SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa j eden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	w
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za	jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr.	več na leto.
Posamne Številke po 7 kr.	' •
.. __I-,!
Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema upravništvo in ekspedicija]t ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice «t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 274.
V Ljubljani, v četrtek 29. novembra 1894.
Letnilc XXII.
Državni zbor.
Dun a j, 28. novembra.
O dvojezičnih tablicah.
0 sodnijskem poslopji v Piranu izročil je danes poslanec Klun s tovariši naslednjo interpelacijo: interpelacijo: Dunajski listi so dne 26. t. m. priobčili nastopno brzojavno poročilo:
„Trst, 26. novembra. Včeraj dopoldne so se pred nekaterimi dnevi v notranjem poslopju okrajnega sodišča v Pirauu pribite dvojezične tablice na brzojavno povelje političnega oblastva odstranile in nadomestile z jedino italijanskimi napisi. To odredbo je italijansko prebivalstvo pozdravilo z velikim veseljem. Kakor „Piccolou poroča, je politično oblastvo odredilo, da brez izrecnega povelja se ne sme ničesa preminjati na sedanjem stanju. Pripisuje se ta vspeh prizadevanju isterskih poslancev, katera sta na Dunaju opozorila, da zagotovila dana Coroninijeverou klubu ne dopuščajo nobenega po-ostrenja glede dvojezičnih tablic."
V	drugem odstavku omenjene brzojavke se poroča, da poslanec Bartoli v „Piccolu" oporeka občno razširjeno mnenje, kakor bi bila vlada koncem oktobra izjavila, da je razobešenje dvojezičnih tabel v Piranu le začasna naredba, in konstatuje, da je vlada z začetka vedno naglašala, da se mora varovati veljava vlade.
V	Dekaterih pokrajinskih listih se pa poroča, da je okrajni sodnik Macolin dal odstraniti dro-jezične table na povelje višjega deželnega sodišča v Trstu in jih zameniti z jednojezičnimi, in da je ta naredba vzbudila mej slovanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Tudi se poroča, da se je v Tržiču zgodilo nekaj podobnega kakor v Piranu.
Neki dalmatinski list poroča, da je odredbo pripisovati unanjemu in v tem slučaju popolnoma neutemeljenemu vplivu. Pa bodi kakor koli, to bilo
je gotovo da velja isto načelo jednakopravnosti za notranje kakor za vnanje table.
To je gotovo jako nevaren precedens, ki bode ohranjenje reda jako oteževal in slabil državno vez, če bode vlada razvajala tiste, ki so se kazali kot nemirneži in od sebe pehala pa tiste, ki so bili vedno zvesti državi in Najvišji vladarski rodbini in so najmočnejša obrana na jugu proti unanjim aspi-racijam, in jim tako kazala, da je preziranje plačilo za zvestobo.
Zatorej interpelantje vprašajo njini ekscelenci gospoda ministra notranjih stvarij in pravosodja.
1.	So se li res odpravili dvojezični napisi v notranjem okrajnosodnega poslopja v Piranu in nadomestili z jednojezičnimi ?
2.	Na čigav ukaz se je to zgodilo?
3.	Kako se to vjema z izjavo dano italijanskim poslancem in od Bartolija potrjeno, da v varstvo vladne avtoritete ima ostati, kar je višje deželno sodišče odredilo ?
4.	Mari visoka vlada ue ve, da vsled očitnega podpiranja italijanske manjšine se mora čutiti slovansko prebivalstvo istersko, velika večina dežele, po pravici razžaljeno in da se na ta način ne da doseči mir v Istri, katerega jednako odkritosrčno žele slovenski in italijanski domoljubi ?
Na Dunaju, dne 28. novembra 1894.
Slično interpelacijo izročil je poslanec grof C o -r o n i n i Alfred glede dvojezičnih napisih v sodnijskem poslopji v Tržišču.
Volilna reforma.
Sinoči sešel se je bil volilni odbor, kateremu je ministerski predsednik poročal, da vlada ne pred loži nobenega načrta, ampak prepušča odseku, da pretresa razne predloge o premembi volilnega reda in se večje stranke zedinijo o načelih, po katerih naj se vravna ta prernernba.
V petek odsek nadaljuje sinoči pričeto razpravo. V konservativnem klubu se jutri pretresajo posa-
mezni nasveti. Slovenski in nemški konservativni poslanci se strinjajo v načelih, ki sta jih poslanca Klun in M o r s e y zagovarjala pri zaupnih razpravah.
Ker na splošno volilno pravico nikakor ni misliti, zahtevajo, da naj se volilni red spremeni vsaj po naslednjih načelih :
1.	Volilna pravica se v mestih, trgih in kmečkih občinah raztegne na vse, ki plačujejo kaj direktnega davka.
2.	Število kmetijskih zastopnikov se pomnoži vsaj za 21 poslancev, ki naj se na posamezne dežele razdele tako, da pride na vsako deželo vsaj jeden poslanec več.
3.	Kurija trgovskih in obrtnih zbornic se razdeli v dve kuriji, trgovinsko in obrtno, pa kateri naj se razdele sedanji poslanci dotične kurije tako, da jih pride polovica ua trgovinsko in polovica na obrtno sekcijo.
4.	Industrijalnim delavcem in obrtnim pomočnikom, ki so vpisani pri bolniških blagajnicah, se dovoli 22 poslancev, od katerih naj spada polovica na industrijalne delavce, polovica pa na obrtne pomočnike.
5.	Industrijalni delavci in obrtni pomočniki se združijo v posebni sekciji trgovinskih in obrtnih zbornic, katerima se da volilna pravica za državni zbor.
Pav!
S Koroškega, dne 27. nov.
,,Wer (aber) den Frieden aul" falsoher Grundlage sueht, wird den llass ernten. Alles Predigen von Frieden hilft nicbts, wenn ihr keine Befriedigung gebt!"
Vinko Rizzi 1. 1890.
„Pax! — mir!" — Lepe, milo doneče besede, ki pa pri nas niso prav nič več, kakor prazne besede! Kjer- in kedarkoli govore naši nasprotniki o nas koroških Slovencih, k|er koli raz-
LISTEK
Popotne črtice iz Belokrajine.
(Spisal črnogled.)
