fltef. 87. flilut » («Uti«L Ljubljana, dne 25. septembra 1935. Leto XVII. K h € T/ KI L RTU Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št T. Telefon inter. 5t 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. 'Bogu, bar je božjega kmetu in delavcu — n/egove ? Med temeljna načela krščanstva spada tudi Kristusov nauk: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« Kako visoko je cenilo krščanstvo to zapoved, spoznamo že iz tega, da je uvrstilo med poglavitne grehe zadrževanje in odtegovanje zaslužka! V današnji dobi se zdi, da je svet popolnoma pozabil na to resnico. Delo, ki je bilo Židom še znak božje kazni, je krščanstvo dvignilo na višjo stopnjo. Bog sam je delal, ko je prišel na svet. S tem je vtisnil delu znak vzvišenosti in zaslužnosti, s tem pa je tudi potrdil, da more in mora človek pošteno živeti samo od poštenega dela. Lažniva vrednost Danes se svet v vsem svojem sestavu upira tej edino pravilni uredbi. Na mesto dela je stopila druga vrednota, ki je lažniva in ubija vso človeško družbo. Ta lažniva vrednota je kapital! Res je, da nam je za današnje zamotano gospodarsko življenje denar kot plačilno, menjalno in posredovalno sredstvo nujno potreben. Prav tako pa je tudi res, da bi smel biti denar samo potrdilo opravljenega dela. To pa danes ni in v tem je vzrok vseh kriz in zastoja v gospodarstvu. Po vsem svetu vidimo, da maloštevilni sloj človeške družbe grmadi denar v skrbno zastraženih blagajnah. To je tisti družabni sloj, ki živi na račun ljudskega dela. Medtem ko je tem laži-izbrancem dano in dovoljeno vse, da lahko žive v razkošju in izobilju, nimajo oni, ki res delajo, niti najpotrebnejšega. Ljudske množice žive v bedi, kljub delu stradajo in telesno in duševno propadajo. Taka je slika današnje dobe. In ta slika nam kričeče potrjuje, da vse človeštvo drvi neizbežno v propast in pogin, ako v zadnjem trenutku ne bo znalo najti rešitve iz te zagate. Sužnest Denar je kot izkaz dela popolnoma izgubil svojo veljavo, kot menjalno in plačilno sredstvo pa je vzlic temu neomejen gospodar. Mislimo, da ni človeka, ki ne bi razumel blazne krivice, izvirajoče iz tega protislovja. Radi te krivice živi danes svet v sužnosti, ki je hujša kakor kdajkoli v minulih stoletjih. Ta suž-nost se zlasti odraža v pojavu, da zasebniki in oblasti delovnemu človeku zadržujejo in pritrgujejo krvavo prisluženi denar. Po drugi strani pa zahtevajo od njega vedno večje in neznosnejše dajatve. Tak je danes položaj in je približno po ▼sej Evropi enak. Kot kmetje želimo miru, ker je samo mir pogoj za resničen napredek in razvoj človeške družbe. Vprašamo pa, kako si voditelji človeške usode zamišljajo mir ob takih nevzdržnih razmerah? Vsakomur, ki je že kdaj videl koga umirati, bo znano, da ga pred smrtjo vijejo krči. Mnogi besne, bijejo okrog sebe in divjajo. Zlasti se to dogaja v primerih, ko se je približala smrt protinaravno in bi bil človekov organizem v drugih okolnostih še sposoben za življenje. Kar velja za posameznika, velja tudi za narode in človeštvo. Tudi narodi so samostojni organizmi, ki imajo sposobnost in voljo za življenje. Ako se jim tedaj protinarav- no — zaradi prej orisanih razmer — približa smrt, se bodo branili in v obrambi ne bodo izbirali sredstev. 'Domovini želimo miru Ker iz srca želimo, da bi nikjer na svetu ne prišlo do tega, smo morali spregovoriti. Ker ljubimo svojo domovino, njeno grudo, ki je naša dobra rodna mati, ji želimo sreče. Zato kličemo vsem, ki jim je ljubezen do domovine več nego prazna beseda: Dajte Bogu, kar je božjega, kralju, kar je kraljevega, delovnemu človeku pa — kmetu, delavcu in vsakomur — kar je njegovega. In pravica do življenja je njegova. Sam se bo sodil, kdor bi mu jo odrekal ali tudi samo kratil. Kaj pa Slovenija? Ali mi nismo potrebni državne brige? Kdo bo skrbel za lačne pozimi? V razgovoru s slovenskimi poslanci smo mogli posneti, da smatrajo za najbolj pereča vprašanja za bližajočo se jesen in zimo vprašanje prehrane siromašnega naroda. Zunanji vtisi Slovenijo smatrajo drugod za bogato deželo. Navidezno ni pri nas nobenega pomanjkanja. Ce se vozi tujec po železnici, vidi lepo počiščene gozdove, ki izgledajo kot parki, skrbno obdelane njive, snažne hiše in vso to. krasno zemljo obkrožajo veličastne planine z visoko štrle-čimi gorskimi velikani. Po postajah se vidi še vedno čedno oblečene ljudi in vse daje videz blagostanja, gospodarske delavnosti in socialnega napredka. Tudi če gre tujec skozi naše vasi, se mu vriva misel o srečnem in zadovoljnem narodu, ki tod prebiva, da ne govorimo o naših letoviščih in zdraviliščih. Ta zunanja dejstva so bila tudi odločujoča pri razdelitvi pomembne vsote 300 milijonov dinarjev, ki jih nameravajo letos porabiti za prehrano pasivnih krajev. Slovenija je pri tej razdelitvi izpuščena, ker se jo ne smatra za pasivno pokrajino. Mi ne dobimo nič. Tudi pri razdelitvi fonda za javna dela v znesku 2 milijonov dinarjev je bila vpoštevana le z 80.000 dinarji. To so dejstva, ki nas težko in pretežko zadevajo. O naši revščini smo že mnogo pisali in govorili, toda še vse premalo. Predsodki o blagostanju Predsodkov o našem blagostanju in bogastvu pri merodajnih krogih do danes nismo mogli razbiti. Morda pa to niso le predsodki, temveč se vodi taka politika, ki noče enakopravno in pravično vpoštevati vseh krajev države in da se zlasti nima dovolj smisla za najrevnejše kmetske in delavske sloje. . Ali- pa -je morda to ona liberalua politika, ki prepužča. državljane, da žive in gospodarijo, kakor vedo in znajo. Morda je zmagalo ono stališče, ki smatra državo le za pravno in policijsko zajednico, ne pa tudi socialno. Po teh nazorih se državi ni treba vtikati v privatno gospodarstvo njenih državljanov in v odnošaje med posameznimi stanovi, šibkejše plasti naroda ni treba ščititi pred izkoriščanjem bogatih slojev in revnim ni dolžna javnost pomagati v stiski. Naj bo kakorkoli. Gotovo je to, da je eno kakor drugo napačno in v sedanjih usodnih časih nedopustno. Sloveniju je revna Slovenija je revna dežela in se jo mora prištevati med pasivne pokrajine. Polovica kmetskega prebivalstva nima dovolj plodne zemlje, da bi se moglo samo od nje preživeti skozi celo leto. Najštevilnejši sloji v Dravski banovini so mali kmetje in bajtarji. Njihove male kmetije obsegajo jedva 1 do 5 ha. Rede 1 do 5 goved in nekaj prašičev. Hrane pridelajo za dva do šest mesecev. Ostalo leto se morajo preživljati z mezdnim zaslužkom. Kjerkoli. Kot vozniki, delavci v gozdu, na cesti, železnici, v tovarnah, rudnikih itd. Na tisoče se jih ukvarja z raznimi obrti. Splošna gospodarska stiska je možnost dela in zaslužka zmanjšala do skrajnosti. Brezposelnost se v naših krajih z dneva v dan stopnjuje. Revščina narašča zlasti na naših malih kmetijah, po hribovskih bajtah. Toliko je v njih tihe revščine in trpljenja, da se človek zgrozi. Kmetje in njihovi sinovi so bili prvi vrženi z dela, češ da se lahko preživljajo doma. Pomanjkanje hrane in obleke je zarezalo hude rane v naših malokmetskih družinah. Po dvoje, troje otrok nosi izmenjaje po eno obleko in en par čevljev, sol in vžigalice so redka prikazen, denarja se sploh ne vidi več. Vsled tega polovica otrok pozimi ne hodi v šolo.