DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1945 LETO XLVI1I—VOL. XL/III OBNE VESTI iz SLOVENIJE Tajnost atomske bombe naj se poslano iz Tnsta) šulinkam odvzela zasebni inter- _ v 9 iie vsem našim zaveznikom Dr ati kje so, druge so zno-Pa odpeljali na pri- j^vl z vrhnike. — komunističnega nasi-S>la v ljubljanskih je-n> davčni nadupravi- !»>ko pfid J" Vinko Premk, iz-delavec v katoli-pizacijah na Vrhniki, ni iavni notar Anton starosta vrhniškega V>JL m f P i f ZA ZAŠČITO NA-s° p0 p°r0čilih L listov ukinjena. 'se'-1 Zap!embe prernože-||A( (o Se Vedno nadaljujejo. CČetku sePtembra ob" * .M1 tča Tegu ljubljanskega ve_ ffi!neUHja Verovška na 5 dela, njegovo se- SSjSfe Verov- ° let prisilnega de- na 5 let, ,S° seveda tudi celo t b^JpUk' ker je to itak na- ld N?|o S°db- " CHdniatvo v 1 • Nova vlada je mnOg0 a 'n ga | to roo D ti? i HeS! iefj m ;h to prejšnjega postavila na ^ .ttiesto so nastanili novih moči, ker 'a,r Prepričan, da mu , s'jajna služba. Ker Je He tej ..'.iejici tudi ogromne ^t, ZnaJo svojega de-S662.^1^Ja- Stanejo pa ti Jih W 9tV(j 'nora sestradano 2 novimi davki pla- J^ERali. _ Stara .te bila znana po ,sefhchA ave »»C A p .Ljubljani' je načel :ous ^ icije generalni ma-i '') k* Je bil pred Hini 4C? klavec. Sedaj vse, predvsem za rotnikov režima, OZNA, tajne po- 'ih nrC\>v tla —' ^ 5 4 ^ln ,protnikov režima, ouf^ nik ' v U Na Daljnem vzhodu le vedno grme težke nat. Namesto, tega so partizani organizirali svoj internat v istih prostorih. Razen tega so v samostanu namestili iv. realno gimnazijo. Sestre niso smele biti niti navzoče pri vpisovanju v novi internat. Redovnice, ki so zaprosile za državno službo, da se prežive, so morale v začetku nositi civilno obleko. Zadnji čas jf^ft/iuclfA kaffirilA so jim baje dovolili, da se obla- MKSGIIJC Čijo po redovniško. j Batavija. — Angleške čete so OSKRBA V LJUBLJANI. —' napadf-ja pristanišče Soerabaja Ameriški Rdeči križ in UNRRA na Javi in sicer z morja, zraka sta poslala v Slovenijo razne ko- in kopnega. Na tisoče upornih ličine blaga, ki ga tam primanj- domačinov je bilo ubitih in prikuje. To blago, zlasti obleko in stanišče skoro razdejano. Eno čevlje, dele proti nakaznicam, te tretjino mesta že obvladujejo pa dobe samo partizani. ; angleške čete, drugod se še upi- UNRRA IN ČRNA BORZA. i-ajo uporni Indonezi, ki zahte-— Znana mednarodna organiza- , vajo neodvisnost Jave. cijo, za katero plača ogromno ve-1 - čino Amerika, UNRRA. je po-1 šanghaj, Kitajska. — Poroči, slala v Trst za Slovenijo velike lo iz Tientsina trdi, da so se ja-količine sladkorja. Ta sladkor ponske |čete pridružile kitaj-se je pojavil v Trstu na črni skim komunistom pri Tangšanu. borzi po 650 lir-za kg. Pozna- Kitajske vladne čete se koncen-valci razmer vedo, da so parti-: trirajo v 24 vaseh severno od zani, namesto da bi "sladkor od-1 Tientsina. premili v Slovenijo istega pro-j Cb starodavnem kitajskem zidali že v Trstu. Zato je Ljub- du na jugu grme topovi in re-jančan dobil manj sladkorja,' gljajo strojnice, kjer divizije reka j partizanov pa se je obo- j komunistov branijo vladnim če-gatilo. Včasih so temu rekli ko. I tam pohod v bogato Mandžurijo, rupcija. j Rusi se umičejo iz Mandžurije, PODPORA ČEŠKIM KOMU-1 katero bi zdaj rade zasedle vlad-NISTOM. — Meseca julija se je| ne in komunistične čete. vršila v Ljubljani seja višjih I --o funkcijonarjesv kom u n i stične partije. Na seji so dovolili češki komunistični partiji dva mi-j Milwaukee. — Družina Anton lijona podpore. Hoteli so še več, > Strukel je bila uradno obvešče Razne drobne novice iz » Clevelanda in pa te okolice Iz raznih naselbin pa je minister Rebler izjavil, da nima toliko denarja na razpolago za propagando. Vse da se porabi za propagando na Primorskem in v inozemstvu. -o-- Na Nemškem so obesili 5 nacijev za umor ameriških letalcev na, da je njen sin T/Sgt. Joseph P". Strukel po vojni oblasti proglašen za mrtvega. Prvotno je bil proglašen kot pogrešan. On je služil na bombniku B-17 in svoj zadnji polet napravil 22. febr. 1944 v Nemčijo. Nad Aachenom je njegovo letalo ek«-'^' ^^^"^ntve in če AL plodiralo v zraku in od posadke banija potrd. ^ obstoječe pQ. se je rešil le en član. Ta je pri- go(Jbe z ^ državaTni ' , „ . šel v nemško ujetništvo in potem n . ^Hpui, ™.avi Hu Bruchsal, Nemčija. — V sobo-, povedal. da so bili vsi ostali ubito so obesili na dvorišču jetni- ti_ _ Pri družini Vincent Saf-šnice v tem mestu pet nacijev, fran g0 se zgiasiie rojenice in ŽENSKE SO HUDE, KER JIM LAUSCHE NE DA DEL Columbus, O. — Voditeljice ohijskih demokr^itinij so zborovale tukaj ter prf tem ostro napadale guvernerja Lauscheta, ker ne da demokratinjam dovolj državnih služb. Zlasti so. ostro protestirale, ker je guverner jmenoval v državni kontrolni odbor za žganje republikanko Mrs. Maude Mc-Quate. ženske d|mokratinje so sprejele resolucijo v kateri zahtevajo priznanje Od državne administracije. Iz Kalifornije— Iz Oaklanda so se peljale v Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni za slovenske begunce sledeči denarni prispevki: neimenovan $10, neimenovana $5, Mrs. Emma C. Yanesh iz Rittman, O. $3, Mrs. Mary Shemrov iz Barber-tona $2, Mrs. Frank Anzek, Fairport, O. $1. Iskrena hvala vsem skupaj za to pomoč slovenskim revežem, ki so tako zelo potrebni naše pomoči. . . --——»o—m—'— ....... . Zed. države priznajo albansko vlado Washington. — Državni oddelek je obvestil sedanjo albansko vlado, da bo začel z uradnimi diplomatskimi posli s to deželo, ako albanska vlada garan- ^ubljani. - S)*0 tajno policijo j ,? in uče ruski taj-V kl so zato prišli v ^partizanskim ' .iN« ~ "Sl0ven- V J ki m --v. — Sloven-se jezi nad uci-v službo na \ k hoč K 'ti .fH, Iti 'Veli e proslavljati Ljubljani. Tudi bičani, da so s ^a partizan stvo jih nagradi vsaj i 1 L ClJ1 OU ki so lanskega avgusta ubili šest pUStile sinčka ameriških letalcev, ki so se mo-' rali spustiti na tla s pokvarjenega bombnika. Imena štirih ameriških letalcev so znana, namreč: John H. Sekul, William A. Dumont, Thos. D. Williams in Elmore Austin. Imena ostalih dveh še niso znana. Pet nacijev, ki so bili obešeni za umor teh letalcev so: Johannes Siepel, Joseph Hartgen, Jo hann Opper, Phiip Gutlich in Friedrich Wust. Letalce so gnali skozi vas Rus. selheim, ko so padli po njih va-ščanih in jih pobili kot pse. Prvi je šel na vislice 66 kmet Siepel, ki je izjavil: "Jaz nisem storil ničesar; videl pa sem, kako so drugi metali kamenje v Amerikance." -o-— ameiu&ka domovina zbira prispevke za begunce Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama "-ti 'Ljubljani. Na vendar prej, ko Nimitz je zadnjič govoril 2ane! List vzdi-! Pearl Harbor. — Admiral % prosilcev sa-' Nimitz je govoril marinom ob llj elJica bila toliko t . 