(Dalje).
Od Treh Far zavil sem jo v spremstvu svojega vodnika kar čez polje proti Drašičera. Mnogo sem že bral o novonasajeni državni trtnici in zato sem si jo hotel ogledati. Med potjo sva se z vodnikom marsikaj pomenila. Pravil mi je o trifarškem tako imenovanem Jernejskem žegnanji], kako je še zdaj v teh slabih letih dobro obiskano zlasti od sosednih Hrvatov in Vlahov. „0 ko bi znali, koliko janjcev je že tam nezadovoljno smrt storilo!" Videlo se je možu, da se ui tudi on branil, o tacih prilikah za-grizniti v gnjat njemu ljube jagujetine. Z nekako potrtim glasom mi je pravil dalje o nekdanjih dobrih letih, ko je še imel v svojem hramu polne sode žlahtne vinske kapljice. „A zdaj je ni!" vzdihne in obtihne.
Putem zopet prične: „Saj smo zaslužili, da nas je nebeški oče kaznoval, ker nismo zuali gospodariti s tem žlahtnim darom. Mnogo smo pridelali, a malo ali nič prihranili, ter veliko grešili, zato je prišla
pravična kazen nad nas, ki pa, tako upam, nam bo zopet odvzeta. Mnogo posestnikov se je že poprijelo novih amerikanskih nasadov."
„Ali ste pa tudi vi že kaj začeli ,rigolati'", mu sežem v besedo.
„Znate kaj, rad bi začel, toda ne morem. Denarja nimam, a Bam človek pa pri takem delu ne more Bog ve kaj storiti."
„Pa si denarja izposodite, saj imate v Metliki posojilnico," mu rečem zopet jaz.
„A, znate kaj, tja pa ne grem denarja iskat, hvala Bogu, da mi ni sila."
„Pa zakaj ne," ga vprašam, „morda visoke obresti tira?"
„Ne samo to; vsak, kdor nima nobenega deleža, mora plačati po sedem od sto, pa še to za pol leta naprej."
„Kdo pa vodi vašo posojilnico?"
„Vseh ne poznam," mi odgovori, „a nekatere pa pozuain in so prebivalcem njih „dobra dela" v prejšnjih letih še v živem spominu."
„Torej vam je posojilnica vendar le vsaj nekaj pomagala, ki jemlje po 7 odstotkov, in če vzamemo v poštev še predplačilo obresti, torej skupaj blizu 8 odstotkov."
„Da res, nekaj nam je pomagano, toda ne dosti. Zraven obresti so še drugi troški veliki, ker vsako najmanjše posojilo mora iti skozi razne pisarne, in to stane! Vzlasti se pri tem odlikuje naš gospod notar."
„Kakšni so pa meščani?" ga zopet vprašam,
„Znate kaj, te pa premalo poznam. Vendar mislim, pa lahko rečem, da je mnogo dobrih meščanov, seveda so tudi nekateri taki, kakor mendaji drugod, čira več imajo, tem več bi radi.
„Kaj pa okoličani, kakšno je kmečko ljudstvo?"
„Ej, ljudstvo je dobro; ne hvalim ga zato, ker sem tudi jaz kmet, ampak rečem, kar je res; seveda najdete med njimi tudi slabe. Posebno odkar čutimo šibo božjo, se je mnogo zboljšalo pri nas. Poprej so se prazniki in nedelje pogosto s pojedinami in popivanjem ter trštvom praznovali. Da bi bili vi videli, kakšno je bilo ob nedeljah po trgu; zdaj niti ua somenj ni take kupčije, kot je bilo nekdaj ob nedeljah. Še zdaj, kakor ste včeraj lahko videli, je nekaj trštva, a to so le večinoma iz tujih lar; mestno starešinstvo bi pač prav ukrenilo, da bi trštvo s takimi rečmi, ki jih človek v nedeljo ne rabi, prepovedalo. Saj je v ponedeljek itak tržen dan. — Toda glejte, došla sva do državne trtnice."
pravljajo o našem narodnem gibanju, povsod in vselej zakrožijo pesen o „s k r b n o varovanem miru Koroškem". Iu kakšen je ts glasoviti »deželni mil"! Opisali smo ga že toliko iu tolikokrat, pokazali s tolikimi dejstvi, da je »mir", ka-keršnega hočejo oni, gnjil, mir grobov. A s takim mirom Slovenci ue moremo, ne smemo biti zadovoljni !
Navadna taktika naših nasprotnikov, ko govore in pisarijo o naših težnjah iu naporih je vedno t&, da vpijejo na ves glas:
»Ljudstvo je mirno in hoče v starem miru živeti s svojimi nemškimi sodeželani; ono hrepeni in teži po nemški »šprahi". Samo nekateri vročekrvni in brezvestni ler častihlepni »hujskači" ga hočejo vznemiriti". »Hujskač in rogovilež pa jim je vsak, ki žrtvuje svoj trud probujenju slovenskega ljudstva, vsak kdor slepo ne trobi s staro nasprotno kliko v jeden rog.
Nasprotniki smatrali so bili samo še za vprašanje časa, da bode ponemčen zadnji Slovenec starodavnega Korotana in da bo tako zavladal večni mir na grobovih prvotnih prebivalcev lepe dežele. Prorokovali so narodu pogin — pa govorili prezgodaj. Slovan je stopil tudi na Koroškem na dan, odločno, jasno kazoč krutemu nasprotniku: »da Slovenec še živi", da se tudi na Koroškem Slovenci čutijo še kot Slovenci »z dušo s telom" in da hočejo kot pošteni Slovenci tudi v bodoče še živeti, kakor so živeli naši pradedje na nekdaj čisto slovenskih tleh koroške dežele I
To boli nasprotnika; z vso brezobzirno silo hoče zatreti slovensko gibanje, uničiti slovenstvo, ne zmeneč se za natorno in božje pravo, ali za cesarske postave. Zato se je napovedal vsemu, kar je še slovensko, hud boj, ki se bije v javnih zbornicah, na mnogih shodih in najbolj nesramno po združenem židovsko-liberalno;-nacijonalnem časopisju.