^ Knjig in šolskih potrebščin ljudje ne morejo kupovati, ker jih »imajo s čim. In davki! Kar poslušajte v nedeljo po maši in slišali boste dolge, dolge litanije dražb in transferaeij. Nič drugače ni po naših rudarskih revirjih, ako ni še žalostnejše. Obup se polašča ljudi, samomori iz bede se množe, a bolezen, posebno jetika se širi kakor še nikdar preje. Evo, tako je resnično življenje po naši Sloveniji. Beda, pomanjkanje in revščina v Halozah, šmarekem in brežiškem okraju, v Beli Krajini, kočevskih, logaških in litijskih hribih. Pa tudi drugod ni mnogo boljše. Zato nam je nerazumljivo, zakaj je naenkrat Slovenija izločena iz javne brige za pre- V notranji politiki se zadnji teden ni zgodilo v splošnem nič takega, kar bi bistveno spremenilo položaj v državi. Strankarsko življenje postaja vedno bolj živahno. Na številnih shodih, ki jih prirejajo poslanci in drugi politični prvaki raznih skupin, je včasih slišati slavospeve, včasih ostre očitke, kakor je to v politiki pač vedno navada, kadar se strankarsko politično ži vije i je iz kateregakoli vzroka poživi. JRZ razvija obširno organizatorno delo in prireja shode po vsej državi. Tudi narodni poslanci bivše demokratske stranke so 21. t. m. izdali svojim somišljenikom poziv za vstop v JRZ. Poziv je podpisalo 11 demokratskih poslancev. Združena opozicija tudi pridno prireja shode. Na enem teh shodov je Tomo Rurburič kot odposlanec drja Vladka Mačka v Preku (Dalmacija) dejal, da Hrvatje niso proti Beogradu. Hrvatje žele to državo in se bore, da dobe v njej svojo popolno pravico, svobodo in ravnopravnost. Osvobodili se bodo s pomočjo srbskega kmeta. V Sloveniji smo dobili ta teden nekaj osebnih sprememb. Upokojen je bil pomočnik bana dr, Oton Pirkmajer, za novega pomočnika bana pa je postavljen dr. Stanko Majcen, doslej inšpektor notranjega ministrstva. Med pomembnejšimi dogodki tudi ne smemo prezreti dveh velikih kongresov, čeprav ju ne moremo neposredno šteti med politične dogodke. V Beogradu so se zbrali zastopniki pravni-nikov na pravniškem kongresu jn obravnavali vsa vprašanja, ki se tičejo te pa- 1. Kmetske zbornice. Soglasno se sklene, da naj bodo zbornice kmetsko stanovske, ne pa strokovne ustanove. Organizirajo naj se po poedinih banovinah in naj bodo v svojem poslovanju avtonomne (neodvisne). Članstvo ter aktivna in pasivna volilna pravica naj bo dovoljena vsem onim in izključno samo onim, ki so po poklicu kmetje, t. j., ki jim je praktično udejstvovanje v kmetijstvu glavni življenjski poklic in glavni vir dohodkov ter so kpolnili vsaj 18 let. V zbornice naj volijo upravičenci iz vsake občine po enega zastopnika, ki naj se voli potom neposredne, tajne in enake volilne pravice. Za vzdrževanje kmetskih zbornic potrebna sredstva naj se dobivajo potom največ 5% doklade na zemljarino vseh zemljiških posestnikov iz ozemlja področja zbornice. hrano tekom letošnje zime, zakaj se je ni vpo-števalo pri razdelitvi 300 milijonov dinarjev, ki naj z javnimi deli ali drugače preskrbe siromašno kmetsko-delavsko ljudstvo čez zimo. Kakor so naši poslanci zahtevali spremembo ministrskega sklepa glede zvišanja dobav premoga iz rudnikov Dravske banovine, ravno tako jih opozarjamo na še bolj nujno spremembo sklepa glede razdelitve 300 milijonov dinarjev, namenjenih za prehrano pasivnih pokrajin Jugoslavije. Slovenija mora priti v poštev. Vlada naj gleda na to. noge. Sprejetih je bilo tudi več resolucij, ki predlagajo poenotenje in izpopolnitev posameznih pravnih določil. Prav tako se je v Beogradu vršil mednarodni invalidski kongres Otvoril ga je v svečani dvorani Doma vojnih invalidov minister za socialno politiko Komneuo-vič. Kongresa se je udeležilo znatno število tujih zastopnikov in odposlanstev. Znižanje uradniških plač Zagrebške nedeljske »Novosti« prinašajo članek, ki ga zaradi aktualnosti pa tudi še iz drugih razlogov prinašamo: Kakor znano so bile državnim in samoupravnim uradnikom z novo uredbo znižane plače, ki tudi dosedaj niso bile bogzna, kako sijajne. Kraljevska vlada sc je tega sredstva poslužila, ker, kakor pravi komunike, splošno gospodarsko stanje države ni dopustilo nadaljna davčna obremenjevanja. Znižanje plač se obenem opravičuje s pocenitvijo za življenje potrebnih potrebščin, ter se poudarja verjetnost, da bodo tudi sami uradniki uvideli potrebo, ki je diktirala te ukrepe. Znižane plače bodo uradniki pričeli prejemati že od 1. oktobra. Samo ob sebi je umevno, da bodo morali od tega dne dalje reducirati svoje izdatke oziroma zmanjšati svoje potrebe. Opozorilo naročnikom! Vse naročnike, ki dolgujejo na naročnini za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom, da vsak prizadeti vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo žal primo-rani nadaljnje pošiljanje »Kmetskega lista« ustaviti. 2. 0 zaščiti kmečkih dolgov se je tekom temeljite razprave soglasno ugotovilo le to, da naša kmetska posestva v sedanjih razmerah ne zmorejo nikakih odplačil, glavnice kakor obresti, ker je kmetijski obrat zelo pasiven, kar je javno ugotovljeno od več absolventov in drugih kmetov z objavo gospodarskih računov. Glede zaščite kmetskih posestev se soglasno sprejme resolucija, ki jo je sprejela od naše Zveze. 1. Najučinkovitejšo zaščito bi predstavljalo povišanje in določitev cen vsem kmetskim pridelkom, vsaj za notranji trg. Brez pravičnejšega sorazmerja cen kmetskih pridelkov v primeri z ostalimi cenami je veaka zaščita brezuspešna. 2. Zakonska zaščita in zavarovanje pred izvršbo sta potrebna, dokler »i kmetski slan ne opomore. Vendar naj se zavarovani najmanjši obseg posestva določi -a določno višino letnega katastralnega čistega donosa, ne pa z določeno površinsko izmero, ker ima skoro vsako zemljišče drugo vrednost. Zaščiti naj se le kata-stralni čisti donos do Din 5000*—. 3. Poleg posestva naj se zaščiti tudi za obdelovanje in vzdrževanje posestva potrebni inventar in hrana do novine. 4. Kmetske dolgove naj prevzame država ter naj se dolgoročno amortizirajo. Obrestna mera naj bo kvečjemu 1-odstotna, ker je večina kmetijskih obratov dandanes pasivna. 5. Razpolaganje s kmetsko zemljo naj se zakonito omeji. Predvsem naj se prepove po-sestvovanje nad 1 ha obdelovalne zemlje vsem, k: je ne obdelujejo v lastni režiji, oziroma, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic in glavni vir dohodkov. 6. Kar se tiče omejitve dedovanja kmetskih posestev, naj bi se zadeva zakonito uredila tako, da morejo in morajo dedovati vsi otroci kmetskih staršev iz posestev toliko, kolikor jim po načelu socialne pravičnosti pripada. Pri prenosu in dedovanju posestva naj se ukinejo vse takse, če je prevzemnik kmetskega stanu. 7. Ureditev zaščite naj bi se prepustila banovinam ter izvedla ob sodelovanju kmetskih organizacij, oziroma banovinskih kmetskih zbornic. Obenem se ugotovi, da bi bilo s pametnimi trgov insko-pdli tienimi in gospodarskimi ukrepi, Slika prikazuje edino železniško progo t Eritreji. Železnica bo baje odločilne važnosti v vojni med Italijo in Abesisj«. s katerimi bi se doseglo poživljenje javne delavnosti in izvoza, mnogo storjenega Iudi za olajšanje kmetske krize. Zahteva se, naj Narodna banka usmeri svojo denarno politiko tako, da bo služila občim ljudskim interesom ter tudi kmetskemu prebivalstvu dala možnost cenenega kredita, predvsem s podpiranjem kmetskega zadružništva. 