240 'zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. Uredništvo: ' !hcc m'. Ptar.JfŠka Asi&ega St. 30, L nadstr. — Dopisi naj se poSUJaJo uredništvu — Nefranfcirana pisma se ne Sprejemajo, rokopisi se qe vračajo. — Iztiiij .ielj in odgovorni urednik Štefan uodina. — lastnik konsoruij lista „Edli. Tisk tiskarne „ifdir.osli". — TeJeion uredništva in uprave itev. 11-57 - Naročnina znaSa: Za relo leto K 40 —, poJ let« K 20-—. tri mesece K 10 - , za nedeljsko izdajo za ceio leto K 3—, pol leta K 4*—. > Posamezna številka v Trstu in okolici: Kovinarjev. f fnfn mi liniaiiiflri mi v UbiHt XU U. INOST Posamezne Številke zastarele 30 vin. Oglasi trgovcav ta obrtnikov mm pa 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov rnm p6 30 vin; oglasi v teksta lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaijna vrsta K Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema insertttnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pogltjajo upravi Itsta — Plačuje se izključni* le upravi .Edinosti* — Uprava ia inseratni oddelek se naha jata v ulici sv. FrančiSka As. št. -JO. Pošinohranil nični račun & - ■■ - Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. — ZVEZNA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 2. (K^r.) Uracfeio se razglaša: Nič novega. - Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja:- Zapadno t> j i š č e. — Armada kraljeviča Ruprema ki generala Boeima: Bog v spre dr jeni ozemlju na obeh straneh Ly-sa. Med Scarpo In Sommo so Angleži na fronti 45 km nadaljevati svoje napade. Topovsko učinkovanje proti rezervnim postojankam nasprotnika jugovzhodno Ar-rasa In na obeh straneh Bapauma je bi-, stveno pripomoglo k odbitju napadov. ri$ča pehetnega boja so bila Hendecourt, Noreuil, lijasta polja vzhodno Bapauma In med R&ncouriom in Bcuchavesnom. — Sovražnik, ki jo severno Hendecourta proti Cagnicourtu pridobi! na prostoru, je hH s protinapadom potisnjen zopet nazaj v iletvtez urt. Za NareuH so se bili dolgi boji. Ost jI Je v iiaših rokah. Na obeh streneh ceste Vs«Ix—Vrancoart izvršeni napari tankov so se izjalovili. Pri tem je uničilo en tank neko naSe letalo s strojnico, drugi pa je b:! razbit od naših topov. J u novzhodno Bapauma smo s težiščem proti VIHers £tt Flosu izvršene napade nasprotnika odbili. Severno Somme smo sovražnika, ki le napadal od ranega jutra z močnimi silami, ustavili v črti SaWy— Saint Plerre Vaast in vzlmdno črte Bou-ebavesnes—Mont Saint Oitentin. Sovražnik le zascJel Peron ae. Na obeh straneh Nesle so Francozi nadatJeva« svoje napade. Po n^silnejšem hobnajočem streljanju so v globoko raz-predelienih pehotnih sunkih zopet poizkušali prebiti prekopu© postojanko. Severno proge Nesle—Hanim je pešpolk št. 56 pod vodstvom mskrja Loebekkaa izj^ovfl vse sovražne navale. Pri novih napadih zvečer |e v družbi s hesenskiml stotniia-mi zooet vrgel vdrlega sovražnika Iz vseh črt. Poljska artiijerUa Je bistveno pripomogla k uspehu. Južno proge Nesle—Ham so Braniborci in Slezijci odbili sovražnika hrez izjeme pred la!stnimi črtami. Tudi južno Libre Monta so se večerni napadi Francozov razbili. Na obeh straneh No-yOiia ie bila sovražna pehota po težkih In zanjo izgubonosnih bojih 31. avgusta včeraj r.e delavna. Tiidi med Oiso m Aisno je bilo bojno delovanje omejeno večinoma na topovski fcej. Dekli napadi sovražnika v nižini AHette in severno Solssonsa so bHl odbiti. BEROLIN, 2. (Kor.) Večerno poročilo: Angleški napadi med Scarpo in Sommo, jugovzhodno Arrasa in severovzhodno Peronna so pridobili na prostoru. Rezerve so ustavile sunek. Na obeh straneh Bap&uina je b?i sovražnik odbit. Med Oiso in Aisno so se razvili popoldne po Jako močnem topovskem boju francoski na-paoi. Prvi seneralm kvartirraoišter pl. Ludendorft BOLGARSKO. SOFIJA. 