Posebuo pa bruhajo ogenj in žvepelj na slovensko duhovščino, ki ne mara dobrega in poštenega slov. ljudstva prepustiti tujim hujskačem, da bi mu le ti trgali iz srca ljubezen do besede materne in spoštovanje do vere katoliške in ga tako pripravljali za liberalizem in dosledno za socijalizem ter anarhizem. Ne! Po besedah Izveličarjevih: »Smili se mi ljudstvo" stopajo med ta vrli ljud in mu oznanjajo vzvišeni nauk Kristusov, a so mu tudi skrbni in požrtvovalni svetovalci v časnih, svetnih zadevah.
Zato je napovedal nasprotnik borbo slovenstvu, posebno hudo borbo pa slov. duhovščini! »Zbog lepšega" pa, da zakrivajo svoje zvite nakane, hinavski vzdihujejo in tudi glasno bobnajo, da se kali tisti hvaljeni »koroški mir", tisti »skrbno varovani deželni mir".
To staro pesen prepeva na Koroškem velik zbor že od nekdaj. Vlogo prvega tenorja pa je prevzel naš častni gospod baron Schmidt-Za-b i e r o v, kateremu je vsaka še tako neznatna prilika dobro došla, da jo zakroži in posebno slovenskim duhovnikom polaga prav po očetovsko na srce, naj vendar pomagajo »varovati" tisti »koroški mir", ki ga »bindišarji" vedno in vedno spravljajo
Jaz se ozrem, in res, o čuda! Kakor kakšen gozd, tako bujno rastejo amerikanske trte v trtnici. Precej sem spoznal, da mora neka spretna roka skrbeti za trtnico, zato vprašam vodnika, kdo oskrbuje trtnico.
»O to vam je še mlad fant, kakih 28 let star, tam iz Drašič. Šolal se je tam nekje na Vipavskem v taki šoli, kakor j« zdaj v Novem Mestu, iu prav mu pride. Glejte — pokaže mi na drug hrib — tam ima njegov oče tudi nov amerikanski nasad; njega posnemajo tudi drugi premožnejši, a mi reveži ne moremo."
Neka otožnost se polasti zopet mojega vodnika ; da bi mu odpodil tužue misli, ga vprašam za raznovrstne cerkve, ki se vidijo na vseh straneh. Ravno pred nama na drugem hribu je sv. Jana (sv. Ana), nekaka božja pot zlasti za Hrvate; tam v ozadju pa hrvaška župna cerkev vivodinska in še mnogo drugih cerkva, katerim imena sem že pozabil.
Tu so torej oni kraji, ki so nekdaj rodili tako žlahtno kapljico, katero sem čul mnogokrat proslavljati kot najboljšo, a sedaj so tako zapuščeni. Moj Bog, sem vzdihnil v srcu, usmili s« kmalu tega ljudstva ter blagoslovi trud, ki ga bo imelo z novimi nasadi.	(Konec sledi.)
v nevarnost! — Tako je pri odkritju svojega spomenika v Smohoru tamošnjemu čg. kapelanu, ki ni »zakrivil" drugega, kakor da ima na sebi neiz-brisljivo napako, da je — Slovenec, dejal brez vsakega povoda: »Varujte se, da ne delate nemira (!!) in razprtij. Človeško življenje je itak le kratko in zato je neumno (!) ga še s takimi rečmi ogre-njati*. Glejte, kako očetovsko-moder opomin!! Kdor tej očetovski »modrosti" ni po volji, mora pa čutiti očetovsko »moč" pri kompetencah, kakor se je to zgodilo zlasti velespoštovanemu gospodu Pr. Trei-berju.
G. baron Schmidt-Zabierovv tedaj, kot privilegirani varuh kor. mirti, se je zadnjič spravil zopet nad slovensko duhovščino, in v znani drznosti, katere smo pa na Koroškem že nekako navajeni daje ji v štev. 270. (od 25. nov.) svoie uradne »Klagen-lurter Ztg." navodila, da ima opuščati vse politično delovanje. Olanek« katerega je skoval ali sam ali kaki njegov zvtsti oproda naslovljen je tako, kakor sem naslovil ta-le spisek, z besedo „pax!" Hlastno so ga pobrali koaliranci našega »amtsblatt"-a graški in dunajski židovsko-liberalni in nacijonalni listi. Ti listi se sploh vselej znajdejo v lepi slogi, kedar čutijo potrebo, dati Slovencem kako — brco! _ (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. novembra.
Deželn ozborske volitve na Dunaju. V četrtem dunajskem volilnem okraju je izvoljen pri do polnilni volitvi v deželni zbor nemško-narodni kandidat Pavel Pacher s 1478 glasovi. Nemško liberalni kandidat Hoez je dobil 1881 glasov. Dosedaj je ta okraj zastopal nemški liberalec. Zopet se je pokazalo, da liberalizem urnimi koraki nazaduje na Dunaju. Jedino zavetje ima v notranjem mestu, kjer biva »izvoljeni rod". Cehi so bili postavili svojega kandidata, ki je pa dobil samo 66 glasov. Čehi postavljajo kandidate tako le zaradi tega, da pokažejo, da Dunaj ni čisto nemški.
Velika vznemirjenost. Liberalni listi znajo pačiti javno mnenje. Te dni se je govorilo, da se proticerkvene predloge, katere je sklenil ogerski državni zbor, najbrž ne potrdijo. Po vseh liberalnih listih je bilo nakrat polno poročil o veliki vznemirjenosti in razburjenosti po vsej ogerski deželi. V resnici pa mej prebivalstvom zaradi tega ni bilo nobene razburjenosti. Vznemirjeni bili so le nekateri budimpeštanski liberalci in židovski krogi, ki so se bali vže za svoj sedanji vpliv. Prebivalstvo samo bi pa bilo največ še veselo, ako se civilni zakon ne potrdi. LibeValni listi so laž seveda trobili z oči-vidnim namenom, da bi vplivali s tem na višje kroge. Zidom je posebno veliko ležeče na tem, da Wekerle ostane, dokler se ne izvrši valutna reforma.