3. Glede stanovske kmetske organizacije se soglasno sklene, da naj bo organizacija nepolitična, strogo stanovska in enotna za vso Slovenijo. Z ozirom na dejstvo, da razne stanovske kmetske organizacije že obstojajo, oziroma se snujejo, se sklene soglasno, da naj Zveza absol. kmet. šol skuša vse te pokrete združiti, ter v ta namen skliče posebno posvetovanje, na katerega naj povabi predstavnike obstoječih in snovatelje vseh snujočih se organizacij. Zbor je prepričan, da bodo vsi ti predstavniki pristali na enotno kmetsko stanovsko organizacijo, če jim je blagor kmetskega stanu v resnici pri srcu. Vse kmetskemu stanu naklonjene slovenske liste prosimo, da te sklepe objavijo, oziroma ponatisnejo, vsem kmetskih ljudem v resniei dobrohotne slovenske javne delavce pa, da jih upoštevajo in po svojih močeh pomagajo, da se bodo sklepi in zahteve kmetskega stanu Slovenije uvaževali tudi na odločujočih mestih. leden deznače pelzizZte 2a encien nasfep fameiev Sklepi sprejeti na zborovanju absolventov kmetijskih šol in drugih interesentov v Sv. Juriju ob juž. žel. 31. avgusta in 1. septembra 1935. Tedenski zun. ~ politični pvegled V preteklem tednu je bila vsa pozornost mednarodnega sveta obrnjena v Ženevo, kjer je odbor petorice skušal najti primerno rešitev italijansko-abesin-skega »pora, in sicer tako rešiti, da bi bile zadovoljne vse prizadete stranke. Vendar pa je ostal tudi ta poskus brez uspeha, kajti Italija predlogov odbora petorice ni sprejela. Položaj se je s tem ponovno poostril, dasi je na drugi strani Abesinija sprejela tozadevne predloge za mirno poravnavo spora. Kljub temu pa v Ženevi še niso izgubili poslednjega upanja in se ponovno trudijo, da spor vendarle nekako rešijo. Italija je v svojih zahtevah glede rešitve afriškega vprašanja prej ko slej popolnoma nepopustljiva. V Afriko pošilja nove in nove transporte vojaštva in municije. Povečal se je pa tudi njen uvoz surovin in agrarnih pridelkov, ki jih potrebuje za prehrano armade. Vse to daje podobo, da se prav resno pripravlja mimo vseh diplomatskih pogajanj evropskih diplomatov, ki skušajo spor rešiti namirni način. Anglija 9e sicer trudi, da v čimvečji meri doprinese k rešitvi spora, vendar pa skrbno čuva svoje ko-lonijalne interese v Afriki in Aziji. To je zlasti vidno pokazala a tem, da je poslala v Sredozemsko morje večino svoje vojne mornarice, kot Angleška j« poslala v Sredozemsko morje svoje največje vojne ladje. Slika kaše največjo vojno ladjo »Hoodc, ki je obenem tudi največja bojna ladja sveta. opozorilo pred vsakršnim poseganjem v angle-j ške kolonijalne interese. Na drugi strani pa An-iglija kaže prav veliko zanimanje za Daljni tvzhod, kamor je poslala svojega gospodarskega [pooblaščenca, ki naj Kitajci s pristankom Japonske vlade nudi novo finančno pomoč in sporazumno z Japonsko uredi gospodarsko izkoriščanje Kitajske. Torej spet nova kupčija! Madžarska in Avstrija se trudita na vse pretege, da bi dosegli glede armade popolno enakopravnost z ostalimi narodi. To je sedaj nov »šlager«, ker prejšnji pesmi Madžarske o reviziji meja in mirovnih pogodb nihče več ne verjame. V Franciji je notranjepolitični položaj še vedno prav napet, zlasti se zadnje čase precej živahno pripravljajo kmetje na skupno akcijo za obrambo svojih gospodarskih in političnih interesov. To gibanje francoskih kmetov je zelo značilno in bo verjetno prešlo v organizacijo močne kmetske stranke, kajti francoski kmet je naposled le spoznal, da mora vzeti svojo usodo v lastne roke, ker doslej je bil še vselej bridko razočaran, ko je zaupal politično zastopstvo meščanskim zastop- nikom. Podoba je, da bodo dali francoski kmetje sedanjemu predsedniku vlade Lavalu še prav mnogo misliti ter tudi precej razčistili notranje politični položaj. Mala Litva je postala v poslednjem tednu prav tako živahen predmet razprav v diplomatskih krogih. Pojavile so se namreč vesti, da obstoja med Nemčijo in Poljsko tajen dogovor o medsebojni razdelitvi Litve. Razume se, da se je Litva proti temu uprla z vso odločnostjo ter je pripravljena do skrajnosti braniti svojo neodvisnost. Splcšnu ali individualna zaščita f>i». 5Vede/jffecvit o hmelskih dclc/cvih V nedavni anketi, ki jo je priredil beograjski dnevnik »Vreme«, je med drugimi odlič-mi jugoslovanskimi ekonomi sodeloval tudi generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedcljkovič, ki v svojem tozadevnem referatu navaja med drugim: »Ako premotrimo vse metode, po katerih smo pri nas reševali vprašanja kmetskih dolgov in kmetske zaščite, vidimo, da se je najprej uvedel začasni moratorij: Z zakonom od 19. aprila 1932 so ustavljene vse izvršbe in prisilna izplačila kmetskih dolgov za šest mesecev, obresti pa maksimirane na 10 in pol odstotka oziroma na 6°/» letno. Veljavnost tega zakona je bila 19. oktobra 1932 podaljšana za dva meseca, nato pa 20. decembra 1932 podaljšana »vse dotlej, dokler se ne izda nov zakon o zaščiti kmetov in o ureditvi kreditnih odnosov v državic. Zatem je bila izdana uredba od 22 . novembra 1933, ki je pretvorila kratkoročne dolgove pri denarnih zavodih z zmanjšanjem na 6.02°/«, pri ostalih upnikih pa na 3.5Ve. Ta uredba je ponovno vzpostavila v državi kreditne odnošaje. Med tem pa je uredba od 2. februarja 1935. ponovno znižala obresti kmetskih dolgov na 4.5Vo, oziroma na 1V« ter odložila vsa plačila, tako glavnice kakor obresti, do 1. novembra 1935; ta uredba je uvedla moratorij za kmetske dolgove. Iz navedenega je razvidno, da nismo imeli nobenega odrejenega stališča v pogledu kmetskih dolgov, ter smo ko-lebajoče in neodločno reševali, menjajoč pri tem čestokrat sama pravna načela. To kolebanje se je demagoško izkoriščalo, a tudi ljudstvo je začelo izgubljati zaupanje v resnost svojih obvez in zakonskih predpisov. Radi tega so postale vse češče in odločnejše zahteve l>o definitivnein črtanju vseh kmetskih dolgov. Prav tako pa se na drugi strani čim bolj pojavlja zahteva, da se to vprašanje končno reši s trajnim zakonom, pa bodi ta rešitev kakršnakoli: da bomo končno na čistem in vedeli, pri čem smo. Poslednji predlogi za rešitev vprašanja kmetskih dolgov predvidevajo, naj se izplačajo upniki s posebnimi državnimi obveznicami z nizkimi obrestmi in dolgo amortizacijo, oziroma s posebnim kontingentom novčanic Narodne ban- ke. Ob tem predlogu se sedaj bije huda bitka med raznimi skupinami samih upnikov — kapitalistov, med tem ko so dolžniki ob tem predlogu več ali manj ravnodušni. Ni še znano, kakšno stališče bo pri rešitvi tega važnega vprašanja zavzela kraljevska vlada. (Med tem se je kr. vlada postavila na stališče individualne zaščite. Op. ur.) Vendar se iian. zdi, da je treba na vsak način najti izhod iz dosedanjih začasnih ukrepov ter dati državi stalne pravne direktive, poleg tega pa je treba upoštevati obojestranske razloge, ki se nanašajo na interes vsega naroda in države. Z nekih strani prihajajo predlogi, uaj se ukine dosedanja splošna zaščita ter uvede individualna. Ta reforma zahteva ogromno dela in časa, polef,- tega pa bi vsak zavrnjen dolžnik izkoristil vsa dopuščena pravna credstva pri vseh instancah, ter bi se tozadevni postopek raztegnil t nedogled. Resno dvomim v možnost zadostne objektivnosti in pravičnega postopanja ter ugotavljanja dejanskega stanja, ki nuj bi dalo osnovo za uveaho individualne zaščite, kajti kmetje s«*- zelo dobro vedo, da s«- je vprašanje njih dolgov doslej razpravljalo bolj politično kot gospodarsko. Kot edini sprejemljivi na"'i preostane torej izplačilo dosedanjih upnikov v gotovini. Potrebna sredstva bi bilo mog^-e ustvariti s povečanjem denarnega obtoka Narodne banke, oziroma z izdajo posebnih državnih novčanic v iznosu skupne višine dolgov, ki jih je trtba konvertirati, predvrem onih dolgov pri privatnih denarnih zavodih. Te izdane novčanice naj bi se potem c tegovale iz obtoka sorazm rno z vplačili kon-vertiranih dolgov. Za vredno t teh novčanic naj bi jamčila nepremična imovina kmetov dolžnikov. Globoko sem prepričan, da bi ta način v nobenem slučaju ne prinesel inflacijskih posledic, ker bi bila namreč vsota, izdana v svrho rnzdolžitve kmeta, daleč manjša od one vsote gotovine in novčanic, ki so vsled abnormalnih prilik odtegnjene iz plačilnega prometa, ki pa so za normalno funkcioniranje gospodarskega življenja neobhodno potrebne.