2aPisala, da gre v Potrebujejo. * SAMOSTAN priliki proslave 170. letnice obstoja kora marinov. Ob tej priliki je izjavil, da govori zadnjič! v imenu bojne mornarice na Pa- Oblast je ur. cifiku. Več ni povedal. Ted, Ih^I-O enski koledar za racioniranje h 7vo maslo, mast, ribje konzerve. — Rdeče znam- Anglija in Rusija poslali Alba ni ji slično obvestilo. Ameriški državni urad tudi zahteva, da dovoli Albanija prost vstop ameriškim časnikarskim poročevalcem. Tako svetuje angleški premier Attlee, ki pa zahteva, letovišče santa ouz, 85 mjij da Rusija in F karte na mizo. da Rusija in Francija položita poprej vse svojedaleč' 8,edeče Clevelandča,lke: Mrs. Anica Franks, A. Terbo-vec, Jeanette Sterle, Olga West-lund in Irma Kalan, ki pošiljajo znancem v Clevelandu najlepše pozdrave. tajnost atomske bombe izroči vsem združenim narodom pod\Se{? f0^',"2",'! > r ■ V nedeljo 18. nov. bo sesta- Washington. — Angleški ministrski predsednik Cle ment Attlee je stavil predsedniku Trumanu predlog, da se pogojem, da Rusija in Francija v polnem sodelujeta z orga-|nek glavnih in podružničnih nizacijo združenih narodov. Nadaljni pogoj tega je pa tudi uradnikoy vseh cieVelandskih to, se poroča iz zanesljivih virov, da Rusija' in Francija izročita vse svoje vojaške tajnosti tej organizaciji. Vse te vojaške tajnosti naj bi "' bile pod nadzorstvom organiza- KOMPETICIJA cije združenih narodov. To se rw/r\r\\n rn pravi, da bi bilo vse orožje, to- LLOYDOVI CO. V rej tudi atomska bomba, inter- LONDONU nacionalizirano. j ^ ,T Predno bi se pa to izvršilo, bi , Pittsburgh, Pa. - V Pitts-sc- zahtevalo od Rusije, da bi bur*hu b°, orgamzira a zava-predložila koncilu združenih na-! r°Va?na drUZba' k' ^ tekmovala rodov vso svojo listo zahtev po 2 največjo zavarovalnico na ^ve- j tu, Lloydom v Londonu. Ameriška družba bo imela kapitala ter zelene znamke N-8 so v veljavi zdaj. F-l do Cptn. John J. Folin, zdravnik ,rlh vfl6 , i • i.:______ -- •_______M 1_____ii A*,-,^ BBP 8amo do 30. novembra Znamka 38 je veljavna do 31. decembra. Kuponi '' žini na 3364 E. 93. St. Služil je ^A So veljavni samo do četrtka še. 1 v armadi 3 leta in 5 mesecev. E. 93. St., vogal St. Catherine Ave. na m M Jimmy Perlin sin poznane družine Mr. in Mrs. Matt Perlin iz 1970 E. 221. St. Euclid, je bil te dni povišan v sarženta. Nahaja se že od septembra na otoku Saipan. Domov je pisal, da je srečal na ladji tje grede rojaka Johna Mlakarja iz Clevelanda. Njegov naslov je zdaj: Sgt. Jim Perlin, 35243371, Hq. Co. 1412 Engr. Base Depot, APO 244, c/o Postmaster San Francisco, Calif. «w» R» M James Nousek, sin Mr. in Mrs. J. Nousek iz 5705 Bonna Ave-. ki je bil nedavno častno odpuščen iz mornarice, se je zdaj vpisal na John Carroll univerzo. že prej je pohajal to univerzo, dokler ni vojna prekinila in kirurg, se je vrnil k svoji dru- njegove študije. M M Ki ozemlju v Evropi in Aziji. Vršil bi se sestanek velikih treh, na katerem bi se razpravljalo o teh zahtevah Rusije. Ako bi se uvidelo, da se tem zahtevam Rusije lahko ugodi, bi se jih dovolilo pod pogojem, da se Rusija na celi črti pridruži organizaciji združenih narodov. Ako bi se pa ugotovilo, da se zahtevam Rusije ne more ugoditi, bi ostala tajnost atomske bombe v rokah Zed. držav, Anglije in Kanade do nadaljnega. Ta predlog angleškega premier j a je bil izročen na sestanku med predsednikom Trumanom, premierjem Attleejem in kanadskim premierjem Kingom. Na tem sestanku so razpravljali tu. di bilijon dolarsko posojilo Angliji, naselitev Židov v Palestini ter okupacijo zaveznikov v Evropi in Aziji. Ta predlog angleškega premier j a gleda atomske bombe smatrajo nekateri kot poskus, da se ublaži odnošaje med Ameri ko in Anglijo na eni, ter Rusijo na drugi strani. Smatra se, da zre Rusija z nezaupanjem in morda tudi s strahom na svoja zapadna zaveznika največ radi tega, ker imata v rokah to stra ho vito orožje — atomsko bombo. Razgovori teh treh državnikov bodo še do četrtka, ko odpotuje Attlee v Kanado in od tam domov. T^anjepodpisa, manjše davke Washington. — Predsednik Truman je podpisal postavo, ki bo leta 1946 znižala dohodninske davke davkoplačevalcem za $5,920,000,000. To je prvi predsednik v 16 letih, ki je podpisal manjšo davčno mero. Zadnje znižanje je podpisal predsednik Hoover leta 1929. ne pozabimo na tisoče naših beguncev v tujini v vsoti $38,000,000. V to svrho se bosta združili dve zavarovalnici, Mellon Co. v Pittsburghu in General Reinsurance Corp. v New Yorku. -o- Zed. države se zdaj pogajajo za važne baze na Atlantiku Washington. — Državni oddelek se te dni pogaja s štirimi državami za baze na Atlantiku, ki bi služile za varstvo ameriškega vzhodnega obrežja. Pogajanja so v teku z Dansko, ki lastuje Greenlandijo, s Francijo, ki lastuje Maroko in Dakar, Portugalsko, ki lastuje Azor-sko otočje in z Islandijo. Armada in mornarica bi radi imeli najmanj 20 baz po raznih krajih Atlantika. Nekaj jih že imajo najetih od Anglije v zameno za izročitev rr;šilcev. Ame-rikanski generalni štab sili državni oddelek naj naglo dovrši pogajanja, da se morejo na teh bazah postaviti vojaške naprave v varstvo Zed. držav. -o- Parnik Europa na prvi vožnji vzhodno New York. — Bivši parnik Europa, nekaj ponos nemške flotile, je odplul iz New Yorka proti Angliji ,da bo naložil ameriške čete. To je prva vožnja tega parnika iz Amerike, odkar je last Zed. držav. Velika transakcija v jeklarski industriji Youingstown, Pa. — Sharon Steel Co. je kupila Carnegie Illinois Steel Co. v Farrell, Pa Kupne listine bodo stopile v veljavo o polnoči 16. dec. Jeklar-na v Farrellu zaposluje okrog 1,200 delavcev. KORPORAL IMA ZDAJ ČISTO DRUGO MNENJE O AMERIŠKIH GENERALIH elevelandskih podružnic Slovenske moške zveze. Sestanek bo v SND na St. Clair Ave. ob 1:30 popoldne. Že četrtič izvoljen— Splošno poznani slovenski farmer Matt Hribar je bil v zadnjih 10 letih že četrtič izvoljen v občinski odbor v Leroy vasi pri Painesville. Izmed štirih kandidatov je dobil Mr. Hribar največ glasov. Čestitamo ! Tatvina v hiši— Mrs. Margaret Tomec, 3437 w. 45. St. je sporočila policiji, da je bilo vlomljeno v njeno stanovanje v njeni odsotnosti. Roparji so donesli za $1,000 v gotovini, štiri prstane 111 eno uro. Vabilo na se jo— Podružnica št. 15 SŽZ ima sejo jutri .zvečer ob 7 ;30 v navadnih prostorih. Članice naj se udeležijo v velikem številu. Pogreb Angele Paznik— Jutri ob devetih dopoldne bo pogreb Angele Bazilik iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Ival-varijo. Starši pokojne, Jerry in Mary Marsich, ki so doma iz Sodi-ažice, sO prišli iz Chishol-ma, Minn. 11a pogreb hčere. Maša zadušnica — Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Vincentia Shenk. K molitvi— Članice društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ naj'pridejo nocoj ojb 8:30 v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast in se poslove od pokojne sestre Angele Baznik, jutri naj se pa po možnosti udeležijo pogreba. Lepa slavnost SDZ— Včerajšna slavnost SDZ ob priliki praznovanja 35 letnice obstoja, je zelo lepo izpadla. Avditorij SND je bil nabito poln. Program, ki sta ga izvrstno vodila Joško Penko in Frank Surtz je bil izboren in zelo všeč posetnikom. Župan zaprisežen— Danes ob enajstih dopoldne bo položil prisego župan Tom A. Burke, ki je bil izvoljen