaški občinski odbornik za zdravstvene službe Gianni Pecol Cominotto in ravnatelj videmskega zdravstvenega okrožja Mario Casini, uvodno poročilo pa je podal deželni tajnik SPI-CGIL Bruno Paludetto.
Gre za zakon, ki zadeva 250 tisoC ljudi nad 60. letom starosti in predvideva vrsto novih služb in storitev. Njihov namen je omogočiti ostarelim, da bi ostali na domu oz. v domačem okolju, za finansiranje zakona pa je po-
trebnih vsaj 20 milijard lir. Pomembna je, so med drugim povedali, socialno-skrbstvena politika v korist ostarelih, a tudi njeno udejanjenje z ustreznim finansiranjem. Zdravstvena politika dehospitalizacije je v teku, strukture in storitve na teritoriju pa še niso stekle. Treba je programirati posege glede na realne potrebe ostarelih in sinergicno ustvariti mrežo služb in storitev (od skrbstva na domu do domov za nepok-retne itd.). Preprečiti gre tudi njihovo osamljenost oz. izoliranje in jim nuditi nove življenjske možnosti, za kar bodo (v dogovoru z Deželo) odgovorne občine v sodelovanju z združenji prostovoljcev in zdravstvenimi podjetij, pomembno bo tudi delovanje deželnega observatorija za ostarele.	A. G.
Danes uradno odprtje občinskih jasli
Po enoletnem zaprtju zaradi prenovitvenih del bodo danes popoldne ob 15. uri uradno odprli prenovljene prostore občinskih jasli v Ul. Verone-se, v katerih deluje tudi slovenska sekcija. Odprtja se bosta ob starših in otrocih udeležila tudi tržaški Zupan Riccardo Illy in občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat.
Poimenovanje ulice po Karlu Ludvvigu von Brucku
Danes ob 11. uri bodo uradno poimenovali zadnji odsek ceste pri Sv. Andreju po državniku Karlu Ludvvigu von Brucku. Prisoten bo tudi podžupan in predsednik občinske komisije za toponoma-stiko Roberto Damiani.
Repentabor: Dražba za dobavo jestvin šoli
Občina Repentabor razpisuje javno dražbo za dobavo jestvin za šolsko menzo. Predložiti je treba tajne ponudbe, ki jih bo občinska uprava proučila glede na vnaprej določeno osnovno ceno, za obdobje od 1. novembra 1998, do 31. julija 1999. Osnovna cena dražbe brez davka IVA znaša: Skupina 1 - dobava svežega kruha 1.400.000 lir; Skupina 2 - dobava mesa 3.000.000 lir; Skupina 3 -dobava ostalih jestvin 10.500.000 lir. Rok za predložitev zapade 29. oktobra. Ponudbe bodo lahko predložene tudi 30. oktobra (od 8. do 9. ure), to je dan dražbe.Pogoji in značilnosti dražbe so navedeni v razpisu. Za vse ostale informacije se lahko obrnete na Občino Repentabor vsak delavnik od 9. do 13. ure (tel. 327122).
Z LUTKOVNO IGRICO »BRATJE, ŠKARTJE, TATJE«
KRIŽ
[J LEKARNE
Gledališki vrtiljak se je veselo zavrtel
Predstava je bila v nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
Žalostno slovo od Božene Pertot ■ Košuta
V nedeljo popoldne je Marijin dom pri Sv. Ivanu napolnil prijeten otroški živžav. Na sporedu je bila namreč prva izmed šestih gledaliških predstav, namenjenih otrokom, ki jih je radijski oder uvrstil v abonma z imenom Gledališki vrtiljak. Na originalnem majhnem odru je zaživela lutkovna igrica Ferija Lainščka »Bratje, škratje, tatje«, ki jo je izvajalo lutkovno gledališče Buba iz Šmihela na Koroškem (nastop je spadal obenem tudi v Koroške dneve na Primorskem). Malčki, pa tudi njihovi starši oz. noneti in tudi drugi odrasli, ki so jim lutkovne predstave všeč, so z zanimanjem sledili zgodbici o skrivnostnem tatu, ki ponoči krade orehe, s katerimi je hotel škrat - kuhar napolniti slastno slaščico. Otroci so se imenitno zabavali, posebno takrat, ko so škratje razposajeno plesali ob melodiji pesmice Enkrat je bil en škrat, odrasli pa so ves čas občudovali originalnost lutk in scene, ki jih je po zamisli Danijela Demšarja izdelal Žiga Lebar. Mladi, a že izkušeni lutkarji iz Šmihela so zelo spretno premikali škrate in žareči panj, ki je nastopal v nočnih prizorih, obenem pa so naravno in z lepo izgovarjavo »posojali glas« svojim lutkam ter skrbeli za glasbeno kuliso.
Kot rečeno, je bilo malih in velikih gledalcev kljub »Barkovljanki« res dosti, razdeljevanje abonmajev in listkov pa je vseeno teklo kot po olju, tako da so bili organizatorji lahko zadovoljni z
uspehom pobude. To zadovoljstvo je na začetku izrazila predsednica radijskega odra Lučka Su-sič, ki je otroke pozdravila, jim na kratko orisala zanimivosti naslednjih predstav (otroci, si bodo lahko ogledali še dve lutkovni igrici, ki ju bosta izvajali Lutkovno gledališče iz Ljubljane oz. iz Maribora, in tri igrane predstave, dve v izvedbi Mladinskega odra iz Nove Gorice, eno pa v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta), ter jim napovedala, da jih bo po vsaki predstavi čakalo majhno presenečenje. Tokrat je šlo za dve darili slaščičarne Saint Ho-nore: škatlo čokoladnih openskih tramvajčkov je dobila družina, ki je prva kupina abonma, kraško torto in piškote pa tista družina, ki je kupila največ abonmajev.
Otrokom je bilo to zelo všeč in komaj čakajo, kaj jih bo - poleg lutkov-
ne predstave z naslovom Jajce - čakalo na naslednjem srečanju,
ki bo v isti dvorani 8. novembra, ob 16. uri.
Breda Susič
V sredo smo v Križu pokopali Boženo Pertot por. Košuta. Komaj nekaj ur pred pogrebom smo prijatelji in znanci izvedeli za uro in kraj njene zadnje poti,
in vendar se nas je v Križu zbralo veliko iz vseh krajev, kar potrjuje dejstvo, da je bila pokojnica, kljub svoji skromnosti, tihemu, a vendar pomembnemu spremljanju naše stvarnosti, zelo priljubljena.
Nič koliko let sva se poznali, se srečevali na raznih prireditvah, manifestacijah, spominskih svečanostih itd. Vedno je bila v spremstvu svojega moža Dušana Košute, priznanega gospodarstvenika, predvsem pa političnega delavca, enega glavnih pri vodenju VZPI-ANPI in drugih antifašističnih pobud, pa tudi zvestega
______TRŽAŠKA OBČINA / NOVOST______
Osebne izkaznice cenejše
Za izdajo dokumenta je treba odšteti 10.500 lir (prej 31.500)
Osebne izkaznice v tržaški občini so se pocenile. Se do pred nedavnim je bilo treba za prenovitev osebnega dokumenta plačati 31.500 lir, po novem pa stane 10.500 lir. »Popust« znaša točno dve tretjini, pri čemer je treba dodati, da bo odslej obveljala le ena, poenotena tarifa, ki bo nespremenjena tako za navadne izkaznice kot za tiste za izselitev v tujino.
Prosilci dokumenta za izselitev bodo morali le na lastno odgovornost podpisati obrazec, s katerim bodo potrdili, da ne obstaja nobena prepreka za njihov odhod v tujino. Na ta način bo postala osebna izkaznica tudi dokument za prehod meje, ki bo omogočila - brez vsakih drugih obveznosti - potovanja v sledeče države: Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Dansko, Irsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Luksemburg,
Liechtenstein, Malto, Makedonijo, Norveško, Kneževino Monakovo, Nizozemsko, Portugalsko, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Turčijo in nekatere države nekdanje Jugoslavije. Poleg tega bo z osebno izkaznico mogoč vstop v Maroko in Tunizijo (a turisti bodo morali predložiti tudi hotelsko rezervacijo preko potovalnih agencij.
Nadaljnjo novost pri izdajanju osebnih izkaznic predstavlja dejstvo, da staršem otrok ne bo treba odslej podpisovati obrazcev z dovoljenjem za odhod mladoletnih otrok v tujino. Privoljenje bi bilo odvečno, saj morajo za izdajo dokumenta že itak podpisati ustrezno prošnjo.
Tržaška občina, ki izdaja letno povprečno po 30 tisoč osebnih izkaznic, je uvedla novosti v skladu z določili Bas-saninijevega zakona.
DANES RAZSTAVA, V NEDELJO KONCERT
GLASILO SKLADA M. ČUKA
Pester konec tedna na Opčinah
Razstavljata L. Di Giusto in Magda Tavčar - Koncert harfistke SoHe Ristič
Pestra in bogata številka škrata
Na Opčinah bo tudi ta konec tedna kulturno živahno. V sklopu Openskih glasbenih srečanj se bo tokrat predstavila harfistka Sofia Ristič. Diplomirala je na videmskem Konservatoriju. Izkazala se je na več državnih tekmovanjih: v Assisiju in Savi-glianu je prejela prvo nagrado, na mednarodnem tekmovanju pa posebno pohvalo komisije. Njena koncertna dejavnost je izredno bogata, naj omenimo le nastope na festivalih Asolo Musiča, »Armonie attorno al lago« in »VVorld Harp Congress« v Parizu ter nastope v Ženevi, Mannheimu, Ljubljani, Tbilisiju, Sofiji idr. Trenutno je prva harfistka Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ob tem pa koncertira tudi s komornim sestavom Trio Melisande, ki je že nastopil na Opčinah.
V prvem delu bo poustvarjalka predstavila skladbe iz 18. stoletja, v drugem delu pa sodobna dela.
Spored: J . S. Bach - Preludij, Fuga in Allegro, G. B. Pescetti - Sonata v C molu, J. L. Dušik - Sonata v C molu, nato pa še B. Britten - Suite v C op. 83, G. Faure - Una chatelaine en sa tour, op. 110, M. Gradjany - Rhapso-dia. Nastop bo torej v nedeljo, 18. t.m., s pričetkom ob 18. uri.
Aljoša Saksida
Razstava tapiserij v Prosvetnem domu
Druži ju neumorno iskanje, ločuje ju smer iskanja. Liviana Di Giusto si je postavila kot cilj »npvo branje« tradicionalnega furlanskega kulturnega izročila in skuša dati tapiserijam prostorsko razsežnost, Magda Starec Tavčar pa se ob tradicionalni tapiseriji rada poigrava z različnimi (ne) primernimi materiali, z ironično interpretacijo kiča in predmeti iz babičine skrinje.
Različni raziskovalni poti sta napeljali Liviano Di Giusto in Magdo Starec Tavčar k sodelovanju in k oblikovanju skupne razstave, ki jo bodo odprli danes zvečer ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Obe sta že razstavljali nekajkrat skupaj z drugimi tkalijami iz FJK, tokrat pa sta prvič pripravili razstavo sami. Prav zaradi različnih pristopov in raziskovalnih pot pa bo razstava prikaz dokaj široke palete izraznih možnosti, ki jih nudi ročno tkanje. Umetnici bo predstavila prof. Gina Morandini, ki je ena od pobudnic združenja »Le arti tessili«, ki spodbuja tkanje in raziskovanje izraznih možnosti, ki jih ročno tkanje nudi, v Furlaniji-Julijski krajini.
Večer bo obogatila Andrejka Možina, ki bo zapela ob spremljavi Aljoše Sakside.
Izšla je nova številka »Škrata«, glasila Sklada Mitje Cuka. Kot vedno, je vsebina glasila bogata in zelo zanimiva. V uvodnem članku se oglaša urednica Jelka Cvelbar z uvodnikom, namenjenim staršem in šolnikom ob začetku novega šolskega leta. »Našim otrokom moramo privoščiti vsebinsko oplemeniteno šolo, kakršno lahko ustvarjajo le ozaveščeni starši in vsi tisti šolniki, ki si razreda niso izbrali le kot alternativno službo (ker pač drugega ni bilo). Takih šolnikov potrebujemo čedalje več. Oni so sol naše šole. Njim smo lahko hvaležni,« piše med drugim avtorica.
Vinko BeliCiC v članku »Stavkokazi« piše o svojih spominih na eno od šolskih stavk. Sledi zapis Vanje Cvelbar o pomenu vprašanja računalnika in internate v šoli.
Zelo obširen in s fotografijami dokumentiran je prispevek Tanje Tomažič o »Ziljskem štehvanju«, ki
govori o šegah in navadah koroških Slovencev.
V	juniju je deželni sedež RAI iz Trsta v oddaji »Slovenski obzornik« načel temo »Jezik kot vrednota in kot identiteta«. Tokratna številka »Škrata« zajema drugi del te oddaje, ki jo je uredila Nataša Sosič, v njej pa so sodelovali predstavniki Slovenije, Koroške, iz Trsta prof. Nada Pertot ter Živa Gmden iz Spetra.
Zanimiv je prispevek Vinka Škafarja o satanizmu, v katerem avtor poudarja, da je znanje najboljša opora proti nevarnosti, da nečemu podležemo na neumen način. Sledi še prispevek »Rojstvo pri Ciganih«, ki ga je zapisala Katja Kjuder, nato pa podoben zapis o desetletnem delovanju VZS Mitja Cuk.
V	tej številki je še članek Tereze Drobnič z naslovom »Prostovoljka v Afriki« in slikovni zapis o »Globalni vzgoji v razredu« Ivana Peterlina - risbe VValter Grudina. N. L.
spremljevalca našega športnega udejstvovanja. Povsod je bila zraven, a nikoli tako, da bi se postavljala v ospredje. Prijatelje in znance je vedno sprejela z lepo besedo in tistim nasmeškom, ki mi bo vedno ostal v spominu. Ob grobu sem spregovorila tudi nekaj poslovilnih besed. Bila sem kratka, ker bi me sicer zalile solze. Slovo od človeka je vedno boleče, tokratno je bilo še bolj.
Ozrla sem se po veliki množici prijateljev, Križanov, po praporu, s katerim se je pogreba udeležilo zastopstvo domače sekcije VZPI-ANPI, prisluhnila besedam domačega župnika, prisotni pa so bili tudi predstavniki kulturne stvarnosti v Križu in se v tistem trenutku spomnila, da sem bila prav jaz tista, ki sem pokojnici pred leti izročila priznanje v imenu Združenja aktivistov OF v Trstu za njene zasluge v boju proti okupatorju. Takrat sva si segli v roko in vedeli, da sva na »isti valovni dolžini«. Besede so bile odveč.
Ko sem povedala nekaj priložnostnih misli, sem šele do kraja doumela, da je ne bom več videla, da je na bomo več srečevali, da se ji ne bomo mogli še enkrat zahvaliti za vse, kar nam je pomenila kot zvesta tovarišica, prijateljica, pa vedno do kraja zavedna Slovenka in antifašistka. Naj ji bo lahka kriška zemlja.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
16 . oktobra 1998
HEDVIKA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 16.52
Jutri, SOBOTA,
17. oktobra 1998
IGNACIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tiak 1024 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18 sto-pinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Morris Pis-sacco, Filippo De Palma, Sofia Silvestri, Fabiana Iparic, Alessandro Leo, Jessica D’Urzo, Martina Morsellino.
Umrli so: 86-letna Anna Franco, 71-letni Giorgio Piva, 85-letni Giovanni Gon, 83-letna Santa Škabar.
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. oktobra 1998
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1 (tel. 040 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije -Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 040 638454).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEV1TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012)
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
KINO
ARISTON- 16.30, 18.25, 20.20, 22.15, - »The Truman Show«, r. Peter Veir, i. Jim Carrey.
EXCELSIOR - 15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mery«, i. Cameron Diaz.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.30, 19.45, 22.00 »Elisa-beth«, i. Cate Blanchett. AM-BASCIATORI - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15, »Gallo cedro-ne«, i. Carlo Verdone.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.45,	21.45, »L’uomo che sussurrava ai cavalli« i. Robert Redford.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Radio-freccia; i. Luciano Ligabue.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Delito perfetto«, i. Michael Douglas.
NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, »La spada magica« risanka; ob 19.00, 20.35, 22.30 »Sliding Doors« i. Gwyneth Partrovv.
MIGNON - 16.30, 20.30 -»Experiences - prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 22.10 »Armageddon«, r. Michael Bay, i. Bmce VVillis. CAPITOL - 16.15, 18.05,
20.00,	22.10 »City of an-gels«, r. Brad Silberling, i-Nicolas Gage in Meg Ryan.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Racconto d’autun-no«, r. Erič Rohmer.
M_________________IZLETI
SKD SLAVEC Ricmanje-Log obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Benetke v nedeljo, 18.10.1998, ob 6.45 s parkirnega prostora pri ric-manjskem pokopališču.
60-LETNIKI OBČINE ZGONIK prirejamo v soboto, 24. oktobra izlet s kosilom v Čedad in na Staro goro. Večerja bo v društveni gostilni v Gabrovcu, kjer se bomo tudi zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Cena izleta znaša 100.000 lir. Kdorkoli se ga želi udeležiti, naj poklice Sonjo na tel. št. 040-225596, vsak dan razen srede, od 16. do 19. ure.
UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. St. 040-631494.
^lL©¥HM'B6'C©
BmLM® ©[LimOS©!
• v sodelovanju s
Kulturnim centrom »S. Kosovel« iz Sežane
MALI ODER
Fran Milčinski
BUTALCI
priredba in režija JAŠA JAMNIK
PREMIERA danes, 16. t.m., ob 17. uri
Predstava je namenjena otrokom od 9. do 14. leta in odraslim. Zaradi omejenega števila sedežev je potrebno predhodno rezervirati sedež, tel. št. 040-362542, od 10. do 14. ure.

OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONEl998-99
HENRIK IBSEN
H6DM GABLEZ
Režija: BOJAN JABLANOVEC
danes, 16. t. m., ob 20.30 RED F Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 - tel. 040 362542.
M PRIREDITVE
v OKVIRU KOROŠKIH DNEVOV NA PRIMORSKEM nastopi jutri, 17. oktobra, ob 20. uri v novi šti-vanski cerkvi Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem, ki ga vodi Roman Verdel in letos praznuje 45-letnico. Program bo sooblikoval ansambel Drava. Koncert bodo ponovili v nedeljo, 18. oktobra, ob 16. nri v župnijski dvorani v Nabrežini.
glasbena matica
TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote, od 10. do 14. ure, v Ul. Manna 29, tel. 040-418605. Prvi koncert bo v torek, 20. oktobra, ob 20.30: Komorni orkester Pro arte.
OB 20-LETNICI pevskega delovanja prireja SOMPD VESELA POMLAD v športno-kultumem centru v Zgoniku v nedeljo, 18. km., ob 17. uri KONCERT, ki ga bodo oblikovali ZePZ Glasbene matice, MePZ Li-Pa, vokalna skupina Musi-pa ndster amor, DPZ Vesna in MePZ Jacobus Gallus. Vabljeni na večer lepega Petja ter na družabnost z ansamblom Zamejski kvintet, Čarodejem Avguštinom in bogato loterijo!
DOLINA - danes, 16. t.m., v društveni gostilni, nastop skupine Kraški ovčarji.
JUTRI, v soboto, 17. oktobra, ob 21. uri, koncert skupine	MORON
BROTHERS v društveni gostilni v Dolini.
gj SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Garducci 8, tel.-fax 940/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30.
H3 OBVESTILA
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) obvešča, da se danes, 16. oktobra, začne tečaj šaha pod naslovom: S AH ZA RES IN ZA HEC, ki ga vodi Mitja Petaros. Srečanje je ob 20. uri v ul. Donizetti 3 v Peterlinovi dvorani.
OSNOVNA SOLA M.G. STEPANČIČ PRI SV. ANI organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v večernih urah. Za informacije: didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob, tel. St. 040-773411 ali učiteljica Ljuba Leghissa, tel. št. 040-946385.
TEČAJ ANGLEŠČINE -Se nekaj mest je na razpolago v skupini, ki bo sledila tečaju angleščine pod okriljem SKD Valentin Vodnik. Kdor bi rad »ofrišal« svoje Šolsko znanje ali sploh se v dobri družbi naučil kaj novega, naj se čim prej oglasi pri Damiani na tel. 040-635626 (med 10. in 16. uro).
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko do 20. oktobra 1998, od 19. do 20. ure, predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah.
LED - LABORATORIJ DEŽELNEGA DISTRIBUCIJSKEGA GOSPODARSTVA organizira tečaje za podiplomsko izpopolnjevanje. Za dodatne informacije sta vam na voljo tel. št. 040-633170 in oseba za stike Lara Lupine, od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da je ponovno odprta z običajnim umikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Vabimo vas na odprtje razstave tapiserij danes, 16. oktobra, ob 20.30: razstavljata Liviana Di Giu-sto in Magda Starec Tavčar. Na večeru bo Andrejka Možina zapela ob spremljavi Aljoše Saksida. Umetnico bo predstavila prof. Gina Morandini.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 17. oktobra na sestanek, na katerem bo Magda Sturman prikazala z diapozitivi svoje potovanje po Čilu, Boliviji in Peruju, ki mu je dala naslov MED INDIJANCI V ANDIH. Začetek
ob 18.30.
SKD CEROVLJE
Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod Kohišča. Delovale bodo tudi okrepčevalne točke. Vljudno vabljeni!
GOBARSKA DRUŽINA
BRESADOLA Milje in Kras v sodelovanju z Mladinskim krožkom Dolina priredi v prostorih Mladinskega krožka v dneh 17., 18. in 19. oktobra razstavo gob s sledečim umikom: 17. 10., od 19. do 21. ure, 18. 10., od 10. do 21. ure, in 19.10., od 9. do 13. ure. Vabljeni prijatelji narave. Dobrodošle gobe za razstavo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 19. oktobra na redni ponedeljkov sestanek v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, kjer bo o življenju in delu skladatelja Viktorja Parme govoril dr. Paolo Petronio. Začetek ob 20.30.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da se je pričel tečaj v standardnih plesih (valček, foxtrot, tango, rumba) pod vodstvom koreografa Uroša Andiča. Vse ljubitelje plesa vabimo, da se nam pridružijo ob ponedeljkih ob 20. uri na Stadjonu 1. Maj. Informacije na tel. St. 040-773752 od 13.30 do 15. ure, ali na tel. 040-213153 pd 20.30 dalje.
ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) - v nedeljo, 25. oktobra bo v dijaškem domu Simona Gregorčiča, Sveto-gorska ul. 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. št. 040-220130 Milena).
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGA-
NIZACIJA - 4. steg iz Trsta vabi v svoje vrste nove člane. Za otroke od 7. do 10. leta, volčiče in veverice, so tedenska srečanja v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia 27) vsako soboto z začetkom ob 15. uri. Za nekoliko starejše (od 11. do 16. leta) se srečanja vršijo isti dan in v istem kraju z začetkom ob 15.30. Podrobnejše informacije dobite v večernih urah pri Katji Vol-pi (tel. 040-943925) in Pavlu Biancuzziju (tel. 040-572934).
PLESNA SKUPINA SHOVV CHANCE začenja z vajami. Vabljeni mladi, ki bi
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure,
,	ob sobotah od 10. do 13. ure
j/——	_ ________ - ^
se radi približali show in jazz plesu. Treningi bodo ob sredah, ob 20. uri v telovadnici CEO v Naselju Sv. Maura v Sesljanu in ob petkih, ob 20. uri v dvorani KD Škamperle, na Stadjonu 1. Maj. Podrobnejše informacije DaSa, tel. St. 040-362732, ob uri kosila in Marjanka tel. 040-579087 do 15. ure.
SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: začetni tečaj angleščine za odrasle, kuharski tečaj za začetnice-ke, kuharski tečaj prve stopnje, tečaj vezenja »Stikanja«, in šivanje noš. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva.
V PROSTORIH SKD VI-
GRED bo v primem zadostnega zanimanja potekal tečaj šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322.
TI JE VSEC NARAVA,
pustolovščina in zabava? To je tvoj svet, pridi k skavtom v 1. steg. Sestanki so v Nabrežini (župnijšče) in v Križu (osnovna Sola), ob sobotah ob 15. uri. Razdeljeni smo po starostnih skupinah: 7 -11 let, 11 -16 let in 16 - 21 let. ...Ne misli, da si prestar, da o tebi nam ni mar! Pridi, ne bo ti žal! Za informacije poklici na tel. St. 040-220155 (Sara) ali 040-220518 (Elena).
SKD PRIMOREC Trebče
ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in drage skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. št. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535.
PLESNA SKUPINA VI-
GRED obvešča, da bodo vaje v novi sezoni ob četrtkih v društvenih prostorih v Sempolaju od 16.15 do 17.30.
TPK SIRENA, Miramar-ski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Barcola-ne na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Brano Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696.
TEČAJI: ANGLEŠČINA (30 ur) tečaj za začetnike in tečaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za vi-sokošolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. št. 040-212289 d 9. d 15. ure.
TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektorhanje tez v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. St. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo teze.
UNIVERZITETNI IZPI-
TI: priprava, ponavljanje, utrjevanje, učne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. St. 040-212289.
SKLAD MITJA CUK ob-
vešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. št. 040-212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel.
št. 040-212289.
VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA
CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. St. 040-
212289.
MALI OGLASI	PRISPEVKI
tel. 040 7786333	------------------
POLO VOLKSWAGEN GT 1300, avgust ’91, 87 tisoč prevoženih km, v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-220216 ob uri obedov.
PRODAM domač krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov.
EURO RESTAVRACIJA V PALAČE HOTELU -
Corso Italia 63, sprejme v službo gospodično-o za strežbo. Obvezno znanje jezikov in izvežbanost. Fax 0481-31658.
ŠTUDENTKA išče v najem sobo v Gorici. Tel. 040-211380, od 13.30 dalje.
VDOVA, zanesljiva, dobra gospodinja, išče delo za 24 ur na dan. Tel. St. 0038666-73784.
PODJETJE takoj zaposli tajnico za uradniška dela na področju uvozno-iz-vozne dejavnosti. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 3413 7 Trst, pod šifro URADNICA.
LESTVE za kmetijska dela prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-575145
MALVAZIJO DOC ’97
prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228421 - Raja.
PRODAM psičke koker-Spanjel z rodovnikom. Tel. 040-299427 ob uri obedov.
PRODAM majhnen, skoraj neviden in malo rabljen slušni aparat »Pic-colo« znamke Starkley po ugodni ceni. Tel. St. 040-637246.
BIVALNO VOZILO
(Camper) VVestfalia 1600 diesel, letnik ’83, 85.000 prevoženih km, za štiri osebe, z visoko streho, s klimatizacijo Diavia in centralno kurjavo, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-212359 ali 213779 ob uri kosila ali od 20. do 21. ure.
PODARIM lepo malo muco. Tel. št. 040-200079.
SLUŽBO dobi pomožna kuharica v Euro restavraciji Palače Hotel v Gorici, Ul. Corso Italia 63 - fax 0481-31658.
NUJNO iščem delo kot pleskar. Tel. St. 0481-78188.
PICERIJA VETO -
Opčine (tel. st. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-letno natakarico za večerno izmeno. Interesentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Proseška ul. 37 (g. Rino).
PODARIM dve volneni žimnici v zelo dobrem stanju. Tel. 040/8320135.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. št. 040/232151 ali 0335/8045700.
IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na St. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure.
FIAT 500 SUITE, julij 1997, 12.000 prevoženih km s klimo in radiom, rdeče barve, prodam zaradi razpolaganja z drugim večjim avtom Tel. St. 040-231685, od 18. do 21. ure.
PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
PRANJE IN LIKANJE -
poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote.
FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 - Opčine.
Ob 1. obletnici smrti Zdravka Škabarja daruje žena Marija 50.000 lir za župnijski dom Andrej Ciuk.
Ob obletnici smrti Justa Krevatina iz Banov daruje žena Marija 30.000 za Primorski dnevnik.
Aleksij in Gracijela Civar-di darujeta 100.000 lir za popravila SKD Barkovlje in 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	spomin na Danjo Daneu daruje družina Ervina in Vojke Sterni 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Maksa Kal-ca darujeta Anica in Silvan 50.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Boženo Košuta daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 3.60072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
V	spomin na Danjo Daneu darujejo Pepi in Ida ter Nevio in Ketty z družinama 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk, 50.000 lir za SD Kontovel in 50.000 lir za spomenik padlim na Kontovelu.
V	spomin na Maksa Kal-ca daruje družinska prijateljica Rosanna Fontanot 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Danje Daneu daruje družina Kalc s Katinare 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Na pobudo Združenja staršev OS Alberta Sirka iz Križa je v teku nabiralna akcija za nabavo ukradene Šolske opreme. Darovali so: Julka Verginella 10.000 lir, Majda in Angelo Bogateč 50.000 lir, N.N. 50.000 lir in N.N. 30.000 lir.
V	spomin na Boženo Per-tot in Maria Turela darujeta Breda in Ladko Lozar 50.000 lir za nabavo ukradene opreme v OS Alberta Sirka v Križu.
t
V 90. letu starosti je tiho preminila
Maria Gruden vd. Markuza
Žalostno vest sporočata sinova Palmino in Janko z družino ter vsi sorodniki
Pogreb bo jutri, 17. oktobra, ob 14. uri v cerkvi v Sempolaju, kamor bodo pokojnico pripeljali iz mrtvašnice bolnišnice v Tržiču. Trnovca,
16. oktobra 1998 (Pogrebno podjetje Sartori Odilo)
Ob smrti drage mame izrekamo Jankotu in družini iskreno sožalje
družina Popovič
16.10.1994	16.10.1998
Stanko Štrajn
Z ljubeznijo se ga spominjajo
žena Irma, sin Marino z družino, nečakinja z družino ter brat in sestra
Dolina, 16. oktobra 1998
t
Po dolgi bolezni je zaspala naša draga mama in nona
Pina Birsa
Žalostno vest sporočajo mož
Robert, hčerka Nadja z možem Rafkom, Katjo in Erikom
Pogreb bo jutri, v soboto 17. t.m., ob 11. uri v Ul. Costalunga.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 16. oktobra 1998
Ob smrti drage Pine izrekamo Robertu in Nadji občuteno sožalje
vsi Dolharjevi
t
Tiho je odšel
Vincenzo
Faraglia
Za njim žalujejo žena Irma, sin Marino in vsi sorodniki
Pogreb bo danes, 16. oktobra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Trst, 16. oktobra 1998
(Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje Marinu Faragli ob izgubi dragega očeta Vincenza. Sožalju se pridružujejo delovni kolegi.
Irmi in Marinu smo blizu v teh težkih trenutkih
družine Cebulec, Gregorič, Kalc in Kralj
Ob bridki izgubi drage žene in mame Božene izreka globoko sožalje dolgoletnemu odborniku Dušanu Košuti, profesorici Teji in ostalim v družini
Glasbena matica
Ob bridki izgubi drage mame Pine izreka globoko sožalje bivši odbornici Elvi Miklavec in ostalim članom družine
Glasbena matica
Ob bridki izgubi drage tašče Angele izreka globoko sožalje podpredsedniku Edmundu Košuti in družini
Glasbena matica
Ob boleči izgubi drage Božene izrekajo možu Dušanu Košuti in družini najgloblje sožalje
ANPI-VZPI, ANED in ANPPLA
V NTKB prikaz otroške fantazije in ustvarjalnosti
Kdor je imel te dni priložnost obiskati prostore podružnice Nove tržaške kreditne banke na Mitnici v Ulici Carducci v Trstu, ni mogel mimo živopisanih panojev Galebove razstave. Običajno sicer bolj resni bančni ambient je doživel enkratno popestritev, takšno, kot jo lahko obrodi samo otroška fantazija in ustvarjalnost.
Glavnina razstavljenih risbic je bila poslana v uredništvo revije Galeb v šolskem letu 1997/98, na natečaj za Galebovo platnico, ki je razpisan vsako leto spomladi. Vsakdo izmed mladih šolarjev si je verjetno na tihem želel, da bo za platnico revije izbrana prav njegova risbica. A kaj, ko je številk Galeba vsako leto le deset, poslanih malih umetnin pa je seveda mnogo več.
Tako je prišlo do zamisli, da se javnosti pokažejo tudi druge risbice, za
katere so se šolarji potrudili. Nova tržaška kreditna banka je dala na razpolago svoje prostore in tako je nastala razstava, ki bo v podružnici NTKB Mitnica odprta do konca oktobra. (Resnici na ljubo si uslužbenci podružnice želijo, da ostane razstava kar stalno pri njih).
Žal to ne bo mogoče, ker bodo umetnine mladih sodelavcev Galeba ves mesec november gostovale v prostorih podružnice NTKB v Čedadu, kjer bodo prišli v ospredje tudi izdelki malčkov iz špeterskega dvojezičnega šolskega centra. Decembra pa bo razstava odpotovala v Gorico, v novo podružnico banke. Beneški otroci so za razstavo že pridno na delu, pričakovati pa je, da bodo za december imeli kaj pokazati tudi goriški šolarji. Seveda se na vseh treh razstavah obetajo tudi nagrade.
SKUPINA MONTALVO-HERVIEU
INTERVJU / EZIO MARTIN, PREVAJALEC SLOVENSKIH PISCEV
Svežina in iskrivost sodobnega plesa in »video igranja«
Provansalec po rodu, Slovenec pa po srcu
Pri GMD je izšel prevod Vorončevega Doberdoba
Ne vemo sicer, Ce je gledališče Verdi plesno skupino Montalvo-Her-vieu povabilo iz pedagoških vzgibov, vsekakor pa bi ogled predstave Paradis svetovali predvsem mladim oz. vsem, ki so prepričani, da je balet nujno dolgočasje obarvano v ro-matične tone. Plesno-vi-deo predstava Paradis verjetno ni nepozabna mojstrovina, zato pa je enouren iskriv prikaz plesa na odru in video »igranja« projektiranega na dve veliki platni. Prave zgodbe ni, zato pa se vrstijo duhoviti prizorčki, v katerih plesalci jasno izražajo svojo osebnost in zagovarjajo oseben način plesanja (ni enolikosti ne v stilu ne v plesnih žanrih).
Vsekakor je gledališče Verdi z Baletnim festivalom ubralo dokaj svojstveno pot, da tržaškemu občinstvu, ki pozna in ljubi predvsem klasičen, tradicionalno podan balet, ponudi nekoliko nenavadne skupine. Po newyorški moški skupini Trocks nastopa v tržaški dvorani Tripco-vich v teh dneh francoska Montalvo-Hervieu (ria prvo predstavo ni priklicala veliko pu-
blike), ki prihaja iz plesnega središča Centre Choregraphique National de Creteil et du Val de Marne. V njej so mladi plesalci, predstavniki različnih kultur in plesnih Sol. Druži jih radoživost in-ironičen pogled na svet oz. načelo njihovega koreografa Joseja Mon-talva, da je treba tudi v najtemnejših trenutkih ponuditi ostalim svojo najsvetlejšo stran. Ob
koreografiji za predstavo Paradis je Montalvo poskrbel tudi za video igro, kot asistent koreografa pa je sodelovala plesalka Dominique Hervieu. Sveža predstava, ki med drugim tudi pokaže, kako se lahko v plesno predstavo vplete sodobno tehnologijo, bo v tržaški dvorani Tripcovich na sporedu še danes popoldne in jutri zvečer.
bip
Pri založbi GMD je izšel Vorančev zgodovinski roman Doberdob v italijanščini . Za prevod je poskrbel profesor Ezio Martin, odličen poznavalec slovenske književnosti, ki se prevajalskemu delu posveča že več desetletij. Ezio Martin se je rodil v Turinu leta 1921 v družini provansalskega rodu, študiral je v Turinu klasično filologijo, nato pa se je preselil v Lyon, kjer je več let poučeval italijanski jezik in kulturo na Visoki šoli za trgovino. Leta 1966 se je vrnil v Italijo in se zaposlil kot profesor francoskega jezika in književnosti v Pinerolu, kjer je ostal do upokojitve leta 1986.
Kako in zakaj ste se približali slovenski kulturi?
»Mislim, da je pri moji zaljubljenosti v Slovence igral veliko vlogo prav vplih ruske slovanskosti. Ruse sem vedno pojmoval kot najznačilnejše predstavnike slovanskega sveta. Ko sem se znašel med drugo svetovno vojno kot vojak na ruski fronti, sem prvič slišal ruščino, ki je v meni pustila globoko sled. Vojne razmere so me nato privedle v Slovenijo, na Bukovo, kjer sem se srečal z jezikom, ki me je spominjal na ruskega. S Slovenci sem takoj navezal globok čustveni stik, vživel sem se v njihovo tragedijo in se začel učiti jezika. Mnogi menijo, da sem vzljubil slovenski jezik in kulturo, ker
je bila moja žena Slovenka, a se motijo. Moja zaljubljenost v slovenstvo sega v vojna leta, ostal pa sem ji zapisan še danes«.
Prevedli ste že marsikaterega slovenskega avtorja, naj omenim le Bevka, Ferenca, Pahorja, Voranca. Kateri Vam je bližji?
»Brez dvoma Voranc. Prevzela me je njegova izredna pripovedna moč, njegova izrazna bogatost, njegovo slikovito opisovanje ljudi, ki razgalja njihov psihološki in duhovni svet. Očarali so me Samorastniki: v njih opisuje Voranc trdo, neizprosno kmečko življenje, s katerim se glavni junaki spoprijemajo z neverjetnim pogumom. Zbirko novel sem začel prevajati že v sedemdesetih letih, vendar sem delo opustil, ker sem se zavedel, da je za prevajanje tako zahtevnih del potreben pravi
Izvirni zvočni globus
Edoardo Bennato, Sbandato,
v svetu
FOKUS
Izvirni zvoki
na festivalu Milanoltre
Do 30. oktobra se v Milanu odvija 22. izvedba festivala Milanoltre. V tej posebno bogati izdaji revije so organizatorji osredotočili pozornost na prepletanje med različnimi umetniškimi izražanji, ki gredo od gledališča do baleta, od vizualnih umetnosti do seveda - glasbe. Posebno zanimiva in nenavadna je glasbena ponudba. Doslej sta se v milanskem gledališču Portaromana predstavili skupina Mike West-brook Quintet, ki se s svojim jazzom na kabaretno tradicijo dua Bertold Brecht - Kurt VVeill, in azijska pevka Sainkho, ki so jo kritiki primerjali slavni Carhy Berberian. 23, 24. in 25. t.m. bo s svojim vokalnim folk kvartetom nastopila Giovanna Marini, 30. t.m. pa kreativna ameriška avantgardna skladateljica Sylvia Hal-lett. Slednji koncerti bodo v gle-
dališču Teatro delPElfo. Informacije: Teatridithalia tel. št.: 02/70108019, faks: 02/70123851.
NOVICE
Skupini Kretski ovčarji se obeta pester konec tedna. Mladi glasbeniki bodo svoje avtorske popevke v balkan rock slogu in izbor znanih pop uspešnic igrali danes zvečer v društveni gostilni v Dolini, jutri popoldne ob 16. uri pa neposredno po radijskih valovih postaje Trt A v oddaji Ivo v živo. Naj opozorimo, da je komaj omenjena oddaja (na sporedu vsako soboto) namenjena skupinam, ki delujejo v naših krajih, glasbeniki nastopajo v živo v radijskem studiu, kar daje oddaji poseben pečat.
NOVE PLOŠČE
Besna glasba
Dir. Riccardo Chailly, Gioac-chino Rossini - H Turco in Italia, Decca
Dir. M. W. Chung, Hector Berlioz - La Damnation de Faust, Deutsche Grammophon
Dir. Robert King, Antionoi Vivaldi - Juditha triumphants, Hy-perion
Raphael Ensamble, Felix Mendelssohn - Bartholdy Kvintet za godala, Hyperion
Dir. Mistislav Rostropovič, Dmitrij Šostakovič - Symphony N. 14 Op. 35, Revelation
Jazz
Five For jazz, Soulscape, DDQ
Lahka glasba
Audio 2, Audio 2 - The Best, PDU-RTI
Claudio Bgliani, A-Live, Columbia
WEA
Loredana Berte, Decisamente Loredana, Epic
Sheryl Crow, The Globe Ses-sion, A&M
Depeche Mode, The Singles 1986 98, Mute/BMG Eels, Electro-Shock Blues, Dreamvvorks/Universal
Eugenio Finardi, Accadueo, WEA
Max Gazze, La favola di Ada-mo ed Eva, EMI
P. J. Harvey, Is This Destre?, Island
Ligabue, Radiofreccia (filmska glabena kulisa), WEA
Mia Martini Semplicemente Mimi, Epic
Milva, El Tango de Astor Piaz-zolla, Nuova Carisch
Gianna Nannini, Cuore, Poly-dor
OMD, The OMD Singles, EMI Stadio, Ballate... fra il cielo e il mare, EMI
Luther Vanross, Always Fore-ver - The Classics, Sony
Suzanne Vega, Tried And Tme - The Berst Of Suzanne Vega, Polygram
Zucchero, Blu, Polydor (CD single)
KONCERTI
Danes in 18.10. Orkester Gledališča Verdi, dir. John Neschling, violinist Stefan Milenkovič (na sporedu J. Sibehus in R. Strauss), Trst, gledališče Verdi, Jesenska simfonična sezona Danes in jutri Montalvo-Hervieu Compagnie, Trst, dvorana Tripcovich, Mednarodni plesni festival
Danes Kalatharamgini Troupe (indijska plesna skupina), Tržič,
občinsko gledališče, jesenska glasbene sezona
Danes Kraški ovčarji, Dolina, društvena gostilna Danes Angelo Branduardi, Me-stre, gledališče Toniolo Danes Massimo Bubola, Grezza-na (Verona), vila Arvedi 16.-19.10. Mednarodni festival kitare, Videm, grad, Salone del Parlamento
Jutri Carlos Santana, Villorba (Treviso), Palaverde Jutri Hero, Pordenon, Small Club Jutri MePZ iz Sel in skupina Drava (Koroška), dir. Roman Verdel, Stivan, cerkev
18.10 Sofia Ristič (harfa), Opčine Prosvetni dom
18.10.	Koncert pevskih zborov (org. SOMPS Vesela pomlad) Zgonik, športno kulturni center
18.10	Brian May, Milan, Rolling Stone
20.10	Komorni orkester Pro Arte iz Ljubljane, Trst, Kulturni dom, Koncertna sezona Glasbene matice
20.10.	VVinton Marsalis, Milan, dvorana Verdi
21.-24.10 Bolero in Carmen, Trst, Dvorana Tripcovich, mednarodni plesni festival
21.10	Eros Ramazzotti, Bolzano, Palaonda
22.10	Orkester Alpe Adria, »Me-tastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«, Gorica, kulturni center Lojze Bratuž
22.10.	W. A. Mozart - Figarova svatba, dir. F. Monica, rež. F. Gramas, Jesi, občinsko gledališče Pergoles
22.10 Delgados in Six By Seven, Aviano (Pordenon), Velvet Rock Club
22.10. Seigio Caputo, Milan, Alcatraz
Aleksi Jercog
navdih. Zelo cenim tudi Pregljevo pisateljevanje, Tolmince, ki sem jih začel prevajat, zgodovinski roman Plebanus Joannes, predvsem pa njegova manj znana dela. V Preglju se bije oster konflikt med dobrim in zlim, med odrešenjem in pogubljanjem, ki ostaja Vorancu tuj. Prežihov Voranc piše za slovenski narod, k temu pa ga sili neizmerna ljubezen do ljudi. V tem mi je podoben.«
Kako mislite, da bodo italijanski bralci sprejeli Vorančev Doberdob?
»Ce je neko delo meni všeč, potem bo tudi mnogim drugim. Moja šolska izobrazba je bila izrazito filološka, temeljila je na načelu jasnosti in nazornosti, izpopolnila pa se je še v teku devetnajstih let, ki sem jih preživel v Franciji. Znano je, da se francoska miselnost uresničuje v takoimenovanem kartezijanskem stilu, ki poenostavi in prikaže racionalno tudi najbolj zapletene miselne postopke. Prepričan sem, da je vsakemu delu, ki temelji na jasnosti (in Vorančev roman spada med ta dela) usojeno, da ga bodo bralci cenili in radi prebirali. Voranc je pisatelj že po svoji naravi tako kot Bevk, vendar obstaja velika razlika med obema pisateljema. Bevk je bil pravi talent, Voranc pa genij, ki je čutil v sebi nezadržno nujo po pisanju.«
Zakaj bi italijanskim državljanom svetovali branje Doberdoba?
»Enostavno zato, da bi si končno razširili kulturna obzorja tudi, kar se tiče vzhodne državne meje. V Italiji namreč neprestano gojimo stike s Francijo in Švico, Slovenijo in sploh z vzhodnimi državami pa ne. Mislim, da je to izredno huda pomanjkljivost.«
Katere slovenske avtorje najraje prebirate?
»Najprej bi želel podčrtati, da zelo rad segam po klasikih. Med slovenskimi pisatelji cenim predvsem Trdino, Levstika, Stritarja, Finžgarja in seveda Preglja, Bevka, Tavčarja. Cankar mi je blizu le v nekaterih delih, njegov simbolizem je namreč preveč tuj mojemu racionalizmu. Ne smem prezreti še Rebule, ki me je najbolj prevzel s svojimi Dnevniki in z romanom Črni golob. Z veseljem prebiram tudi Prešernovo, Gregorčičevo in Jenkovo poezijo, Zupančičevo Dumo, nekatere Borove partizanske pesniške zbirke.«
Profesor Martin, slovensko književnost prav gotovo odlično poznate. Kaj mislite, katere so njene lastnosti? Katere njene pomanjkljivosti ste morda zaznali?
»Dvomim, da je popolnoma pristna, saj je bila od vedno utesnjena med germansko in neolatinsko kulturo, obenem pa je doživljala klic ruske knijževnosti. Slovenska literatura zadobi zopet svojo pristnost, ko se izmika vplivu tujih literarnih tokov in izpoveduje svojo kulturo izven vsake že vnaprej izoblikovane sheme. Pomislimo na pri-
mer na Bevka. V svojih začetnih delih je podlegel vplivu Strindberga in Dostojevskega: opisoval je zato nenavadne junake, spuščal se je v psihološke analize, čeprav ni bil po miselnosti psiholog. Najboljše uspehe je tako Bevk dosegel v delih, ki jih še sami Slovenci slabo poznajo. Mislim na primer na Legende; to je zbirka legend, ki jih je pisatelj črpal iz ljudskega izročila. Od povojnega obdobja do leta 1990 niso doživele nobenega ponatisa, ker tedanje politično ozračje ni bilo temu naklonjeno. Ce se za trenutek povrnem k Vorancu: morda je bil prav najbolj samostojen pisatelj, ki ni nikoli iskal tujih literarnih sugestij, ker je našel v sebi tisto pristnost, ki jo je potreboval zase in za svoj narod.«
Že kot otrok ste govorili provansalščino, italijanšči-
Umri ljudski godec
Janez Kociper
V sredo popoldne je umrl Janez Kociper -Janči, eden nastarejših in najpomembnejših slovenskih ljudskih i godcev.
Janez Kociper se je rodil 21. decembra 1909 v Beltincih. Se kot mladenič je začel nastopati v očetovi zasedbi - Kociprovi bandi, ki je na območju med Ljutomerom, Lendavo in Mursko Soboto igrala na po- j rokah (gostuevanjih), sejmih, proščenjih in ob drugih prazničnih dogodkih. Od leta 1938 dalje je igral z bando Kociper - Baranja v okvira beltinske folklore, zadnjih deset let pa je i doživljal novo mladost in spoznaval beli svet v Beltinski bandi z Vla-; dom Kreslinom. (STA)
no in francoščino. Študirali ste nato klasično filologijo, ob tem pa ste se naučili Se slovenščine, španščine, nemščine in ruščine. Jeziki so Vam prav gotovo pri srcu, med vsemi pa si je morda slovenščina izborila posebno mesto v Vasem življenju. Profesor Tomaž Pavšič je nekoč izjavil, da ste »Provansalec po rojstvu, Slovenec pa po srcu«...
»Čutim se Slovenca, vse, kar je slovensko, je moje: moje čustvene vezi so tu. V zadnjem času sem se nekoliko oddaljil od provansalskega sveta, ki počasi izumira. Pravzaprav se imam za evropskega državljana, žal pa mi je, da se ideal o skupni Evropi uresničuje prepozno, tako kot se je uresničila prepozno osamosvojitev Slovenije, o kateri sem vedno sanjal«.
Se dolgo in o marsičem bi se lahko pogovarjali s profesorjem Martinom. Prav gotovo bomo o njem še veliko pisali, morda že naslednje leto, ko bodo Legende in Kaplan Martin Čedermac končno v knjigarnah tudi za italijanske bralce.
Neva Klanjšček
KULTURA