« Pred tvgutvijo Pozna je bila letošnja pomlad. Prve dni maja nas je zadela pozna pozeba, ki je v mnogih vinorodnih krajih napravila na mladih nežnih trsnih poganjkih umogo škode. Sledilo je suho poletje, ki je bilo za razvoj vinske trte dokaj ugodno. Tako se je škoda, povzročena po majski pozebi, znatno zmanjšala. Vinogradi so se popravili bolj nego smo prvotno mogli pričakovati. Vinogradnikovemu obupu je sledilo upanje na vsaj srednjo vinsko letino. Žalostnejše so razmere tam, kjer je toča poškodovala vinograde. V boju zoper trsne škodljivce in bolezni je vinogradnik letos popolnoma uspel. Ob lepem vremenu je trs naglo odcvetel. škoda povzročena po grozduem sukaču je bila neznatna. Pero- nospori in oidiju vreme ni bilo posebno naklonjeno. Z vestnim škropljenjem in žveplanjem ob pravem času se jih je vinogradnik z uspehom ubranil. Škoda, povzročena po kiseijaku (druga generacija grozdnega sukača) je majhna, ker za širjenje gnilobe vsled suhega vremena dosedaj niso bili dani pogoji. V krajih, kjer pozeba ni bila občutna, to so višje lege, je stanje vinogradov povsem zadovoljivo, drugod pa, L j. v srednjih in nižjih legah, pa je še vsaj zado* voljivo. V splošnem danes lahko rečemo, da bo letošnji vinski pridelek količinsko in kakovostno povprečen. Izredno lepo in trajno suho vreme bi moglo kakovost pridelka izdatno dvigniti. Ker starih vinskih zalog ni, upamo na boljše cen« vinskga mošta in vina, nego zadnja leta. To pa velja le za primer, če se s trgatvijo ne prenaglimo in se bomo tudi v tehničnem pogledu potrudili, da bo kakovost pridelka kar najboljša. .Važno je tudi, da se ne prenaglimo s prodajo mošta za vsako' ceno, ki nam jo bodo nudili nakupovalci vinskega mošta. Časopisje je že začetkom septembra poročalo, da obiskujejo Haloze in Slovenske gorice nakupovalci vinskega mošta, ki nudijo zanj 75 par do 1*— Din za liter. To dejstvo je napotilo vinarsko podružnico v Ptuju, da je sklicala za 7. t. m, sestanek vinogradnikov, na katerem so določili minimalne cene za vinski mošt, kakor sledi: 1. Vinski mošt od veliko rodečih vrst (belina, ranfol, lipovšina in sorodne vrste), z do 14% sladkorja, od 2'— Din naprej. 2. Mešane vrste s 14—16% sladkorja, od 3'— Din naprej. 3. Mešane vrste s 16—18% sladkorja, od 3 50 Din naprej. 4. Mešane vrste z 18% sladkorja in več, od 4'— Din naprej. 5. Sortirane kvalitetne vrste z 20% sladkorja in več, od 5-— Din naprej za liter. Istočasno je Vinarska podružnica v Ptuju usmerila vlogo na Vinarsko društvo v Mariboru, v kateri zahteva intervencijo, da kralj, banska uprava v Ljubljani z uredbo določi navedene minimalne cene za vinski mošt. Vinarsko društvo se je za uresničenje te upravičene zahteve zavzelo pri kr. banski upravi in je povrh še predlagalo, da se slično, kot za kontrolo prodaje hmelja, tudi za kontrolo prodaje vinskega mošta in vina določijo tržni komisarji. Cene pod Din 3'— za liter mošta prav za prav ne bi smelo biti. Člani vinarske podružnice v Ljutomeru se bodo sestali dne 29. t. m., da se pogovore o kupčiji z vinskim moštom in o cenah za mošt in vino. Vse ostale vinarske podružnice širom Dravske banovine vabimo, da skličejo sestanke svojih članov z istim namenom. Bog nam je letos naklonil ponekod še precej bogato vinsko letino, pa kaj nam vinogradnikom to pomaga, če jo moramo takorekoč darovati posameznikom, ki se z njo obogate, a vinogradnik pa z izkupičkom ne more kriti niti pridelovalnih stroškov. Za plačilo davkov in drugih javnih dajatev, za obleko in obutev za sebe in svoje, za prehrano in za nadaljnje obratovanje pa mu ne ostane nič. Toda kaj takega noben objektiven človek ne more želeti. Zato je pokret vinogradnikov za dosego primernih cen za vinski mošt in vino popolnoma upravičen. V nobeni banovini naše države ne bo rekordne trgatve. Kjer ni pozeba decimirala pridelka, je neugodno vplivala na množino pridelka dolgotrajna suša. Smemo torej reči, da ves letošnji vinski pridelek lahko potrošimo tekom leta sami, ker nadprodukcije ne bo, tudi sramotno nizke cene za vinski mošt nikakor niso upravičene. Naj vsak vinogradnik to pove naku-povalcem mošta, ki s posebnim naglasom govore o bogati vinski letini. Končno še par besed na naslov naših vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki dajo prednost tujemu vinskemu moštu in vinu in ga dobavljajo k nam iz drugih krajev, akoravno žive v bližini, če ne sredi vinskih goric. Ponovno jim kličemo v spomin, da so zbiratelji zadnjih naših par in naš kapital, kolikor ga je še med namf, odnašajo v druge kraje. Naš kmet, obrtnik in trgovec pa zraven propada dalje, ker je denarja za naročila in nakup med nami vedno manj. Pa tudi naš konzument naj se zaveda, da je njegova sveta dolžnost trošiti proizvode, ki mu jih nudi narava v neposredni njegovi bližini, ne pa, da daje prednost tujim proizvodom, predvsem tujemu vinu. Ko si bomo v teh dejstvih popolnoma na jasnem in si jih bomo vzeli k srcu, šele takrat si bo lahko opomogel naš vinogradnik in z njim vred tudi vsak naš pridobitni človek. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. iEZeczziz narasca/c Skoraj ne mine dan, da ne bi listi pisali o celi vrsti zločinov. Posebno žalostno je dejstvo, da se zločinsko udejstvujejo često prav mladi ljudje, skoraj bi rekli: otroci. Navadno se s tem dejstvom nekako mirno sprijaznimo in gremo mimo tega pojava s kako Na levi ropar in morilec Kosanje, kateri je pred nekaj leti umoril paznika celjske jetnišnice in nato pobegnil. Sedaj pa straši oborožen po Štajerskem. Na desni je njegov kolega Pajman, ki je tudi drzen ropar in vlomilec. puhlo besedo. Nič pa se ne zgodi takega, kar bi vsaj malo pokazalo pot iz tega močvirja. Zadnji čas je, da se tu merodajni činitelji zganejo. Res je sicer, da zločinstva najbrže ne bo nikdar nihče popolnoma odpravil s sveta, vendar se je pa vzlic temu truditi, da ga vsaj zmanjšamo in omejimo. Če pa hoče kdo zlo ozdraviti, mora seči do korenine. V tem pogledu se nam zdi, da je bilo doslej marsikaj zamujenega. Vrsta drugih vprašanj, ki po svojem pomenu bržčas ne prekašajo tega, je skoraj docela odvrnila javno pozornost od te naše odprte rane. Priznamo pomen vzgoje in pouka, hkrati pa moramo naglasiti, da vidimo rešitev in uspešno borbo proti naraščajočemu zločinstvu poglavitno v ozdravljenju naših gospodarskih in socialnih razmer. Kadar je človek lačen, ne pomagajo trajno niti najlepši nauki. V skrajni sili gre in vzame.. Iz enkratnega dejanja se pod pritiskom sile razvije navada, ki nato človeka peha vedno globlje v propast. Po našem dnevnem časopisju je bilo že dokaj govora o zavarovanju za primer brezposelnosti in o splošnem kmetskem zavarovanju. Sproženih je bilo veliko število predlogov, ki so, žal ostali glas vpijočega v puščavi. Tu bo treba zastaviti vse sile in nekaj ukreniti. Vemo sicer, da je težavno in morda skraja navidezno nerešljivo vprašanje, odkod vzeti sredstva za izvedbo predlaganih zavarovanj za najširše ljudske plasti. Prepričani pa smo, da bi se ob zadostnem zanimanju vseh v poštev prihajajočih činiteljev vendar le našla potrebna sredstva. Če bi s tem dosegli omejitev zločinstva, bi se kmalu pokazal prihranek pri vzdrževanju jetnišnic, ki so »najbolj obiskani hoteli« v državi, kakor se je pred časom trpko izrazil neki dnevnik. In ti žalostni »hoteli« vendar tudi niso zastonj — 1 Vprav primer roparjev Košanjca in Pajma-na, ki sedaj razburja vso Slovenijo in celo oblasti opozarjajo prebivalstvo nanj, kričeče potrjuje nujnost, da nekaj ukrenemo v smislu naših izvajanj. Kazen, pa naj bo še tako huda, nikoli ne ozdravi zla. Treba je drugih zdravil in kolikor bolj bomo odlašali z njimi, toliko hujše in težje nam bo! „fiešiie nas naših rešiteljev 1" V Kladovu je v nedeljo združena opozicija priredila shod, katerega se je udeležil osebno tudi šef bivše demokratske stranke g. Davido-vič, ki je med drugim dejal tudi tole: »Nekdaj so pravili, da