v torek. Drugače bo pa mestna hiša danes zaprta radi postavnega praznika. Že drugi teden— V Lower Mall gledišču na 310 Superior Ave. kažejo že drugi teden rusko sliko "Girl No. 217." V tej sliki se pokaže Sen ~ K^or bi rad kupil nova avtna kolesa, mora dati Zadnji dve leti vojne je bil na Utlia. Kolesa komercijalnih vozil pa morajo biti evropskih frontah. v^akih 6 mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar Zdaj bo imel zdravniški urad z dr. H. G. McCarty-em na 3454 Fort Benning, Ga. — Korpo-ral George Schultz je imel sitnosti s svojim avtom, ki se mu je ki je korporala vprašal, kaj je vsa brutalnost nemških nacijev, narobe z avtom. Korporal, ki je'ki so na debelo morili slovanske najprej strumno salutiral visoki narode v tej vojni. ustavil sredi ceste. Stal je ob! zverini, mu je vse razložil. Ge- R(>P v stanovanju Iz armade je bil častno odpuščen John F. Tercek, 15621 Holmes Ave. Vsega skupaj je služil 39 mesecev, od teh je bil 23 mesecev v Perziji. avtu in dajal z roko znamenje mimo švigajočim avtom za pomoč. Pa kdo se bo zmenil za ubogega korporala! No, končno se pa le ustavi lepo zbiksan avto. Korporal se je! ^ .„ skoro kesal, da je ta avto usta- ze gre neral gre nazaj na svoj avto, pa Vlomilci so prišli v stanova- ga zapelja za trmastega korpo- nje Mrs. Rose Tekavec, 882 E. ralovega, potisnil je in korporal'185. St., ter odnesli gotovine za '$800. Pri stranskem oknu so je ves srečen zavpil nazaj: "Zdaj pa le odnehajte, gospod general, Korporal se je prive- pristavili lestvo ter prišli v sta- novanje. -0- vil, ker iz njega je stopil sam ril> ne bo nikdar več zabavljal n,*m jf tukaj dobro, zato se I PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE brigadni general Ogden J. Ross, čez generale« "AMERIŠKA DOMOVINA r i AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na loto 18.80. Za Cleveland, do Do4tl. celo leto «7.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta 18.60. Za Cleveland, po poiti. pol leta $4 00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.26. Za Cleveland in Kuclid, po raznaialcih: Celo leto $$-60. Pol lota $1.60. 6etrt leta $2.00 Ponuneana Iterilka I cente rs^ Odpri srce, odpri roke... SUBSCRIPTION RATES: United Statea and Canada. $«.80 per rear. Cleveland. tor mall, $7JM per roar. U. S. and Canada. MM for $ month*. Cleveland, tor »ail. $4-00 for • month«. D. S. and Canada. $2.00 for > months. Cleveland, by mall. $2-25 for I month* Cleveland and Kuclid by Carrier. $8.50 D»r year; $3.60 for $ month*. $2.00 for $ month*. Blnfle copies $ centa. Entered as aeoood-daas matter January 6th. 1$0$. at the Post Offlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1871.__________ No. 264 Moil., Nov. 12, 1945 Kje je bil Stalin? Mnogo se ugiblje, kje je bil Stalin oni dan, ko je bolj-ševiška Rusija praznovala 28. obletnico revolucije. V Krem-lju že vedo kje je bil in kje je, toda za ostali svet je pa to taka tajnost, kot je tajnost atomske bombe, če ne še večja. Bilo je prvič, da ni ob taki obletnici imel glavno besedo Stalin. To pot je govoril namesto njega zunanji komisar Molotov. To obletnico, ko so boljševiki strmoglavili vlado Keren-skya, imenujejo "oktobrsko revolucijo," ker se je izvršila po julijanskem koledarju, ki je bil v rabi leta 1917, na 25. oktobra. Toda v smislu sedanjega ruskega koledarja pade tisti dan na 7. novembfa. Ob tej obletnici vidimo, da sta si Rusija in Zed. države še vedno zelo tuje. Mi v Ameriki bomo rekli, da smo storili vse v svoji moči, da bi se približali Rusiji, dočim je Sovje-tija še vedno zavita v neprodirljivo skrivnost, kot je bila vseh teh 28 let boljševiškega režima. Dočim smo mi na ši roko odprli vrata Rusom, najsi bo v vojaškem ali ekonom skem oziru, niso Rusi dovolili niti našim častnikom iti na fronto, da bi tam videli uspehe ameriškega orožja. Enako se ne sme noben ameriški časnikar svobodno gibati po Rusiji, da bi poročal domov, kar vidi, da bi govoril v Rusiji, s komer koli bi hotel. Rusija oziroma Sovjetija enostavno ne pusti do sebe. Pri vsem tem pa neprestano vpijejo iz Moskve, da ves svet sumljivo zre na Rusijo. Kako pa ne bi, če jo je pa Stalin obdal s takim visokim zidom, da ne more niti preko, niti skozi nihče pogledati v notranjost Rusije. 'Kadar se konj plaši pred kako neznatno stvarjo, ga gospodar pelje tje, da tisti ' strah" pregleda in ovoha, pa se ne boji več. Ako bi sovjeti dovolili zunanjemu svetu pogledati v deželo, bi takoj izginila vsaka nezaupljivost, če je v deželi res vse tako, kot se zatrdjuje iz Moskve in od onih, ki prisegajo na komunizem. Ameriški predesdnik tudi ni kar,tako. Saj stoji vendar na čelu najmogočnejše države na svetu. Pa vendar vsak otrok lahko ve vsak čas, kje je danes, kje bo jutri. Edino v vojnem času, ko je bila nevarnost za življenje našega predsednika od strani sovražnikov, se uradno ni povedalo, kam bo šel in kdaj bo šel Toda ko je bil enkrat na cilju, je pa že ves svet lahko čital o tem. Zdaj pa, ko je vojna minila, se pa kreče naš predsednik kot vsak drug Amerikanec. Vse drugače je pa to v Rusiji, ki nam jo slikajo kot pravi paradiž na zemlji in kot najbolj demokratično deželo sveta. Tam izgine glavna oseba, ki drži usodo 200,000,000 oseb v roki, pa razen par izvoljenih nihče ne ve, kje je. Govori se, dr je bolan. Pa pride zatrdilo iz Moskve, da je pri najboljšem zdravju. Kako je torej s to stvarjo? Čemu vse v taki tajnosti in skrivnosti v deželi, kjer so vsi enaki, vsi tovariši? Saj se vendar v Sovjetiji, deželi proletariata, ni treba bati taki osebi, kot je Stalin, da bi mu kdo želel kaj hudega, ko je pa vendar "odrešil" matko Rusijo in jo dal v roke narodu. Ali bi hotel en Čisto preprost ameriški delavec zamenjati ž njim? Naj drži Stalin v roki usodo 200,000.000 državljanov, pa pri vsej mogočnosti nima tega, kar ima v Ameriki vsak preprost delavec — svobode. Churchill je govoril resnico Ob priliki, ko so v Sovjetiji praznovali 28. obletnico boijševiške revolucije, kar naj bi bil nekak'ruski 4. julij, je spregovoril tudi bivši angleški premier, Winston Churchill Pohvalil je Stalina, da dobro vodi državno krmilo v Rusiji Pohvalil je tudi rusko bojno silo, ki je opravila dobro delo v tej vojni. Pa kljub vsej tej pohvali se ni Churchill s tistim govorom prav nič prikupil" Moskvi, če kaj vemo. Churchill je urgiral ministrskega predsednika Attlee-ja, ki se je odpravljal v Ameriko, naj tam nikdar ne sili Amerikancev, da bi izdali tajnost atomske bombe Rusom. Pri tem je povedal stari državnik bridko resnico, ko je zatrdil, da če bi bila situacija obrnjena okoli in bi Rusi imeli atomsko bmobo, mi pa ne, bi nam Rusi nikdar ne izdali nje tajnosti. Težko, da je kdo na svetu, ki tega ne bi verjel, če količkaj pozna sovjete. Churchill' je v podporo svoje izjave povedal več tehničnih iznajdb, ki sta jih dala Amerika in Anglija Rusiji tekom vojne, dočim se ni Moskva z ničesar podobnim oddolžila, dasi imajo tudi Rusi dovolj tehničnih iznajdb, katere so pa tako varovali, da niso pustili nobenega