31. (Kor.) Pri Vetreniku so naši oddelki pregnali sovražne poizvedo-valce. Južno Hun.e iu pri Aičak mah le se je nadaijevalo topovsko streljanje. Vzhodno Vardarja so angleške enote nenadoma poizkušale zasesti naše postojanke južno Stojakova in Bogorodice, a so bile pregnane, še prodno so dospele do naših žičnih ovir. V nižini pred postojankami zapržilo Serresa smo pregnali grške poizvedovalne oddelke. TURŠKO. CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se noroča: Palestinska fronta: Tudi včeraj Je bilo obojestransko topovsko delovanje na vsej fronti močnejše kakor sicer. Tik zapadno ceste Jeruzalem—Nablus smo odbili močen poizvedovalni oddelek nasprotnika. Od Jeriha proti severu premikajoče se konjeniške in pehotne kolone smo z uspehom obstreljevali z daleko-nosniini topovi. V sovražnih pehotnih taboriščih pri Jerihu in zapadno Mendeseja \lada živahno gibanje. Taborišče pri Abu Teiulu smo bombardirali z uspehom. Dne JJS. avgusta so naši oddelki preprečili pre-tf aanje hedžaške proge pri Hedilu. Na ostalih frontah nič važnega. PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski. Roiran. Iz francoskega prevedel A. R. Mislim, da sem že,« je odgovoril gospod pl. Maubert sulio. Ne, niste, nikakor ne, ko zavračate take spre-jeinliive prediose!« -Ker jih ravno ne smatram za sprejemljive.« »Vi veste, da ima moj oče leten dohodek osero~ d^settisoč livrov----« »To mi sporočate že v četrtič.« v Veste, da imam le enega brata, da torej polovica očetovega premoženja mora meni pripasti I« »Kdaj?« -Tega ne vem; prej ali slej«.... Velik del vaše dedščine j« porabljen ie v naprej. »Ostaja pa Je vedno jako veliko.« »Seveda.« »No, hočem vam datt menjic na stottsoČ frau- in PONESREČEN LETALSKI NAPAD NA KOTOR. DUNAJ. 2. (Kor.) MornaT«k* oddelek vojnega ministra poroča: Dne 30. avgusta dopoidne so hotela štiri angleška letala napasti naprave in Iav kotorskem pristanišču. Njihove borrfbe so bile brezuspešne rn so padle večji del v morie. Od 4 letal je zbežalo le eno, ostala tri iso pa-| cHa na tla in .ce razbila -na skalah. Enega] ranjenega letaica smo zamogl-: rešiti, osla- ; lt so mrtvi. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko uradno poročilo. 31. avgusta pop. — Pocoči živahen topovski hoj v ozemlja severno prekopa, severno Noyona med Ailetto in Aisno. 31. avgusta zvečer. — Tekom dneva se je na daljevai boj severno prekopa m Soissorisu z veliko srditostjo. Naše čete so napredovale korak za ko-: rakom ki zavzele potegoma' vse točke, ki iih ie sovražnik srdito branil. Polastite so se ozemlja na vzhodnem bregu prekopa. Odpor sovražnika pe bH posebno srdit zlasti pri vasi ChevUly. ki je končno, potem ko so io Nemci dvakrat zavzeli nazal, ostala v naših rokah. Ujeli smo 200 vaoi. Severno Hap-plšncourta in Morfincourta smo zopet napredovalL Severno Stnssonsa smo zavzeli Juvigny 1» Crony. Po hudem boju smo dosegli zapadni del Fleurva. Sicer nič novega. — Orijcntska fronta: PrecejSnje delovanje sovražne artiljerije na vsej fronti. Posrečilo se ie več angleških sunkov Vzhodno Var-darja so izvršile grške čet® uspešne sunke v sovražne črte. 1. septembra zvečer. — Tekom dneva precej močno topovsko delovanje v ozemlju Sommo in ob severnem prekopu severno AMette. Ustalili smo 9Q v gozdu zapadno Coucy ie Chateaut m se polastili vasi Crecy au Mont Ha ostali fronti ie bil dan miren. Angleško uradno poročilo. 31. avgusta zvečer. — Tekom drzne ta sijaino Izvedeno ponočne akcije, Ici Je bila izvršena z veliko sik), so zasedle avstralske čete grič in vas Mont St. Ouentin, severno Peronna. Zasedle sn s tem važno taktično točko, ki .obvladuje Peron ne in sommski kot. Pri isti akciji so zavzele naše čete vas Feuillacourt in ujele 1500 mož. Naše izgube so izredno lahke. Danes zjutraj so angleške čete, podpirane na levici od Avstralcev, napadle s popolnim uspehom. Zavzele so gozd Cabrieres in planoto vzhodno in severno odtod, pri Čemer so istočasno ujele množino vojakov. Tekom dneva so bili sovražni protinapadi proti avstralskim in angleškim četam irspešno odbiti. Danes zjutraj od močnih sovražnih sil na obeh straneh ceste Bapaume-Cam-bral fz vršen t napadi so biK odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. V tem ozemlju so angleške čete izpopolnile zavzetje Riencourta, ujele množino vojakov in uplenile par topov. Na nekaterih točkah med Vrancourtom in Bullecourtom so do-vedli močni sovražni protinapadi zopet do hudih bojev, ki niso bistveno izpremenili položaja. Med reko Sensee in Scarpo so napredovale angleške čete za 1500 jardov proti reki Tringuis. Vedno bolj naraščajoče izrabljanje sovražnih rezerv, velikanske izgube, Tci so bile prizadejane sovražniku v prvi polovici leta in težke izgube na mrtvih, ranjenih in ujetih, ki jih je imel sovražnik vslcd uspešnh napadov zaveznikov od 18. avgusta dalje, so prisilili Nemce, da so izpraznili klin ob Lysu in prepustili firez boja postojanke, taktično velikega pomena, ki so si jih priborili s tolikimi žrtvami. Naše čete so zopet zasedle hrib Kenimel. Dosegli smo splošno črto Voormezeele—Lindenhoeck— Doulieu rn se bližamo Estalresu. 