so stranke luksus in da je politika slab posel. Vendar ravno oni, ki so tako govorili, so ustvarjali stranke za dve leti. Ven-, dar vam rečem, da je politika in da so stranke potrebne, potrebno pa je politiko tudi negovati;' Opozarjam vas, da se čuvate ljudi, ki hočejo iz politike kovati osebne zamisli in narodu lažejo. To so demagogi. Jaz vam mnogo ne obljubljam, ker stojim na stališču, da je bolje manj obetati,; pa več storiti. Skupščini pred 6. januarjem in po 6. januarju nista delali tako, kakor je treba.i Zato zahtevamo, da skupščina boljše dela. Ne potrebujemo pa dveh skupščin, ampak hočemo samo eno. Tudi jaz imam visoko pokojnino, vendar jo delim z mnogimi. Od današnje vlade smo dobili obljube, da bo uzakonila tri zakone: zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o tij sku in zakon o zborovanjih in dogovorih. Predvsem zahtevamo svobodo tiska, ker z njo pTide vse dobro. Svoboden tisk bo lahko šele povedal, ali je to dobro ali ni. Ustmene obtožbe se šepetajo od ušesa do ušesa. Ne vemo če so tudi upravičene. Če bi imeli svoboden tisk, bi lahko zvedeli, kaj je resničnega in kaj je laž. Dokler ne vemo, odkod velika premoženja visokih uradnikov, se ne moremo umiriti. Kdor je bogastva, dobil na nepošten način, jih mora vrniti državi, Kmetskih dolgov je zelo veliko in so težki. Potrebno jih je rešiti. Neki kmet mi je ob neki priliki dejal: »Rešite nas naših rešiteljev!« Če bii bilo vprašanje kmetskih dolgov rešeno v prejšnjih časih, bi bilo vse drugače. Treba je skrbeti za kmeta, ker kmet je narod. Če se z? kmeta brigamo, skrbimo za vse. „5Wi ne Ivdtime, d.a home večni..." Na nedeljskem shodu v Konjicah je minister brez listnice advokat dr. Miha Krek med drugim dejal v svojem govoru: »Mi ne trdimo, da bomo večni, toda lahko rečemo, da je sedanja vlada trdna in stalna. Če je v prejšnjih režimih kdo samo dvomil v trajnost vlade, je bil kaznovan kot protidržavni element po zakonu o zaščiti države, ki še danes velja. Po tem zakonu so odgovorni vsi oni, ki so razširjali in razširjajo vesti, da je vlada padla. Moram reči, da so vse te vesti izmišljene in lažnjive.« Vsi ne meveje v J8I Na istem shodu v Slovenskih Konjicah je minister g. dr. Miha Krek zaključil svoj govor takole: »Vse poštene in odkrite Slovence vabimo v to stranko (JRZ namreč. Op. ur.), odklanjamo pa vse tiste, ki so se pregrešili nad nami, ki so naše sestre in brate preganjali...« Glede sprejema v stranko JRZ pa je minister za šume in rude g. Djuro Jankovič dejal na svojem shodu v Virovitici nekoliko drugače, namreč, da bo v tej stranki mesta za vse državljane naše države. Lepo semensko rž in čisto semensko pšenico dobite najceneje pri ..ekonom' ifi KOLODVORSKA 7 Velika Ljubljana Tri »Mine se združijo v celoti, tri pa deloma z Ljubljano Kakor znano, se združijo z Ljubljano občine Moste, Šiška in Vič ter deli občin Ježica, Polje In Dobrunje. Po odredbi banske uprave morajo prve tri takoj pripraviti likvidacijo. Občinski odbori sicer se poslujejo, toda v omejenem obsegu. Davščine teh občin se odvajajo že mestni občini, toda še ločeno od mestnih davkov. Mestna občina ljubljanska mora pripraviti ,vee potrebno za prevzem aktivne in pasivne imovine priključenih občin in sestaviti je treba tudi nove volilne imenike. Tudi od sreskega načel-etva Ljubljana-okolica prevzame mestna občina za vse priktljučeo otzemlje takoj posle občne uprave, kolikor spadajo v njeno stvarno pristojnost. Požari v ljubljanski okolici Naši okoličani zadnje noči nimajo miru in bo že prav uplašeni, ker že tri noči po vrsti gori. LV petek zvečer so imeli ogenj a Jurčkovi poti, y soboto po polnoči je pa na Barju pogorel dvojni kozolec vdove Angele Zuljeve. Pomagat so sicer prihiteli barjanski gasilci, seveda pa niso mogli kozolca več rešiti. Čeprav je bil kozolec zavarovan, ima reva, ki ima več otrok, vendar še okrog 20.000 Din škode. V nedeljo pred 23. je bil pa spet nenadoma ves v plamenih »toplar« posestnika Babnika Janeza p. d. Pogačarja v Bizoviku. Tudi dve motorki domačih in bližnjih gasilcev nista mogli ničesar rešiti, da je s kozolcem vred pogorelo 9 voz sena, mnogo detelje in otepov ter gospodarskega orodja. Pri vseh treh požarih gre najbrž za požig, a dosedaj še niso mogli izslediti požigalcev. Razburjeni okoličani so postavili straže in gorje, če zalotijo razjarjeni kmetje požigalca; v nevarnosti je pa vsakdo, ki se ponoči potika okrog kozolcev in drugih gospodarskih poslopij. Zlata zrna Hinavec in lažnik — je vragov pomočnik. Svet vedno modruje in napreduje — Pa brez Boga in božjih zapovedi le nazaduje. V polni lonec več vode ne gre — Tako morajo imeti eno pametno mero vse človeške želje. Kmefeka mladina Konjska dirka na Igu Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet X Ljubljani priredi skupno s Konjerejskim društvom na Igu dne 29. septembra 1935 popoldne na Igu konjsko dirko. — Spored: 1. Ob 13. uri zbirališče pred gostilno Gerbec. 2. Skupni odhod na dirkališče. 3. Dirka: a) enovprežni kmetski konji z lahkimi vozovi, b) dvovprežni kmečki konji z lahkimi vozovi, c) toplokrvni konji z gigi, d) jahalna dirka brez razlike teže. — Prijave se sprejemajo do sobote 28. sept. opoldne. Dirkači se morajo brezpogojno pokoriti prireditvenemu odboru. Bloke Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo 8. septembra v počastitev spomina padlih na Bazovici spominsko predavanje. Predaval je tovariš Venceslav Winkler. Predavanja so se udeležili člani in članice v polnem številu, navzoči pa so bili tudi naši prijatelji. V ostalem se tudi že sedaj pripravljamo na jesensko sezono, kjer bo skušalo naše društvo nuditi našim fantom iu dekletom vsestransko izobrazbo. Rogoznica pri Ptuju Kmetski fantje in dekleta iz naše in sosednih vasi so ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Pobudo eo dobili na kmetsko mladinskem taboru v Ptuju, kjer so številna Društva kmetskih fantov in deklet manifestirala za svoje pravice in enakopravnost. Zelo nas veseli, da se je kmetska mladina pričela osamosvajati in da hoče z lastnim delom in trudom ustvarjati lepše čase za naše kmetske ljudi. Dolžnost vseh nas, ki smo že starejši, pa je, da našo mladino v njenem stremljenju podpirajmo v vsakem bziru. Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v šoli v nedeljo, dne 29. t. m. sadni ogled (razstavo sadja, grozdja in povrtnine), obenem se vrše pred- in popoldan sadjarska predavanja. Vstopnina prostovoljna. Ne pozabite si ogledati zanimive razstave! SVovice V Sp. Hudinji pri Celju je kaplar Mirko Maksimovič ustrelil svojo prijateljico, šiviljo Pepco Zupančevo in — sebe. Nesrečni Maksimovič je bil oženjen in oče dveh otrok. Vzlic temu se je zagledal v šiviljo Pepco, ki se mu je pa jela izmikati. Slepa strast je sedaj pogoltnila dve človeški življenji, dva nedolžna otročiča pa sta postala siroti ob plakajoči materi, ki je na tako žalosten način ovdovela. V Bohinjski Bistrici se je 9 letni posestnikov sin Metod Rozman igral ob štedilniku. V radovednosti je segel po loncu kropa, ki se je pri tem prevrnil in je vrela voda vsa bušnila po nesrečenem dečku. Nevaro opečenega Metoda sj takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je vzlic vsej zdravniški negi kmalu v nepopisnih mukali umrl. Ptujski -sreski odbor je prejel od banske uprave iz bednostnega fonda 75 000 Din za javna dela. 30 tisoč Din fto za cesto Zavrč-Turški vrh, 25 tisoč Din za cesto Ivanjkovci-Stanovno-Lešnica ostalih 20 tisoč Din pa pojde za razna druga cestna popravila. Pri Slov. Bistrici v Zafoštu sta dva roparja oropala posestnika Kladnika. Po mnenju varnostnih organov sta to najbrže znana zločinca Jožef Pajman in Franc Košanjc. Domnevajo, da sta se podala proti