zavezniškega častnika na fronto, da ne bi česa — videl. Zdaj pa Rusija na vso sapo hiti zatrjevati, da bi morala tudi ona poznati vso tajnost atomske sile. Komisar Moto-tov je rekel oni dan, "da bo Rusija že še poznala to tajnost in še mnogo drugih zraven." Ruski agentje imajo po Ameriki svobodno pot, da si lahko ogledajo kar hočejo (z izjemo atomske sile, ki pa ni samo tajnost Zed. držav), govore kar hočejo, in poročajo domov lahko o vsem, kar vidijo in slišijo, nihče jim ne cenzurira poročil. Ameriški diplomati pa niso pod najstrožjo pažnjo samo v Rusiji, ampak v vseh deželah, ki so pod rusko oblastjo, v Jugoslaviji, Bolgariji, na Poljskem in drugod. Kadar nam bo Rusija odprla vrata, ji bomo tudi mi povedali nekaj o tisti atomski bombi, ki je prisilila Japonce na kolena, ko še ruska armada ni sprožila niti enega strela nanje. » ^ "Duhhovniki ven iz zakristije!" Tako je, sem slišal že v zgodnji mladosti, zaklical v svet papež Leon XIII. Ven iz zakristije! Kam pa naj gredo? Hotel je reči, naj skrbe za to, da se krščanski nauki ne bodo samo oznanjali v cerkvah, ampak da se bodo u-veljavili v vsem JAVNEM živ-jenju krščanskih ljudi. Evangelijske resnice niso samo za to, da jih kdo posluša v cerkvi, potem pa gre in se ravna po modrosti sveta, ki je skoraj zmerom v velikem nasprotju s tem, kar uči katekizem. Zakaj slišimo tako pogosto očitek o£ nasprotnikov, da krščanstvo v dobi dveh tisoč let ni sveta nič izboljšalo? Zakaj pravijo mnogi, da je svet da-neis v marsičem še na slabšem, kot je bil pred Kristusom? .Veliki katoliški učenjak in pisatelj Chesterton je na vse to odgovoril z besedami: Ce krščanstvo ni' uspelo, da bi svet zboljšalo, je to radi tega, ker svet krščanstva še nikoli ni vzel — zares! "Duhovniki ven iz zakristii- to je politiika. Vsaj tak pomen je imela sprva. Čemu naj bi se njen prvotni pomen tako spremenil? Dandanes se ljudem zdi, da je 'politika nič drugega ko prerivanje za korita in izpodrivanje za stolčke. In v taki "politiki" nihče ne vidi rad — duhovnika! In sploh nobenega krščanskega človeka ne! No, če je to politika, potem ne vem, zakaj naj bi sploh kd>o smel (politizirati. Zakaj bi potem smeli politizirati partiza ni? Ali ne trdite, da so partizani tudi ljudje, pa v očeh nekaterih med vami prav izvrstni ljudje, ljudje z nekakimi krasnimi načeli, visokimi ideali, čutom globoke pravičnosti. . Če je politika res nekaj grdega samio na sebi, zakaj pa ne odganjate iz politike tudi partizanov? Zifkaj samo krščanske ljudi, katoličane in njihove duhovnike? Ali ni umazanost tudi za partizane umazana je!" V tistih časih so trdili -— tudi mnogi katoličani so to trdili — da so duhovniki preleni za delo med svetom. Samo na to čakajo, so dejali, da bo kdo k njim prišel. Kristus pa ni samo na to čakal, ampak je šel sam med ljudi, pa magari so ga j udje nazadnje — križali. Svet in ,njegove navade se pa spreminjajo. Ali nismo pred nekaj tedni brali v nekem uvodniku Ameriške Domovine, da pravijo partizani na Slovenskem: "Duhovnik naj se umakne iz vse javnosti in naj pkrbi samo za vero. In vera naj se ogiblje vsake besede v javnem življenju, ipa naj govori samo o nebesih. . . in skrbi samo za nebesa?" Tako nekako se je tiam bralo. In seveda se spet najdejo tudi katoličani, ki pravijo: Tioi se lepo sliši! To je prav! Kaj se bo duhovnik vtikal v javne zadeve, morda celo v — politiko. . . To ni za njegov stan in za njegov poklic. Poglejte no, kako so partizani nekaterim "katoličanom" Gdprli oči. . . Partizani bodo vero "očistili politične navlake" . . . Ha, ha! Pozabljajo pa ti "katoličani," da so se partlizani po lastnih izjavah tri leta trudili, da bi pridobili slovenske duhovnike za Osvobodilno Fronto, to je za — partizansko politiko! Saj zdaj sam Tito priznava, da je bila Osvobodilna Frontia že od leta 1941 POLITIČNA ORGANIZACIJA ! In če se je res našel kak duhovnik, ki je potegnli s partizansko politiko, se partizani niso prav nič pohujšali nad njim, ako je pozabil na samo skrb za nebesa. Prav zadovoljni so bili in so še dandanes, ako kak 'tak duhovnik stoji v ospredju partizanske politike ki udriha po svojem škofu, ki je RES v prvi vrsti skrbel za NEBESA in za izveličanje izročenih mu duš. O, prav dobrodošel je parti zanom duhovnik v politiki, samo da se vmešava v NJIHOVO politiko! Ne dtaj pa Bog, da bi se kak duhovnik vmešaval v politiko, ki ni politika, ampak sa mo Kristusova zahteva, da krščanstvo >ne veljaj samo za cerkev, ampak za VSE JAVNO ŽIVLJENJE KATOLIČANOV! » * * Kakor hitro izrečeš besede: JAVNO ŽIVLJENJE, si prav za prav že v politiki. Sknb za JAVNI BLAGOR, skrb za pravo uredbo javnega življenja — Ko je bil dr. Janez Evangelist Krek leta 1897 prvič izvoljen za poslanca, se je svojim volilcem zahvalil z naslednjimi besedami: "Izvolili ste me za državnega poslanca. Kolikor je volilna borba ipripomogla, da je krščanska ideja zmagala liberalno in socialdemokratično, in kolikor ste se ravno ob moji osebi združili krščansko misleči ljudje in podrli nasprotna načela, vas najsrčnejše zahvaljujem. Zlasti vas, junaški ljubljanski volilci. . . Želim, da bi mogel res mnogo delati, pa tudi trpeti za krščansko, - socialno idejo in ž njo za blagor našega ljudstva. V zaupanju na božjo pomoč in oprt na krščansko organizacijo delovnih stanov nastopam svoj težki posel. Vas, ki ste s svojo volitvijo pokazali svoje neu strašno prepričanje, pa proisim, da vztrajate v boju za naša sveta načela, dokler popolnoma ne zmagajo v vsem JAVNEM ŽIVLJENJU. Bog blagoslovi Vaše in moje delo! — Ljubljana, 10. sušca 1897. — Dr. Janez Ev. Krek." * * * Kdor bi rad vedel, če namreč res še ne ve, kaj je POLITIKA naj se to Krekovo zahvalo nauči na pamet in naj si zlasti zapomni one besede, ki sem jih podčrtal. In če kdo misli, da ZGOLJ SKRB ZA NEBESA nikakor ne gre skupaj s TAKO politiko (Dalle n» » strani) -O-— Kdo še danes ne velja za izdajalca? Da, kdo po sedanji logiki nekaterih, seveda, ne velja dandanes za izdajalca? Kratek odgovor na to bi bil, da samo tisti ne velja za izdajalca, ki je ves, z dušo in telesom za komunizem in je komunist. Tako daleč smo torej v sedanjih; in čudnih časih prišlii, da je bolj na mestu vprašanje, kdo ni, kakor pa kdo je izdajalec. Prav vsakemu je znano, da so Nemci naš ubogi narod v starem kraju prav zločinsko in roparsko napadli, ga zasužnili in strahovali, da mu je od njih strani pretil pogin, če bi se jim upiral. Saj vemo, da je bil nasproti njemu brez moči, da ni kazalo,drugače kot začasno se udati in potrpeti, da se položaj izboljša, da se na ta način ljudem vsaj ohrani življenje in njihova odporna moč za pozneje, ko bo moč roparskega okupatorja premagana, slovenska pa okrepljena in s zavezniško združena, ki bo končno gotovo slavila zmago in uživala sadove iste. Čemu torej zapravljati svoje moči brez potrebe in v brezup- ku povod, da narod izredči in deželo opustoši? Kaj bi pač potem pomagala zmaga in kaj bi pomenila za slovenski narod, če bi pa istega več ne bilo ali bi vsaj po večini spal v grobeh smrtno spanje? Kaj