Zbližan je mej Anglijo in Rusijo. Na banketu pri londonskem županu je Rosebery govoril o zbližanju mej Rusijo in Anglijo v Aziji. Ruski vladni list „Praviteljstveni Vjestnik" obširno piše o tem, ali pristavlja, da Angli|a in Rusija si nista nasprotovali le v Aziji, temveč tudi v Evropi. Tukaj je bilo nasprotje še hujše. Ce se Anglija hoče približati Rusiji, premeniti mora svojo evropsko politiko. Ruski list se nadeja, da se to zgodi. Francoski listi se pa vesel4 vže tega zbližanja, kajti nadejajo se da bode naperjeno proti trodržavni zvezi. To so pa najbrž le francoske želje. Angleži si pa gotovo ue žele nasprotja s kako evropsko državo.
Makedonija. Turški vladni krogi se celo upajo trditi, da je v Makedoniji vže izvršen bero-linski dogovor, če tudi se ni izvela še nobena obljubljenih reform. Zaradi tega hočejo baje Bolgari prirejati tabore, da bodo zahtevali, da se Makedoniji da obljubljena samosprava. Čas se Bolgarom zaradi tega zdi ugoden, ker je tudi armensko vprašanje vzbudilo pozornost nase vsled zadnjih neredov v Armeniji. Posebnega upanja ni, da bi Bolgari kaj dosegli, ker se evrovpske velevlasti ne marajo dosti baviti z orijentalnimi vprašanji, boječ se, da bi to mir spravilo v nevarnost.
Belgija. Pri zadnjih volitvah v Alostu zaradi raznih ovir se ožja volitev ni mogla izvršiti. V tem mestu je kandidoval duhovnik Daens proti bivšemu ministru Woesteju. Kakor se pa sedaj govori, prideta oba ta dva moža v zbornico. Oddati sia namreč še dva mandata v tem kraju. Konservativci so se baje sporazumeli, da ne bodo volili več v zbornico mestnega župaua, ki je bil dosedaj poslanec, da Woeste in Daens prideta v zbornico. Daens
je krščanski socijalist, Woeste pa že skušen vodja katoliške stranke. Liaeralci so se vže veselili, da Woesteja ne bode v zbornico, a bilo je njih veselje prezgodaj.
Razgled po slovanskem svetu.
Srbsko-nemiki ulični napisi v MitrovicL
Iz Za"greba, 21. nov.
Prepir mej Hrvati in Srbi rodi slab sad. Mesto da se med seboj podpirajo ter v borbi proti splošnim našim nasprotnikom zedinjujejo, delajo ravno nasprotno. Naši sodržavljani grškoistočne vere, ali kakor sami sebe le Srbe zovejo, pokazujejo v novejšem času prav malo smisla za zajedniško delovanje, po katerem bi mogla Hrvatska doživeti vendar le s časoma boljše čase. Podpirani povsodi od sedanje vlade, katerej seveda provzročeni prepiri mej obema strankama samo koristijo pri izvajanju njenega programa, ponašajo se ti Srbi nasproti za jedniški hrvatski domovini le preveč nelojalno.
Ne rečemo, da ne bi bilo od hrvatske strani kedaj morda preostrih besed proti njim naperjeno, ali nikdar se niso Hrvati proti svojej lastni domovini tako nedomoljubuo ponašali, kakor to oni delajo, češ da se morajo Hrvatom osvetiti, ker prežimo od njih pišejo po svojih časopisih. Čudno je pri vsem tem, da se ti naši Srbi povsodi, kjer sta-nujejo, prav radi družijo s čistimi sovražniki in nasprotniki hrvatskega naroda. Tako jih v Dalmaciji nahajamo pri vseh volitvah v taboru italijanskem proti Hrvatom, a na Hrvatskem pa si iščejo za svoje zaveznike Mažare in Nemce, kar dokazujeta sledeča dogodka.
Hrvatski advokati so sklenili osnovati neko društvo v to svrho, da se obnemogli člani tega stanu, če si ne morejo več kruha služiti iu so podpore potrebni, zdatno podpirajo z doneski pojedinih članov. V to društvo bi imeli pristopiti vsi odvetniki na Hrvatskem in v Slavoniji. Jeli je tako društvo pod pokroviteljstvom vlade koristno ali ne, o tem nočemo razpravljati, večina zbranih odvetnikov je bila zanj. Ali kaj store naši srbski odvetniki? Oni se zbero v Mitrovici ter sklenejo, da naj se za njih tako društvo ustroji na Ogerskem, češ da s Hrvati nočejo imeti nič opraviti, ker oni prezirajo njihov jezik. A v čem obstoji to preziranje? Neki hrvatski odvetniki so se namreč izjavili proti porabi cirilice po odvetniških pisarnah, ker se tudi pri sodnijah rabi le latinica. Ali to vprašanje bi se bilo gotovo povoljno rešilo, da so hoteli bratje Srbi malo počakati ter se pogovoriti o tej zadevi. Prepir o porabi cirilice v javnem životu na Hrvatskem traje že dlje časa ter ni bil izzvan pri tej priložnosti. Vendar pa so ga hoteli omenjeni odvetniki upotrebiti v svojo svrho, da se le njihove namere izvedejo. Pravi razlog vsemu temu pa je nesrečni separatizem srbskega življa na Hrvatskem, ki pa v prvem redu njim samim najbolje škoduje. Slepi so pa tudi popolnoma, če mislijo da bodo s takim ravnanjem svojo narodnost bolje občuvali, če jo namreč izroče v varstvo volku, mesto svojemu pobratimu.
(Kosec sledi.)
Socijalne stvari.
Gospodarske zadruge.
Pred seboj imamo letno poročilo o gospodarskih zadrugah na Nemškem, katero je izdal P. Senk, zastopnik občne nemške zadružne zv«ze. To poročilo je v marsičem vrlo zanimivo, ker nam nekako predočuje kako se na Nemškem bori zasebna korist s splošnim blagrom. Gospodarske zadruge imajo skupno zboljšanje v svoj namen in zato uporabljajo kot pripomoček — skupno delovanje. Liberalizem po svojem osnovnem načelu te skapnosti ne pozna in ji je nasproten ; zato pomenja naraščanje dobrih gospodarskih zadrug zmago skupnosti proti liberalnemu, vse atomizujočemu individualizmu. Gospodarske zadruge so torej velezanimiv činitelj, po katerem se dajo presojati gmotne i nravne sile v ljudstvu.