Mariboru, kjer pa jima bo bržkone policija v kratkem onemogočila njuno zločinsko delo. V Vodicah pri Kamniku je padel z oreha krojaški vajenec Nikolaj Hanoič. Odlomila se mu je veja in je s take višine telebnil na tla, da se je prav nevarno poškodoval. Huda nesreča pri rečni plovbi. V soboto se je primerila na reki Parana v Južni Ameriki, nekako 800 km severno od Buenos Airesa, huda nesreča. Veliki brzoparnik »Ciudad Corientes« je zavozil v tovorni parnik »Duke of Athok in ga tako poškodoval, da so ga morali potopiti. Pri tem so izgubili življenje štiri člani posadke na tovornem parniku, ki so v trenutku nesreče spali v prednjem delu ladje. Tudi mnogo živine, ki je bila na ladji, je utonilo. Potniški brzoparnik pa je utrpel le malenkostne poškodbe in je že čez štiri ure po nesreči nadaljeval vožnjo. Trgovina z mešanim blagom, lastna izdelovalnica odej ivan a.gr0sek trebnje naznanja ponovno znižanje cen vsemu ma-nufakturnemu blagu, posebno klobukom, dežnikom, moSkim srajcam, ženskim nogavicam, torbicam ter vsem krojaškim, šiviljskim in čevljarskim potrebščinam. Posebno je pa izpopolnil in do skrajne meje pocenil vse vrste usnja. Zaupajte, da kupite pri meni najcenejše. Sveže blago, poitena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas staroznane trgovine Grosek Sadjarska razstava v Beričevem. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Dol pri Ljubljani priredi v ndeljo 29. septembra 1.1. v dvorani Kmetskega doma v Beričevem razstavo sadja in po vrtnine. Otvoritev bo ob pol 8 in bo odprla ves dan do 19. ure. Ker je razstava prva te vrste v tukajšnji okolici, vabimo vse sadjarje in vrtnarje, da si jo ogledajo. V Cerknici pri Št. IIju si prizadeva krajevni šolski odbor, da bi se otvorila nova dvorazredna narodna šola. Ker za gradbo posebne stavbe ni potrebne gotovine, bo šolski odbor bržkone vzel v najem za šolo poslopje neke bivše gostilne. Ptuj. Pred kakimi devetimi leti je odšla v Francijo neka M. M., ki je imela takrat z možem Francetom dva otroka. Kmalu po svojem prihodu v Francijo je dobila obvestilo, da ji je mož umrl. Zvesta žena je vsa ta leta objokavala moža, ko pa jo je pred kratkim domotožje prignalo domov, je v Ptuju na policiji povpraševala po moževem bratu, svojem svaku Jakobu, da bi od njega izvedela kaj bolj natančnega o zadnjih tre-notkih svojega moža. Lahko si mislimo, kako »e je žena zavzela, ko so ji na policiji povedali, da njen mož ni umrl, ampak še živi. Radostna se je napotila na njegov dom, kjer pa ga je našla v objemu druge žene, ki ni poročena z njim. Kaj bo varana žena ukrenila, ne vemo, vsekakor pa bo bržkone s tem zagonetnim dogodkom imelo opravka sodišče. Važno za invalide. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nalog davčnim upravam, da se morajo vse stvari, ki jih pošiljajo davčnim upravam invalidska sodišča glede prisoje invalidnin, kar najhitreje rešiti. Po nalogu davčnega oddelka finančnega ministrstva je treba te stvari urediti tekom desetih dni po prejemu. O tem | bodo vodili posebno kontrolo okrožni nadzorniki finančnih direkcij, ki bodo obiskali davčne uprave. Trbovlje. Tu smo imeli razstavo, ki jo je priredilo društvo Rejec malih živali. Bila je to prva razstava mladega društva, ki želi članstvo strokovno izobraževati v umni reji malih živali in nuditi revnejšim pomoč s tem, da jim živali deli brezplačno. Na razstavi so bile zastopane razne živali, posebno pozornost pa so vzbujali orjaški kunci in pa angorski kunci. Mlademu društvu želimo obilo uspeha. V Mariboru je na koroškem kolodvoru dohitela Henrika Vebra čudna nesreča. Nalagal je deske na vagon. Po končanem delu je naložil na vrh še precej težka stara vrata. Nato je skočil na tla. za njim pa so zaropotala težka vrata in š tako silo oplazila Vebra po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. V Zg. Urnikih je gasilska četa prejšnjo nedeljo proslavljala 25-letuico, odkar ima svoj lastni gasilski dom. Po maši so gasilci položili na grobe umrlih tovarišev in padlih vojakov vence, popoldne pa je bila lepa gasilska parada. Njej je sledilo zborovanje, ki je poteklo v najlepšem redu in je vse prebivalstvo navdušilo za človekoljubno gasilsko misel. Iz Ljubljane je odpotovala v Nemčijo skupina slovenskih železniških uradnikov. Ogledati si hočejo razne prometne naprave in zadružne ustanove železničarjev po večjih nemških mestih. Hkratu si bodo ogledali tudi železniško razstavo v Niirnbergu. To razstavo so priredile nemške železnice za 100-letnieo prve železnice v Nemčiji. V Razvauju je te dni gorelo pri posestniku Josipu Lašiču. Ogenj mu je uničil gospodarsko poslopje z vso zalogo krme, slame in žita. Škoda znaša 30.000 Din. Na Ponovičah bo litijska podružuica Sadjarskega in vrtnarskega društva od 28. do 30. septembra priredila sadjarsko razstavo. Razstavijo tudi lahko nečlani, ki so vabljeni, da prinesejo vsaj po pet plodov od posamezne sorte z uaznač-bo imena in navedbo, koliko takega blaga imajo za prodajo. Podrobna navodila daje tajnik društva, šolski upravitelj g. Rostohar, ki se mu tudi lahko odda razstavno blago. Ob tej priliki bo pričela obratovati na Ponovičah tudi nova podružnična sadna sušilnica, ki je zgrajena deloma s podpc o kraljevske banske uprave. Sušilnica ima 21 '<•« in bo zasavskim sadjarjem na razpolago pr« ti majhni odškodnini. V Mengšu so 20. t. m. spremili na zadnji poti gospo Ivanko Kančevo, soprogo industrijca Alojzija Kanca iz Mengša. Mlada žena je prejšnji torek preminula v Ljubljani v Leonišču kot žrtev materinstva. Pokojnica je bila dobrega srca in sočuvstvuje z žalujočimi vsa okolica. Kočevje. Ob desnem robu banovinske ceste, 10 minut boda od Mozirja, so odkrili novo podzemeljsko jamo. Ta je precej velika in ima več stranskih predelov. Lepi so kapniki različnih oblik, ki spominjajo na živali. V jami živijo tudi žuželke, ki jih sicer ni najti na Kočevskem. Cbčni zbor „Brazde" Številni ljubljanski organizirani pristaši kmetske misli so imeli v ponedeljek, dne 23. 9. svoj III. redni občni zbor, na katerem so ob poročilih dosedanjih funkcionarjev ugotovili, da društveno delovanje v poslednji poslovni dobi zato ni bilo na višku, ker se je večina dosedanjih odbornikov preselila iz Ljubljane iu je samo potrebno sestaviti nov dela zmožen odbor. Toliko bolj je to potrebno radi velikega zanimanja članstva, ki stalno daje iniciativo za temeljito poživijenje društva in kaže vso dobro voljo za sodelovanje. Novi odbor je sestavljen takole: Predssdnik: prof. Viktor Hrovatin; podpredsednik: Ivau Torič; podpredsednik II.: Tone Zorko; tajnik: France Hoževar; blagajnik; Matej Trček; odborniki: prof. Potočnik, Metka Jeraša, Rafajlič, Peter Hvala, Jakob Škrabar, Iran Pis-kar; namestniki: Lojze Jenko, Ivanka Zorko, SI. Korče, Farčnik Pepi; nadzorni odbor: Janko Vi-eič in St. škrabar. V debati pri slučajnostih je bilo iznešenih mnogo dobrih misli iu sklepov, ki jih hoče novi odboir na vsak način spraviti v življenje. Pred vsem hoče uvesti 6talne diskusijske večere s predavanji, na katerih naj bi se tudi gojila družabnost med številnimi člani, ki se med seboj v mnogih slučajih dosedaj niti ne poznajo. Želeti je, da se prijavijo v društvo vsi ljubljanski pristaši, v kolikor še niso člani »Brazde« in tako z novim odborom v okviru našega edinega društva v Ljubljani čim tesneje sodelujejo. Strašen orkan t Floridi je zahteval ogromno število človeških žrtev. Slika nam predočuje na licu mesta grmado, kjer so sežigali mrliče. Iz G n Stanja je doma 23-1 e to i prevejanec, ki se je v Ljubljani izdajal za visokoeolca. S ponarejenimi listinami je hodil okrog radodarnih ljudi in prosil podpore, da bi mogel dokončati Šolanje. Policija mu je prišla na sled