1. septembra zvečer. — Danes zjutraj so avstralske čete zasedle Peronne. Potem ko so odbile sovražne protinapade na Mont St. Ouentin, so Avstralci danes zjutraj ob 5'50 tekom prodiranja vzpostavili zopet zvezo z angleškimi1 četami na njihovem levem krilu. Zgodaj zjutrai so avstralski napadalni bataljoni zavzeli nemške postojanke zapadno in severno Peronna. Med tem ko se ie srditi boj še nadaljeval med razstrcijenimi cestami in poslopji, so vdrli v vzhodne dele mesta in drže sedaj tako Peronne kakor Flamincotrrt. Napredovali so znatno tudi ob vzhodnih m severovzhodnih izrastkih Mont St. Que«tina. Londonske čete, ki so napadle jugovzhodno Gomblesa, so zavzele Bouchavesnes in Rancourt. S planoto, ki se dviga nad tema dvema vasema, so dosegli zapadne izrastke gozda St. Pierre Vaast Tekom tega uspešnega napada smo ujeli nad 2000 mož in uplenili neka! topov. Hl torpediran od nekega nemškega podvodnika, plul v službi španske vlade. MADRID, 1 (Kot.) Po mkiislrskent svelu ie izdal minister Dato poluradno noto, ki pravi, da le bila raz ven brzojavne pritožbe pri Nemčiji sklenjena tudi izpreroemtev komisar? jat a za živila v ministrstvo. PARIZ. I. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Sau Sebastiana, je imel nemški poslanik princ Ratibor daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Datcin in zborniškim predsednikom. MADRID, 31. (Kor.) Po ministrskem svetu objavljena nota pravi, da je zunanji opokale šipe. Skoda znaša več milijonov. Skladišča so 'bila pred izročitvijo ukrajinskim Jn avstro - ogrskim poveljstvom. Vzrok eksplozije |e neznan; donrn^ra se, da je bilo zaneteno. , - Heoderson o zadržanju semikih večinskih socllallstov. LONDON, I. (Kot.) Tekom svojega govora v Drrmmghamu le izražal Henderson svoje bridko - razočaranje nad zadržanjem nemškH* večinskih socišalistov in je izvajal, da mednarodna politika delavce? nikakor ni za kompromise z vojaško vladajočimi v Nemčiji a4i za dovolitev glavnih ciljev nemških imperiialistov. To je politika, ki fo v vsaki vrsti njenega programa navdaja želja, da se izvo-juje vojna za svobodo in za demokracijo. Delavstvo nI defaitistično; poizkušalo ie le opravičiti svoie prepričanje, da ie trajen in pravičen mir mogoče doseči le z zavedno odločnostjo vseh dežeL Busšolie v ponedeljek k političnim posvetovanjem »a Dunaj. DR. KOROŠEC PRI IfUSSAREKU, Za ustanovitev slovenske gimnazije v Trstu. DUNAJ, 2. (Izv.)Načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, jo bil sprejet včeraj ob 10 dop. od ministrskega predsednika barona Hussareka. Ministrski pred&ednik mu je naznanil, dav bosta dne 10. t. m. finančni in vojoo-gospodarski odsek obeli zbornic zopet pričela svoje de-kn%nje m naglas al pri tem, kako važna je dovolitev davfcov tinte v interesu prebivalstva. Dr. Korošec je odgovoril ministrskemu predsedniku, da jirgosloA-a^^ki poslanci sploh ne morejo priti v dotiko z voliici, ker prepoveduje vlada vsako zborovanje na jugu. V stvarnih stvareh je naglasal dr. Korošec, da Jugoslovani nimajo nobenega vzroka, da bi Izpremenili svoje stališče napram vladi In s tem le izraženo tudi stališče Jugoslovanov napram vladnim davčnim predlogam. - Dr. Korošec je predložil nato celo vrsto pritožb isi naglašal zlasti nujnost ustanovitve slovenske srednje šole v Trstu. Sklicanje vojno-gospodarskoga odseka. DUNAJ, 2. (Kor.) Vojno-gospodarska komisija obeh zbornic državnega zbora je sklicana za 10. t m. ob 10 dopoldne. Dnevni red: Vprašanje preskrbe ljudstva z oblekami. Sledile bodo razprave o centralah za kože in usnje. svoje guvernerje, ustanovili vojaška sodišča in . začeli * rekvirirati« živila. Miru Seveda