bi pomenila zavezniška zmaga za Slovenijo, če bi pa njenih prebivalcev več ne bilo, ki naj bi na svobodni zemlji obnovili novo življenje. Vsi trezni in pametni elementi med Slovenci so imeli to pred očmi in se niso okupatorjem direktno uprli, kakor so to od njih pričakovali oziroma zahtevali partizani in tudi sami to naredili. Zato pa je bilo tudi toliko nedolžnih žrtev, ker so s svojim napačnim in blaznim početjem in izzivanjem le povzročili, daje začel sovražnik še hujše divjati, pobijati in požigati, a povzročitelji tega gorja pa so se lepo umaknili v gozdove. Narod, ki pa je bil pri vsem tem nedolžen, pa je ostal na milost in nemilost zdivjanega sovraž nika, kateremu naj se uda ter mu, postane pokoren, ali pa pusti, da vse pokolje. in odpelje v sužnost v tujino. Vsega tega bi ne bilo treba in bi tudi ne smelo biti. Toda o^ nim, ki so to povzročili, še ni bilo to zadosti. Potem, ko so odnesli pete na varno, so pa pričeli s terorjem proti vsem, d jih v njihovem delu niso posnemali, bolje rečeno, proti vsem, ki niso bili vneti za njihove komunistične ideje. To je povzročilo organiziranje "Domobrancev," kateri pa so imeli kaj težko nalogo, kajti braniti so se imeli proti dvojnemu sovražniku, proti domačim partizanom na eni in proti okupatorju na drugi strani. Biti so morali j ako previdni in o-prezni, da ni prišlo do hujšega uničevanja. Kdo pri tem ne vidi, da je bil položal Slovencev organiziranih v "domobrancih" tak, da bi noben izmed nas v istem položaju ne ravnal drugače. In če se zato domobrance in vse druge, ki z njimi simpatizirajo, sedaj smatra za kolaboratorje in izdajalce, 'potem jse- sme smatrati za isto tudi vsakega izmed nas. Kdo izmed nas bi ganil in tvegal življenje, če bi mu pa ropar tiščal na prsi nabito puško ali samokres in če> bi se le ganil, bi bil ustreljen? Ni dolgo tega, ko ste lahko čitali, kako so trije roparji z revolverji v rokah ustrahovali uradnike na premizi ulične in komaj se je eden izbed uradnikov malo ganil, je že dobil kroglo v hrbet. Kolikokrat se či-ta v dnevnem časopisju o raznih roparskih napadih, pa do danes ni še nikomer prišlo na misel ,da bi onega, ki je bil deležen roparskega obiska in .se ni branil ali roparju uprl, smatralo za kolaboratorja z roparjem in izdajalca. Samo našj slovenski ljudje morajo biti smatrani in proglašeni za kolaboratorje in izdajalce, katerih položaj je bil še vse slabši in težji kot kogarkoli, ki ga navadni roparji napadejo. Kajti pri navadnem ropu gre navadno le za življenje ene osebe in je pri tem v nevarnosti tudi ropar sam, da pade v roke pravice in le v najboljšem slučaju jo lahko popiha. Toda, kdo je voljan, da bi zato, da si ohrani premoženje, tvegal svoje življenje, brez katerega so vsi zakladi sveta zanj bi'ez pomena? Zdaj pa malo premislimo, če se more položaj 'domobrancev' z vsem primerjati položaju človeka, ki ga napade ropar? Kaj bi bilo, če bi se bili "domobranci" Nemcem uprli in se jim v bran postavili? Ali bi bili Nemci pobili samo "domobrance?" Ali bi bili potem pustili v miru ves ostali narod in ibežali iz dežele, kot to navadno stori ropar pri svojih napadih? Pa če tudi bi bilo tako, bi domobranci nikakor ne zaslužili imena "izdajalci," ker se niso hoteli dati pobiti, ker bi nič drugače ne razvnali, kot; bi vsak izmed nas ravnal, če bi ga napadel ropar NE MORETE DOBITI MILA ZA PRANJE! To radi tega, ker manjka maščobe. Vaša rabljena maščoba je potrebna za izdelavo mila . . . kot za nylons in mnogo drugih stvari. oddajte rabljeno mast! Potočnik Neža, 1924 Potočnik Blaž, 1925 Pograjc Jožica, 1919 Pucko Franc, 1907 Pucko Janez, 1913 Pušelj Terezija, 19°8 Pušelj Ferdo, 1933 Puš Jože, 1927 Puš dr. Ludvik, 18»® Puš Marija, 1902 Pušnik Marija, 1905 (Dalje prihodnj"" nem boju žrtvovati svoje življenje in dajati s tem sovražni- in bi mu grozil z gotovo smrtjo, če bi se mu postavil po robu. Toda "domobranci" še z da-leka niso imeli takega položaja, kakšnega imajo posamezni slučaji. Zato pa še v toliko manjši meri zaslužijo očitek, da so izdajalci, ker so roparske in zločinske Nemce pustili kolikor toliko pri miru in to zato, da ti niso ne le nje same pomorili, ampak še veliko drugih in deželo ©pustošili še bolj kot je že bila opustošena. Če se nikogar drugega ne smatra za izdajalca, ki si sam ohrani-življenje, če bi s smrtjo lahko kaj rešil, zakaj bi "domobrance" imeli za izdajalce, ki so si ohranili življenje pred roparskimi Nemci, ko bi s smrtjo ne mogli ničesar rešiti in ohrd-niti? Da bi sedaj "domobranci" ne bili zmerjani z izdajalci, bi se bili morali dati Nemcem pobiti, biti bi morali zdaj mrliči; celo Slovenijo bi ibili morali izpre-meniti v eno samo grobišče in razdejanje, da bi ob času zmage ne bilo nikogar, ki bi se bil nad roparskim okupatorjem mogel maščevati. Zato pa vi vsi, ki naše begunce obsojate, bi prav lahko spoznali, d'a so bili nedolžni, samo če bi to nekoliko kot poštenjaki premislili in se ne dali propagandi tako slepiti, da bi šli v gonji protli njim kar tja v en dan, čez drn in strn, kot zdivja splašen konj. Največja je sramota za vsakogar, ki begunce zmerja z izdajalci, ker ni nič bolj grdega, bolj krivičnega, bolj zlobnega, pa tudi nič bolj izdajalskega kot je to! T. Hrabroslav. -o- Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Pavlovčič Anton, 1885 Pajnič Frančiška, 1917 Pregel Vladimir, 1927 Pleško Franc, 1927 Pleško Ivan, 1924 Premrov Henrik, 1916 Pernišek Franc, 1907 Pernišek Antonija, 1906 Pernišek Cirila, 1935 Pernišek Franc, 1940 Perušek Anton, 1911 Peteri in Marija, 1897 Peteri in Marija, 1941 Petlrič Marija, 1898 Petrič Ivan, 1896 Petrič Štefanija, 1927 Petek Julijana, 1907 Petek Jožefa, 1934 Petek Franc, 1936 Petek Helena, 1939 Petrič Silvester, 1903 Pleško Anton, 1920 Pestotnik Bogdan, 1923 Pregel France, 1913 Pečnik Stanislav, 1912 PIkec Marija, 1922 Pire Lojze, 1915 Pire Marija, 1918 Pire Marjan, 1914 Pirih Vera, 1915 Pirih Slavka, 1922 Pirih Tomaž, 1941 Fliberšek Antonija, 1918 Primožič Janez, 1906 Primožič Stanislava, 1915 Pintar Vladimir, 1889 Plazar Alojzij, 1908 Poglajen Marta, 1901 Pogorele Tončka, 1914 Pijamšek Marija, 1917 Potočnik Gabrijel, 1921 P ^lica 'iitifi H Je ol Je nast froze > zasi Je žari] ob< "Kaj misliš, koga dal pred seboj, ko ^ X nil.dajovlijempo^,, > m tu pred krvoločnim ie ^ le da rešiti težko nalog0 J ..........i» Xo«a l*1 J ki je od časa do časaJ iica . tuacijo meni v roke, o»J tem pregledal teren P^ Jnic, It po katerem me bo v0^e čez tri gore, čez tri ^^ Je "Trantiarj evo m« meni naglo prišla na^. -t 1HC1I1 liagivj Jt ' ijj, , meniševskih deklet, *• » "obeh drugače čisto fajn«^ j ^ vi ne bila nekoliko Prl' kj«f vej in zasu gornjem nadstrqPJu< ter Stvarnik vložil lJu. sti, ki jim mi PraVlI?{arj' gani. Trantarjeva bila namreč tista, * vročega popoldne na senožeti modre ^ še danes na MenišiJ1^' ga najboljšega na Jjt svetu. Rekla je n».glj0J « daj vsak drug dan vsej senožeti ®enC°"^ož" vas, kaj boljšega IJ ^ modra Previdnost Pa menda nismo bi'1 ^ za ta telesna dobr^ ^ pak, kaj se ve. Ce j, dati Bogec, bo dal o katerem pravijo, ^ domovini namesto ^ \ tel j Finžgar j« 11 teIr "Najprej je Bog. P ; p takoj Slovenci!" . jev France kaj tak^j nes, bi ga poklica' pet, če kaj vem. sU<|i "Marjete?" se .