Iz imenovanega poročila hočemo torej podati svojim bralcem malo sliko, kako se gibljejo v tem obziru naši v mnogih stvareh nas toliko nadkriljujoči sosedje pod pruskih cesarskim žeslom. Želeli bi si tudi kakega avstrijskega poročila o ti zadevi, toda kolikor nam je znano, ui nobenega; reči pa smemo, da je število gospodarskih društev pri nas mnogo manjše, nego je na Nemškem.
Oglejmo si številke nemškega poročila. Od 31ega maja 1893—31. maja 1894 se je število posamnih gospodarskih zadrug tako-le izpremenilo :
1.	Kreditne zadruge (posojilnice, hranilnice, itd.) s 4791 — na 5489.
Mej temi jih je velikanska večina z neomejeno zavezo (4406 1. 1893 — in 5051 1. 1894) ; to je posebno pomenljivo znamenje zato, ker so te kreditne zadrugo z neomejeno zavezo večinoma Rai ff ei-sen-ove posojilnice. Te so po številu med vsemi drugimi zadrugami najmočnejše iu pričajo, da je prosto ljudstvo že zelo pristopno organizaciji. Samo na Bavarskem s« je prošlega leta ustanovilo nad 300 takih zadrug. Vzlasti nekateri duhovniki razširjajo 8 posebno vuemo te prekoristne zavode in s tem rešujejo na leto muogo gospodarskih bituostij. Pripomniti pa moramo, da gre vlada na Nemškem Reiff-eisenovim posojilnicam na vso moč na roko in da jih tudi z denarjem podpira. Tudi pri nas se sedaj vedno več sliši o njih ; polagoma se vdomačujej^ Treba bo pa skrbeti, da vsled pomanjkanja vložnega kapitala v revnejših krajih ne spešajo'in ne shirajo. Zato jim je treba i zasebne, i javne pomoči. Neka teri deželni zbori so že sklenili, da posodijo neko svoto (100—200 gld.) brezobrestno vsaki na novo se ustanovivši Raifl'. posojilnici. Naš v tem obziru ni še ničesar storil. Zato na tem mestu opozarjamo po slance, da pričakujemo od njih vsaj tisto zanimanje in tisto vnemo za to dobro stvar, kakor jo imajo po drugih deželah.
2.	Konsumna društvas 1283 — na 1339 Napredek je torej jako majhen. Največ tacih društev pripada delavskemu stanu, potem rokodelcem in ko nečno — uradnikom. 377 tacih društev je objavilo statistične podatke o svojem gibanju. V teh je bilo 204.185 udov; med njimi 437 odstotkov delavcev, 13-5 odstotkov rokodelcev, 8-6 odstotkov uradnikov. Premoženja so imela vsa ta društva 5,368.450 mark; čistega dobička so prinesla 6,203.838. Samo 113 konsumuih društev med njimi je dajalo svojim udom blago tudi na upanje in še ta večinoma v malem obsegu in pri blagu, ki so ga udje za celo zimo skupno vzeli (n. pr. drva). Letno poročilo odločno opominja, da se ne more preje govoriti o gospodarskem zboljšanju udov, predno se ne odpravi to dajanje na upanje. Le tako, če se blago, ki se vsak dan potrebuje, v gotovini plačuje, se morejo pametno razdeliti dohodki in stroški. Letno poročilo teh 377 kons. društev sklepa z besedami: .Vsi krivični napadi na konsumna društva, ki so se tudi prošlega leta brezmejno nadaljevali, ne bodo zavirali nadaljnega razvoja konsumnih društev, kakor kažejo številke v zapisnikih in konečni kupčijski vspehi".
3.	Obrtne zadruge za nakup surovin so se zmanjšale z 64 — na 59. — Gospodarska načela teh zadrug so ravno taka, kakor pri konsumnih društvih. Zato morda vpliva agitacija proti konsum-nim društvom tudi v tem obziru. Poleg tega so pa rokodelci večinoma gospodarsko odvisui od tistega, ki jim daje blago in zato ne morejo sami tako lahko vstanavljati imenovanih zadrug. Sploh pa vidimo pri celi statistiki, da so ravno rokodelci najbolj mlačni glede gospodarskih zadrug in da so najmanj pristopni samozavestni, svobodni organizaciji. Pri nas velja prav to. Skoda, ker če ue izpregledajo kmalu, utegne biti prepozuo. Nekateri ljubljauski obrtniki se že dlje časa razgovarjajo o zadrugi za nakup surovin, toda do sedaj se še ni zgodilo ničesar. Sploh velja pri vseh stanovih, da drže premalo skupaj, a najbolj skoraj za obrtni stan.
4.	Kmetijske zadruge za nakup surovin z 1008 — ua 1071. Teh zadrug pri nas skorej ne poznamo in vendar so izvanredne važaosti za kmetijstvo.
5.	Obrtne skladiščne zadruge z 48—54.
6.	Kmetijske skladiščne zadruge 4 v obeh letih.
7.	Obrtne produktivue zadruge so se zmanjšale s 128 na 120.
Kmetijske produktivne zadruge s 1196—1341; (mej temi je 1265 mlekarskih zadrug).
9. Stavbinske zadruge z 77 na 101. Te so imele večinoma jako ugodne vspehe. Samo berolinska je od 1. 1886 postavila 111 hiš; od katerih jih je že 50 postalo last deležnikov.
Na Nemškem je torej do 10000 (9924) raznih gospodarskih zadrug, ki splošno jako dobro delujejo. Število se zdi veliko, a vendar je v primeri s prebivalstvom jako majhno. Uboštvo sega v najnižje sloje in samo peščica je tistih, ki se mu skušajo z lastnim trudom ustavljati. Pri nas je zadružno življenje še mnogo na slabšem.
Ganimo se! Posamiii stanovi se morajo zopet zavedati svoje solidarnosti; vrniti se jim mora socijalni čut; zato je pa najboljše sredstvo zadružno zdru-
ževanje. V gospodarskih zadrugah se ljudje navadijo drug druzega in izpoznajo, da so si potrebui; najboljši pripomoček so torej take zadruge, daseorga-nizujejo in s tem pretvori jo liberalno državo v krščansko
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. novembra.