tuje čete niso prineslo. Danes pritiska z Murmanske obali enten-ta, z zapada NemčHa z Avstro-ogerisiko, v notranjosti se vršijo krvarvi boji s Čeho-slovaki in z različnimi protirevolucijoaar-rtimi četama, a z vzhoda vdirajo Japonci in Amerikanci. Vse to je Ljenkiova »zasluga*. Ali je Ljenin izdajalec aH norec? To vprašanje je danes težko rešiti. Brezdvomno je, da ie bilo med boijšev&i mnogo naravnost blaznHi fantastov, ki so resnično verjeli v solidarnost takozvane delavske inienia-cijonaie in ki so bili prepričani, da bodo njihovemu primorju sledili socijalisti vsega sveta, zlasti pa nemški in avstro-ogr-s&i. Pričakovali so. da izbruhne revolucija, ki -bi napravila v resnici konec svetovni vojni. V tej nadi so se kruto nreva-rili fn so se morali prevariti. tihitze na Dunaja. DUNAJ, 2. (Kor.) V torek ob 40 dopoldne prispe na Dunaj nemški državni tajnik za zunanje stvari, pl. Hintze. žetev v Romuniji. BUKAREŠT, 1. (Kor.) Po zanesljivih poročilih je računati s sledečimi rezuItaU žetve v zasedenih ozemljih: pšenice 50.000 vasonovr ovsa 5000. rži 2000, leče 1200 vagonov; koruze trenotno še niti približno ni mogoče preceniti in H bo najmani SO.GOO vagonov. Llenin. Nemški državni tainik Bnscke aa Dunaju. BEROLIN. 1. (Kor.) Wolifov urad poroča: Kakor smo izveden, odpotuje državni tajnik pL Ljenin, revolucijonarim diktator Velike [Rusije, je poslal žrtev isocijalnorevolucijo-narne protirevolucije. Vest ni prišla nepričakovano. BoHševiki, ki so v imenu politične isvohode in soGijalne enakosti nastopili z orožjem v roki, najpoprej proti ca-rističnenm terorizmu in potem proti nadvladi mešč'anskih slojev, kot predstavnikov kapital!!stičnega reda, so v svojem ■boju za ohranitev svoje moči kmalu posegli po sredstvih, ki so glede krutosti in terorizma prekašala ntjgroznejše izgrede Pleli\veja, Sto!yr.ina in etičnih paladdnov carskega saurodržtva. Osebna svoboda in varnost sta brli enostavno odpravljeni; z fcoljseviško vlado ne soglašajoči časopisi so bili ustavljeni In uredniki vrženi v ječe; vsak pojav nesoglasja je bH vdušeu v krvi. Zavladal je teror, a kot posledica terorja — protirevolucijonamo gibanje. — Bolj še vik i so prišli v nevarnost, da izgubijo moč, a ntaihovi voditelji — življenje. Ljenin, vračajoč se od mirovna h pogajanj z zastopnika centralnih vlasti, — tako smo čitali — se je vozžl le ponoči, z vlakom, v katerem so stali rudeči gardisti s puškami v rokah na stopnjicah vseh vagonov; od proge in iz postai -guma, da je izjavH da ni le zvest sm cerkve, ampak tudi — zvest sin *vo|e*a naroda, in ker želi svojemu narodu tisto svobodo m samostojnost, ki ju že uživajo drugi narodi v Avstriji in izven Avistrije. To naj bo — erimen? Pred kom?-Pred prestolom božjim, ki pozna le enake liudi in narode? Pred veličastvom države, katere -temeljni z^ikoni začenjajo z besedami da »so pred njim vsi državljani enaki?! Predrzni, kakor so že naši psevdohbe-ralci, hočejo predpisovati škofu, kaj in kako naj govori, m kako naj misli; hočejo mu prepovedovati njegovo narodno mišljenje ter e resnica še vetfrio rs^ica. Id mora v pasj-o luknjo, laž pa se Širi m Šopiri na trgu — se-povspešuje podpira. V resnici ne vemo. kaj bi se moralo zgodi* i čn kaj ti moralo priti, da se temu zhi napravi konec?! O izvoru vesti o »stavni reviziji poroča »Neue Frele Predse« Redeče: »Pred kratkim \q posetil ministrskega predsednika dr. Hiissareka iako oddičen učenjak. Nazšianii mu je f*ri *ea prH&i, da njegovi ožji somišljenika izpeljujejo načrt ustave za avstrijsko državno zvezo m prosil obenem minerskega predsednica, naj ga podpira in irru pcmiaga pri tem deta. Baron Hussarek *e odklonii vsako zvezo z Izvrševanjem tega načrta. (Najbrže gre -gih drugih ne zadeva lastna krivda, da niso mogla vztrajati, oblast jim je delovanje prepovedala ali pa so vodeči člani mora-K pod orožje — -toda vsied tega se zasluga romanskega Sokola ne zmanjša. Priznanje, ki smo mu ga dolžni, da iri oslabel v časib splošne krize, da ni videl vojske za občno opravičbo vseh slabosti, mu ostane v polni meri. Slavje se je vršik) z javnim nastopom v gledali-žki dvorani. Nastopilo je najprej šest članov z vajami na bradlji, ki so bile