12
Petek, 16. oktobra 1998
			
r—	PORDENON / DNEVI NEMEGA FILMA	—1	FESTIVAL LATINSKOAMERIŠKEGA FILMA
Za veličasten sklep Fordov Železni konj
Zanimivi dokumentarci o 7. svetovni vojni
Od Kopra do Reke, italijanskih mest; Države, ki jih je uničila vojna; Vrh na Krasu (1917); Prvi poklon osvobojenega Trsta njegovemu kralju (1918); V zaledju (1917); Italijanska mornarica in vojska v Solunu (1916); Veliki italijanski zgodovinski dan: 20. maj 1915 (1915); to so samo nekateri naslovi dokumentarcev, ki so jih predvajali na nemem porde-nonskem ekranu in ki predstavljajo ene zadnjih odkritij Furlanske kinoteke, ki je dokumente o prvi svetovni vojni v sodelovanju z Deželno kinoteko iz Trsta, družbo Lobsters Films in krožkom Cenemazero iz Pordenona tudi restavrirala. Od zaključka prve svetovne vojne je minilo osemdeset let, gre za temeljni
spopad, na katerem sloni zgodovina 20. stoletja.
Ob izbruhu prve svetovne vojne se je celotno severnovzhodnb področje zaradi zemljepisne lege znašlo v središču zgodovinskega dogajanja in kot tako je bilo tudi preneseno na filmski zaslon. Od leta 1915 do leta 1918 so namreč snemalci različnih vojsk, vpletenih v spopad, posneli na desetine kilometrov filmskega traku. Slo je za filmsko gradivo, ki so ga vrhovna poveljstva posameznih vojsk uporabljala v propagandne namene. Poveljstvo italijanske vojske se je poslužilo zelo izkušenih snemalcev, kot sta bila Gio-vanni Vitrotti in Luca Comerio. V prvem obdobju se je filmska kamera omejila na posnetke pripo-
vedi vojakov, generalov, snemala je brezimne kraje, zaledje, vojnih epizod je bilo zelo malo. Od Kobarida naprej pa so snemali spopad v vseh njegovih uničujočih aspektih, strelne jarke, uničenje mest, ruševine, ujetnike. Gradivo je zadobilo pomen zgodovinskega pričevanja do takšne mere, da so ga upoštevali prej zgodovinarji kot pa ljubitelji filma.
Program pordenonskega festivala se že bliža koncu, zaključil se bo jutri (gledališče Verdi ob 21. uri) s predvajanjem Železnega konja Johna Forda ob spremljavi ljubljanske skupine Camerata La-bacensis. Film bo tudi sklenil čudovito retrospektivo posvečeno pomembni produkcijski hiši Fox.
Cristina D’Osualdo
Deset knjižnih novosti
Predsednik Slovenske matice prof. dr. Joža Mahnič je skupaj z avtorji, uredniki in prevajalci predstavil kar deset knjižnih novitet s področja leposlovja in znanstvenih raziskav. Roman Spopad s pomladjo pisatelja Borisa Pahorja, pričevanje Spomini Slovenca v Tujski legiji nekdanjega vojaka Rajka Cibica in študija Prešeren in Mickiewicz - o slovenskem in poljskem romantičnem verzu pokojnega slavista Toneta Pretnarja so izšle pred meseci, iz letošnje redne zbirke so knjige Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih
- Šempeter v Savinjski dolini klasičnega filologa Jožeta Kastelica, Gradovi dežele Kranjske zgodovinarja Branka Reispa in izvirni roman Klic z jezera Jožeta Hudečka, te dni pa so izšle še zgodovinska monografija Slovenske migracije v Italijo avtorja Ferda Gestrina, eseji in dnevniški zapisi Melanholična razmerja Andreja Inkreta, prevod Pojma tesnobe danskega misleca Soerena Kirkegaarda ter četrta knjiga Slovenskih ljudskih pesmi.
»Spopad s pomladjo« Borisa Pahorja je četrta dopolnjena izdaja dela, ki je prvič izšlo pri Državni
založbi Slovenije, nato kot podlistek izhajalo v Primorskem dnevniku, izšlo v samoizdaji avtorja in nato še v francoskem in nemškem prevodu. Pahor je, kot je dejal na predstavitvi, skeptičen glede odmeva med današnjimi slovenskimi bralci, četudi so nemški bralci pokupili 6000 izvodov. Knjiga je po avtorjevi oznaki "pregled nesreč XX. stoletja". Obravnava usodo primorskih Slovencev med L svetovno vojno, pod fašizmom, nacizmom in v povojnem času, kar vse je Evropi, pa tudi osrednji Sloveniji, manj znano. (STA)
Film kot sredstvo proti pozabi
Poslanica pisatelja Luisa Sepulvede
Jutri se v tržaškem gledališču začenja 13. festival latinskoameriškega filma. Predsednik letošnje žirije je znani pisatelj Luis Sepulveda, ki je prireditvi na pot napisal razmišljanje, ki ga (v prevodu iz italijanščine) v celoti objavljamo.
Pablo Neruda je trdil, da je v Čilu živel en sam Modrec in da je bil to Alejandro Lipschutz. Strinjam se z oceno našega pesnika. Don Alejandro Lipschutz je bil Ukrajinec, ki je v Čile prispel na začetku stoletja. Bil je človek nemirnega duha in antikonformist, levičar skratka - ne pozabimo, da je bil Modrec -, ki se je pustil zapeljati tudi moči filmske podobe. Nekega vročega poletnega večera nam je na vrtu svoje hiše ob pitju njegovih čudovitih hladnih čajev iz rastlin, ki jih je nabiral v puščavi, na kordiljeri in na obalah morja, pripovedoval o svojih obiskih pri domorodcih na Ognjeni zemlji.
Leta 1941 je profesor Lipschutz skupaj še z drugimi raziskovalci - etnologi obiskal Ognjeno zemljo in imel srečo, da se je lahko pogovarjal s skupino domorodcev onas, ki danes, na žalost in v sramoto človeštva, ne živijo več, ker so izumrli. Z velikim spoštovanjem so jim pokazali nekatere fotografije, Iti jih je veliko let prej posnel neki avstrijski duhovnik Martin Gusinde, na katerih so bili onasi in alacalufesi. Prosili so jih, če jih lahko posnamejo s fotografskim aparatom, ki je bil tehnično veliko bolj popoln od Gusindejevega. Onasi so na to pristali in tako je nastal osemminutni dokumentarec na 16 milimetrskem traku. Prav onasi so predstavljali izrednost tistega filma. Komaj da so se premikali, zvoka ni bilo, črnobeli posnetki in razpršena južna svetloba niso pomagali k boljši sliki in fotografiji, toda oni so bili tam, na celuloidnem traku.
Leto dni kasneje so se profesor Lipschutz in znanstveniki vrnili na Ognjeno zemljo. S seboj so imeli kopijo kratkega dokumentarca in s pomočjo električnega generatorja in platna, ki se je borilo z močnim vetrom, so onasom pokazali, kaj so posneli.
Mnogi od njih niso prej nikoli videli svoje podobe niti v ogledalu, zato je bilo vprašanje, kakšna bo njihova reakcija. Ali bodo pokazali paniko, začudenje?
Po štirih minutah predvajanja so se vzkliki začudenja polegli in zavladala je globoka tišina. Ko so se na platnu pokazale hitre črne črte, ki so si sledile ob koncu predvajanja, so onasi neutolažljivo jokali.
Kaj se je zgodilo? Zakaj jih je osemminutno predvajanje brez zvoka in brez vsebine tako pretreslo?
Počasi so onasi začeli komentirati tisto, kar so povsem jasno videli. To so bili oni, seveda, toda dva, ki sta bila na filmu živa, sta tisto leto umrla. Da, bili so oni, toda njihova telesa zabeležena na filmu so bila močnejša, kot so sedaj. Na koncu so zaprosili, če bi si lahko še enkrat ogledali film. Predvajanje so spremljali z navajanjem cele vrste podrobnosti o njihovih tradicionalnih oblačilih in o posneti pokrajini, ki ne obstajajo več. Film, tisti kratki kratkometražec, jih je soočil s spominom, s tistim, kar se je izgubilo, z eno od temeljnih zakonitosti človeškega življenja.
Ta kratka zgodbica, ki jo je pripovedoval profesor Lipschutz, lahko predstavlja metaforo, ki nam pomaga razumeti latinskoameriško kinematografijo: to je zgodovina, spomin, globok pogled na stvari, predvsem pa je to način, da se upremo pozabi.
VIDEM / NASTOPIL JE ANGELO BRANDUARDI
Nepozabni trenutki na koncertu
13. novembra bo Branduardi nastopil v novogoriški igralnici Park
Vsak dogodek ima svoje nepozabne trenutke. To velja seveda tudi za koncerte, na katerih včasih že izvedba ene same skladbe opraviči ceno vstopnice.
Tako je bilo tudi v sredo zvečer v Vidmu, kjer je bila - na v splošnem dobrem koncertu lombardskega kantavtorja Angela Branduardija (foto AWS)
- izvedba njegovega hita Cogli la prima mela nekaj zares nepozabnega. Skladbo, ki jo je Angelo skupaj z ženo Luiso Zappa napisal leta 1979 in vključil v istoimenski album, je Branduardi začel z odličnim duetom kitar z izvrstnim Michelejem Ascolese. Po nekajminutnem igranju osrednjega refrena so se v glasbeno igro vključili še harmonika Christina Toucasa in flavta Cristine Scrima, začetek ritmične podlage basa madžarskega glasbenika Mihalyja Huzsarja in bobnarja Davida Regazzonija pa je vključil še petje te sicer enostavne popevke. Zmes raznih glasbenih zvrsti, od rock glasbe do etničnih ritmov in srednjeveških melodij je v skoraj desetminutnem utripu ponesel hit Cogli la prima mela na Olimp v živo izvedenih skladb.
Branduardi je videmski koncert, pred sicer ne preveč številno publiko, začel sam z izvedbo dveh zelo starih skladb, Confessioni di un malandrino in Sotto il tiglio. V skoraj dveurnem programu pa je skupaj z že omenjenimi glasbeniki podal zanimiv prikaz svoje več kot dvajsetletne glasbene produkcije. Poslušali smo lahko starejše in še vedno priljubljene hite, kot so La pulce d’acqua, Bali o in fa diesis minore (z naslovom Scjarazule marazule jo je zapel tudi letos poleti v furlanščini v Spilimbergu), II signore di Baux, II dono del cervo, Domenica e lunedi in druge, večji del koncerta pa je bil seveda posvečen predstavitvi zadnje plošče II dito e la luna. Med skladbami le-te, glede katerih je treba omeniti prenovljeno in osveženo glasbeno podlago, velja omeniti predvsem hite La comica finale (posvečena Stanu Laurelu in Oliverju Hardyju), II giocatore di biliardo in Confesso che ho vissuto, ki je zaključila videmski nastop.
Za vse, ki bi želeli poslušati Branduardija v živo, naj povemo, da bo priljubljeni avtor-interpret nastopil 13. novembra v novogoriški igralnici Park.
A.W.
URNIH:
MIHI: 18.00 - 24.00 NEDELJO: 10.00 - 24.00
Hi. tov. »pr. velja te H/11/38
Gorica
faEqo«m« Sejemsko razstavišče
Defileji in Dogodki
CASSA Dl KtSP«*MK> M GOUBIA S+JL-mm
Petek, 16. oktobra ob 18.30 Uradna otvoritev ob 20.30 Goriški sejem
sc poklanja Luciu Battistiju Koncert Maurizia Vandellija
(breplačcn vstop za imetnike računa “PROGEITG GIOVANT Gonške hranilnice)
ob 22.30 Fashion Night - Open Bar
Sobota, 17. oktobra
ob 21.00 Modni defile Vidussi
ob 22.00 Modni dčfiM Kookai za Gruppo Arteni
ob 23.00 Fashion Night - Open Bar
Nedelja, 18. oktobra ob 15 JO Modni defile krznarstvo Sossi ob 16.00 Gost na sejmu: Afef ob 16.30 Skupinski modni defile poročnih oblek Atelier Lobelia, Giacomini Spose,
La Rosa, Marika Mode,
Mira Mode, Sposabella, Tuttosposi ob 19.00 Modni defile Vidussi ob 21,00 Fashion Night - Open Bar Ponedeljek, 19. oktobra ob 18.30 Professional meeting L'Oreal ob 21.00 Natečaj Miss Alpe Adria International, italijanski državni finale Casmi gost: Alessia Merz
Vsaki dan:
Mittelmoda Girls
Mali trg rabljenih oblatil
V	hali A
Predstavitve estetike, pričesk in ličenja v sodelovanju s Estetica Lucia,
Atelier Lobelia.
V	hali B
Modni džfilčji trgovin Magia Nera, oblačila Saseh, Mira Mode.
Atelier Lobelia, Soffici Fantasie, Centro 2P (pričeske).
SVET
Petek, 16. oktobra 1998

