# -& % @ "  && &    ?@  @ !9 `en, ko sem proti koncu knji- ge videl fotografijo mošeje v Logu pod Mangrtom. Takrat sem prviè spoznal, da je mošeja v Sloveniji `e obstajala …” (str. 11). S tem pa hkrati posredno skuša opozoriti na dilemo, ki nekako deli slovensko javnost. Muslimani, ki `ivijo v Sloveni- ji, namreè `e veè desetletij èa- kajo na postavitev d`amije v Ljubljani (kasneje pa tudi v drugih slovenskih mestih). V tej mošeji, ki je `e stala na slo- venskem ozemlju, lahko pre- poznamo nekakšen tih argu- ment v prid temu, da postavi- tev d`amije ne bo predstavljala — izhajajoè iz zgodovinskih dej- stev — niè novega ali nevarne- ga. Omenja tudi oblikovanje Is- lamske skupnosti v Sloveniji (njen prvi odbor je bil ustanov- ljen leta 1967, uradno pa je bila registrirana leta 1976), ki je bila rezultat organiziranja muslima- nov iz nekdanjih jugoslovan- skih republik v Slovenijo, ka- mor so ti prišli predvsem iz gos- podarskih razlogov. Okolišèine, povezane z nje- no ustanovitvijo in razvojem, ter njen polo`aj v dr`avi Slove- niji pa so kratko predstavljene v tretjem poglavju. To je neka- ko osrednje v Pašiæevi knjigi, v njem pa predvsem natanèno analizira odnos slovenskih dnevnikov (posredno tudi jav- nosti in politike) do islama. In kakšni so bili dobljeni rezultati? “Skoraj devetdeset odstotkov (88 %) èlankov iz slovenskega dnevnega tiska o islamu piše s predsodki, nepreverjenimi in- formacijami, pristranskim za- vajanjem javnosti in z la`mi.” (str. 117). Najpogostejši pred- sodki, kot omenja avtor, se na- našajo na širjenje vere z ognjem in meèem (dandanes se to obi- èajno oznaèuje kot terorizem), na globalni strah pred islamom in “islamskim fundamentaliz- mom”, domnevno povezanost nekaterih sekt z islamom, za- tiranje `ensk, gradnjo d`ami- je, na polo`aj Jezusa in Moha- meda v islamu ter na zamenja- vo izrazov ‘musliman’ in ‘mo- hamedanec’; vse te v delu tudi podrobneje razèlenjuje in za- vraèa. V nadaljevanju dela raz- pravlja tudi o razmerju ter o mo`nosti so`itja med Evropo (bolje zahodno civilizacijo) oz. kršèanstvom in islamom. Pašiæ sicer zavraèa znano tezo Samue- la P. Huntingtona o spopadu civilizacij, konkretno med Za- hodom in islamsko-konfucij- sko navezo, priznava pa, da is- lam zahodni, zlasti ameriški kulturi predstavlja realno gro`- njo. Nazadnje del poglavja na- meni kritièni analizi diskurza, posebej na primeru prouèeva- nja besedil o islamu. Opozarja na nevarnost obstojeèih mani- pulativnih diskurzivnih strate- gij, med katerimi izpostavlja polarizacijo na ravni “MI” in “ONI”. Kot drugje na Zahodu naj bi tudi v Sloveniji razlog za številne predsodke bilo po- manjkanje splošnega znanja o islamu in muslimanih, kar velja tudi za ljudi, ki to “problema- tiko” medijsko pokrivajo. In kje avtor vidi razlog za takšno %  V zadnjih desetletjih islam, morda tudi zaradi izziva, ki naj bi ga predstavljal za zahodno ci- vilizacijo, pridobiva na pome- nu v medijskem prostoru. Ob pomanjkanju literature o isla- mu v slovenskem jeziku, še zla- sti spod peresa domaèega avtor- ja, je treba pozdraviti izdajo dela Islam in muslimani v Slo- veniji Ahmeda Pašiæa. To je kompleksno zasnovano, saj ga sestavljajo tri poglavja s soraz- merno razlièno in obse`no te- matiko. Prvo poglavje je pos- veèeno predstavitvi islama, tj. njegovega pojava in širjenja, njegovih temeljev in njegove- ga razumevanja vere. Temu se pridru`ujeta kratki predstavitvi Korana in Mohamedovega `iv- ljenja. V drugem poglavju av- tor obravnava zgodovino isla- ma in muslimanov v Sloveni- ji od prvih turških vpadov v za- èetku 15. stoletja do razglasitve slovenske samostojnosti leta 1991. Precej pozornosti v njem posveèa vlogi bošnjaških vojakov na soški fronti, tudi za- radi takrat obstojeèe mošeje v Logu pod Mangrtom. Njeno odkritje je pravzaprav zanj po- menila