(Narodnost v svoji razdivjanosti) Iz Trsta: Dne 27. novembra so tržaški mestni očetje zopet pokazali strastno sovraštvo do Slovencev, proti katerim skušajo v zadnjem času zlorabljati tudi cerkev. V cerkvi star. sv. Antona je namreč napovedan mi sijon za čas od 8. do 17. decembra. To napoved misijona, pri katerem bodo govori slovenski, porabil je mestni odbornik d' Angeli ter poživljal v posebni interpelaciji župana, da naj zabraui misijon, ker s slovenskimi govori bi se žalila italijanska narodnost, razburjala bi se ogromna večina laškega prebivalstva v Trstu in pojavila bi se velika nevarnost za javni red. — Zupan je v svojem odgovoru obetal, da hoče vse potrebno pri namestništvu ukreniti, da se misijon ne vrši. Predrznosti in narodni nadutnosti d'An-gelijevi pa to še ni bilo zadosti. On je nadalje za hteval, naj se tudi ta dogodek vsprejme v spomenico, ki naj se odpošlje papežu v Rim kot pritožba proti škofu. — Menimo, da je vsaka beseda odveč, da bi zadostno obsodili ta neosnovan napad na samostojnost cerkve v njenem delokrogu in na milost, tržaškega škofa, ki kakor v vsakem tako tudi v narodnem oziru strogo pravično ravna. — Trdno se nadejamo, da to poulično laško kričanje ostane brez vspeha in da se še najdejo pota, po katerih bo tudi v prihodnje mogoče Slovencem v Trstu bivajočim oznanovati božjo besedo v materinem jeziku. Gotovo pa je, da tudi iz Rima dobč mestni očetje zaslužen odgovor od papeža, ako se bo od cerkvene strani o pravem času poskrbelo za stvarno informacijo.
(Iz lavantinske škofije) Faro St. Koncijana v Rečici je dobil č. g. M&tija Strnad, župnik v Ljub nem. — Prestavljeni so č. gg. kapelani: Alojzij Cilenšek iz Kostrivnice za provizorja v Stoperce in Alojzij Rožman iz Galicije v Kostrivnico. — Dne 18. t. m. je bil v Trstu v mašuika posvečen č. go spod Andrej Pavlinič. Svojo novo mašo bo obhajal dne 9. dec. pri St. Tomažu.',
(Celjska gimnazija.) Dne 25. t. m. je občinski zastop v St. Juriju ob južni železnici jednoglasno sklenil: .Ker v St. Juriju ni primernega poslopja za gimnazijo, ni stanovanj za profesorje in dijake, naj občina pošlje peticijo na državni zbor, da se nova gimnazija ustanovi v Celju." — V celem trgu je namreč komaj nekaj sob oddati, kam naj bi tedaj spravili vsaj 250 dijakov. — Vrli občinski za stop pa je s tem sklepom jasuo pokazal, da mu je pri tem važnem vprašanju pred vsem za splošni blagor štajerskih Slovencev. Slava !
(Celjski .Narodni dom".) Predstojništvo celjske posojilnice je v izvanredni seji sklenilo, da se .Narodni dom" sezida po načrtih g. Hraskega v Ljubljani. Zgradba bo dovršena v dveh letih. — V stavbeni odbor so izvoljeni: Mih. Vošnjak, načeluik; dr. J os. Sernec, c. kr. notar Baš, namestnika; dr. Fran Dečko, dr. F. Brečko in F. Zupane.
(Izpred sodišča.) Dne 26. t. m. smo poročali, da je bil obsojen Janez Gerčar iz Kamnika radi javnega nasilstva. Poroča pa nam iz Kamnika gospod Janez Gerčar, mesar in posestnik v Kamniku, da je on istega imena ter nas prosi stvar pojasniti, da je bil obsojen Janez Gerčar, zidarski pomočnik iz vasi Kamnika.
(Metliškemu predsedniku cestnega odbora ) 33 metliške okolice: Pri zadniem ljudskem shodu, katerega je priredilo kat. pol. društvo za Dolenjsko, nam je neki gospod dejal, da moramo vpiti, če hočemo kaj doseči. Mi smo bili sicer v neki zadevi že zavpiti, tako da so nas precej visoko slišali, pa ni nič pomagalo. Zato pa hočemo zdaj zavpiti tako, da nas bodo slišali po celej deželi, morda prodre naš glas celo v deželni odbor. Kakor je že marsi-comu znano, je predsednik našega cestnega odbora g. Prosenik, kateremu so te dni pripeli zlat križec na prsi velezaslužne za naše ceste. Do tega visokega gospoda se obračajo ponižno podpisani s prošnjo da jim reši Bledeči zastavici: 1. Mi kmetje plačujemo vsako leto pošteno svoje davke za tukajšne deželne ceste, a ceste že več kot tri leta niso bile posute in jarki ob cestah, v katere bi se morala voda odtekati, na več krajih že dolgo niso osnaženi, oziroma izkopani. To nam je prva zastavica. 2. V krajih, kjer predsedniki cestnih odborov niso dekorirani
z zlatimi križci, je ta lepa navada, da sneg, precej, ko neha snežiti, s primernim orodjem spravijo s cest, da je mogoče hoditi. Pri nas imamo predsednika z zlatim križcem za cestne zasluge, pa moramo vendar gaziti sneg kar na celo, dokler se sam ne umakne. To nam je druga zastavica. Ko nam g. Prosenik reši te dve zastavici, mu bomo poslali novih.
Kmetje - davkoplačevalci. (Iz Dobovca), dne 25. novembra. Cez 9 let je tukaj pastiroval obče spoštovani gospod župnik Alojzij Jerše. Čislali so ga domačini kakor tudi sosedni Štajerci, kajti njegovi dobrohotni sveti iu tudi dejanska pomoč kazali so ga pravega človekoljuba, ter prijaznost in gostoljubnost njegova pravega Slovana. Pri zadnjem njegovem govoru tu videl si tudi stare može, da so jim bile solzne oči. Naj ima odhajajoči gospod zavest, da ostane pri nas in sosedih v najboljšem spominu. Skrb njegova za službo božjo in cerkev v gmotnem obziru ter vnetost za šolo so pričale, da mu je dušni in telesni blagor farmanov pri srci. Kresničanom častitamo, da so dobili tako vrednega duhovna in blagega gospoda. Gospod župnik naj nas pa še obišče, če ne preje, ua shodu Kum-skem, kjer stojite stare romarske cerkvice sv. Jošta in sv. Neže, za čegar lepo obhajanje in proslavo njiju spomina je bil vsikdar ves vnet. Torej do svidenja.	m. Ivdnetič.