13
	
KOSOVO / MILOŠEVIČ IMA SEDAJ ŠE DODATNI ODLOG	r ZDA / MIROVNI PROCES n
Varnostni svet naj z novo resolucijo podpre sporazum
Solana v Beogradu o opazovalcih OVSE in izvidniških poletih
Začel se je vrh med Izraelom in Palestinci
Dogovorili noj bi se o umiku z Zahodnega brega
PARIZ, BRUSELJ, BEOGRAD - Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je na tiskovni konferenci ob koncu včerajšnjega sestanka kontaktne skupine v Parizu dejal, da Članice skupine soglašajo glede nujnosti, da Varnostni svet OZN v kratkem sprejme novo resolucijo. Ta naj bi obravnavala različna določila dogovora za dosego miru na Kosovu, ki sta ga v ponedeljek sklenila ameriški posrednik Richard Holbrooke in jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič. Vedrine je pojasnil, da bi sprejetje resolucije pomenilo zeleno luc za začetek opazovalne misije na Kosovu, pogovori o sprejetju resolucije pa naj bi se zaceli takoj. Francoski minister se je zavzel za Čimprejšnjo napotitev 2.000 neoboroženih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Kosovu. Opazovalce bodo ščitile sile, nameščene v njihovi bližini, ki bodo posredovale v primeru morebitnih težav. Po ministrovih besedah je šest Članic skupine dalo načelno soglasje za sodelovanje v tej misiji.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je povedal, da je v skupini prišlo do nesoglasij med razpravo o določitvi ukrepov ob morebitnem nespoštovanju dogovora, predvsem v todd o morebitni uporabi sile. Po Kinklovih besedah je ruski zunanji minister Igor Ivanov nasprotoval predvsem temu, da bi resolucija OZN priporočala uporabo silo.
Srečanja so se poleg Vedrina udeležili še zunanji ministri Rusije, Nemčije, Velike Britanije in Italije -
Igor Ivanov, Klaus Kinkel, Robin Cook in Lamberto Di-ni ter namestnik ameriške državne sekretarke Strobe Talbott, na srečanju pa je sodeloval tudi ameriški veleposlanik v Makedoniji Chri-stopher Hill, ki zastopa Holbrooka. V imenu Evropske unije pa je bil prisoten avstrijski zunanji minister VVpligang Schussel.
Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana, predsednik vojaškega odbora zveze, nemški general Klaus Naumann, in poveljnik zavezniških sil za južno Evropo, ameriški general Wesley Clark, so vCeraj popoldne prispeli v Beograd, kjer so podpisali sporazum o nadzornih preletih Kosova.
Zveza Nato ni zadovoljna z dosedanjim razvojem dogodkov, saj je Beograd včeraj poudaril, da ne bo priznal pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča na ozemlju Kosova, vendar pa bo njegovim elanom dovolil izvajati preiskave v tej pokrajini. Prav tako naj bi bil domnevni umik srbskih sil s kosova le simboličen, tako da grožnje z napadom niso umaknih. Se več, albanska tiskovna agencija ATA je včeraj sporočila, da so srbske sile bombardirale vasi v okolici Mališeva in da so še povečale cestne zapore na kosovskih cestah.
Srbska vlada pa je včeraj nadaljevala svojo ofenzivo proti neodvisnim me-
dijem, saj je prepovedala izhajanje neodvisnega časopisa Naša Borba, ki je nekakšno glasilo srbskih intelektualnih opozicijskih sil. Ustrezen sklep so dostavili tudi tiskarni Časopisa v Novem Sadu. Ministrstvo za informiranje je kot vzrok za prepoved navedlo domnevno kršenje vladne uredbe o dolžnosti vseh medijev za obrambo države.
Naša borba je tako že Četrta žrtev pred enim tednom uvedene cenzure medijev v Srbiji. V sredo je policija zasedla prostore uredništev neodvisnih beograjskih časnikov Da-nas in Dnevni telegraf in prepovedala njihovo izhajanje. Tudi program
priljubljenega beograjskega lokalnega radia Radio In-dex je že dneve moten in ga ni mogoCe sprejemati.
Grožnje zveze Nato z letalskim napadom je torej Miloševič obrnil v svojo korist, saj je končno obračunal z neodvisnimi mediji, prihod opazovalcev OVSE in izvidniski poleti nad Kosovom se bodo skoraj gotovo zavlekli, da bo do tedaj lahko dokončal svoje načrte. NiC čudnega torej, da je srbska opozicija včeraj zahtevala predčasne volitve, ker po njenem brez zamenjave vodstva ne bodo rešili ne jugoslovanskih in ne kosovskih problemov. Pozivu se ni pridružil Vuk DraškoviC.
KUBA / SKLEP, KI NE BO SPREMENIL DEJANSKEGA STANJA____________
Resolucija generalne skupščine o ukinilvi vseh sankcij proti Kubi
Kot ob vseh prejšnjih podobnih resolucijah so bile proti ZDA in Izrael
usmrtiteljev v Času, ko blokada postaja vse bolj neusmiljena, ne bi pristajalo osebam s Častjo. Zato pozivam generalno skupščino, da podpre resolucijo v imenu 11 milijonov Kubancev, ki nočejo moledovati, temveč pokončno zahtevajo konec te umazane vojne in ne sprejemajo nobene sramotne pomoči, ker vedo, da lahko zmorejo brez nje,« je dejal Robaina. Vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika pri OZN Peter Burleigh je na obtožbe odgovoril, da zaskrbljenost njegove države glede Kube izvira iz sistematičnega zanikanja univerzalno priznanih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin kubanskega prebivalstva. »Sankcije proti Kubi so le del široke politike, usmerjene k mirni preobrazbi Kube proti demokraciji,« je dejal Burleigh.
Robi Poredoš/STA
NEW YORK - Generalna skupščina OZN je predsinoci z veliko večino 157 glasov proti dvema izglasovala resolucijo, ki poziva h koncu gospodarskega, trgovinskega in finančnega embarga proti Kubi. Proti resoluciji sta glasovali le dve državi, to so seveda ZDA in Izrael. Generalna skupščina je z glasovanjem obnovila pozive vsem državam Članicam, da prenehajo z enostranskimi ukrepi, ki negativno vplivajo na svobodno mednarodno trgovino, v skladu z obveznostmi, ki izvirajo iz ustanovne listine OZN, ter mednarodnim pravom.
Generalna skupščina je z resolucijo prav tako pozvala vse države, ki omenjene ukrepe izvajajo, da jih Cimprej odpravijo, ter pooblastila generalnega sekretarja OZN Kofija Anna-na, da do naslednjega zase-
danja poroCa o potrebi po ukinitvi embarga ZDA proti Kubi.
Koliko pomenijo resolucije generalne skupščine, ko zadevajo politiko ZDA, pa jasno kaže dejstvo, da je omenjena resolucija že sedma po vrsti glede vprašanja sankcij proti Kubi, ki še vedno veljajo. Edina razlika, ki se kaže pri glasovanju o letošnji resoluciji, je število držav, ki so glasovale proti, vendar je tudi ta zanemarljiva. Leta 1992 je za resolucijo o odpravi sankcij glasovalo 59 držav, vzdržanih je bilo 71, proti pa so glasovale ZDA, Izrael in Romunija. Lani je za resolucijo glasovalo 143 držav, vzdržanih jih je bilo 17, proti pa je bil poleg dvojčka ZDA in Izrael še Uzbekistan.
Kubanski zunanji minister Roberto Robaina pred glasovanjem ni imel milosti za stališče ZDA. »Slepe in gluhe ZDA
nadaljujejo z ignoriranjem zahtev generalne skupščine OZN že šesto leto zapored in zavračajo ukinitev dolge, težke in neusmiljene gospodarske, trgovinske in finančne vojne proti Kubi,« je dejal Robaina. Kubanski zunanji minister se je v govoru dotaknil razvpitega Helms-Bur-tonovega zakona (o sankcijah proti Kubi in vsem, ki s Kubo sodelujejo). »Helms-Burtonov zakon je bil sprejet kot poskus uokvirjanja hegemonizma, ek-steritorialnosti in unilatelarizma v mednarodnem pravu ter v obliki, ki se norčuje iz zaveznikov ZDA in ponižuje druge države. Ameriški embargo pomeni trpljenje in celo umiranje Kubancev,« je dejal Robaina.
Kubanski zunanji minister se je odzval tudi na vprašanje, zakaj njegova država zavrača pomoC v hrani iz ZDA. »Sprejem drobtinic od naših
VVASHEMGTON - Najprej v VVashingtonu in nato v marylandskem konferenčnem središču Wye Plantationu se je včeraj začel izraelsko-pa-lestinski vrh. Ameriški predsednik Clinton se je v Beli hiši sestal z izraelskim premierom Neta-njahujem in palestinskim voditeljem Arafatom. Kot rečeno je kasneje trojica odletela v sto kilometrov oddaljeni Wye Plantation, kjer sta jih čakali izraelska in palestinska delegacija. Kot so sporočili ameriški viri, bodo pogajanja potekala v najstrožji tajnosti. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v pogovoru za televizijsko mrežo CNN ocenila, da je uspeh vrhunskega srečanja o nadaljnjem
izraelskem umiku z zasedenih ozemelj odvisen od »stoodstotnega prizadevanja« Jaserja Arafata za boj proti terorizmu.
Izrael pa bo v zameno za umik s 13 odstotkov Zahodnega brega zahteval posebno pomoC v višini 500 milijonov dolarjev. Zahtevo s takšno vsebino je izraelski premier Benjamin Netanja-hu predstavil ameriški državni sekretarki Madeleine Albright med njenim zadnjim obiskom v Izraelu. PomoC naj bi namenili predvsem za financiranje prerazporeditve izraelske vojske in vzpostavitev novih cestnih povezav z izraelskimi naselji na Zahodnem bregu. Ameriška stran je pristala, da bo prošnjo ugodno obravnavala.
NOVICE
Preložili sejo ruske vlade, Jelcin spet v Kremelju
MOSKVA - Ruski premier Jevgenij Primakov je včeraj odpovedal vladno sejo, ki naj bi bila posvečena gospodarski krizi v državi. Finančni minister Mihail Zadronov in gospodarski minister Andrej Sapovaljants naj bi na seji poročala o načrtu za poravnavo dolgov med vlado in podjetji v državni lasti v višini okoli 50 milijard rubljev (3, 8 milijarde dolarjev). Primakov je namreč poudaril, da so o tem že razpravljali in sprejeli ukrepe, ki jih je treba sedaj uresničiti. Ruski predsednik Boris Jelcin je kljub nasvetu zdravnikov, da bi moral zaradi bronhitisa do nadaljnjega ostati v svoji rezidenci, vCeraj ponovno prispel v svoj urad v Kremlju. Novico je sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik. Ruski predsednik je že v sredo nepričakovano prispel v Kremelj, kjer se je z ministri pogovarjal o ruski gospodarski krizi in razmerah na Kosovu.
Protesti dijakov v Franciji so dosegli vrhunec
PARIZ - Več dni trajajoči protesti dijakov v Franciji so včeraj dosegli vrhunec. Uličnih protestnih akcij se je udeležilo na desettisoCe gimnazijcev v številnih mestih, ki so ponovno zahtevali manjše število dijakov v razredih, veC šolnikov in boljšo opremljenost šol. V Parizu so se zbrali dijaki na pohodu proti ministrstvu za izobraževanje. Po pričakovanjih se je protestov udeležilo približno 28.000 ljudi. Se pred začetkom protestov je prišlo do nemirov, saj so manifestanti prevračali avtomobile in razbijali izložbe. Policija je trgovce pozvala, naj med demonstracijami zaprejo svoje trgovine. Med varnostnimi silami je bil neki policist težje ranjen, veC novinarjev in snemalcev pa so izgredniki pretepli.
Španska vlada dokazala prožnost do baskovske Ete
MADRID - Španske oblasti so vCeraj napovedale, da bodo iz španskih v baskovske zapore premestili štiri teroriste baskovske separatistične organizacije Eta, ki so v slabem zdravstvenem stanju, tako da bodo lahko bližje svojim družinam. Po enostranskem premirju, ki ga je Eta proglasila 18. septembra, je to prvi konkretni odgovor Aznarjeve vlade, ki bi lahko v prihodnjih dneh v baskovske zapore premestila še druge teroriste.
Dogovor SPD in Zelenih tudi glede jedrske energije
BONN - Potem ko sta delegaciji SPD in Zelenih predsinocnjim dosegli dogovor glede spornega vprašanja o podelitvi državljanstva v Nemčiji že osem let živečim tujcem in poleg načela »ius sanguinis« (krvno pravo) uvedli tudi načelo »ius solis«, po katerem lahko državljanstvo dobijo v Nemčiji rojeni otroci tujcev, so baje dosegli dogovor tudi glede jedrske energije. Nemčija naj bi se jedrski energiji odpovedala postopoma, tako da ne bi prišlo do hujših zapletov.
NOVICE
Danes odprtje sejma »Mittelmoda expo«
Na gospodarskem razstavišču ob ločniškem mostu se danes pričenja tridnevni modni sejem »Mittelmoda expo«. Slovesnost ob odprtju bo ob 18.30, medtem ko bo ob 21. uri koncert Maurizia Vandellija, ki ga avtor posveča pred kratkim umrlemu pevcu Luciu Battistiju. Glavno besedo na letošnji prireditvi imajo obrtniki in obrtniška, združenja. S posebno razstavo se predstavljajo študentke državnega zavoda za umetnostno vzgojo »Sello« iz Vidma, ki bodo na otvoritveni slovesnosti tudi predstavile štiri modne kreacije. Jutri ob 21. uri je napovedan modni delile Vidussi, uro zatem pa Kookai (Arteni). Sejem mode bo trajal do ponedeljka, 19. t.m. Ob delavnikih bo sejmišče odprto od 18. do 24. ure, v nedeljo pa od 14. do 24. ure.
Milan Koglot kritično ocenjuje politiko čezmejnega sodelovanja
Milan Koglot, pokrajinski svetovalec Severne lige v prejšnjem mandatu, kritizira sedanjo upravo in predsednika Brandobna, ker ni odposlal prošnje na ministrstvo za zunanjo trgovino za financiranje načrta« Archeopark«, ki naj bi se financirala na osnovi državnega zakona št. 212. Postopek, piše Koglot, je sicer nekoliko zapleten, saj je treba poleg načrta in prošnje imeti tudi soglasje ustreznih organov (v tem primeru ministrstva sosednje države). Soglasje je bilo s slovenske strani izrečeno. Načrt»Archeopark« so pripravili na Pokrajini, predvideva pa predstavitev in popis arheoloških najdišč na območju nekdanje Goriške dežele, torej tudi v krajih, ki so danes v Sloveniji. Publikacija bi zagotovo imela širši pomen, saj bi obogatila ponudbo pretežno enosmernega turizma v Gra-dežu. Dejstvo je, da Pokrajina prošnje za financiranje ni odposlala. Koglot izraža dvome o tem, da bi ti. Čezmejni pakt v kratkem obrodil konkretne rezultate.
V	Novi Gorici razstava del mednarodne likovne kolonije
V	Dijaškem domu v Novi Gorici bodo danes ob 19. uri odprli razstavo likovnih del udeležencev Prve mednarodne likovne kolonije, ki je bila poleti. Na razstavi se predstavlja dvanajst likovnih oblikovalcev, vsak s po dvema deloma, ki sta nastali v okviru kolonije. Razstava, s katero so v Dijaškem domu želeli obeležiti 50-letnico delovanja te ustanove, bo na ogled do 22.10.
Proslava 130-letnice tabora
V	Ozeljanu bodo v nedeljo, 18. t.m., obeležih 130-letnico Sempaskega tabora. Slavnostni govornik bo igralec Dare Valič. Dogodek bodo obeležih tudi s priložnostnim kulturnim sporedom. Proslavo pripravlja SDS.
Predstavitev knjige R. Cosola
Na sedežu Furlanskega filološkega društva v Ul. Bellini 3 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Romola Cosola »Sensazioni a verbale«. Gre za zanimiv zapis vtisov avtorja, ki je pred leti na go-riskem županstvu skrbel za kulturno dejavnost, zlasti za niz Srečanj z avtorji. Knjigo bo predstavil prof. Gianfranco Scialino.
Razstava v Državni knjižnici
V	prostorih Državne knjižnice v Mamelijevi ulici bodo jutri ob 18. uri odprh skupinsko razstavo 24 umetnikov iz goriške in tržaške pokrajine. Razstavo so poimenovali »Umetniki na internetu/Artisti in internet«. Gre za pobudo revije »Trieste Arte-cultura«, ki je poleg mesečne izdaje v tradicionalni (papirnati) obleki, dosegljiva tudi preko interneta. Razstava bo odprta do 29. t.m.
(itSB-auaiBI
Abonma za sezono 1998/99
Vpisovanje poteka ob delavnikih
od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure
v uradu Kulturnega doma v Gorici ul. I. Brass 20 - tel. 33288
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SKPD F.B. SEDEJ - STEVERJAN
KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
Nastop otroškega zbora, vokalne in folklorne skupine Kulturnega društva iz Globasnice
Nedelja, 18. oktobra, ob 16. uri v župnijskem domu v Steverjanu
KOROŠKI / LENČKA KUPER NA OBISKU
Koroška pesnica obiskala učence
Včeraj v Gorici in Sfandrežu, danes v Romjanu in Števerjanu - Gojenci glasbenih šol v KC L Bratuža
DOBERDOB / SEKCIJA LD
Zelo zaskrbljeni zaradi padca Prodijeve vlade
Težke posledice za Slovence
Zbor članov sekcije LD Jože Srebmmič v Doberdobu je v torek vzel v pretres politični položaj v manjšini in nasploh po padcu Prodijeve vlade. V sporočilu za tisk ugotavljajo, da je Berti-notti pripravil praznično vzdušje desnici, ki si ga ni niti sama pričakovala, in privedel tudi do tega, da bo slovenska manjšina brez zaščitnega zakona. Zaskrbljujoče je za LD tudi dejstvo, da so za Bertinothjevo smer glasovali tudi »slovenski tovariši, ki očitno raje imajo desničarsko vlado«. Morda so zdaj na vrsti Se druga presenečenja, piše v sporočilu tajnik sekcije M. Jarc, ki ne soglaša z mnenjem deželnega poslanca SKP Antonaza, da krajevne uprave niso v ne-
V okviru 8. Koroških dnevov, ki jih v tem tednu prirejajo na Primorskem Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, so bili učenci slovenskih osnovnih Sol v Gorici deležni lepega presenečenja. Včeraj jih je namreč obiskala koroška mladinska pesnica Lenčka Kup er. Otroke je naučila novih pesmic ter jim prebrala in povedala marsikaj zanimivega. Skupaj s sinom Nikom, ki jo je spremljal na kitaro, je prijateljica Lenčka pripovedovala tudi glasbeno pravljico, otroci pa so z njo Se zarajali. Koroška pesnica je včeraj obiskala Soli Otona Zupančiča v Gorici in Frana Erjavca v Stan-drežu (na sliki - foto Bumbaca), danes pa bosta podobni srečanji še na slovenski osnovni šoli v Romjanu ter Soli
Alojza Gradnika v Steverjanu.
V pisan prikaz koroških ustanov in ustvarjalnosti so organizatorji vnesli tudi tradicionalno srečanje glasbenih Sol, ki bo tudi danes ob 18.30 na odru komorne dvorane kulturnega centra Lojzeta Bratuža. Mladi gojenci z Glasbene šole na Koroškem bodo skupaj z vrstniki iz Centra Emila Komela oblikovali spored instrumentalnih in pevskih skladb z namenom, da bi utrdili vezi, ki že vrsto let povezujejo gojence in glasbene pedagoge iz obeh zamejstev.
Letošnji Koroški dnevi se bodo sklenili v nedeljo, 18. oktobra, ob 16. uri v župnijskem domu F. B. Sedeja v Steverjanu s kulturno prireditvijo, na kateri bodo nastopili otroški pevski zbor, vokalna in folklorna skupina kulturnega društva iz Globasnice.