> blen. "Da bi MarJe tam sredi afriške k ^ brez prič? Kaj sl ^ kaj. Dasi je blI° a / ampak tako hudo V lo, da boš vedel. ,]# ampak ko sem P0^ i« ^ jn jo zadnjo premog, _ pred seboj ogr°f ^ nega krokodila, nost vame in , odprto, najbrže ^ flj,. skočil naravnost \ ^ me bo lepo PohrUJep]«>'' pohrusta medno »krij( S* He! iS, v glavi, se v mej položaj škunder na PecL. Japček, če v k« 'ol se takrat nahaja'-si rekel in strašno ^ mu sefoi smilil. # si! Zadej se V^ PK čen lev, da mi s* ^ pred menoj odP'1 t t je žrelo, velik« ^ Skednju, na m«1 ■ pxjj ka, na desni str» je 1 brezdno, v kate^/ golelo najbolj Strah in groza- 'Kaj bi H« sem tedaj naI .^tV vendar v taki 1 ^ tega?" J^ "Po mehur ste si zabasili na po en čile," s^jii, o-voril, ki sem mi ^ e' ga ni boljšega v • 1 • lil' , cik. "Primaruha, fK pačne besede, ^t / J J< a v&Ko --fiu; jftC 4>( !!.> blen, sa za take P1 hudirja nama^ii f al<>" tobak ob take® je, za to revno f ^ J Ndj prihod^ p da povedala, * ' po pravil Her^elj^|\> pa cenjeni t' ^ ko pregrunta^ju. on v takem le i > t ieiii " r in ^»g 10 bil s feN' tiče Sa iC k. C 'te * a videla je ven- lo. vse žarno okrog Kr (j. Prej pred oltar-• se je blestelo iii Plameni so šviga-u in tam gori, tam videla zopet ne-' °bdano od angelov, videla ob vz-svetlega presto-lepo ženo -svo- ji M Anica!' "p CTca'bom »i Je vam, mamica?" J ue!{ sfci -le stoletnih lip i # i« ... » 'n zaječalo . . . l beh so -aašklepe-ie«K,na vrata na pokoja ^sukala v zarja-tis,e «H.ter zacvilila, da i C? • ■ ■ vzdrami in skoči -rvi hip ni vedela, niti ne, kje ^rUct obstoji in se bi se šele spa-.el'a- A tedaj za-a Ul'ia, še -huje kot "ašklepečejo kri-Ijj iznova zacvili-butnejo ob zid. deklica zave. Jo prevzame. ece proti cerkve-^li tukaj je bilo t • Cerkvena vra- Sa in na grobu "Kovala s svojo ! kili ljudje raz- es»r jljDl ^ li" lfa» ceg3 i ji*«« rj«*0'1 'P ti* j p°te?4 žive duše V tistem sama je bila oiih, ^Jer so Počiva->ti se \ % Je t ti^ t«"1 i a' le*' k^1 seif inn^ • i p 1*' 3 rfl" al ^ [rie£ t V... tep' ,nJ» 10 k»r > 1. ileV J !ani f « i Pfc, str uP( il- H"- si11', ei1 si k"* / i "" i sVv retiie' / tre< po » aJ h) S k S k vam bi ra- dalje hujša je postajala sapa in do kosti jo je tretresal mraz. Vsaka mniutla se ji je zdela večnost, ko je tako stala in čakala. Naposled je vendar izginila luč iz sobe in v veži so se začule stopinje. "Naj bo, kar hoče, naj bo, kar hoče," je šepetala deklica saima pri sebi, pricak'uje, da jo mačeha napade. "Naj bo, kar hoče!" Dajala je s temi besedami sama sebi pogum, a vendar .se ni tresla samo od mraza, temveč tudi iz strahu. Ključ zaškriplje, vrata se od-pro in Mlakarica se prikaže na pragu. "Kaj, ti si, potepenka, ali se pride zdaj domov? Kjer si bila dozdaj, bodi pa še poslej! Le poberi se! Da sem se morala zaradi te maljopridnice vzbuditi in vstatii iz gorke postelje! Le glej, da se mi ne približaš še enkrat do vrat! Vstran od tu!" Izrekši sune deklico s tako močjo od sebe, da se opoteče in zvrne po ledtenih tleh, potem pa zapahne duri in gre zopet v posteljo. Vse to je storila v jezi in brez pravega preudarka. Toda ko je ležala je začela razmišljati, kaj bi nastalo lahko iz ttega, ako pusti deklico zunaj v takem mrazu. In začele so se ji tudi buditi hudobne želje v srcu in satanska misel se ji je porodila v glavi: Kaj, če bi deklica zmrznila zunaj ? Kolikokrat bi se je bila že rada iz-nebila! Ni je pretepavala samo zaradi tega, da bi si ohladila hipno jezo, ni ji prikrajševala pri jedi samo iz mimoidoče ne-volje, ne, vse to je imelo globlji vzrok! To dekletce ji je bilo bolj na poti nego njen mož! — Njen mož se ji je umikal, njen mož ji ni bil nevaren, saj je celo pobegnil pred njo, toda dokler je živela njena pastorka, je bil neizvršljiv marsikateri njenih načrtov. Ako bi ne bilo 'lega dekletca, kako brezskrbno ji se živelo, kako bi bila lahko sapravljala! Saj bi bilo potem /se njeno, še celo to, kar je i-mela deklica po svoji rajni materi. Kaj bi se menil njen mož. Da, vse bi bilo njeno in njene hčere. In tisti sosedov Nejče bi je naposled vendarle zagledal v :ijeno Tonico in tudi sosedovo )i bilo potem njeno. Mlakarica je računala v svojem groznem ipohlepu na vse strani. Njene potrebe so bile /elike', a Mlakarjevo premoženje se je ničilo. In ker svojih :elj brzdati ni znala, je mislila la to, kako bi si zagotovila tudi ia prihodnje čase razkošno življenje. "Da ,če bi pastorke ne bilo, če bi se moj mož ne vrnil več, in če bi naposled svojo hčer dobro omožiia, potem bi se ji ne bilo ničesar bati, je dejala sama pri sebi. Za sedaj pa si je najbolj želela, da bi imela pri svojem počenjanju proste roke. Anico je sovražila od tistih dob še bolj, ko je bila zvedela za pismo, ki ga je bil pisal njen mož korenu. Kajti včasih se je vendar nekoliko- bala, da bi ta ne posegel vmes. In zato ji je bilo tem prijetneje ob misli, da se dekletca morda iznebi. . . Seveda, če bi ,kc kaj izvedelo, bi imelo to lahko neljube posledice zanjo. Ali kdo ji more kaj dokazati? Je li mar dolžna slišati, če jo kdo kliče? Da pa je bila zunaj pred vrati in da je govorila s svojo patorko, ni vedel nihče. Samo dekletice bi lako pričalo zoper njo, toda dekličina usta bodo jutri zaprta in bodo molčala. Njeno zlobno srce se je napolnilo s slastjo, ko si je predstavljala deklico mrtvo. Vse bi šlo potem po njeni volji, vse, če bi se to zgodilo. Sama bi bila tu gospodar in delala bi, kar bi hotela. Tast njen, ha, ta itak ni mogel dolgo živeti, in če bi tudi živel, saj je bil priklenjen na svojo posteljo. Samo tega' dekleta še iznebiti se. — KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV v beg proti brila in žviž- ^ zdelo se jj je, !f-„2a "Ani-s Toda odgo- W Solze so ji lile Je vzdržema a je prisopihala Kakor bi be- ti PBi i O« bi ji bilo na riJ'e čim preje e naglo za Vl'at. Ali vrata "■J^a. "Odprite!" Mipi" j u-0 e! ne da bi > velja njen C P0navlja 8 "Jeni Prošnji. toda nihče se Deis >Sel priti ven, NOVEMBER 21. Baraga Glee Club priredi "Thanksgiving" ples v šolski dvorani sv. Vida. 21. Vežbalni krožki SŽZ "Thanksgiving" pigs v avdito-riu SND na St. ciair Ave. 24. — Slovenski lovski klub v Barbertonu — fina zajčja večerja in druge dobrote v dvorani Domovina. DECEMBER 31. — Silvestrov večer v Slo- venskem domu na Holmes Ave. 1946 JANUAR 6. — St. Joseph Cadetls št. 169 KlSKJ ples v SDD na Waterloo Rd. 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. 26. St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avdi-toriu SN Dna St. Clair Ave. ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . be lici, in ko je pozneje dosta-J vil, da se Škrabec na politiko Dekla sPala. Tudi je t^*6 toliko odda-l Ja ni mogla ta-; Mogla bi ji !1» mačeha. To-sAnica ni mislila. š^0 pod streho. (,^Vedno groza in je že sko-2 a no'htmi na ^m54^ in noge so ^o!" 7;nippi še iz lesa. zaječi razbijati S: j. posveti luč i8»ala Mlakari-jt ijjj sPat tako zgo-a že naspala in teži ko vzdrami- \.kaliti, kdo bi Je vstala in šla X 'V ,priPraviljena e"a ne sprejme kakor je Jtako ■ Bila je pri-' "a jo pretepe je a luč. Naj se (Nadaljevanje i 2 strani) kakor si jo je zamišljal Krek, naj pride na dan in nam svojo misel razloži! Po mislih tega klavški kaplan kolonarja namreč TAKA politika ni nič drugega kot odgovor na poziv: 'Duhovniki ven iz zakristije!' * * * Da ne pozabim! Oni dan sem nekaj pisal o Kreku in Škrabcu. Nič drugega nisem nameraval kot pokazati na zgledu iz življenja velikih mož, kako se včasih celo bistre glave zapletejo v nesporazum. Nekdo me je prijateljsko o-pczoril, da so nekateri bralci razumeli stvar precej narobe. Mislili so, da sem hotel Kreku vzeti — dobro ime! In da sem hotel njegov "klerikalizem" postaviti v slabo luč. . . Res nisem Kreka "branil" pred Škrabcem, pa se mi ni zdelo niti potrebno. PREVELIK je Krek, cla bi mu bila potrebna moja obramba! In če bi mu hotel vzeti samo drobec dobrega imena, sem prepričan, da bi tega ne mogel. Zato sem samo navedel oni slučaj, kako je prišlo med Krekom in Škrabcem do trenutnega nesporazuma in kako je vplivalo na nas, takrat mlade študente. In mimogrede sem omenil tudi splošno javnost. * » » Ali je treba res o tem še govoriti? • Opravičiti Kreka, pa morda tudi Škrabca ? Saj so res še vedno j udje na svetu, ki se brž "pohujsajo," če na primer dva duhovnika žaideta v kako medsebojno javno debato. Well] Najprej verjemite to: Krek in Škrabec sta ostala od tiste debate najprej ravno tako dobra prijatelja kot prej. Saj sta bila tudi po rojstnih krajih bližnja soseda. In radi tiste debate ni nobeden od njiju postaj večji ali manjši — "klerikalec." * * * Ako je pa vendar treba kakšne razlage, kako je Krek v resnici mislil, ko je rekel, da v politiki treba vrniti klofuto na o- ne razume, naj nam razloži zopet Krek sam. Kako? Ko je bil Krek še samo šent-in stolni vikar v Ljubljani, je spisal lepo "socialno" povest z naslovom: IZ NOVE DOBE. V tisti povesti nastopa junakinja Pavla, ki je veliko veliko trpela radi obrekovanja svojih nasprotnikov. Pa je vse molče prenašala. Neki njen prijatelj Gabrijel ji je nekoč dejal, da ne sme na, vse molčati, ampak naj se tudijmu Je Potom las,tne javno brani. Pavla mu v povesti odgovarja: "Gospod Gabriel! Ce bi imela jaz v družbi kak tak poklic, da bi ga he mogla izvajati brez dobrega imena, da bi torej škodovala stvari, ki bi jo zastopala, ako bi si ne varovala svoje časti, potem bi pač poskusila vse, da si jo ohranim. Sedaj mi pa ni treba. Sodim namreč, da se prav pri tej priliki lahko učim tiste kreposti, katera je vsem ljudem zlasti v naših ča- FOUR-POINT WINNER sih skoro najbolj potribena, — namreč: potrpežljivosti." * * » Vidite! Politika, kakor jo je Krek razumel in kakor jo je sploh treba razumeti, je je po-kic v družbi, v javnosti. In če je politika nasprotnikov napram taki pošteni politiki krivična, takrat se je treba braniti, pa magari pada nazaj po obeh licih nasprotnikovih. To je bila Krekova misel in če bi jo bil malo manj "krepko" izrazil kot jo je, bi skoraj gotovo tudi Skrabec ne bil prišel s svojim "napadom." * * * Slovenski katoličani so imeli do zadnjega časa svojo lastno politično stranko. Zakaj so jo imeli? Čitajte še enkrat Krekovo prvo zahvalo svojim volil-cetn! V njej je v kratkih besedah vse povedano. Šlo je za zmago "svetih krščanskih načel v vsem JAVNEM ŽIVLJENJU. Zoper katero človeško načelo je to? To je bila vseskozi ideja politike katoliških Slovencev. Pota in načini M taktike so bile lahko kdaj pa kdaj nerodne, celo napačne. Dokler je ostala IDEJA, se je dalo vse drugo polpraviti. Ljudjie delajo na-pake-povsod. Slovensko katoliško ljudstvo je šlo s svojo politično stranko iz prepričanja, z veseljem, z navdušenjem. Vedelo je, da politične stranke omogočeno, da se krščanstvo udejstvuje tudi IZVEN ZAKRISTIJE, izven cerkve. Vedelo je, da bi bilo pod kakim komunizmom to nemogoče. Kdo ste vi, posebno vi slovenski katoličani tu med nami, ki se drznete trditi, da radi nastopa komunistov in radi trenutne zmage s pomočjo močnih tujcev nimajo več pravice mi- BELO DOBIJO BELO DOBIJO ■ Ženske čiščenje POSEBNO DOBRI POGOJI ŽENSKAM ZA ČIŠČENJE Prijetno delo v finem uradnem poslopju v mestu Izvrstni delovni pogoji Ure: 6:30 zvečer do 2:30 zjutraj Plača: 55c na oro in overtime 40 ur na teden Počitnice s plačo Vprašajte Mrs. Makselam po 6:30 zvečer THE EA! E. 6. ST. & E0CKWELL MALI OGLASI si iti na "zmago krščanskih na- čel v VSEM JAVNEM ŽIVLJENJU?" Kdo ste vi, ki pravite, da je-dandanes edina dolžnost katoličanov v starem kraju, da se podvržej o komunistom in celo delajo njihovo politiko? Kdo ste vi, da naše begunce obkladate z "izdajalci?" Jaz ne vem, kdo ste in kaj ste. To pa vem, da katoliško ime nosite po krivici. Katoličan, ki mu je vseeno, če katoliška načela zmagujejo v vsem JAVNEM ŽIVLJENJU ali ne, je preteto zagoveden katoličan. — Zaplot. -o- Francoz Emil de Girardin je bil prvi, ki je podlistke in ro mane pisal v nadaljevanjih. Sloveča vrstica "Nadaljevanje sledi" je od njega. Iščejo stanovanje Supervizor z ženo in 1 otrokom išče stanovanje 4, 5 ali 6 sob. Pokličite MU 3018. (264) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko U83 Addison Rd. ENdJcoU 0487 (x) Champion Warlord of Mazelain Blue-Ribbon Boxer has good points, but right now his handler, Walter C. Foster, is more interested In the four red points his broth skimming will bring him. Every drop of used fat is saved as each pound turned in to the butcher now brings four ration points. MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se 5 čednih opremljenih sob za 2 moška, ki želita zase gospodinjstvo. Najemnina je $5.00 na teden za vsakega. Nahaja se na 5410 Stanard Ave Vprašajte na 1379 E. 65. St. ali pokličite EN 5606. (266) Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija, ki se nahaja med 62. in 79. cesto na ISL Clair Ave. V 3 letih je napravila prometa $25,000. Se mora prodati radi bolezni. Zgla-site se na 6704 St. Clair Ave. ali pokličite KE 4963. (266) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68t& ENdicott 4211 2ffter j ana naj 1110 da pride v utlia je, da ^ - če bi ostala nH3, kajti čim- " ...........\........ i • • • ■. ; v ■ ' ■• :. :: : .• •... : " " - ' "s ' * ' *"••• <> mmmmmm p mm ss SiiSijl'iffiffl r \ ifi'iSI.'1 *> ' 1 1 |P' s ||5i . m ' ■ 's " • < , ^ V / - .t« - -j iflH 1 (r W Mm ' - ' - H } t!} * m**"*, ■■ p' wtM i i w >< J i „ / ' x- gag Z"- .<•••? ■ < f? smrn - mMm - si v'sy1 •'Vi''1' '■'.• .-'•.