(BSiidmarku.) Iz Celovca: Novo podružnico zloglasne .Sudmark" snujejo za St. Rupert in Smarteu ob Celovcu, da z njeno pomočjo lažje spravijo tamošnje Slovence v naročje mogočne majke Germanije, ki je sita in mogočna le tedaj, ko se razširja na stroške drugih ! V ostalem pa tudi ta podružnica nemžkutarskega zelja še ne bo zabelila !
(Iz Metlike.) Kakšno vrenje je bilo po Metliki, ko donese brzojav, poslan iz Dunaja, menda od gospoda Šukljeta, novico, da bo prejel g. Prosenik zlat križec. Vse navprek se je povpraševalo za kaj ? Celo presrečni g. Prosenik sam baje ni vedel precej, zakaj ga je doletela tolika čast, dokler ni zvedel, da se mu je podelil zlati križec za zasluge kot predsedniku tukajšnjega cestnega odbora. Tolika Čast je pač redka stvar, zato se je vse mesto že naprej veselilo in pripravljalo, da bi sijajno praznovalo dan, ko bo tako visoko počaščen eden njih someščanov. 27. dan t. m., pripelje se okrajni glavar g. Rihar iz Cernomlja k nam, kjer so ga mestno starešinstvo, vsi uradniki, polnoštevilna požarna bramba in mestna godba, pričakovali pred mestno hišo. Tu je g. okrajni glavar pripel po kratkem nagovoru slavljencu na srečne prsi zlati križec in nato so spremili v slavnostnem sprevodu g. slavljenca na dom. Ob pol jedni uri se je začel banket naročen od g. slavljenca, pri katerem je bilo iz med povabljeni navzočih okoli 60 oseb raznovrstnih stanov. Med banketom se je na-pivalo cesarju, deželnemu predsedniku , deželnemu glavarj u, okrajnemu glavarju in na to pa je sledilo več napitnic na g. slavljenca. Pozno v jutro se je družba razišla. Star .Kranjc", ki je Francoza zibal je baje rekel: .Vsaka reč le en .cajt" trpi". — Bog ve, če se ne bo tudi o gosp. Proseniku kedaj
reklo : Sic transit ... I	_y.
(Zmrznil.) Od Kolpe, dne 27. novembra: Zmrz-Iega so našli danes v jutro znanega in spretnega lovca Martiua Rožmana iz Boldraža pri Radovici. Nevkročena lovska strast je 51 letnemu gospodarju in očetu šestero otrok pripravila zgodnjo in žalostno smrt. Lovska žila mu ni dala miru; tudi včeraj je šel na lov, dasi je močno snežilo. Padši raz nizko strmino je taval na vse strani, da bi prišel na pravo pot. Obnemogel se vleže, zaspi in zmrzne. Pes se je skazal zvestega tovariša ; na pol zmrzel je čepel poleg mrtvega gospodarja. — Kmetovalcem lovcem v blagohotno premišljevanje te vrstice: .Kmet na lovelu, pšenica v plevelu." — »Plug in brana in matika — To se tebi kmetič šika. — Puško pusti ti na stran, — Ako ni deželi v bran."
(Za .katoliški sklad") podaril je preblagorodni gospod medicinae dr. Martin Dolničar v Ljubljani 200 gld. — Bog ga živi in mu povrni!
(V zadevi lokalnih železnic) mudil se je v torek v Gradcu deželni odbornik g. Iv. M u r n i k ter poselil deželnega glavarja g. grofa Attemsa in deželuega odbornika g. dr. Jos. Schmidingerja.
Telegrami.
Dunaj, 29 novembra. Cesar je imenoval nadvojvodo Evgena polkovnika imejite-ljem pešpolka veliki križanik št. 4, nadvojvodo Otona polkovnikom imejiteljern ulanskega polka št. 1, podmaršala Ferinjak polkovni-
kom imejiteljem pešpolka št. 86, podmaršala Kovacsa polkovnikom iinejiteljem pešpolka št. 12, nadalje je cesar odredil, da se žan-darmerijski nadzornik feldcajgmajster Gies-pl. Gieslingen vpokoji z izrazom Najvišjega zadovoljstva in generalni major Horak imenuje žandarmerijskim nadzornikom.
Praga, 29. novembra. V Pragi so včeraj bile ožje volitve. Voljeni so štirje Staročehi in jeden Mladočeh. Sedaj je v mestnem zboru 48 Staro- in 42 Mladočehov.
Sibinj, 29. novembra. Danes*je bil tukaj močno obiskan shod Rumunov, kateremu je predsedoval Popoviciu in je izrekel, da zmatra ministerski ukaz o razpustu osrednjega odbora za protiustaven, in da se hočejo Rumuni držati svojega dosedanjega programa. Nadalje je shod protestoval proti vsakeršnemu preganjanju, sklenil, da se udeleže sklicanega shoda nemažarskih narodno-stij, izrekel zahvalo časopisom za podporo rumnnskih stvarij in odločno zavrnil obrekovanje, da bi rumunska stranka bila ire-dentistična.
Rim, 29. novembra. Pravda zaradi iz-maknenja dokumentov v pravdi proti Rimski banki se je ustavila zaradi pomanjkanja dokazov.
Sredec. 29. novembra. Bolgarski časopis „Mir" potrjuje , da je avstrijska vlada privolila, da se uvozna carina poviša z osem in pol na dvanajst in pol odstotka, katero povišanje je zahtevala bolgarska vlada. Avstrijska vlada je tudi privolila, da se bode od avstrijskih podanikov v Bolgariji pobiral patentni davek s pogojem, da se bode to tudi zahtevalo od podanikov druzih držav.
Pariz, 29. novembra. Grof Hoyos izročil je dnnes predsedniku republike svojo od-zvalnico.
Essenruhr, 29. novembra. Včeraj so se vneli plini v jami grof Moltke in so vsled razpoka štirje delavci ubiti in 6 ranjenih.