POKRAJINA / TEČAJ ZA SOLNIKE
Evropska integracija
Pobudnik je združenje »Dialoghi europei«
Danes ob 16. uri bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici prvo predavanje seminarja Perspektive evropske integracije v priredbi združenja »Dialoghi europei«, ki mu predseduje nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti, pokrovitelja pa sta Pokrajina in rimsko predstavništvo Komisije EU. Seminar je namenjen profesorjem nižjih in višjih srednjih šol (prijavilo se jih je kar 55) in bo obsegal sedem srečanj ob petkih med 16. in 19. uro od 16. oktobra do 27. novembra.
Prvo predavanje bo danes imel prof. Giorgio Ne-grelli s Tržaške univerze, ki bo razvil temo Razvoj ideje evropske integracije. Na naslednjih srečanjih 'bodo obravnavah evropske institucije, odnose s tretjim svetom, ekonomsko integracijo, probleme okolja, varnosti, Sirjenja Evrope. Med predavatelji so napovedani evropski poslanci Luciano Vecchi, Luigi Caligaris, Renzo Imbeni (podpredsednik evroparlamenta), sen. Vera Squarcialupi in Mitja Volčič, predstavnika italijanskega urada evropske vlade Gerardo Mombelli in Roberto Santaniello in drugi. Seminar se bo 27. sklenil z okroglo mizo na temo Gorica-Dežela-Evropa (sodelujejo; evproposlanec G. Santini, posl. M. Prestam-burgo, R. Antonione, G. Brandolin, G. Rossetti).
Rajonski sveti sklicujejo srečanje glede bolnišnice
Na pobudo predsednikov rajonskih svetov bo danes ob 18. uri v sejni dvorani občinskega sveta javno srečanje o vprašanju goriške bolnišnice. Rajonski sveti odločno zavračajo selitev v poslopje bolnišnice Janeza od Boga in zahtevajo jamstva, da se zagotovi denar za novo bolnišnico ter da se v Goriči ohrani dostojna raven zdravstvene oskrbe. V ta namen so na današnje srečanje povabili župana z goriškega območja, vse občinske in rajonske svetovalce, predstavnike sindikatov, združenj krvodajalcev, invalidov ter raznih združenj ts podorčja zdravstva, da bi se pogovorili o nadaljnjih korakih in morebitnih protestnih akcijah.
Na razliko od vseh drugih go-riških političnih in družbenih sil pa se Severna liga zavzema za selitev bolnišnice. V izjavi za tisk se huduje na »mešetarje in špekulante, ki se vrtijo okrog rimskih strank«, ker so zavrnili predlog, ki da gre izključno v korist ljudi. Liga pozitivno ocenjuje stališče ravnatelja Zdravstvene ustanove Barattija, ki »izvršuje le svojo dolžnost, ne da bi nikomur pogledal v obraz« in obsoja »prijatelje prijateljev z županom na čelu«, ki so ga zaradi tega kritizirali.
JAMLJE / V NEDELJO $ STARTOM IZ SEL
Tretji Pohod brez meja
Ob prihodu svečanost, igre in družabnost na Kr'žadi
Športno in kulturno društvo Kremenjak iz Jamelj je začelo novo sezono z res množičnim izletom k Gardskemu jezeru, kamor se je v nedeljo, 4. oktobra, s tremi avtobusi odpeljalo kar 165 izletnikov. Vzdušje v številni družbi je bilo res na višku, tako da niti nagajivo vreme ni pokvarilo užitka izletnikom, ki se jim vodstvo društva zahvaljuje za sodelovanje.
V teh dneh pa se v Jami j ah vneto pripravljajo na novo prireditev, ki postaja že tradicionalna. V nedeljo, 18. oktobra, bodo priredili 3. izvedbo Pohoda brez meja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Sela na Krasu. Namen pohoda je utrjevanje prijateljskih stikov med obema skupnostima in pre-moščanje meje. Novost letošnje izvedbe pohoda je v primerjavi s prejšnjima ta, da bo pohod v obratni smeri, iz Sel v Jamlje. Odhod iz Sel bo ob 10. uri z možnostjo vpisa na licu mesta. Pohodniki bodo skozi odprto mejo prikorakali do Križade v Jamljah, prireditvenega prostora kjer so letos organizirali tudi srečanje Diaton. Tam je ob 13.
uri napovedana slovesnost, ki se je bosta udeležila tudi župana občin Miren-Kostanjevica Zlatko Marušič in Doberdob Mario Lavrenčič. Vsi pohodniki bodo dobili topel obrok.
Ob 14. uri bodo na Križadi priredili tekmovanje v starih igrah. Gre za obnavljanje nekdanjih iger, ki so jih očetje in dedi igrali kot otroci, ko so peljali živino na pašo. Organizatorji so izbrali tri igre -bližanje, tek z obroči in tekanje v vrečah - v katerih se bosta pomerili “reprezentanci” Jamelj in Sel. Zmagovalci bodo prejeli prehodni pokal, ki ga bo dokončno osvojila ekipa, ki bo zmagala dvakrat.
Po tekmovanju se bo prireditev nadaljevala z družabnostjo, na kateri bo za zabavo poskrbel Tiho Frtacin, znani humorist, ki nastopa na Radiu Koper, Denis No vat o pa bo s svojim triom ponudil glasbeno sprostitev.
Organizatorji bodo tudi poskrbeli za povratni prevoz udeležencev iz Sel, mejni prehod Klariči pa bo v ta namen v nedeljo izjemoma odprt do 21. ure.
varnosti: »SKP ne more na eni strani podreti vlado po drugi pa zagotoviti si mesta v tej ali oni upravi. Morda je napočil čas, da se poišče tudi druge možnosti za vladanje in upravljanje brez SKP. Padec Prodijeve vlade je prinesel preveč škode, da bi se Slovenci v stranki Levih demokratov ne izrekli proti tako nerodni in samomorilski politiki.«
Slovenci bomo skoraj gotovo ob zaščitni zakon, nadaljuje Jarc, to bo izkoristila desnica, ki vlada na deželi in bo imela pomembne pristojnosti glede upravljanja sredstev za manjšino. Brez finančnega zakona propadejo vsi ukrepi, ki jih je pripravila vlada: zakona o 35 urah in o sindikalnem predstavništvu, dekret o nadurah, povišek 80 tisoč lir mesečno za najnižje pokojnine in podpora 200 tisoč lir za revnejše družine. Odpadejo vsi napori za zaposlovanje mladih, za nove investicije in delovna mesta in ti. »paket za stanovanja« (tisoč milijard popusta za lastnike hiš najbolj ogroženih slojev in manj davkov na prvo hišo ah stanovanje). Na šolskem področju bo prišlo do prave katastrofe. Soli je namreč finančni zakon dodelil 4.300 milijard lir. Do-berdobski LD se sprašujejo, katera druga vlada, ki ima pred seboj realno vizijo ekonomske politike in ne golo demagogijo, bi lahko pripravila bolj »levičarski« finančni zakon.
Skrbi jih tudi odnos Evrope do Italije, kjer resnost in politična stabilnost nista doma. »Tudi odnosi s Slovenijo ne bodo več tako odprti in na pozitivni ravni. Vse to bo lahko izkoristila tudi desnica čez mejo, da se bo lahko zopet izživljala na naši strani, kot se godi na marsikaterih simpozijih in bo zopet onemogočala rast nekaterih nam naklonjenih organizacij v zamejstvu. Se bolj bodo na stežaj odprta vrata proti 'zgodovinskemu revizionizmu in blatenju OF.«
»Nič ne bo bolje na področju našega šolstva«, še piše v sporočilu za tisk. »V tem sektorju je namreč v teku velika preureditev in v Prodijevi vladi smo imeli sogovornike, ki so poslušali tudi naše pripombe. Odslej bomo po vsej verjetnosti v rokah nenaklonjenim in sovražnim silam. Bomo videli, če se bo lahko rešilo npr. problematiko Glasbene matice samo z demogogijo. Ce se slednja ne bo utegnila postaviti na samostojne in trdnejše temelje vemo že vnaprej, komu se bomo lahko zahvalili.
Lahko bi še naštevali, vendar šmo že dovolj podčrtali zakaj je desnica tako burno proslavljala v Parlamentu ob padcu Prodijeve vlade. Želimo podčrtati, da se kot levičarji ograjujemo od demagoških oprijemov in kot člani Levih demokratov upamo v čimprejšnjo rešitev krize v korist slovenski manjšini, koaliciji Oljke in njeni modri finančni politiki.«
SOVO DNJE/OBC INSKI SVET
GORICA / NA POBUDO ZDRUŽENJA ANMIC
KINO a SOLSKE VESTI
Najeli posojilo za novo igrišče za nogomet
Najetje posojila 300 milijonov lir pri zavodu Cre-dito sportivo je bil najpomembnejši med sklepi, ki jih je na predsinoCnji seji odobril občinski svet v Sovodnjah. Denar bo.namenjen gradni novega nogometnega igriSCa na zemljiščih blizu avtoceste pod občinsko telovadnico. Skupno bo investicija za novi Športni objekt znašala 950 milijonov lir, krili pa jo bodo s tremi posojili pri zavodu za športno kreditiranje.
Pri razpravi o sklepu so svetovalci opozicije Branko in Benjamin Černič ter Julijan Ožbot iznesli pomisleke glede smotrnosti investicije. Ali ima smisel investirati skoraj milijardo lir za novo nogomentno igrišče, ko pa so potrebna tudi druga javna dela? Ali se ne bo občina s tem preveč zadolžila, kar bo potem onemogočalo investicije na drugih področjih? Na pomisleke sta odgovorila župan Igor Petejan in odbornik Zdravko Kuštrin, ki sta poudarila, da
ni razlogov za navedene bojazni. Denar zavoda Credito sportivo je namenjen izključno financiranju športnih objektov, zato ga vsekakor ne bi mogli porabiti v druge namene. Poleg tega so finančni pogoji izredno ugodni, saj bodo večji del investicije krili z deželnimi prispevki: občina bo vrnila le 130 milijonov (13 na delo za 10 let), kar pomeni manj kot polovico najetega zneska. Enaki pogoji so predvideni tudi za naslednji posojili. Zupan je Se zanikal kritiko, da se malo dela na drugih področjih in navedel 600 milijonov lir za vodovod, 430 za razširitev ceste na Vrhu ter druge investicije. Ti argumenti so prepričali dva od svetovalcev SSk, da sta podprla sklep skupaj z večino, Benjamin Cemic pa se je vzdržal.
Uprava bo sedaj pripravila izvršilni naCrt za igrišče, nakar naj bi stekel postopek za zakup, v prvih mesecih prihodnjega leta pa nja bi zaceli z deli.
Odrske predstave in okrogla miza
Gledališče kot sredstvo integracije in komunikacije za premagovanje razlik
Z okroglo mizo na temo Teater razliC- Kulturnem domu predstavi za dijake nosti - umetnost, integracija in družbeni slovenskih šol. Nastopila je gledališka pomen, se je včeraj popoldne v pok- skupina SonCek iz Ljubljane s priredbo rajinski sejni dvorani sklenil niz priredi- Shakesperaovega dela Noe Čarovnic ter tev v organizaciji združenja ANMIC. gledališka skupina "Compagnia teatrale Skupina Teatra del sole iz Sicilije in del mimo”. Pobudo so izpeljali v sode-skupina Dimensione cultura, v obeh so- lovanju z Goriško občino ter pod pokro-delujejo handikapirane osebe, sta v viteljstvom Pokrajine. Podobno pobudo Tržiču in Gorici predstavili dve igri (»I so v Gorici uresničili tudi lani.
Siciliani« in »Gelsomina«) . Predstavi Na sliki (foto Bumbaca) z včerajšnje sta bili za dijake in (v Gorici) tudi za dopoldanske predstave za slovenske So-siršo publiko. Včeraj dopoldne sta bili v lev Kulturnem domu.
GORICA / V ORGANIZACIJI ŠZ DOM
OBČINA / IZJAVA A. BONA
Tudi letos program za najmlajše
Petintrideset malčkov iz otroških vrtcev redno hodi k telovadbi
Prenova Trga Cavour še ni dovolj za preporod centra
Z oktobrom so pri SZ Dom iz Gorice pričeli z že tradicionalno vadbo splošne telesne kulture, namenjeno otrokom iz mestnih in primestnih slovenskih otroških vrtcev. Kot je že v navadi, vadba poteka dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih v prvih popoldanskih urah. Vsa dejavnost te nadvse pomembne sekcije goriškega športnega društva, se odvija v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. K vadbi je prijavljenih kakih 35 otrok, ki prihajajo iz obeh slovenskih mestnih vrtcev in pa iz vrtca v Pevmi. Z otroki se ubadata vaditeljici Damijana CešCut in Francesca Bruno. Po nabranih izkušnjah in po že ustaljenih smernicah dela, polaga društvo Dom veliko pozornost tej dejavnosti, kajti prav vzgoja najmlajših predstavlja zanesljivo osnovo za bodoCe delovanje neke športne sredine. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da vsa ta leta gre društvu zelo na roko ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol in vrtcev, ki vsestransko pomaga pri spodbujanju in prepričevanju staršev o pomembnosti te pobude, zlasti pa o pomembnosti orga-
niziranega uvajanja otroka v športne aktivnosti.
Letos poteka že deseto leto vadbe po tirnicah, ki jih je društvo na novo izoblikovalo na začetku sezone 1988/89. Tudi v letih pred tisto sezono so se pri društvu trudili, da bi k sekciji privabili CimveC otrok iz vrtcev. Ves trud pa je bil zaman, kajti vse je bilo prepuščeno dobri volji staršev, ki iz različnih razlogov svojih malčkov niso redno vozili k telovadbi. Tedaj so pri društvu prišli do spoznanja, da morajo korenito spremeniti pristop do te dejavnosti. Tedanji društveni odborniki so se povezali z ravnateljstvom ter malim telovadcem preskrbeli prevoz iz vrtcev v telovadnico. To so do predpredlanske sezone opravljali s pomočjo občinskih šolskih avtobusov, po ukinitvi te oblike pomoči društvom, pa za prevoze skrbi neko zasebno prevozno podjetje.
Ob krajših časovnih prekinitvah (za božične in velikonočne praznike), se bo vadba neprekinjeno odvijala skozi vso sezono, z zaključkom konec maja 1999.
VIP
V zvezi z naCrtom za prenovo Trga Cavour, ki ga je v ponedeljek odobril goriški občinski svet, se občinski svetovalec Zelenih Alessandro Bon v tiskovnem sporočilu zavzema za korenitejše posege za preporod zgodovinskega mestnega jedra.
Bon pojasnjuje, da je glasoval za naCrt, Četudi ne soglaša povsem z nekaterimi izbirami. Ureditev gredic in posaditev nekaj dreves, utemeljuje predstavnik Zelenih, nima nobene zveze z zgodovinskimi in estetskimi značilnostmi trga. Mimo tega pa je naCrt pozitiven kot prvi korak, da si občani spet prisvojijo mestno središče. Nova ureditev trga bo imela smisel, Ce se bo uresničila tudi prenova bližnjega trga sv. Antona,
za kar je občina predstavila naCrt s prošnjo po izdatnem financiranju iz evropskega Objektiva 2, še posebno pa Ce bo uprava predelala prometni naCrt v luCi novih urbanističnih pojmovanj o koriščenju mestnih središč. To pomeni omejevanje motoriziranega prometa, realizacijo predmestnih parkirišč in zvez z javnimi sredstvi in sredstvi na električni pogon, ureditev con za pešce itd.
Poleg tega se Bon zavzema tudi za drugačen metodološki pristop: podobne naCrte, ki so vsekakor še preveč osamljeni in neor-ganski, naj bi uprava pravočasno predložila svetovalskim komisijam in rajonskim svetom za potrebno poglobitev in nudenje nasvetov.
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.10-22.30 »Tutti pazzi per Mary«. L Cameron Diaz.
VITTORIA 3 18.30-21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford.
CORSO Rdeča dvorana: 20.00-22.15 »Sliding doors«. I. Gvvineth Paltrovv.
Modra dvorana: 20.00-22.15 »Delitto perfetto«. I. Michael Douglas.
GLEDALIŠČE
OBČINSKO GLEDA-LISCE V TRŽIČU, nocoj ob 20.30 glasbeni in plesni nastop indijskega ansambla »Kalatharamgini troupe«.
a PRIREDITVE
SKD KREMENJAK in KS SELA NA KRASU prirejata 3. pohod brez meja od Sel do Jamelj v nedeljo, 18. oktobra. Odhod ob 10. uri iz Sel, ob 13. slovesnost na Križadi v. Jamljah, ob 14. tekmovanje v starih igrah. Za dobro voljo bo poskrbel Tulio Frtacin, za glasbo pa Denis Novato s triom.
KD SKALA GABRJE prireja v sodelovanju s SKUPINO 75 srečanje ob projekciji diapozitivov v Četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 na društvenem sedežu. Ob tej priložnosti bo govor tudi o predlogu za organizacijo tečaja fotografiranja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tradicionalno Martinovo večerjo z divjačino 15. novembra v restavraciji Al fo-golar v Gaglianu pri Čedadu. Prijave do 28. oktobra na sedežu in pri poverjenikih.
SPDG prireja 15. novem-' bra tradicionalno martinovanje v Kobaridu. Dopoldne ogled zgodovinskih znamenitosti. Ob zadostnem številu prijav bo tudi avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure in Četrtek od 19. do 20. ure. Društvo nadalje obvešča, da bo v nedeljo, 18. oktobra, od 12. ure do mraka, pri Stekarju praznik kostanja.
KD JADRO IZ ROMK prireja teCaj slovenščine za odrasle. Prvo srečanje bo 19. oktobra ob 20. uri na sedežu na Trgu sv. Stefana 7/C. Informacije na tel.: 413084, 776123, 482015 ter v slovenski sekciji ronske občinske knjižnice (tel. 477205).
PARTIZANSKI PIKNIK sekcije VZPI Dol-Jamlje bo 25. oktobra, ob 16. uri v prostorih nekdanje OS na PalkišCu. Za veselo glasbo bo poskrbel harmonikaš. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Ferfolja Jožef in Mario Cro-selli do 19. oktobra.
SDZPI prireja teCaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur), uvod v PC (50 ur). Prijave na SDZPI ul. della Croce 3 tel. 81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure.
I!3 OBVESTILA
DRUŠTVO KRVODAJAL-
CEV iz Doberdoba obvešča, da bo društvena večerja v soboto, 14. novembra, ob 19.30 v agriturizmu pri Ambrožiču v Dolenjah. Prijave do 31. oktobra v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000. Vabljeni elani in prijatelji.
ZSKD GORICA prireja Gledališko delavnico za delo z oboki. Predvidenih je sest srečanj, enkrat mesečno od oktobra do aprila, ob sobotah, od 15. do 18. ure, v knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. della Croce 3. Prijave do 20. oktobra pri ZSKD, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro (tel. 531495.) Prvo srečanje bo v soboto, 24. oktobra.
VZPI-ANPI VRH sklicuje sejo v Četrtek, 22. oktobra, ob 19. uri v središču Danica.
CICIKLUB v Sovodnjah sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne sole.
KD BRIŠKI GRIČ organizira teCaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave pri Maji (tel. 884187).
S_____________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorie. Informacije pri Mili, tel. 78398.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za izlet v Opatijo v nedeljo, 25. oktobra, odpeljal ob 8. uri izpred gostilne Primožič v Drev. 20. septembra skozi Podgoro v Stan-drež in Sovodnje.
[ j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
V	Gorici: 11.00, Giovanni Covini iz Vidma na glavno pokopališče; 11.00, Danica Ciani vd. Nardin iz splošne bolnišnice v Standrež.
V	TržiCu: 10.40, Annita Presello na glavnem pokopališču. ,

TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO.
ZA VSE RABLJENE AVTOMOBILE, BREZOBRESTNO FINANSIRANJE 00 25.000.000
Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo. Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa Garancijo Rabljena vozila brez limitov pri prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po celi Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikov Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinami.
vouvo
Kakovost in varnost
Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
n TRENDI / PO ISTATOVIH PODATKIH ZA AVGUST -i
Industrijska proizvodnja raste vse bolj skromno
Avgusta h3-odstotna rast glede na avgust 1997, povprečna dnevna proizvodnja pa nižja za 2,4%
RIM - Avgusta letos je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim mesecem lani zrasla za 1, 3%, vendar podatek ne pove vse resnice, Ce ga ne očistimo sezonskih vplivov in števila delovnih dni. Veliko bolj zanesljiv je zato podatek o povprečni dnevni proizvodnji, ki pa kaže ravno nasprotni trend, in sicer upad za 2, 4% v primerjavi z lanskim avgustom, ki je imel en delovni dan manj kot letošnji.
Zavod Istat je včeraj objavil tudi podatke za prvih osem mesecev, iz katerih izhaja, da je letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta industrijska porizvodnja rasla z 2, 6-od-stotno stopnjo, medtem ko je bil prisiljen popraviti podatke za julij, in sicer z znižanjem stopnje rasti za desetinko odstotka (od 1, 3 na 1, 2%). Med podatki za posamezne proizvodne sektorje pa v avgustu izstopa močan padec industrije motornih vozil, in sicer za 19, 5% v mesečni in za kar 25, 9% v letni primerjavi, kar je
seveda posledica prenehanja učinkovanja spodbujevalnikov za zamenjavo dotrajanih avtomobilov z novimi.
Najnovejši podatki o gibanju industrijske proizvodnje so povzročili zaskrbljene komentarje tako v krogih Confindustrie kot v sindikalnih organizacijah, medtem ko je minister za industrijo Peirluigi Bersani dejal, da je do določene rasti sicer prišlo, vendar je zelo šibka. V uradnem sporočilu ministrstva je tudi zapisano, da je primerjava v drugi polovici leta neugodna tudi zato, ker se je lani v drugem polletju začel gospodarski zagon, medtem ko se sindikati manj optimistično sprašujejo, ali se je recesija že začela. Odgovor je vsaj za sedaj še negativen, dodajajo, vendar je upočasnjevanje že v teku in tisto, kar je na obzorju, je vse prej kot spodbudno. Podobno je tudi stališče Confindustrie, ki sicer napoveduje nekoliko boljše podatke za september, vendar je trend, ki sloni na naročilih, žal neugoden.
MALPENSA / PRED ODPRTJEM
Tuje letalske družbe zahtevajo od DUS, da razveljavi Buriandov odlok
MILAN - Medtem ko se na Malpensi že pripravljajo na svečano odprtje novega letališča in razmišljajo celo o tem, da bi trak prerezal predsednik komisije za prevoze pri Evropski komisiji Neil Kinnock, pa se nekatere tuje letalske družbe obračajo na Deželno upravno sodišče v Lombardiji in zahtevajo razveljavitev drugega Burlandovega odloka. Najprej so to že v sredo zvečer zahtevale družbe Air France, British Airwaysm Lufthansa in Sabena, včeraj pa so se jim pridružile še Swiss Air, Air Malta, Royaj Air Maroc in Turkish Airlines. Za razliko od družb iz EU pa ostale v pritožbi na DUS predvsem nasprotujejo obvezi, da morajo s 25. oktobrom preseliti vse svoje polete na Malpenso, medtem ko lahko družbe iz EU na Linateju ohranijo še 34% svojih poletov. Italijanska družba Air One pa je naslovila pritožbo tudi na vodstvo »Antitrusta«, ker naj bi odlok Burlando kršil osnovna načela svobodne konkurence in diskriminiral družbo Air One.
Predsednik družbe Sea, ki upravlja z Malpenso, Giuseppe Bonomi pa zaradi tega ni zaskrbljen in pravi, da bo promet z Malpense zanesljivo stekel s 25. oktobrom. Do pritožb na DUS pa po njegovem prihaja zato, ker letalski prevozniki niso sposobni v tako kratkem času presehti svojih poletov z Lhiateja na Malpenso.
Istočasno z odprtjem novega interkontinentalnega letališča pa bodo pospešili tudi potek del na infrastrukturah za Cimboljšo povezavo z Milanom. Za te namene bodo skupno ivestirali 2085 milijard lir.
KOPER / PRISTANIŠČE
Septembra v Luki Koper pretovorili 640 tisoč ton blaga
Skupni pretovor doslej 6, 1 tone (+18%)
KOPER - V Luki Koper so septembra letos pretovorili 637.926 ton blaga, kar je za 23 odstotkov več kot v istem mesecu lani. Septembra so naložili 179.138 ton blaga, razložili pa 458.788 ton, so sporočili iz Luke Koper. Skupaj so v Kopru prvih devetih mesecih letos pretovorih 6, 1 milijona ton blaga, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 1, 8 milijona ton blaga namenjeno izvozu, 4, 3 milijona ton blaga pa je bilo uvoženega. Slovenska podjetja so v tem obdobju v Luki naložila oz. razložila 1, 8 milijona ton ah 29, 1 odstotka blaga, za tranzit pa so pretovorih 4, 3 milijona ton ah 70, 9 odstotka blaga. Največji, 41, 2-odstotni delež v ladijskem pretovoru, ima v pr-
vih' devetih mesecih razsuti tovor, ki je za 30 odstotkov presegel količine v lanskem prvem devetme-sečju. Podatki o ladijskem pretovoru blaga kažejo, da so septembra v Luki pretovorih 243.807 ton blaga ah 38, 2 odstotka za Slovenijo, medtem ko je tranzit za zaledne države dosegel 394.119 ton ali 61, 8 odstotka. Največ blaga so pretovorili za Madžarsko (41.401 ton), sledijo pa Avstrija (23.175 ton), Češka (13.382 ton) in Slovaška (7.145 ton).
V koprski Luki so septembra pretovorili 6226 kontejnerjev in 14.870 vozil, v prvih devetih mesecih pa 43.997 kontejnerjev (za 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani) in 142.479 vozil (za šest odstotkov več). (STA)
NOVICE
TRST / PREDAVANJE DR. RIANE BENKO
V Trstu posvet o evru
TRST - Tržaška pokrajinska uprava prireja danes posvet o gospodarskih, političnih in socialnih učinkih uvedbe evra, ki je namenjen podjetnikom in ekonomistom, sodi pa v okvir Projektov pokrajinskega odbora za evro, ki mu predseduje prefekt De Feis. Posvet bo danes ob 17. uri v prostorih Trgovinske zbornice, njegov namen pa je osvetliti ne samo monetarne vidike uvedbe skupne evropske valute, ampak tudi gospodarske, politične in družbene posledice ter praktične učinke monetarne unije na gospodarsko rast in zaposlenost. Poročevalci bodo docenta na univerzi v Bologni Angelo Panebianco in Angelo Petroni ter docent na rimski višji šoh za javno upravo Giuseppe Pennisi.
Zaprtje duty freejev v Italiji ogroža 9.000 delovnih mest
RIM - Z zaprtjem evropskih brezcarinskih trgovin, do katerega bo prišlo julija 1999, bo Italija postopno izgubila nad 9.000 delovnih mest, potni stroški za prihod v Italijo se bodo zvišah za 22.000 lir na osebo, tujih turistov pa bo letno zato približno 220 tisoč manj. Predvidevanje izhaja iz študije londonskega raziskovalnega centra CEBR.
Cena bencina padla na raven iz leta 1995
RIM - Nov val znižanj cene bencina, tako super kot neosvinčenega, je privedel ceno goriva na najnižjo raven zadnjih treh let, saj niha med 1.855-60 lir za super in med 1.755-60 za hter neosvinčenega bencina. Poleg razmeroma nizke cene nafte na svetovnem trgu je k padajočemu trendu cene pogonskega goriva v zadnjih dneh prispevala znatna ošibitev ameriškega dolarja.
Programi EU za čezmejno sodelovanje s Slovenijo
Predstavnica vlade Republike Slovenije predstavila možnosti za skupne projekte - Organizator večera SDGZ
V ponedeljek, 12. t. m. je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu razprava na temo: Progami Evropske unije za čezmejno sodelovnje s Slovenijo. O tem je govorila funkcionarka službe vlade Repubike Slovenije za evropske zadeve dr. Riana Benko, poleg številnih podjetnikov pa so bili prisotni tudi konzul in vicekonzul Republike Slovenije v Trstu, nekateri župani in funkcionarji zamejskih občin, predstavniki Kraške gorske skupnosti, Kmečke zveze in drugih ustanov ter Slovensko deželno gospodarsko združenje kot pokrovitelj razprave.
Večer je uvedel predsednik SDGZ Marino Pečenik, nato pa je dr. Brenkova obširno predstavila vlogo Slovenije pri uresničevanju in koriščenju programov Evropske unije v sodelovanju z obmejnimi državami, predvsem v luči bodoče včlanitve Slovenije v EU. Omenila je potrebo po regijah, ki državni stukturi zagotavljajo večjo učinkovitost in prožnost. To je bilo kasneje tudi podčrtano v razpravi, kajti za zamejske organizacije in ustanove predstavlja prav pomanjkanje sogovornikov onstran meje veliko oviro. Orisan je bil
prehod iz začetnega stanja nepripravljenosti slovenskih vladnih organizacij v oceanu denarnih sredstev, ki jih daje Evropska unija na razpolago bodočim članicam, do sedanjega profesionalnega in informatiziranega nivoja, v katerem se nahaja Slovenija.
Močan podudarek pa je bil dan programom EU, ki zadevajo obmejna območja. Pri teh je potrebno sodelovanje obeh držav, na našem koncu torej Slovenije in Italije, med katerima se odnosi v tem smislu istalno izboljšujejo (od leta 1994 do 1997 je bilo oblikovanih 46 projektov, za katere je Slovenija dobila od Evropske unije iz programa PHARE 13 milijonov ekujev, ker je približno 26 milijard lir). V ta namen je bila lani ustanovljena v Štanjelu državna pisarna, ki je pristojna specifično za te programe. Podoben urad naj bi se odprl v kratkem še na Koprskem, tako da bi bil tako pokrit večji del obmejnega pasu. Pri meddržavnem sodelovanju bi bile lahko v veliko pomoč delovne skupine strokovnjakov z obeh strani, ki bi spremljale potek programov in nudile svoja znanja ustanovam in posameznikom, ki se vključujejo v
posamezne programe. Taka struktura bi učinkovito pripomogla sistemu »od spodaj navzgor«, ki ga Evropska unija podpira, njegov smisel pa je v tem, da prihajajo iniciative in prošnje za sredstva iz evropskih skladov od samih zainteresiranih.
Iz vrste posegov, ki so sledili predavanju (podjetnikov, KGS, SGZ Gorica in SDGZ, KZ in drugih) je prišla do izraza želja, da bi
bili vključeni v prej omenjene delovne skupine na slovenslti strani tudi zamejski strokovnjaki. Ta in podobne iniciative naj bi pripomogle spodbujanju zamejskih političnih, kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov ter posameznih subjektov, da bi konkretno prišli v stik s sogovorniki v Sloveniji, tako da bi bilo čezmejno sodelovanje čim bolj učinkovito in konstruktivno.	Peter Šuligoj
m	15. OKTOBER 1998	v LIRAH	
m	valuta	nakupni	prodajni
Se ,	ameriški dolar	1604,00	1630,00
m n	nemška marka	982,00	998,00
	funt šterling	2740,00	2795,00
5 o	švicarski frank	1205,00	1230,00
N h	belgijski frank	46,95	48,95
<t tO 0)	francoski frank	290,00	300,00
OE ra ir	danska krona	255,00	265,00
	norveška krona	207,00	217,00
< E h	švedska krona	198,00	208,00
Z X3	kanadski dolar	1028,00	1068,00
M ffl	portugalski eskudo	9,14	10,04
ffi N	nizozemski gulden	861,00	886,00
	avstrjski šiling -	138,50	142,85
a	španska pezeta	11,14	12,24
S	grška drahma	5,43	6,23
	irski šterling	2421,00	2501,00
	japonski jen	13,15	14,05
	avstralski dolar	977,00	1047,00
E 1 1 M	madžarski florint	6,50	8,00
T® r	hrvaška kuna	250,00	275,00
W m	slovenski tolar	10,15	10,45
					