■■■ : "'V:.';-: '•■:■ ■■■ Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Mand@l Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas S večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo TME OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Kova r zanima, naj se zglasl na ,)60 E. 185. St. (x) ženske Punch Press operatorice Stalno1 delo . Plača od ure in od kosa Guarantee Specialty Mfg. Co. koncem E. 96. St. 2 bloka severno od, St. Clair (264) Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje,! vacuum čistilce, električne likal- j nike, in druge električne pred-! mete. Mi kupimo in prodaja-1 mo pralne stroje. Pridemo jih j isljat ter jih pripeljemo na dom. j St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Ameriški mornarji v New Yorhu SO v času stavke pristaniških delavcev prostovoljno šli na delo in pridno pomagali pri razklad v ju tovora s parnika Queen Mary, da se »V čimprej vrne v Anglijo, kjer 15,000 naših veteranov komaj čaka na povratek v domovino. Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. (x) Kuharica Izkušena, se .takoj sprejme. Dobra plača. Zglasite se Solomon's Delicatessen & Restaurant 1045 E. 105. St. ali pokličite ~ LI 9864. (268) Kuhinjski šef ;e takoj sprejme. Dobra plača. Zglasi naj se v Solomon's Delicatessen & Restaurant 1045 E. 105. St. ali pokliče LI 9864 (266) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Z njim v avtu je ki se baje razlivajo po ravnini, kakor da je morje prestopilo bregove in hoče otok popolnoma zaplaviti. Na čelu ribičev je tujec, baje še mlad mož, ves oblečen v železo, s čudnim znamenjem na prsih . . . Nikdo ne ve, kje je njegova domovina, nikdo ga ne pozna niti po imenu. Med brodniki vzdržuje baje železen red, da jim je to že neprijetno. Začeli so požigati vasi, mučiti neoborošeno prebivalstvo, tod'a tuji poveljnik ravna s krivci najstrožje. Stric škof se z njim o vsem natanko posvetuje. Bivata v enem šotoru, jesta iz ene sklede, pijeta iz ene čaše, in vendar ne ve o njem nič več, kakor navaden gn: h ^'k Božič ni več daleč, potreba in pomanj^^T;,. f ^ danes v starem kraju večje kot kdaj poprej- ^ ^J(J] Ve in koristno delo boste storili, ako pomagate s koj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni. * 'h Denarna naročila se sprejemajo v dolarJj Vf*;, Ho jo pa.se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gofl J ^ 1 liji v lirah. Naročila se lahko pošljejo P° n / ^ J zračni pošti ali po kabelnu. Potom kabelna ^ je pomoč zelo nujna in navadna pošta še PreCLi! najbolj priporočljivo pošiljati, Vsaka posili3 ^ čena. Poslati se more denar le osebam, za ka da so živi in katerih naslovi so vam znani. Ker ima Kollai\der mnogoletne izkušnje P jij nju denarja kakor tudi v vseh drugih zadev3,^ čejo starega kraja, boste pač pravilno sto1" vedno obrnete na: AUGUST KOLLAKPf v Slov. Narodnem Domu, 6419 S1' Avenue, Cleveland 3, Oh«> bi °ca, odj »osi] S« .vet« j Kollander tudi sprejema naročila za P* tglašil Valdemar. Imel je že tudi pripravljenega konja, da. bi se dvignil v sedlo. "Nemško pomoč odkloniš, 5kof! Z njimi .bi ne šli niti tile." Tuji vitez je pokazal na vrste brodnikov z divignenimi vesli, sekirami, sidri in vzvodi. "Ali si upaš sam? . . . Res, tudi meni bi bilo ljubše . . . Vsaj bi razun tebe." "In to ljudstvo." "Da ... to ljudstvo — bi ne bilo nikomur dolžno hvale." Tuji vitez je dal nato znamenje k pohodu. Vrste so se spustile proti po-lunoči . . . Rdeč žar gorečih mestec jim je svetil na pot po žalostni laa-landski pokrajini. Škof Valdemar je premiš- ljeval besede neznangea zaveznika in mu v duhu pritrjeval besedo. Toda nezaupanje, ki se je potrdilo v njegovi duši, ga ni več zapustilo. Samo da se mu je zdelo, da je tujec govoril preveč odkritosrčno, kakor bi varati niti ne znal, kaj šele hotel. "Dovoli mi vprašanje. Slišiš?" Škof je zadržal konja. Vitez je tudi potegnil svojega vranca za brade, in zdelo se je, da je vprl skozi naličje na vprašalca oči kar najbistrejše je mogel. "Zakaj sovražiš Valdemara? — Ali sta*se poznala, ali se poznata. "Ali sem jaz vprašal tebe?" "Saj sem ti povedal vse prostovoljno." "Ni ti bilo treba. Še kratek čas imej potrpljenje. In potem se prepričaš, zakaj sem ti ponudil svojo pomoč in da sem — imel . . . prav!" Tujec je govoril z globokim glasom in vsako izmed poslednjih besed izgovarjal s posebnim povdarkom. Škof Valdemar je umolknil in ni vprašal po ničemur več. Za prijetno olajšanje poskusite čisti, moderni in preiskušeni način, ki pomaga pri navadnem hrbto-bolu. Samo porabite en Johnsonov BACK PLASTER ravno na bolečem prostoru. To je milo zdravilo in prijetno GREJE vaš hrbet, povzdigne krvni tok, prežene nakopičenje, olajša bolečine. Gorko flanelasto ogrinjalo drži gorkoto in odganja mraz—daje stalno pomoč—vpliva prijetno! Zahtevajte PRISTNO, kar izdeluje JOHNSON & Johnson. V vaši najbližji lekarni. BACK PLASTER Jbt i___ .,J.jL.j[,-Ji V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Pvt. Vincent J. Shenk ki je v najlepših letih dne 11. novembra 1942 v vojaški službi tako nanagloma ie izgubil svoje mlado življenje. Dragi sin in ljubljeni brati, tri leta v preranem grobu počivaš, Tvoja izguba pustila je srca otožna, ki so tako iskreno-Te ljubila. V naših srcih vlada žalost, ob obletnici Tvoji oko se solzi, in za vedno posušile se bodo solze, ko enkrat pri Bogu se srečno snidemo. Tvoji dragi, ki Te še vedno zelo pogrešajo. 4 FRANCES SHENK, mati; LT. COMMANDER FRANK SHENK, brat; FRANCES in OLGA, sestri. Cleveland, O. 12. nov. 1945. Tuji vitez na njegovi strani je tudi molčal. Čete upornikov so pospeševale korak, konji Valdemarove družine so morali teči, in nad glavami brodnikov so letele nočne ptice ter jim kričale z najstrašnejšimi glasovi: "srečno pot — srečno pot — in še srečnejšo izvršitev." X. Kralj Valdemar je stal s svo- jimi zvestimi v Ringstedu. Najboljši junaki, cvet danskega vi-težtva, so bili zbrani okoli svojega vladarja. Prišli so celo z Aalborga in Viborga. Ta dan, ko sta prišla kraljevska poročenca v staroslavni Ringsted, so pridirjali na konjih poslanci sporočit, da je stric baje s prvmi naskokom zavzel Oringsburg, svojo. nedavno ječo . . . Njegovi brodni- "Črni Peter" na obravnavi. — Radio slika iz Pariza nam predstavlja bivšega francoskega Vichy premierja La-' val-a, kot je izgledal v času obravnave, ko je bil obtožen sodelovanja z Nemci. Obsojen, je bil na smrt. ~ r T™-------- V BLAG SPOMIN PRVE. OBLETNICE PRERANE IN NESREČNE SMRTI NAŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA DRAGEGA SINA IN BRATA Pfc. Anthony j. Fortuna ki je za svobodo in ljubezen domovine na bojnem polju na Francoskem izgubil svoje mlado življenje dne 11. novembra 1944. Ko lani podajal si Ti roko dragim, kdo mislil, da zadnje to Tvoje je slovo; zdaj pa že eno letlo v tuji zemlji počivaš, predragi naš sin m ljubljeni brat. Oh kruta vojna! Kaj si nam storila, kako neusmiljen in bridki je Tvoj meč, dom srečen si v žalot premenila, ko vzela za vedno si ljubljenca nam. Pa ne samo danes, toda vsak dan v tihi žalosti se Te spominjamo, ker zaklad pominov na Tebe dragi, večkrat prišli tiho solzo v okoi. Tebi v blag spomin predragi, pošiljamo šopek iz rožnih veneve spleten, in k Bogu naše prošnje se dvigajo, da pri njem bi krono prave slave vžival. Žalujoči ostali: ANTHONY in ANNA FORTUNA, starši; DOROTHY, sestra; FRANK SODNIKAR ST., stari oče. Cleveland, O. 12. nov. 1945.