primerno izbrane iai lepo izvajane. Miadi tetovtidci so pokazali z , vajami prebiti čas vztrajne vadbe, njiivova telesa, razen krepkega Delaka, pa še niso v popolnem razvoju« mladi so še in slaba hrana je danes. zaslužili so pa povsem živahno priznavanje zbranega občinstva. — Nato je siastopivo najprej 26 dečkov in potem 21 deklic rojanskega naraščaja s prostimi vajami. Ganljivo je bilo videti ta drobiž z resnimi obrazi. Discipliniran nastop, pri kaLerem je vsak posameznik pazil le na načelnika in na dobro naučeno izvajanje, k1: je kazalo z vsako novo sestavo pridnost i*čitelja ter veselje m vztrajnost učencev. Za narasčaiem je »nastopilo 21 članic. Lepo število in enaike obleke, katere smo pogrešali pri naraščam (kar pa naraščaju hi Sokolu pri današnjih razmerah ne mor en ?o šteti v zlo), so napravile slik; v "t vtV'k. Razsiop je bil iep, vaje primerno sestavljene in tudi dt>bro naučene. vcnder so bili položaji premalo precizni. gibom pa je manjkalo tiste cle-g;mcv\ ki se posebno pri ženskah vajali J plesnega značaja ne sme i>ogrešatL Tod:: I priv^V.n sestram tekivaikasn tega ne motrenj zameriti, vzr \ v.' j ! ie sa:r.e, t/.;>vr/ r.esrc *ao iztra:» ^ JI ena tatn- P ' - r > k. L!"i • v;: i.-'V^ial«,-. Na i je brez gyibe oi i>ik vaje bre/dv«.,.. ie j izpeta ic tu Ji za r.oitttžlj razvoKnv* oi.o I^tnoS rajate tmog^ BSijdneise. Oođkm skladba namreč ::i bita v sogiasjn z vaii-'fio sestavo. Ciiti4o sc je tol vj motečo i armon^o, pa tudi gibi so si vsled te f godbe mestoma morali slediti tako naglo, ^kt so' btii posamezni položaji, ki bi se tnorati v dosego gracijoznosti naznačiti, ^nedosegljivi v pravetn času vsled dolge ^poti, ki jo je imela-vajina sestava in krat- ke dobe v glazbeni skladbi. Na^epsi grbi so se vsled tega Izgubili. Tako yz po ne-potrebneai trpela lepota scfctave in čistost položajev. .Vendar pristoja članicam v.se priznanje. Priznati pa moramo čiani-eam rojanskega Sokola še nekaj važnejšega: V času vojne so, kakor omenjeno, OBiiiitila delo vsa sokolska društva vsieJ označeni!«. vzrc3:ov, kateri pa ne opravi-čujejo ženskih oddelkov onih društev, katerih delovanja oblast, ni prepovedala. Člani so morali k vojakom, članice pa so ostale doma. Poklicane so bife torej one, da nadaljujejo začeto delo, da z večjo pridnostjo m povečano vztrajnostjo nadomestijo, kolikor je mogoče, izgubo bratov. Potrebne predpogoje za to so ftnele članice ravno v tržaški župi, in če so se lahko ženske tekom vojne lotile moškega dela, bi morale ametš; SckoHce pred očmi, da lahko tudi one pokažejo, da so zmožne s svojo pridnostjo m dobro voljo nadomestit? moške člane pri defa v Sokota. Kako neizmerno korist bi bile e> tem napravile narcKfno-vzgojneairti delu! Koliko manjša bi bila danes tista vrzeij v Sckofn, ki je nastala vsled izgube članov in štirih dolgih let, vrzelj, ki se z vsakim dnem zopet-veča In veča in za izpolnitev katere bo treba tisti peščici mož; fee se povrne iz vojne, žrtvovati toliko! Ne samo, da sestre članice ne morejo računati na priznanje in hvaležnost bratov članov^, narodna korist je -utrpela škodo, ki se je ne da popraviti. Na to naj bi mislile članice, saj je misHta čas še danes. Rojanske sestre pa so storile svojo dolžnost, to je največje priznanje zanje, katero lahko sprejmejo v zadoščenje iii s ponosom. — Nato je nastopilo osem članov s prostimi vajam-i. ki so bile določene za vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani. Vaje so bile izvođene dobro — samo £o nesrečno vzročen je ni btlo lepo — motila pa jih je tudi godhema sestava, kakor pri članicah. Slučajno pri zadnji vaji jc godba povsem harmoniralal g prvimi takti vaje — in to so opazili tudi nestrokovnjaki — vaja je napravila popolnoma drugačen vtisk, bila je dovršena. Zopet so- prikorakali tdovadci m to pot vini sknpaj: člani, članice in obojni naraščaj. Obstali so sredi dvorane ter poslušali deklamacijo sestre Pavle Mrak,-katero je zkržfl za ctese^letmco rojanskega Sok oda Slavko Rebec. Pozdravljala je z njo Sokola z vznesenimi, lepo predma-šanimi besčdaani. Po tem pozdravu, ka-teremn je sledilo navdušeno pritrjevanje zbranega občanstva, je pozdravil rojanskega Sokola brat dr. Otokar