velik oseben psihološ- ki šok, saj je v predgovoru za- pisal: “Ko sem pred leti bral knjigo z naslovom PLAVI KRI@, sem bil dobesedno zgro-   “razumevanje” islama v javno- sti, kot ga najdemo? Najbolj- ši odgovor je našel pri W. Ed- wardu Saidu oz. v njegovem delu Covering Islam — How the media and the experts determine how we see the rest of the world (Pokrivanje islama — kako mediji in strokovnjaki doloèajo naš po- gled na ostanek sveta): “Moja teza v knjigi je, da je kanonièno in ortodoksno ‘pokrivanje’ is- lama, ki ga najdemo na akade- mijah, v vladah in medijih in- terrelacijsko — bolj difuzno, pre- prièljivo in vplivno na Zaho- du, kot katero koli drugo ‘po- krivanje’ ali interpretacija. Us- peh tega ‘pokrivanja’ gre pripi- sati politiènemu vplivu tistih ljudi in institucij, ki jim je to bolj pomembno od resnice in toènosti.” (str. 179). Kritièno pisanje o študiji o islamu je nehvale`no delo, saj tvegam obto`be, da sem isla- mofob oz. nasprotnik islama. Vendarle po mojem mnenju Pašiæevo delo predvsem sprièo številènosti in obse`nosti tem oz. vprašanj, ki jih skuša obrav- navati, ostaja nekako nedovr- šeno. Bolje bi bilo, da bi se av- tor v svoji prvi študiji omejil le na eno tematsko podroèje ter ga poglobljeno obravnaval. Tako bi, menim, lahko veè pro- stora namenil analizi èlankov v domaèem èasopisju in diskur- za slovenskih politikov, ki pri- èujejo o (ne)poznavanju islama in o islamofobiji v slovenski dru`bi. Tako bi namreè celovi- teje predstavil, kako in zakaj tako Slovenci vidijo islam in pripadnike te religije. Prav tako pogrešam avtorjevo analizo tega, kako slovensko dru`bo, kršèanstvo, sodobno demokra- cijo, kulturo in vrednote za- hodne civilizacije (kateri pripa- da tudi Slovenija) razumejo muslimani, ki ̀ ivijo pri nas. Po- dobno tudi, kaj je Islamska skupnost storila za boljšo po- dobo islama in muslimanov v slovenski javnosti, zlasti za raz- bitje predsodkov in neresniènih stereotipov, ki jih v delu ana- lizira. Manjka torej nekakšna predstavitev njihovega kon- struktivnega pristopa v tem po- gledu. Po svoje ima delo celo nekoliko zavajajoè naslov, saj ob njem bralec prièakuje, da bo izvedel veè o islamski skupnosti v Sloveniji, njeni organizaciji, naèelih in zgodovini. Tem pa avtor namenja le nekaj strani, èeprav po drugi strani obse`no — tega ne velja spregledati — predstavlja zgodovinski kon- tekst stikov slovenskega prosto- ra z islamom. A treba je nagla- siti predvsem pozitivni pomen Pašiæeve študije, saj gre za izvir- no, v slovenskem jeziku napi- sano delo o islamu, pravzaprav o tem, kako njegovo sreèanje (pa naj gre za so`itje ali za konf- liktnost) s slovenskim kultur- nim prostorom do`ivlja “slo- venski” musliman. In to je ven- darle pomembno! Saj gre hkrati za iskanje odgovora na vpraša- nje, ali je mo`na zahodnjaška razlièica islama, ki bi odpravila nastali razkorak med njima ter s tem omogoèila identiteto “za- hodnih” muslimanov. Tako bi %  se tudi odpravilo omenjeno na- peto razmerje na ravni MI — ONI ter omogoèilo njihovo so- bivanje. Ker je avtor sam mu- sliman, ki `ivi v slovenskem (=zahodnem) okolju, je verjet- no njegova osebna `ivljenjska zgodba najboljši pokazatelj, ali je takšno so`itje mo`no ali ne. In ne nazadnje, delo je pomem- bno tudi zato, ker razodeva vprašanja, ki vznemirjajo avtor- ja in, domnevam, marsikatere- ga izmed muslimanskih dr`av- ljanov Slovenije. Zato sem mi zdi pomembno, da nemusli- manski Slovenci po njem po- se`ejo. Le tako bo namreè prišlo do boljšega poznavanja islama, in sicer tako, kot ga ra- zumejo njegovi pripadniki, kar lahko le prispeva k izginotju napaènih podob in strahu ter k oblikovanju èim bolj objek- tivne podobe o tej religiji. Hkrati pa v tej študiji vidim v mnogih pogledih pravzaprav izhodišèe za avtorjevo nadalj- nje raziskovalno delo. '