15. OKTOBER 1998	v Ul	1AH		15. OKTOBER 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1601,00	1631,00		ameriški dolar	1615,190
nemška marka	982,00	1000,00		EKU	1948,73
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	989,580
nizozemski gulden	863,00	888,00		francoski frank	295,110
belgijski frank	47,20	49,00		funt šterling nizozemski gulden	2743,400 877,340
funt šterling	2716,00	2806,00		belgijski frank	47,964
irski šterling	2425,00	2520,00		španska pezeta	11,644
danska krona	256,00	266,00		danska krona	260,220
grška drahma	5,60	6,02		irski šterling	2468,170
kanadski dolar	1030,00	1065,00		grška drahma	5,739
švicarski frank	1204,00	1229,00		portugalski eskudo	9,645
avstrijski šiling	138,60	143,10		kanadski dolar	1045,300
slovenski tolar	10,15	10,48		japonski jen švicarski frank	13,717 1216,260
hrvaška kuna	260,00	280,00		avstrijski šiling	140,650
				norveška krona	211,560
				švedska krona	202,960
				finska marka	325,250
MILANSKI BORZNI TRG
15. OKTOBER 1998___INDEKSMIB 30: -0,05
delnica	cena	var. %	delnica	cena
Alleanza Ass.	18.145	+3,05	Mediolanum	34.617
Bca di Roma	2.677	+2,21	Mediaset	10.770
Bca Fideuram	7.444	+7,03	Mediobanca	15.737
Bca Inlesa Compart	7.500 1.123	+4,09 + 13,17	Montedison	1.646
Comit	10.150	+1,86	Olivetti	3.440
Credit	7.818	+5,60	Parmalat	2.565
Edison	13.821	+5,35	Pirelli Spa	4.386
Eni	9.718	+0,63	Ras	17.751
Fiat	4.273	-0,95	Rolo	34.895
Generali Imi	54.003 23.828	+2,79 -1,22	San Paolo To	22.905
Ina	4.432	-1,88	TIM	9.692
Italgas	7.790	-1,37	Telecom Ita	11.006
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
var, %
+7,06
+2,29
+3,20
+1,91
+3,86
+1,82
+4,35
+3,44
+3,30
+0,75
+5,21
+4,26
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
CONI / AFERA DOPING
NOVICE
Kinder uspešen sredi Moskve
Zmagal je tudi Varese doma
Sedaj na vrsti tudi državna reprezentanca?
Zaslišali mserja Bozzettija
SKUPINA A
Varese - Pau Orthez 89:77 (56:39)
MALPENSA VARESE: Pozzecco 18 (7:11, 0:1), Mršiti 33 (9:12, 1:4), Ve-scovi 2 (0:2), De Pol 13 (3:5, 2:3), Galanda, Mene-ghin 13 (1:2, 3:5), Gladini, Van Velsen, Zanus Fortes (0:1), Santiago 10 (3:3).
PAU ORTHEZ: Fau-thoux 5 (1:6 met za tri), Aisa 9 (3:7, 1:4), Foirest 14 (0:3, 4:6), T. Gadou 8 (1:1 za tri), Lorthridge 4 (2:5, 0:2), D. Gadou 7 (2:3, 1:2), Grant 18 (6:9, 0:1), Evro do, Scholten 12 (4:5), Smith.
SODNIKA: Brazauskas (Latvia) in Sudek (Slovaška). PM: Varese 25:28, Pau-Orthez 19:25. PON: 38.42 Pozzecco, 39.30 T. Gadou. SKOKI: Varese 30, Pau-Orthez 25. TRI TOČKE: Varese 6:13, Pau- Orthez 20:22. GLEDALCEV: 3.800.
VARESE - Z odlično igro Mršitia, ki je bil s 33 točkami daleč najboljši strelec srečanja, je Varese povsem zasluženo premagal francoski Pau. Gostitelji so si zmago prislužili že v prvem polčasu, saj so vodili že s 17 točkami razlike.
Ostala izida 4. kola: Fenerbache - Saratov 80:76 (28:34, Marko Milic 21 točk za Fenerbache); Taugres - Zaljgiris 91:97. Vrstni red: Fenerbahce Istanbul 6, Pau Orthez, Žaljigiris, Saratov in Varese 4, Taugres Vitoria 2.
Prihodnje kolo (22.10.): Saratov - Vitoria, Fenerbache - Varese, Žaljigiris - Pau.
SKUPINA B
Izidi 4. kola: Efes Pil-sen - Gibona 80:57 (45:27), Panathinaikos -Manresa 74:58 (44:35, Al-vertis in Bodiroga po 20, Radja 16)), Crvena zvezda - Maccabi preložena zaradi političnih razmer. Vrstni red: Panathinaikos Atene in Efes Pilsen Istanbul 8, Manresa 4, Gibona Zagreb 2, Crvena zvezda Beograd in Maccabi Tel Aviv 0.
Prihodnje kolo
(22.10.): Manresa - Crvena zvezda, Panathinaikos - Efes Pilsen, Maccabi -Gibona.
SKUPINA C
Cska Moskva - Kinder 62:70 (27:31)
MOSKVA - Bolonjski Kinder je ohranil prvo mesto na lestvici C skupine. Včeraj je namreč zasluženo, Čeprav ne brez težav premagala sredi Moskve moštvo CSKA. Ze v uvodnih minutah se je poškodoval Sconochi-ni, proti koncu tekme pa se je poškodoval gleženj še Rigaudeau, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec. Dobro sta igrala tudi NesteroviC, ki je dosegel 18 točk, in Abbio (15). CSKA ni izgubila doma že dve leti.
Ostala izida 4. kola:
01ympiakos - Zadar 71:55 (28:26), Ulker - Alba 76:65 (41:39). Vrstni red: Kinder Bologna, Ulker Istanbul in 01ym-piakos Atene 6, CSKA Moskva 4, Zadar 2, Alba Berlin 0. Prihodnje kolo (22.10.): Kinder - Ulker, CSKA - 01ympiakos, Alba - Zadar.
SKUPINA D
Izidi 4. kola: Teamsy-stem - Paok 76:61, Samara - Uniojn Olimpija 60:67, Real Madrid - Asvel 71:70 (44:43). Vrstni red: Real Madrid in Asvel Villeur-banne 6, Teamsystem Bologna in Union Olimpija Ljubljana 4, Samara 0. Prihodnje kolo (22.10.): Paok - Samara, Teamsy-stem - Real Madrid, Union Olimpija - Asvel.
RIM - Vse kaže, da je afera z dopingom zasegla tudi »državno reprezentanco«. Maser italijanske nogometne reprezentance in Parme Claudio Bozzetti se je namreč včeraj predstavil pred sodnikom Giovan-nijem Spinoso, ki skupno s posebnim oddelkom karabinjerjev NAS, preiskuje v zvezi afero jemanja nedovoljenih zdravil, ki škodijo zdravju športnikov.
Bozzettija je sodnik zaslišal predvsem glede svojega dela z državno reprezentanco, to pa tudi pomeni, da bodo sedaj najverjetneje zaslišali tudi zdravniški štab »azzurrov«. Bozzetti naj bi pri masiranju državnih reprezentantov uporabljal mažo, ki je škodljiva za športnika. To kremo naj bi pripravljal doktor Guandalini, elan lekarne Giardini Margherita iz Bologne, ki je v središču preiskav.
Včeraj je, zaradi izjav na njegov račun predsednika italijanske nogoemtne zveze Nizzole, odstopil Carlo Tranquillini, Član komisije antidoping in zdravnik državne reprezentance under 21. Tranquil-lini je izjavil: »Nikoli nisem vedel, da v laboratoriju niso izvajali določenih testov, ki jih predpisuje mednarodni olimpijski odbor. Doktor Gasbarrone o tem me ni nikoli obvestil. Zato se ne Čutim krivega.«
Včeraj se je oglasil tudi Bruno Grandi, ki po odstopu Pescanteja, predseduje CONI. Grandi je dejal, da so najprej potrebne reforme, nato pa bodo na vrsti volitve.
_______KOŠARKA / V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU__________
Zelo uspela predstavitev Domove ekipe
Mala dvorana nabito polna - Številni gostje - Predstavili tudi letošnji »Zbornik«
Zelo posrečenega večera ob predstavitvi članske košarkarske ekipe Doma Kmečke banke, ki je že začela nastope v C2 ligi, se je udeležilo toliko ljudi, da je bila mala dvorana goričkega Kulturnega doma zares pretesna. Predstavitve se niso udeležili samo domovci, temveč tudi prestavniki širše goriske košarkarske stvarnosti, kar seveda pomeni veliko priznanje za to slovensko Športno sredino.
Večer je uvedel predsednik SZ Dom Livio Semolič, ki je predstavil koSarskarski program društva za letošnjo sezono. Dražen Grbac, novi trener domovcev, pa je iznesel nekaj misli in pogledov v zvzei z delom v ekipi, ki mu je bila zaupana. Besedo je nato prevzel Marko Lutman, predstavnik glavnega spon-sorja ekipe Kmečka banka, ki je poudaril pomembnost povezave med športom in gospodarskimi krogi.Predsed-nik Semolič je predstavil še zanimivo pobudo, ki se odraza v posebnih članskih
izkaznicah z nazivom Dom-card. 2 izdajo tovrstnih izkaznic se duštvo avtofinan-sira, istočasno pa imetniki kartice imajo določene ugodnosti pri Kmečki banki, popuste pa v številnih goriških trgovinah, ki so pristopile k pobudi.
Pri SZ Dom so menili, da je umestno, da bi ob tem večeru predstavili tudi zadnji Zbornik slovenskega športa v Italiji 1997/98, avtorja Branka Lakoviča. V imenu
ZSSDI je Lakovicevo delo predstavil Vili Prinčič, ki je v imenu naše Športne krovne organizacije pozdravil tudi ekipo in ji zaželel veliko uspehov.
Od gostov, ki so ob tej priložnosti pozdravili, bi omenili odbornika za Šport pri goriški občini Maura Bordi-na, predsednika deželne košarkarske zveze Fausta De-ganuttija in predsednika pokrajinske košarkarske zveze Silvia Fabrissina. V imenu
uprave Kulturnega doma in SKGZ je prisotne pozdravil Igor Komel. Predstavitve Do-Tnove ekipe se je udeležil tudi znani TV komentator Ser-gio Tavčar, ki je s svojim slikovitim slogom opisal začetek zamejske košarke in govoril o košarki na sploh.
Pester večer je obogatila Se prisotnost treh igralcev goričkega prvoligaša Timinska-sa, Payna in Nobila. Sledila je družabnost, ki se je zavlekla še pozno v noc. (Vip)
Hit Gorica premagal Udinese
NOVA GORICA - V včerajšnji prijateljski tekmi so nogometaši Hita v Novi Gorici premagali Udiense z 2:1 (0:1). Tekmi je prisostvovalo 1.200 ljudi. Udinese je v prvem polčasu nastopil z najboljšo postavo. Manjkala sta le italijanski in danski reprezentant Bachini in Jorgensen. V drugem polčasu je trener Udineseja dal priložnost desetim novim igralcem, kar so Novogoričani izkoristili. V 25. minuti igre je videmsko moštvo povedlo z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Amoroso. Za gostitelje je bil obakrat uspešen Vogrič (v 47. in 83. minuti).
Tekma med Crvena zvezdo in Lyonom 20. oktobra
LYON - Evropska nogometna zveza (UEFA) je v Četrtek odločila, da mora beograjska Crvena Zvezda tekmo šestnajstine finala pokala UEFA proti lyonskemu 01ympiqueu odigrati v torek, 20. oktobra, v Bukarešti.
UEFA se je za tak korak odločila zaradi negotovih političnih razmer na Kosovu, saj je zveza NATO pred dnevi postavila ultimat predsedniku ZR Jugoslavije Slobodanu MiloševiEu. Ge srbski predsednik ne bo upošteval zveze NATO, obstaja možnost letalskega napada na ZRJ, zato je UEFA odločila, da Crvena zvezda ne sme igrati tekme doma, pac pa na nevtralnem ozemlju.
Brazilija nadigrala Ekvador
VVASHINGTON - V prijateljskem nogometnem srečanju je v VVashingtonu Brazilija premagala Ekvador s 5:1 (2:0). Za Brazilce je tri gole (35., 71., 78.) dosegel Elber, ki je v moštvu zamenjal poškodovanega Ronalda, po enkrat pa sta bila uspešna Marcelinho (21.) in Cafu (70.). Častni zadetek za Ekvador je v 69. minuti dosegel De La Cruz.
Tudi VN Kitajske in Malezije
PARIZ - Na zasedanju mednarodne avtomobilske zveze (FIA) predstavili nov spored velikih nagrad v formuli ena za leto 1999. Na veliko presenečenje sta v programu tudi VN Kitajske in Malezije. Število dirk za svetovno prvenstvo bi se tako povečalo na 17.
VN Kitajske bo 21. marca v Zuhaiu, VN Malezije pa v Kuala Lupurju 17. oktobra. VN Argentine bo tako kot rezerva. Kot rezerva sta tudi VN San Marina zaradi procesa v zvezi smrtjo brazilskega pilota Senne in VN Madžarske. Glede tekme v Budimpešti bodo .na FIA razpravljali 11. decembra letos in ugotovili, Ce so vse strukture na tej pisti dovolj vame za ivzedbo velike nagrade.
Afere Festina še ni konec; maser bo tožil Virenquea
LILLE - Francoski kolesar Richard Virenque še vedno zanika, da je vpleten v znano afero s prepovedanimi poživili, ki je pretresala letošnjo dirko Po Franciji. "Nisem kriv, temveč sem žrtev, " zatrjuje Virenque. Na današnjem zaslišanju na sodišču v Lillu sta bila poleg Viren-qua navzoča še dva udeleženca afere iz moštva Festine: klubski zdravnik Erič Ryckaert in maser Willy Voet.
Kot kaže, se bo afera razpletla z medsebojnim obračunavanjem omenjenih treh glavnih udeležencev. Voetsov odvetnik je namreč že napovedal, da bo tožil kolesarja, ker je maserja v nekem pogovoru označil za "preprodajalca", obenem pa se je iz policijskih virov v Lillu razvedelo, da so maserju grozili s smrtjo, ker naj bi bil pripravljen sodišču predati nadvse zanimiv dokument - knjižico, v katero je vpisoval vse uporabnike dopinga... Sodišče pa bo naslednji teden odločilo, ali bo zdravnik Ryckaert še udeleženec preiskave, zaradi katere je v priporu že vse od julijske dirke.
KOLESARSTVO / VČERAJ
Na dirki po Piemontu zmagoslavje Italijanov
TURIN - Po švicarskem uspehu na dirki Milan -Turin so se včeraj na dirki po Piemontu uveljavili mladi italijanski kolesarji. V sprintu je namreC zmagal Marco Serpellini, ki je bil dan prej tretji. Na drugo mesto se je vurstil Daniele Nardello ina tretje pa Stefano Colage. Popolnso italijansko slavje je dopolnil Marco Velo.
Jutri bo na sporedu dirka po Lombardiji, ki bo tudi zadnja preizkušnja svetovnega pokala. Kot je znano, je v tem pokalu že drugič zaporedoma zmagal Italijan Michele Bartoli.
Prvi od tuijih prestsavnikov je bil Belgijec Peers, ki je osvojil 5. mesto.
VRSTNI RED: 1. Marco Serpellini (Ita), ki je prevozil 195 km v 4.20:02 s povprečno hitrostjo 44, 996 km na uro; 2. Daniele Nardello (Ita), 3. Stefano Colage (Ita); 4. Marco Velo (Ita); 5. Chris Peers (Bel); 6. Dario Frigo (Ita) po 5"; 7. Paolo Valoti (Ita) P023"; 8. Franz Hotz (Svi); 9) Biagio Conte (Ita) po 54"; io. Rolf Jarmann (Svi) po 57"; 61 kolesarjev Privozilo v cilj.
Danes igra za vas Totocalcio m Konjske dirke p^G^opiettersech
Tjaša
Gruden
Bari - Verona	2
Cagliari - Milan	2
Inter - Lazio	1x2
Perugia - Venezia	x
Piacenza - Sampdoria	2
Vicenza - Juventus	x2
Chievo - Ternana	1
Lecce - Brescia	xl
Napeli - Treviso	1x2
Reggina - Cremonese	12
Varese - Como	1
Ancona - Castel Sangro x Messina - Catanzaro lx
1.	dirka (Bologna); Samuraj (2) se bo skusal oddolžiti za zadnji neuspeh. Nevarna sta tudi Plus dei Fas (x) in Sahariano (1).
2.	dirka (Firence); Targent Lung (1) je med favoriti, od skupine 2 naj omenimo Re-noira, od skupine x pa Orla-na.
3.	dirka (Padova); Touzy Moon (x) se bo gotovo boril za zmago. Uspeh mu lahko ogrozita Tipoforte (1) in Pio-nier Effe (2), ki sta v dokaj dobri formi in zato seveda pripravljena za presenečenje.
4.	dirka (Padova); nas favorit je Tilinos (2), toda tudi Rib FC (1) in Suriname Baby (x) imata nekaj možnosti za ugodno presenečenje.
5.	dirka (Taranto); tokrat bi se lahko uveljavil Raspu-
tin (2), ki pa bo moral paziti na Fola (x) in Sorokimija (1).
6. dirka (Turin); Taubrita (2) ima lepe možnosti za zmago. Njena najnevarnejša tekmeca sta nedvomno Tahiti (1) in Times di Stra (x).
	