Rybar, pc-astarosta S. S. Z. V -imenu Slovenske sokolske zveze jih je nagovoril s toplimi besedami, opisa! nastanek društva pred desetimi lete, ko se je ustanovil odisek tržaškega Sokola,, ki se je poiem krepko razvi v samostojno društvo fei se udeleževal ves čas neprenetrgoena sokolskega dela s podrobnim delom v telovadnici in" z javnimi nastopi. Visa zgodovina njegova je bilo vztrajno »m požrtvovalno delo, najlepše priznanje, ki se ga more dati so-kolskemu društvu. Brat govornik se je spominjal pri tem 'tudi dejstva, da je ro-jans2tf Sokol vztrajaj po zasluga svojega načelnika tudi v celi dobi sedanje vojne, •in priznanju, ki ga je dal *env* nesebičnemu ai marljivemu eckoiskemu delaven, pritrjujejo s hvaležnim srcem vsi navzoča, kakor tu-cH oni Sokoli, ki so odsotni in z zadoščenjem slišijo o razvoju in vztrajnosti tega društva. Zaključil je svoj iz-podbuievalen govor s tem, da je pokazal na one jugoslovanske junake, ki so nosili ime »sokoli« in so se cela stoletja borili »za krst častni in etlobodu zl^tnn.« Ti sokoli naj bodo vzor današnjim. »Vztrajajte pri delu, da bodeče taki junaki, ko istopite v boj za naše ideale, za šdeaEe ujedinjeaija, svobode -in neodvisnosti v naši Jugoslaviji!« Burno pritrjevanje in »Na zdar!« klici so dokazovali, da je govori! brat podstarosta S. S. Z. iz srca vseh m da so našle njegovo besede pravi odmev. Nato je nastopil še ženski naraščaj z vajami z zastavicami, moški z vajami -s palicami in članice s plesnima vajami. Kakor poprejšnja telovadba, je bilk) tirda to dobro izvajano. S slškovito skupino, pri kateri so sodelovali vsi telovadci. tek>-vadke m naraščaj, se je potem zakljnčfla javna telovadba. . , . Rojaaski Sokol je priredil svojo deseJt-letnšoo na skromen način, lrez vsakega pompa in hrupa. Samo pokazal je, kaj dela In kako dela; to mu fe zadostovalo in to zadostuje tudi nam vsem. kajti dal s: je najboljše izpričevalo, katero mora podpisati vsakdo, kdor čuti z narodom in vsa® malo pozna težko vzgojno delo v Sokolu, za katero je treba toliko podrobnega truda, nesebičnosti in požrtvovalnosti. Naj vztraja na tej edino pravi poh se desetletja, naj pripravlja polje za nove uspehe, naj vzgaja svojo mladino najprej v junake, ki jih narod potrebuje vsak dan bolj! Obenem pa naj kaže_pot katero naj nastopijo tudi ^ostala društva! K temu se nam zdi potrebno še pripom-I niti, da je nerazumljivo, zakaj se prire-Ijajo v sedanjih časih, ko so narodne pn-I reditve pri nas Jako redke, po dVe na-i enkrat, ko In ec menda vendar laliko raz-I vrstile. Tako se je čutilo manj« uhi k inb:-i"St\-a t "i tej desetletnici, da« j bii; ič sti dobiček, ki je znašal okros ^Ki K,i • n^cien izli za CM. družbo. Na.r; ina; i društva raj bi se torej v tak:i; sCaC ^i-ih i sporazumela, da bi ne odtegn.ki udeležencev tej ali oni prireditvi, obenem pa bi csTir.^očiia, da se vsakdo lahko udeleži obeh. M. A.—t sl idkrria da pri pri&odaieiB razieljCTra- oju wdvZiiJiicJo svojim cdjemaiuein izkaznice za sladkor in jih po 15. t. ns. izreče v porfovalaici za sladkor, ul. S. Klco'o 12, da sc zamenjajo z novimi, ki bodo veljavne za 6 ni2sc.:ev. AorovSzadlske stvari. Prodaja Z mesecem septembrom zapadek> dosedanje izkaznice za nabavo sladkorja. Zato se" prodajalci feommm. ves^l. Iz uredništva. Vojne razmere so skrčile esobie naleša podjetja — uredniško lir tehnično — na na]-manj-šo mero, tako. da treba intenzivnega delava^ nja vseh. da Jiit redno izhaja. Vsak odpadek jc zelo občuten. Sedaj pa ^sta bolna kar dva naša urednika. Najprej ie obolel urednik Cotič, za njim pa še urednik ti k ar. Ne moreta prispevati za list kakor bi b>!o potrebno. Občinstvo prosimo, naj dobrohotno uvažpje te neprilike. Sestanek starišev slov. sredaje:s?sfce ctlaainc. O sedanjem stanju našega srednjeSclskega \-praša-nja se bo poročalo na sestanku, ki je sklican za d&ncs, dae 3. t. ob pap. v dvorano xG!as-bene Matice- v Narodnem I>n;nu. Na ta sestanek so vabljeni, vsi, ki sc za to "Vprašanje zanimajo, pred vsem pa st iriši ctrok. ki. so obiskovali zaposlovale tečaje. *' S piibodnlfm šoiskin: letom ItiS 1919, je spo-poluiti nastopna mesta učiteljev na spopolnievahii šoli. priključeni delavski šoli poboJiSevalfJce in vzga}ališča: 1. en učitelj z Ijadskih šol Zjj. pouk v Ita^janščini, pisavi in aritmetiki v pospeševalnem Is pripravljalnem tečaju z 10 urami naveden. 