in spoznala, da se bratec boji dela in da študira samo za sleparije. Zato bo na sodišču prejel primerno kazen. Na Vinici pri Sodražiei se je pri žganjekuhi ponesrečil 76-letni vžitkar France Zabukovec. Mož se ga je malo preveč nasrkal in je nenadoma omahnil na žerjavico. Na tem nevšečnem ležišču se je tako ocvrl. da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico Vinarska podružnica r Ljutomeru priredi vinogradniško zborovanje v Ljutomeru v nedeljo 29. septembra t. 1. ob pol 9. uri v gostilni g. Resnika. Dogovorili se bomo o cenah za novi vinski mošt, o zaščiti ljutomerskega vina in drugih potrebah. Razdelile se bodo pri tej priliki tudi diplome in priznanice. Vabimo vinogradnike od blizu in daleč. — Odbor. Na Pobrežju pri Mariboru je padel s kolesa 14 letni šolar Ivan Fras in se nevarno potolkel po glavi. Morali so ga prepeljati v bolnico. Na Brdu pri Ljubljani se je pri kopanju ilovice za opeko utrgala ilovnata plast in V Mostah pri Ljubljani bo otvorjena brezplačna gospodinjska šola. Vpisovanje bo 29. t. m. od 8. do 10. ure na osnovni šoli v Mostah, kjer pri vodatvu dobe interesentke tudi druga potrebna pojasnila. Ptuj. Rdeči križ priredi v Ptnjo trimesečni bolničarski tečaj, ki se bo pričel 14. oktobra. Namen tega tečaja je, usposobiti kar največ prebivalcev za pomoč in strežbo bolnikov, ranjencev in drugih ponesrečencev za slučaj elemen- podsula delavko Marjeto Rihard, doma iz Vrhovcev v občini Dobrava pri Ljubljani. Sicer so jo reševalci oteli smrti, vendar pa ima hude notranje poškodbe in Je njeno življenje še vedno v nevarnosti. Sadna razstava. Sadjarska in vrtnarska podružnica Šmartno v Tuhinju bo priredila v prostorih g. Engelmana ogledno sadno razstavo v nedeljo dne 29. t. m. Otvoritev razstave bo ob' pol 8. uri zjutraj in bo trajala do 6. ure zvečer- tarnih (prirodnih) nesreč in bolezni, pa tudi za primer vojne. Predavali bodo ptujski zdravniki v bolnišnicL Kdor se za tečaj zanima, naj se prijavi tajniku Rdečega Križa, g. učitelju Brumnit do 25. t. m. V Radečah in tamošnji okolici je sadna letina letos zelo zadovoljiva. Največ je jabolk, pa tudi grozdje je dobro obrodilo. Ako se vreme ne spakedra, bodo pričeli s trgatvijo šele v oktobru. Nar. poslanec g. A. Koman se je moral i Leonišču podvreči operaciji, ki je na srečo jako dobro uspela. Zadnjo nedeljo se je g. poslanec iz »Leonišča« že podal v domačd oskrbo in je upati, da v kratkem popolnoma okreva. To vrlemu g. poslancu tudi iz vsega srca želimo. Požar. Posestniku Janezu Babniku iz Bizovika je pogorel v noči od nedelje na ponedeljek velik kozolec dvojnik, kateri je bil napolnjen s 15000 kg krme. Škoda, ki mu jo je povzročil požar, znaša skoraj 30.000 dinarjev, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je zanetila naj-brže zločinska roka. Abesinci imajo poleg dobrega vojaštva tudi moderno orožje. Slika nam kaže najmodernejši top za obrambo proti sovražnim letalom. _gcspocicgggivo * Mogočen tabor hmeljarjev v Žalcu Od hmeljarjev iz žalske okolice sklicani protestni shod v nedeljo 22. t. m. v Žalcu pred kolodvorom proti sistematičnemu tlačenju cen našemu hmelju zaradi monopol izari je po zastop-tukih inozemskega kapitala, se je kl jub protiagi-taciji, omalovaževanju in 80%-ni letošnji prodaji hmelja razvil v mogočno zborovanje, na katerem je spontano, a mirno manifestiralo okrog 2000 hmeljarjev za takšno ureditev hmeljske trgovine, da bo ta v korist narodu in državi. G. Jest Martin je med drugim poudaril, da je zaradi stalnega, s ponudbami v inozemstvu povzročenega padanja cen našega hmelja odšlo lani 30. letos 50 milijonov dinarjev v inozemstvo. Trije zastopniki inozemskega kapitala so se polastili vse naše hmeljske trgovine oz. izvoza v inozemstvo in diktirajo cene v Savinjski dolini. Dočim drugod pridelujejo slabše blago, pa to dvakrat ali trikrat boljše vnovčijo. Končno je prečita! g. Jošt na ministra za kmetijstvo naslovljeno resolucijo, katero so zborovalci soglasno odobrili. G. Hodnik iz Žalca je v zanesenih besedah zagovarjal socialnost, pravičnost in resnično demokracijo tudi v hmeljarskih organizacijah ter se zavzel za slabo plačano delavstvo in za prevzem hmeljske trgovine po domačem življu v smislu predvojne vzorne ureditve, ko je 50 inozemskih tvrdk poslalo k nam 50 zastopnikov, ki so samostojno kupovali in med seboj tekmovali za naš hmelj, ne pa kakor je danes, ko si je znal en sam inozemec s ponudbami pridobiti naročila po najnižji ceni za vseh 50 tvrdk. V tem smislu je govoril tudi g. Maline A. iz Skofjevasi in sivolasi bivši trgovec g. Marovt Martin, ki je s tresočim glasom v številkah in z navedbo imen razložili, kako mu je s ponudbami odvzel vsa naročila za dve tvrdki semitski inozemec, ki ni plačeval naši državi nobenih davkov. Navzočnega tržnega nadzornika g. Worniga pa so ljudje zopet obsuli s pritožbami glede Rudolf Gaj: Izobčenci (Nadaljevanje.) >V gozdu.« »Kakšnih pet?« »No, pet izobčencev —« Peter se je zdrznil. Zopet beseda, ki udari kakor bič. »Kaj pa počnete v gozdu?« se je premagal io je skušal ostati miren. »Živimo pač —« »Ali drvarite?« »Ne, ampak taborišče imamo tu —« »Taborišče? To mora pa biti lepo,« si Peter oi mogel raztolmačiti tujčevega govorjenja. Neznanec je opazil Petrov nemir in se je zaupno sklonil k njemu: »Da, prav lepo je. Če se ne motim, se mi *di, da bi tudi tebi ugajalo. Saj si videti tudi ti > kakor izobčenec.« Opazil je Petrovo nejevoljo in je hitro miril: »Ne mislim nič hudega, veš. To je kar tako beseda, ki mi je všeč. Če pa hočeš, greš lahko z menoj in si ogledaš naše domovanje.« »Velja,« je zamikalo Petra. »Ako ti je prav, labko kar greva.« »Upam, da ti ne bo nikoli žal,« se je namuznil tujec. »Matjaž mi je ime, da me boš vsaj vedel klicati.« Grede se je Matjaž« razvozljal jezik. Začel je govoriti o krivicah in nadlogah, dokler ni Pe- prevzemanja hmelja po nekaterih domačih trgovcih, katerim naj bi se na predlog manife-stautov pri bodočem koncesioniranju absolutno ne dalo pravice za trgovanje s hmeljem. »Kakor čredo ovac nas je gonil okoli«, je menil eden od številnih kmetov-hmeljarjev, katerim je neki trgovec sistematično zavračal hmelj pri prevzemu. »In v obraz se nam je smejal, ko smo mu zapretili, da se bomo pritožili pri oblasti,« so pripovedovali drugi, zadovoljni že, da so našli pri uradni osebi vsaj sočutje in razumevanje, če trenutno že ne vse stvarne pomoči. Naša ovčjereja Vpliv modernizacije na našo ovčjerejo je bil naravnost porazen. Skoraj so utihnili kolovrati in statve iu se naselili v podstrešja. Dekleta in fantje, vajeni poprej domačega platna in obleke iz domače volne, se sedaj odevajo v cenene tkanine, domača roba jim ne ugaja več. Jasno je dejstvo, da je na osnovi tega trpela in nazadovala tudi naša ovčjereja, ki se je ohranila le bolj v planinskih vaseh. Prišel pa je čas, da se je naš kmet vsled povojne krize zopet ponovno oprijel ovčjereje, zanimanje za to važno panogo narodnega gospodarstva zopet raste in je našlo odmev v ustanovitvi prvega Ovčjerejskega društva za Dravsko banovino s sedežem na Jezerskem, kjer se je pretečeno nedeljo vršil ustanovni občni zbor pod vodstvom priznanega ovčje-rejca g. Virnika Josipa. Občni zbor je pozdravil tudi urednik lista Rejec malih živali, g. Inkret Alfonz, ki je imel daljše predavanje o namenu in ciljih ovčjerejskega društva. Poudarjal je skupno delo za izbolšanje in razširitev domače jezer-sko-solčavske ovce, ki je znana po širnem svetu. Saj hranijo vrli Jezerčani še danes svetinje, s katerimi so bile odlikovane njih ovce na razstavah v Parizu in drugod. Prične naj se takoj s sistematskim delom, kakor ga je lepo orisal naš strokovnjak za ovčjerejo g. Hladnik. sreski ekonom v Kamniku, v najnovejši številki strokovnega lista Rejec malih živali, pa tudi že v prejšnjih. V poljudnem predavanju in medsebojnih razgovorih so bile raztolmačene smernice društvenega delovanja. Po prečitanju odobrenih pravil je bil sprejet tudi poslovnik, glasom katerega bo društvo delilo tudi brezplačno živali ter spoznal, da je Matjaž isto kakor on: človek brez dela in zaslužka, siromak in brezposelnik, ki ga je življenje kakor smet odvrglo iz svojega toka. Petru je stotero misli rojilo po glavi. Skeleči spomini so se dramili v njem in ga begali, da je slišal Matjaževo pripovedovanje samo kot nerazločno mrmranje. »Pa živeti hočemo kljub temu,« je med tem modroval Matjaž. »Kaj nam mar, če nam svet prizna to pravico ali ne! Če je ne dobimo drugače, si jo vzamemo sami!