1. — prvi	2
drugi	xl
2. — prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	X
drugi	21
4. — prvi	X
drugi	21
5. — prvi	21
drugi	X
6. — prvi	2x
drugi	1
TjaSa Gruden (letnik 1978) se je v otroških letih ukvarjala s plavanjem in atletiko, vse pa je bilo v funkciji... odbojke, kateri se je kmalu predala z vso vnemo. Pri Boru je nastopila v vseh mladinskih ligah, že pri 15 pa je debitirala tudi v D ligi. Dve leti je nato igrala v C1 ligi pri Boru, naslednji dve pa v združeni ekipi Koimpex v B2 ligi, v letošnji sezoni pa se je spet vrnila k Boru. Nastopila je tudi v selekciji ZSSDI, v pokrajinskih reprezentancah under 14 in under 16 in je bila v izboru deželne selekcije under 16. Prejšnji teden je Andrej Gregori pravilno napovedal 8 rezultatov.
Obvestila
KK BOR IN CICIBONA
vabita elane in prijatelje na predstavitev članskih in mladinskih ekip danes, 16. t.m. na stadionu 1. maj ob 19. uri.
SZ OLVMPIA vabi člane, prijatelje in predstavnike vseh društev na predstavitev svojih odbojkarskih ekip drevi ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega centra »Bratuž, Drevored XX. septembra, 85.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 5., 6., 7. in 8. novembra, v Domu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. St. 040-212859 ali 040-299573.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Danes, 16. okt. ob 20.30 (Red F), Henrik Ibsen: »Hed-da Gabler«.
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 040/362542.
Danes, 16. okt. ob 17. 00 premiera na Malem odru: Fran Milčinski »Butalci«. Režija Jaša Jamnik.
Gledališče Rossetti
Do 18. oktobra bo na sporedu predstava Moni Ova-die »Trst, židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in Theater Orchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst.
V sredo, 21. v Četrtek, 22. in v petek, 23. okt. ob
20.30,	v soboto, 24. okt. ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo 25. okt. pa ob 16. uri, A. de St. Exupčry »Wings on rock, režija Bob VVilson.
Gledališče Cristallo - La Contrada
16. in 17. okt. ob 20.30, v nedeljo, 18. okt. pa ob
16.30,	Tullio Kezich »L’americano di San Giacomo«.
Gledališče Miela
Od 17. do 25. oktobra - 13. festival latinskoameriškega filma.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v veliki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gledalcisca z delom Kralj v Časopisu.
Kulturni dom
Od 22. do 24. oktobra bo potekal 13. Film video monitor.
SSG gostuje v ponedeljek, 19. in v torek, '20. okt. ob 20.30 s predstavo Henrika Ibsna »Hedda Gabler«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 26. okt. in v torek, 27. okt. ob 20.30 predstava Roberta De Simoneja »La gatta cenerento-la«.
VIDEM
Gledališče Giovanni da Udine
Začetek sezone - Teatro cluba: v soboto, 17., v nedeljo, 18. in v ponedeljek, 19. oktobra ob 20.45, nastopa Stalno gledališče iz Turina s Pirandellovim delom »Non si sa come« z Gabriellejem Lavio.
PORDENON
V	gledališču Verdi potekajo do 17. oktobra 17. dnevi nemega filma.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 26. oktobra ob 20. uri, gostovanje PDG Nova Gorica z delom F. Molnarja »Liliom«, režija DuSan Mlakar.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 17. oktobra ob 20.00, Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, R. Paghi in L. Ravalico: »Va Piran ... quasi 100 anni di storia piranese«.
V	soboto, 24. oktobra ob 20.00, kulturno umetniški večer, Skupnost Italijanov iz Umaga se predstavi; zborovsko petje, komična predstava in nastop dueta Novella & Vito.
V	petek, 30. oktobra ob 20.30, gledališka predstava v izvedbi MGL, Tone Partljič: »Stajerc v Ljubljani«, režija Boris Kobal.
LJUBLJANA
EXODOS
Festival sodobnih odrskih umetnosti
21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, Krščanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Le-
szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00.
Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder
Danes, 16. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d.d.«.
Jutri, 17. oktobra ob 19.30 J. B. P. Molibre »Tartuffe«. Cankarjev dom - Štihova dvorana
V	soboto, 24. oktobra ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«, komedija, režiser Boris Kobal.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	petek, 23. oktobra ob 20.30 - F. Molndr: Liliom
Danes, 16. oktobra ob 10.00 - F. Logar: Kralj v Časopisu.
Jutri, 17. oktobra ob 11.00 in 16.00 - M. Logar: Kralj v Časopisu, ob 21.00 na gostovanju v Kopru - P. Barnes Ni tako slabo kot zgleda.
V	Četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani, M. TomSiC: »Bužec on, bušca jaz«, režiser Boris Cavazza, igra SaSa PavCek.
MARIBOR
Borštnikovo srečanje
SSG gostuje v soboto, 17. oktobra ob 20.00 v Mariboru Terrenca McNallyja »Master class«. Režija Vito Taufer.
e/^ešani i^fevski jBtoor iz Sel na Koroškem pri nas
Jutri bo v novi štivanski cerkvi nastopil	razne pevske skupine. Dejavnost pev-	leti pa je prejel Gallusovo odličje Zveze
Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem s	skega zbora se je v zadnjih letih kakovo-	kulturnih organizacij Slovenije,
pisanim programom zborovske glasbe, ki	stno in tudi številčno razširila. Zbor je že	Mešani pevski zbor iz Sel bo nastopil ju-
jo je pred kratkim ponesel tudi med slo-	posnel dve kaseti in zgoščenki. V svoj	tri zvečer ob 20. uri v novi štivanski cerkvi,
venske izseljence v Argentini. Zbor iz Sel	program je vključil zahtevno pevsko lite-	V nedeljo zjutraj bo pel pri sv. maši, ki jo
- z njim bo nastopil tudi ansambel Drava -	raturo, najgloblje pa seže njegovo	prenaša tržaški radio iz Rojana. V nedeljo
je bil ustanovljen leta 1953 kot Pevsko ‘ oživljanje slovenske ljudske pesmi. Zbor	popoldne pa bo nastopil še v župnijski
društvo Sele, v sklopu katerega delujejo	praznuje letos 45. letnico delovanja, pred	dvorani v Nabrežini, in sicer ob 16. uri.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Jesenska simfonična sezona
Danes, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling.
V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo,
25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic.
Glasbena matica - Kulturni dom
V torek, 20. oktobra ob 20.30, v okviru abonmajske koncertne sezone, bo nastopil Komorni orkester Pro arte iz Ljubljane.
Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14.
ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605.
Dvorana Tripcovich
baletni festival gledališča Verdi
Danes, 16. oktobra ob 17.00 in v soboto 17. oktobra ob 20.30 - Mednarodni plesni festival: Montalvo -Hervieu Compagnie.
OPČINE
Prosvetni dom
18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa).
8. novembra ob 18. uri, Ensemble Glavi ere.
22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija.
ZGONIK
Športno kulturni center
V	nedeljo, 18. oktobra ob 17. uri, koncert pevskih zborov, ki ga prireja SOMPD Vesela pomlad
ŠTIVAN
Štivanska cerkev
Jutri, 17. oktobra, ob 20. uri koncert MePZ iz Sel in ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel.
ROJAN
Župnijska cerkev
V	nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. masi MePZ iz Sel na Koroškem.
NABREŽINA
Župnijska cerkev sv. Roka
V	nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem.
DOLINA
Danes, 16. oktobra, v društveni gostilni, nastop skupine Kraški ovčarji.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih Sol.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 16. oktobra ob 20.30 nastop indijske skupine »Kalatharamgigi«.
_______________VENEJO_____________________
TREVISO
PalaVerde Villorba
Jutri, 17. oktobra nastop Carlosa Santana.
_______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Slovenskega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Munih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Jutri, 17. oktobra ob 19.30, B. Smetana: Prodana nevesta.
V	Četrtek, 22. in v ponedeljek, 26. oktobra ob 19.30 G. Verdi: Ples v maskah.
Cankarjev dom - Gallusova dvorana
Danes, 16. oktobra ob 20. uri, nastopajo simfoniki
RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut.
Dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 16. oktobra ob 19.30, Zvoki Šestih strun,
Eduardo Isacc, kitara.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta -Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev zidovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt.
Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action world Davida Byrna. Ob torkih je muzej zaprt.
V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Umik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.«
Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod Z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na- ogled razstava so-
dobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure,, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
V	palači Costanzi je na ogled razstava o Maksimilja-novi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. oktobra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
BARKOVUE
TPK Sirena, Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696.
SKEDENJ
V	škedenjskem muzeju so na ogled stare razglednice in slike Petra Conestaba. Urnik: vsak torek in petek, od 15. do 17. ure.
GORICA
Galerija Kulturni dom v Gorici
Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriskega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Armamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Sodobna umetnost ’98 Arhitektura in industrijski de-sign devetdesetih let.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen pone-
deljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
PORDENON
Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30.
________________VENEJO__________________
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
V beneški galeriji Contini (San Marcu 2765, Čampo S. Stefanu) so na ogled tuši Zorana MuSiCa. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30.
_____________LOMBARDIJA_________________
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
_____________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Razstavišče Paviljon
Do 2. novembra razstavlja svoje slike Rafael Nemec.
PORTOROŽ
Avditorij
Od sobote, 17. oktobra, razstavlja Marko SteveliC.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
SEŽANA
Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepših ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija - Prešernova ulica 3
Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana MuSiCa sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Spodnji prostori Moderne galerije
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Prašičkova polnočna matineja TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.40
9.50
11.30
11.35
12.25
12.50
13.30
14.05
15.00
15.50
17.50
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.40
20.50
22.45
23.00
0.40
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut z Film: L’ oro di Roma (dram., It. ’61, i. Anna Maria Ferrero)
Dnevnik
Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Varieta: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Komisar Rex Dokumenti
Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Heidi in nan. Zor-ro
Danes v parlamentu Informacije o prometu Aktualna odd.: Prima Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara Nan.: Lui & Lei - On & Ona Slabi učitelji (i. En-rico Muti, Vittoria Belve-dere, F. Cerusico) Dnevnik
Film: Fratello del nostro Dio (dok., It.-Nem.-Poljska ’97, r. K. Zanussi) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
RAI 2
7.00
9.15
9.45
10.50
11.10
12.00
13.00
13.30
14.00
14.30
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nanizanka
Film: Camilla (dram.,
ZDA ’94, i. J. Tandy) Popoldanski variete: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, poročila, šport Rubrika o izletih in poto-vanih Sereno variabile Nan.: Telesna straža (i. Jack Scalia)
Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Film: Su e giu per Be-verly Mills (kom., ’86, i. N. Nolte, R. Dreyfuss) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Film: II giardino dei ci-liegi (dram., It. ’93)
A RAI 3
	Dnevnik, vreme
	Aktualne oddaje: Magaz-zino
	Aktualno: Tempo, umetnost, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
	Dnevnik, 12.10 Šport
	Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula)
Mb	Aktualno: Infmito futuro
	Deželne vesti, dnevnik
m®	Tgr - Leonardo
Ig®	Tgr - Sredozemlje
B	Šport: Pit Lane, karting, atletika, kotalkanje
	Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Nan.: Superman
	TV film: In fuga -Novvhere to Hide (dram., ZDA ’96, i. R. Arquette)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Preklete zgodbe (vodi Franca Leosini)
	Nan.: Erotic Tales
	Dnevnik, pregled tiska, kultura
	Fuori orario
S? RETE 4
M Nad.: Piccolo amore, 6.50 I Guadalupe 9 Pregled tiska
B?! Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Serenata a Maria (dram., It. ’57, i. M, Fio-re, S. Bruni, P. De Vico) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik Risanke
TV film Perry Mason: Morte di un editore (ZDA ’88, i. R. Burr, M. Banti, S. VVilder)
Film: Affari sporchi (krim., ZDA ’90, i. R. Cere, A. Garcia, N. Travis) Pregled tiska Variete: Sabato 4
8 CANALE 5
11.30 11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.35
22.40
1.10
1.30
6.00
8.00
8.45
10.00
11.30
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
18.35
20.00
20.30
21.00
22.30 22.50
1.00
1.30 2.00
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Variete: Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassi)a Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Romi Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualčna oddaja: Veris-simo - 20 let papeževanja janeza Pavla 2. (vodi Cri-stina Parodij
Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Marco Clumbro)
Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti)
Variete: Maurizio Costanzo Shovv Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: N.V.P.D. (i. Jimmy Smits, N. Turturro)
% ITAUA 1	|r Slovenija I {r Slovenija 2
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Alta marea Film: Hanky Panky - Beg v dvoje (kom., ZDA ’82, r. S. Poitier, i. Gene VVilder, G. Radner)
Šport studio, 12.25 Odprti studio
Kviz: Caccia alla frase ŠS Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Mills Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Robin Hood (i. Matthevv Porretta, Anna Calvin)
Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda Film: L’ ora della violen-za - The Substitute (dram., ZDA ’96, i. Tom Berenger, D. Venora) Film: Senza lasciare trac-cia (dram., ZDA ’97, i. P. Brosnan, Shanna Reed) Odprti studio Zanimivbosti o filmu «Gallo cedrone»
# TELE 4
	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Rokomet
	Zoom umetnost
	Film: Volo 243
	Ai confini della realta
	Zoom umetnost
	Scoop
	Film: Terra di conquista
8.00
8.55
9.00
9.30
12.05
13.00
13.10
13.35
14.25
16.20
17.00
17.10 17.25
17.30
17.45
18.20
18.45
19.10
19.30
20.00 20.15 21.55 22.00 22.40 22.50 0.05
0.40
1.30
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Kontaktna odd.: Glejte, kako rastejo: Močerad, 9.40 Tedi, oddaja za mul-raijo, 10.15 Parada plesa, 10.30 Zenit, 11.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih, 11.35 Oddaja TV Maribor: Na vrtu Nad.: Brezglavo zaljubljen (VB, r. D. Richards-S. Harding, i. Robson Green, Francesca Annis, Michael Kitchen, 1. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Podoba podobe Predstava SNG drama Maribor: Lepa Vida (Rudi Šeligo)
Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Sprehodi v naravo Risana nanizanka: Palček David (12. ep.)
Zgodbe iz Amerike Razpoke v času: Šmarna gora II - Zakleta graščina Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Oglasi
Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Slovenski jazz v klubu Gaj o: Clark Terry, 2. del Zgodbe iz Amerike Napovedniki
TV PRIMORKA
(e) MONTECARLO ,			
			
			16.00 Videostrani
		ra®	Videospot dneva
B	19.30, 22.45, 0.30 Dnev-		Zdravje in mi: Epilepsija
	nik, 13.30,19.50 Šport	nroj	Nad.: Sosedje
	Nan.: Ironside, 13.10		Brez šminke
	Quincy	g®	Program za otroke
KEMEI	Film: Miracolo della 34.	ESE	Videostrani
Ufi!	strada (kom., ZDA ’47)	fflra	Dnevnik, vreme
Ujm	Variete: Tappeto volante		Reportaža tedna
jQ59	Variete: Zap Zap		Modne strani
jtoj	Nan.: SuperVicky		Brez šminke
	Film: Vittime di guerra	jjtfi	TV Moj video, Selnica
	(’89, r. B. De Palma)		Avtomobilistična oddaja
	Film: Gli uomini falco (pu-		Glasb, odd.: Video Top
	st., 76, i. J. Cobum)	5*5	Dnevnik TV Primorka
9.00
10.00
10.25 10.50 11.15
11.45
13.25 16.10
16.40
18.05
18.30
19.00
19.30
20.00
21.40 23.20
0.10
1.30
Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 22. epizoda)
Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 78. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, 16. ep.) Nanizanka: Lahko noč, ljubica (VB, 3. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes)
Film: Zaporniški tek (ZDA)
Euronevvs TV prodaja
Film: Konnnec dolgega dne (VB, 1991, r. M. Coulter, i, Marjorie Ya-tes, Leigh McCormack) Nan.: Indaba (Fr., 14. ep.) Nan.: Čudežni otrok (ZDA, 17. ep.)
TV igrica: Kolo sreče Videoring
Videonovosti z Mojco Film: Moj mali Idaho (ZDA)
Koncert ob 100-letnici Leona Štuklja Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard, 15. ep.)
Nočni pridih Nan.: Izpovedi mladostnikov (Brazilija, 1. ep.), 0.40 Lazar (ZDA, 10. ep.) Napovedniki
Koper
15.00
15.30
16.00
16.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
21.50
22.05
22.45
23.30
Euronevvs Risanka: Mala Neli Četrtkova športna oddaja Film: O, Bog! (ZDA 77, i. G. Burns, D. Pleasance) Program v slovenskem jeziku: Mladi - Glasba Primorska kronika Dnevnik, šport Risanke: Mala Neli Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Dok.: Petdesetletna vojna - Izraelci in Arabci Vsedanes - TV dnevnik TV nad.: Kdo je ukradel Monno Liso? (i. E. Cerusico, M. Mirabella, 3. del) Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
Z"
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Dvignjena zavesa; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.00 Poročilaa, nato Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Podogora; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	KPZ Kras; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital,; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9,10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po
ah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9,33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o.,;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš
kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 rekreacija; 8.40 Rekreacija, planinske novice, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna;
10.00	Avtomobilistične minute; 12.00 Coun-try glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga;
17.00	Glasovgnje za novi popevki tedna;
18.00	Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Izštekani.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13,00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Posnetki festivalov; 18.42 Poigra; 19.30 Nokturno; 20.00 Koncet: Simfoniki RTV Slovenija; 22.15 Igra;
23.00	Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture.
Prim orski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: I oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena; 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP st. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
"X.. SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

6
66

666
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
, .. SREDISCE SREDISCE ANli-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
C A
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Atlantski frontalni valovi se prek srednje Evrope pomikajo proti vzhodu in vplivajo na vreme v krajih južno od Alp.
1010 u -
1010
OSLO STOCKHOLM
\D|M ^U.21

jKOPJE o
z d trATEN^ ->
: Hfc______


Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.18.
Dolžina dneva 10.56.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.54 najnižje -35 cm, ob 8.32 najvišje 40 cm, ob 14.50 najnižje -27 cm, ob 20.31 najvišje 24 cm.
Jutri: ob 2.30 najnižje -38 cm, ob 8.58 najvišje 44 cm, ob 15.17 najnižje -35 cm, ob 21.07 najvišje 28 cm.
Morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinje G.
i
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije'
TEMPERATURE V GORAH		
	°C	
500 m			18	2000 m
1000 m			13	2500 m
1500 m			9	2864 m
Predvsem v severni polovici Slovenije bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale vrmenske motnje.
°C
....8
...,5
JUTRI
GRADEC
5„8
S
<5
ČEDAD 7/19 o
OVIDEM
7/19
CELOVEC O 3/17
O
KRANJSKA GORA Q
TR2IC 4/17
?
MARIBOR o 6/19
GW
M. SOBOTA O 6/19

C6UE O 5/19
KPA°
GORICA 6/19
“'LJUBLJANA 6/18
GORICA 6/19 O
TRST
8/20
' <S
PORTOROŽ
, O i
i 8/20
UMAG
POSTOJNA
o 3/16
KOČEVJE
-\°
N. MESTO
O
5/19
ZAGREB
6/19
O


o
S- ^PNOMEU,

mc PAZIN O
OPATIJA
O,
REKA
9/19
a
V soboto in nedeljo bo več sonca na vzhodu Slovenije, v zahodnih krajih se bo oblačnost povečala. Zjutraj bo po nižinah severne in vzhodne Slovenije megla, čez dan pa bo pihal jugozahodni veter.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Rudolph uradno obtožen zaradi napada v Atlanti
NEW YORK - Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom državne tožilke oziroma sekretarke za pravosodje Janet Reno je vložilo uradno obtožnico proti Eriču Robertu Rudolphu zaradi bombnega napada v olimpijskem parku leta 1996 v Atlanti. Rudolph je na begu že več kot leto dni. Po pričevanju njegovih nekdanjih sošolcev, zapriseženi skrajni desničar Erič Robert Rudolph, ki poudarja vse negativne elemente nove ameriške desnice, kot so npr. sovraštvo do
homoseksualcev, temnopoltih in žensk, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti, je poleg bombnega napada na olimpijskih igrahr obtožen tudi napada na žensko kliniko v Birminghamu (Alabama) 29. januarja letos. Renojeva je na novinarski konferenci konferenci pozvala Američane, predvsem prebivalce Severne Caroline, kjer naj bi se Rudolph skrival, da pomagajo oblastem pri prijetju zločinca, za katerega je razpisana nagrada milijon dolarjev. (STA)
Najmlajša poslanka v EP ima 25 let
BRUSELJ - Najmlajša poslanka v Evropskem parlamentu je od tega tedna 25-letna Svedinja Veronica Palm, ki bo skupaj s kolegico Yvone Sandberg Frijs nasledila dva švedska poslanca, ki sta bila izvoljena v nacionalni parlament. Prej je bila najmlajša poslanka v Evropskem parlamentu Britanka Elu-ned Morgan, ki je bila leta 1994 izvoljena s 27. leti.
Drevo »težnosti«
LONDON - Slavna jablana, pod katero je Isaac Nevvton konec 17. stoletja odkril zakon o gravitaciji, še vedno stoji. Jablane ponavadi ne živijo dlje od 150 let, toda britanski fizik Richard Keesing trdi, da je dotiCnemu drevesu potem, ko ga je nevihta leta 1820 izruvala, uspelo obnoviti svoje korenine. Keesing tudi meni, da lahko s pomočjo 180 let stare risbe odkrije preteklost slavnega drevesa. Medtem ko je Nevvton počival pod drevesom in videl padati jabolko, je doživel »razsvetljenje«. Po tem je teorijo težnostne sile Zemlje razširil na Luno, nato pa Se na Sonce in ostale planete. (STA)
Z@ Fcmz so preprosti modeli predvsem odraz ne&me&tivnosti
PARIZ - Pariška moda, tudi Ce gre za pret-a-porter, se nikakor noče odpovedati luksuzu. V primerjavi z milansko je veliko bolj nora, dokončno pa je obrnila hrbet minimalističnim načelom. Tako pravijo obiskovalci prikazov ženske pripravljene mode za naslednjo spomladansko-poletno sezono, z njimi pa soglašajo tudi modni ustvarjalci, ki Parizu vsekakor pripisujejo primat svobodne kreativnosti. Predstavljeni modeli so lahko zelo nori, prikazi pa so precej strogi, brez večjih pretresov. Pravi Spektakel namenjajo v Parizu defilejem visoke mode, ki je najbolj pravoveren odraz pariške, nadvse bogate mode.
»Svobodno izražanje« pa seveda vsak modni kreator interpretira po svoje: kolekcija slovitega Yvesa S ant Laurena (sam je prispeval samo nekaj modelov) je bila klasič-
no zastavljena, medtem ko je Un-garo tudi tokrat želel poudariti ženskost. Po njegovem moda ne more biti skrajno preprosta, temveč mora odražati veselje do življenja.
Zelo oseben pečat je kolekciji -kot vselej - vtisnil Thierry Mugler, ki s svojimi modeli rad preseneča (njegov model na desni sliki). Svojemu svežemu »prestopništvu« pa se je tokrat odpovedal angleški stilist Alexander Mc Queen, ki ustvarja za maison Givenchy, predstavil je namreč kolekcijo v zelo tradicionalističnem duhu. Z modeli jasnih krojev in odločnih barv pa se je v skladu s svojim stilom predstavil Japonec Issey Miyaki, ki je tudi pokazal, kako oblačila nastajajo iz enobarvnih tkanin, pridobljenih z mešanjem nylonskih in bombažnih vlaken (na spodnji sliki, f. AP).