Hamburg, 29. novembra. Pogreb kne-ginje Bismarck bode v Varzinu brez vsakih slavnostij.
Peterburg, 29. novembra. Pogreba Ru-binsteinovega so se udeležili umetniški krogi peterburški, delegacije carskih gledališč, fil-harmoničnega društva v Moskvi, mestni od-
borniki, zastopniki časopisov in več tisoč občinstva.
Tohohama, 29. novembra. Japonski cesar je izdal na čete vojne in mornarice, katere so se udeležile vzetja Port Arthura, nastopno povelje: Na mah ste vzeli Port Arthur, kateri je imel sovražnik za nepremagljiv. Mi priznavamo vaše vrlo delovanje. Ker se pa vremenske neugodnosti vekšajo in je še dolgo do konca operacij, varujte svoje zdravje, da bodete vstrajali v svojih naporih.
Umrli »o:
24.	novembra. Apolonija Čuda, gostija, 86 let, Plorjansko ulice 17, marasmus.
25.	novembra. Martin Siard, paznikov «in, 14 dni, Poljanska cesta 55, ecclampsie. — Jožefa Perušek, krojačeva vdova, 75 let, Križevniški trg 7, kap. — Uršula Riolini, zidarjeva vdova, 75 let, Krakovski nasip 24, ostarelost.
26.	novembra. Frančiška Mostar, posestnikova hči, 4 leta, Kurja vas 16, vnetica jabelka.
27.	novembra. Rozalija Dopfer, dimnikarjeva hči, 15 mesecev, Kurja vas 4, rhachitis. — Vencel Kautzky, krojač, 69 let, Kravja dolina 11, jetika.
V bolnišnici:
24. novembra. Luka Šifrer, gostač, 54 let, kap. — Anton Fležar, gostač, 80 let, marasmus.
Tuj« i.
27. novembra.
Pri Slonu : Pserhofer, Schoch, llirschl, Witz, Hofbauer, Jung z Dunaja. — Wakonig, Bergmann z Litije. — Elvenich iz Frankobrod*. — Lapajne iz Idrije. — Topfer iz Linca. — Havas, Bettlheim iz Vel. Kaniže. - Fiirsattel iz Norimberka. — Eisenzopf iz Trsta. — Spendal iz Tržiča. — Bogataj iz Škofje Loke. -- Troger, Rottman, Pongraz iz Gradca. — Ro-nacher iz Dolenje Tuzle.
Vremensko sporočilo.
Ca«
Stanje
opazovanja
zr»koraera ▼ mm
28
Ti-u. zjut. 2. n. pop. 9. a. iveč.
742 2 741-4 7420
toplom.r* po Celziju
06" 20 1-0
Veter Vreme
O t.
a o
■S®1 *
S-
si. vzh.
oblačno
000
Srednja temperatura 1-2°, za 0-8° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. novembra.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl-	kr		gl-	kr.
6	60	Speh povojen, kgr. .	_	64
5	10	Surovo maslo, „ .	—	75
5	20	Jajce, jedno . . .	—	3l
5	50	Mleko, liter . . .	—	10
6	70	Goveje meso, kgr.	_	64
5	50	Telečje	—	68
6	50	Svinjsko „ „ .	_	60
2	45	Koštrunovo ., „ .	_	38
11	—	Piščanec . . .	_	35
11	—	Golob.....	_	16
9	—	Seno. 100 kgr. . .	1	87
—	92	Slama, 100 „ . .	1	60
—	64	Drva trda, 4 kub. m.	7	20
—	56	„ mehka, 4 „ „	5	20
Poceni so naprodaj skoro nore
dvovprežne sani.
Natančneje se poizve v Slonovih ulicah št. 3 v Ljubljani.	en 3-2
Radi razrušitve stare Jalenove hiše prod m dobro ohranjena
okna, vrata, glinaste peči, štedilna ognjišča itd.
Adolf Hauptmann,
612 3—3
Sv. Petra cesta 41.

3«
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Sirup i; planinskih zelišč
tudi
1, 1111 11
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica t navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 5
Ubalriit pl. Trnkftczy-jii,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu. sam
as
K
Jakob ZaLa/ni k.
slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari trg št. 21,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo
raznovrstnih slaščičarskih izdelkov
primernih za Miklavževa in božična darila,
kakor tudi	614 7-2
štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno
pekarsko pecivo.
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je
mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični
g kraiijNki liker
iz planinskih zelišč •T. 1 a u e r - j a ,
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, JPred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
je nedosežen gledii dobrote in vpliva blagodejno na prebavne
organe ter oživljajoč.
gospodinjstvo,
•r1"" um^vucjuu ua pitsuavuo i
Ne smelo bi ga pogrešati nobeno Y
Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-u, trgovcu „pri voglu", J v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), ^
' ' "........ ........i
kakor tudi v kavarnah.
616 25—1
O n n a j s k a borza.
Dne 29. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	„
Avstrijska zlata renta 4 %......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . .	97	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1045	„
Kreditne delnice, 160 gld............397	,
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	.
kr.
95 30 05 50 70
60 60 05 21 91 05
Dne 28. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . bfy državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 »j, zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3% .
n	, južne železnice 5% .
, dolenjskih železnic 4%
150 gld.	—	kr.
162 „	50	
199 „	—	
98 „	70	
142 „	50	
132 „	—	n
107 „	50	
111 „	25	
67 „	—	»
98 „	70	
221 „	75	
166 „	90	
129 „	76	
98 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	141
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......70
St. Genois srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......50
Ljubljanske srečke.........25
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	180
Akcije Ferdinandove sev. železu., 1000 gl. st. v.	3445
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	514
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	108
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72
Montanska družba avstr. plan.....106
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........135
gld. — kr.
* 50	„'
„ 75	„
n 50	„
n 70	„
- 25	.
25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka.. Kalantna izvršitev narodi! na borzi.
Menjarnična delniška družba
,,M E K € T B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Martahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W n n 1 o i a u i H glavnic.
Izdajatelj : 9r. Ivan JinstiA.
Odgovorni vrndmk: Andrej Kalan.
Tiili „X*toiuiiiP TisKamo" v Lnibimo;