2. 1 učitelj z ljudskih šol za pouk v nemščini v pospeševalnem, pripravljalnem I.em tečaju z 10 ura^ mi na teden. 3. I učitelj, izprašan za meščanske šole. za pouk v nemščini v H. tečaju s 6 urami na teden. 4. 1 učitelj, če .rnoZno s c. kr. drž. obrtne šole, za pouk o kupčijskem slogu (8 ur) in pojmih o prr.vu (2 uri) v tečajih I. in H., skupno torej 10 nr r.a teden. 5. 1 učitelj za obrtno računstvo, če možno tudi s c. kr. državne obrtne šole, za I. in D. tečaj, skupno s 6 urami na teden. 6. en učitelj za prostoročno risanje s 6 urami na teden za pro~ spe Sevalni, pripravljalni iii 1. tečaj. 7. 1 učitelj za knjigovodstvo s 4 uramj na teden za pouk v drugih tečajih. Nagrada za poučavanje za ljudskošol-ske učitelje 7 kron mesečnih za tedenske me in 30?^ vojne podpore; za meščanske in obrtne učitelje kron 11 mesečno za tedenske ure in 20% vojne podpore. Mesta se podele začasno za dobo 8 mesecev. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti je vložiti do vštetega 20. septembra tajništvu ravnateljstva Javne dobrodelnosti (Pubblica< Beneficenca) ulica Istituto 29 L, kamor se morejo prositelji obrniti tudi za pojasnila vsak dan od 10. do 12. ure opoldne. Ekonomičen zaboj za kt*!iatiie. Mestna plinarna opozarja, da bo danes dne 3. t. m, od 10. ure predpokine do 1. popoldne in od 4. do 7. utc pc-pGldne v prostorih »ex Pcrmnnente« na Fran Josi-povc-m (Velikem trgu) razstavljen »Ekonomičen zaboj za kuhanje«. Občinstvo je povabljeno, naj se prepriča o koristnosti teh zabojev za kuhanje in o vdiltem prištedenju goriva. Razstava ostane odprta do 5. t. m. m v tem času se bodo prirejali praktični eksperimenti v boje umevanje občinstva. C. kr. ravnateljstvo državnih želez«ie nam javlja: Od včeraj dalje iz Trsta (drž. koL) ob 5'20 dopoldne odhajajoči in v Gorico (drž. kol.) ob 12'40 opoldne prlli-ajajOči osebni vlak št. 16 je stavljen izven prometa. Mesto njega bo vozil nov osebni vlak kot vlak št. 22. ki bo odhajal iz Trsta (d. kol.) ob 12'30 opoldne in prihajal v Gorico (d. kol.) ob 2'44 popoldne in se ustavljal na vseh vmesnih postajah. Ta novi vlak vozi iz Gorice (d. k.) kot vlak št. IS ob 3*10 popoldne proti Jesenicam (prihod 7'45 pop.), s čemer je znižano dosedanje urno čakanje v Gorici (d. kol.) na 26 minut. Poštni promet med Avstrijo in Dobnidžo. Od sedaj dalje poslujejo za poštni promet med Avstrijo in Dobru-džr. bolgarski poštni uradi Akandela, Babadng. Baleik, Cerna Voda, Dobrič, Hirzovo, Izakč2, Kara-Omer, Kavama, Kopstanca, Kurtbu-na. M»rskalia. Mačin. Mcdpdie. SiMstra. Tulča in Tnirakan. PripuŠčena so navadna in priporočena prsma. dopis-tree, tisko\ine in časniki pod pogoji in proti pristojbinam svetovnega poštnega društva. Naslovi pisem v Turčija Glasom poročila oto-maTiske vcZir.c uprave prihajajo v ondotno službc-n področje pogostoma pisemske pošiljatve iz Avstrije. katerih naslov ie pi'san z nemškimi pismen-kams a4i s cirilico. Vsled tega je dostavljanje dotični!; pošT: zelo oteži;očero. Najnujnejše se torej priporoča v interesu občinstva s'nnega, da se naslov na pisemskih pošilikah v Turčijo piše Izključno z latinskimi pismenkami. Od danes popoldne naprej se bodo prodajali v nekaterih tobakarnah v mestu, fini tobačni izdelki proti posebni tobačni izkazjtici, in sicer: najfinejši turški v škatljah po 22 K, liavana-viržinke po 48 vir„ in trabuke po 44 vin. Ta tobak je rezerviran za one,, ki imajo splošne tobačne izkaznice št. 13601— 1570(i Posebne izkaznice za eno škatlio aii pa za 25 cigar se dobe danes 3. t m. od 3 do 6 pop. in intrl 4- t. m. od 9 do 12 dop. in 3 do & pop. pri c kr. ekspozituri pri glavnem vhodu v prosto luko. Vsak mora prinesti seboj splošno tobačno izkaznico in legitimacijski dokument. Pozneje se ne bo moglo tveč dobiti posebne izkaznice. Vojao kreditih zavod za fožno vojno okrožje. Ker se zelo širi napačna govorica, da tisti vojni poškodovanci, ta" dobijo posojilo pri vošno-kredit-nem zavodu za južno vojno okrožje, nimajo pravice do morebitne vojne odškodnine, naznanja s tem vojnokreditni zavod za jnžno vojno okrožje vnovič, da dotičai vojni poškodovanci nBtakor ne tzgnbijo svdjiH pravic do vojne odškodnine, ampak da so le do^ni, ako so pri tem zavodu prejeli posojilo, tisto vojno odškodnino pred vsem porabiti za poravnavo tega posojiLt. Nalezljive bolezni, V času od 12 ure opoldne 4ne 24. t. m. do 12. ure opoldne dne 31. m. m. je bilo v Trstu slučajev: davice 6, škrlatice 1, trebušnega legarja 24. disenterije 8, ošpic 1, trahome 7, malarije 23. Umrlo jih je 6 m sicer 5 na trebušnem legarju in 1 na diseuteriji. Začetek šol. leta na C. M. deški ljudski in meščanski šoli. Vpisovanje za šolsko leto 1918/19 sc bz vršilo dne !2_ 13. In 14- septembra t. L ©d 9—11 L. ; .Une pri Sv. Jakobu in na Acouedotiu. V f^eJeliek 16. septembra t L Je Sobka služba bo^ij. v torek 17. septembra t L ob 9. ari zjutraj začee redni pock. K vpisovanju novih učencev je treba privesti otroka in prisesti s seboj: L rojstni £st cJi iyptsrtr iz rojstne matice anagraičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenja konic Is zadnjih 5 let 3. Izpričevalo o sdravju pJatnem Čevlji s podplati iz capine * '^»nJaHmi podplata«mi aabitM. Prevzemajo se tudi naročila po meri ia izvrimj«ij« v 2 dneh., če caročuik preskrbi platno saza. ftBiaja« sc %mw ^gisiki, bek, čibb h nurese Speclallteta: mazilo za čevlje. QL dčlb Sr3fB3t3 Z. Stara Ritršca fcarrhn v. 5 to 38. — sfeljrs In firegaUe kvpuje po najvišjih cenah dobroznana urarna in zlatarna A- v Trstu Trg Stare mitnice (Bar-riera vecchia) $tev. 3 AMBRiltU vsaki ve?er | ob 9 V, GT m 3 Oseba, katera je naročila đne 2. t m. oglas pri Ittserateem cidelku našega HHsl m prej2?a potrdilo (papir bele barve) št. 1650 je iiaprošena naj se z&!asi v našem urada in naj prinese Seboj potrdilo. Inseratnl «c=e sa rafcri-j> dv^;;:^, — tjsitaaniSa zr^aža £0 vinarjev. Vstopnina K t- rj^M ZOBOZDRAVNIK -f steLiografijo se nauči v 3 mesecih po zrjemih cenah. Ulicu Furneto 45, lil. vr, 15' od tiV4 pop. naprej 2C5i Dr. J. Čermak v Trsta, ulica Poste vecc?ife 12 vogal ulice delle Poste izdiranje zobotf brez bo« leein. — Plombif a n je, — OM&TNI ZOBJE -- l2*nmr?S*»3 a kupnjo obrabljene lliUMlUi«££L& in razbito plošče. Kupuje in i ro-daja fotc.g.vf . ne aparaie. Trgovina gramofonov Helvotia, Barriera 5. 2659 Rvlfflin Pc^toaa bis*** «ioLi službo, dob -o rflUlIil hrano in dobro jUt-o. Ulica France.-co Redi j>rebod nI. fio3setti. Citirao. 2^53- KVtFf^Pfl fr^^oo^či'io*za-četciko in vi-liblMUhU sokotolce uči vestna učiteljica. 12 K meselno Ulica Acquedctto 33, IV. lero. 25GfJ z nej5i pripomoček ia čiščenje krvi. i«karna Codenaatz, ut Riboriro 17. 13 Ji €sf v a X1 anSS (udouito hitro stenice. l/zorec, steklsniea . . K \Zee]a steklenica ... K Brizgalnies.......K 2 Frodfcja se v vseii lekarnah in miroiiiini-cab. Glavna zaloga za Avstro - Odrsko; Lekarna »Zur Hoifnung« 14. Pecs Ogrsko. Sitcj za šlunnje m mmfo prsal nemški BZDKl. Seidol & llBumann in Mf Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. pgANC^sco Bmum aslčc^t Csaustcnite ši TRST, uM %mm vccctis F lina veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cveilic s tiakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd, itd. Na.mSSIa konkurenčne cer.c. JADS^i^S Trst Via Um fll ffisJiirma m 5 tt«fcw posUjje) Kapital in rezerva K 23,500.003.— RHjaike: Dunaj Tcgethofstrasse 7—li. Dubrovnik, Koior Ljubljaia, Metković Opatija, Split, Širnih, Zadar. Vloge na kr4«i*ca o ^ knsU^e od dneva vioge do dneva vzdiga. Reotn tiavek n!a .i]e ba* . o«i f vlog o« tekočem In ilro-ra una po dogovora. Akredii i- cc<;j .;a Obreštovanje adkiLTAZC n v a tu-in inozemska trfišča. — Kupuje in proJaja: vrt. o;:- ; ..>rje, reite oja-gaciie, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, va^te, čc e, pr » .tJ. Ua^ predujme n vrednostne papirje in Dlago ležeče v iav. iU skladiščili. — ba e Deposits Prodaja «ečk lazredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev oroti kurzni Izgubi, revizija žrebanja »rečk Ud. brezplačno Stavba! kredit, rem -ours bediti. — Borzna uarcdla.--Inkaso.---Menjalnica - — Eskompt menic 1463, 1793 in 2666». Brzojavi: JADKANSKA = Uradne ures od • do 1 popoldne =====