« »Prav imaš,« se je tedaj ogrel Peter. »Nikar mi ne zameri, če sem nekoliko raztresen. Mislil sem na dom, na mater, oh, na toliko reči, da sem čisto zbegan.« Zdaj je pripovedoval Peter o svojem detin-stvu. Matere se je spominjal s toplo ljubeznijo. Ko je omenil, da mu je umrla, ko je imel on komaj deset let, skoraj ni mogel zadržati solz. Materine ljubezni da ne more nadomestiti nič več na svetu. Imel je sicer očeta in brate in sestre, toda vsi ti mu niso mogli dati tistega, kar je iz materinih oči sijalo v njegovo srce. Po takem pomenkovanju sta čez čas še malo posedela in se končno podala globlje v gozd. Petru je bilo tesno. Brez dela, brez zaslužka, brez doma tava zdaj z neznanim Človekom, ne da bi vedel, kam. Ali je pot prava in dobra? Ali pelje v mir, v odrešitev ali v temo in močva-ro, od koder ne bo več rešitve? Tu in tam je nenadoma obstal, kakor da ga tajen glas svari v srcu: »Ne hodi dalje, Peter —« revnim in kmetovalcem, ki se zanimajo in resno prizadevajo za povzdigo ovčjereje. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Virnik Josip, podpredsednik Anko Ivan, tajnica ga. Hoja Justina, blagajnik Rezinan Jurij, gospodar Smrtnik Ivan, odborniki: Nahtigal Franc, Štular Ivan, Pavlin Ivan iz Kamniške Bistrice, Povšnar Helena, Hoja Ivan, Močnik Urh in Arh Stanko. Sledil je razgovor o udeležbi društva na razstavi Gorenjskega rejca v Kranju dne 28. sept. do 7. oktobra t. 1., dalje se je določilo premovanje spomladi meseca aprila in selekcija z ozirom na volno, ter udeležba na prvi veliki Zvezini razstavi istega leta. Z bodrilom na skupno delo za povzdigo naše ovčjereje je g. predsednik Virnik zaključil lepo uspeli ustanovni občni zbor prvega ovčjerejskega društva za Dravsko banovino. Po svef u * Pretep v letalu. Pred porotnim sodiščem v Torontu (Amerika) sta se te dni zagovarjala dva letalca, ki sta se med poletom v letalu stepla s slavnim športnikom Koeneckejem in ga ubila. Sodišče je izjavilo, da sta letalca ravnala v silo-branu. Razprava je dokazala, da je bil Koenecke močno pijan in da je pomenil ujegov pretep z ooema letalcema za ta dva smrtno nevarnost. Koenecke je namreč poskusil med poletom pilota odstraniti od krmila, zaradi česar je nastal pretep. Ako bi se bil pilot Koenecku udal, bi ilo letalo brez dvoma strmoglavilo. Huda železniška nesreča pri Toulonu. V bližini Toulona je te dni tovorni vlak /av>zil v neki osebni vlak. Pri tem je bilo 30 ljudi ranjenih. med njimi 12 tako težko, da uajbrže ne bo nihče okreval. Tudi materialna škoda je velika. Ranjence so takoj prepeljali v bo!nišni"o v Toulon. Vzrok nesreče ni pojasnjen. Ameriški razbojniki. V Ne\v Yorku so te dni vdrli v neko zlatarsko in draguljarsko trgovino t'ijc razbojniki, ki so napadli in ©plenili lastniku in oba njegova nameščenca. Razbojniki so pri tem odnesli plen, sestoječ iz raznih dragocenosti v skupni vrednosti nad 20.000 dolarjev. — Skoraj v ist3in času je dobila nowyorška bla- Ali ga svari materin duh, ki v svetu nevidnih bdi med najmlajšim sinoin-siroto? Hotel se je že vrniti na cesto in je pravkar iskal v mislih, s kakšnim izgovorom naj bi se izmuznil Matjažu, ko mu je ta tovariško segel pod pazduho, češ: »Se mi zdi, da si močno truden. No, kar potrpi. V dobrih desetih minutah sva tam. Boš videl, kako imenitno smo si uredili svoj dom — izobčenci.« Pet r je samo sklonil glavo in molče stopal kraj Matjaža. II. Sredi prostranega gozda je bil obsežen prostor poraščen s samim gostim in visokim trnjem. Semkaj je le redkokdaj zašel kak človek in Petra je bilo skoraj groza, ko ga je tovariš spremljal v bodečo samoto. Prostor je bil razpet po visoki planoti, kamor je s treh strani otežkočalo dostop strmo skalovje, s četrte pa skoraj neprodirna goščava. Ta nedostopni in kakor od Boga zavrženi kraj so si izbrali izobčenci, ki niso mogli najti nikjer zavetja, nikjer gostoljubne strehe niti usmiljenega srca, ki bi poklicalo: »Pridite, delajte in jejte z nami!« Mladi ljudje so dolgo tavali okrog. Iz kraja v kraj so hodili, trkali, prosili in iskali dela, toda vsaka pot je bila zaman. Naj je zemlja še tako bogato obrodila, zanje ni bilo grižljaja! Obleka je polagoma jela razpadati na njih, prsti so jeli nagajivo kukati iz čevljev, a takih gostov so se ljudje povsod bali in so itfaho zapirali vrata pred njimi. (Se nadaljuje.) goviia borza od nekega mešetarja iz Chicaga obvestilo, da je iz stanovanja nekega Juija Hor-mola Odnesel nekdo vrednostnih papirjev zinanih amerišKih podjetij v vrednosti čez 500.000 dolarjev. Razbojnikov in tatov še niso izsledili in manjkajo tudi podrobnejši podatki o predrzni • tatvini. Železniška nesreča v Dresdenu (Nemčija). Minulo soboto je v vlak, ki je bil poln šolskih otrok v Dresdenu zavozila s strani neka lokomotiva in povzročila precejšnjo škodo. Nesreča je zahtevala tri smrtne žrtve. Nekega otroka so potegnili izpod prevrnjenih voz mrtvega. Med prevozom v bolnišnico je umrla neka deklica. Nekega učitelja so težko ranjenega pripeljali v bolnišnico sicer še živega, vendar je tam še pred operacijo umrl. Izmed otrok, o katerih se je prvotno domnevalo, da so težko ranjeni, je doslej samo eden v nevarnosti za življenje. Vse žrtve znašajo torej tri mrtve, 1 težko ranjenega in 22 manj ranjenih. Če je človek požrešen. Gorski vodnik Emil Bahl na Tirolskem je imel nenavadno dober tek. Kadar je prišel domov, je pojedel vse, kar je dosegel. Tako je te dni hlastno použil tudi večjo količino robidove mezge, ki pa jo je bila njegova sestra prej zastrupila, ker jo je hotela nastaviti mišim. Bahl je kmalu po zaužitju te slaščice začutil bolečine v želodcu in so ga takoj prepeljali v Innsbruck na kliniko. Vsa zdravniška veda pa ni požrešnemu sladkosnedežu mogla rešiti življenja. Potres na Daljnem Vzhodu. Zadnji čas so zaznamovale skoraj vse japonske potresne opazovalnice močan potres, ki pa sicer na Japonskem ni povzročil škode. Ognjišče tega potresa leži v okolici Nove Gvineje. Kme?ki magacin Ljubljana, Krekov trg št. 10, (nasproti mestnega doma) Vam nudi najboljše zimsko blago po izredno nizkih cenah. Obiščite to trgovino in prepričajte se! Kako stara je zemlja. Znanstveniki so izračunih na podlagi študija (proučevanja) radioaktivnih prvin, da je naša zemlja stara kaki dve milijardi let. Hitrost, s katero se prvina uran pretvarja v svinec, je znana. Iz množinskega razmerja obeh prvin v rudninah je lahko mogoče določiti starost teh rudnin. Na podlagi teh računov so ugotovili za najstarejšo dobo odkar obstoja življenje v sedanji obliki, na zemlji 330 milijonov let, za prvo naslednjo 110 milijonov let, takozvana najnovejša doba pa traja 60 milijonov let. Trdijo pa, da je bilo že pred temi razdobji razvito na zemlji neko življenje v času, ki je trajal najmanj trikrat tako dolgo, kakor vse tri omenjene dobe. Vožnja v smrt. Podobna nesreča, kakor je pred nedavnim zadela belgijsko kraljico, je pred kratkim v Severni Nemčiji doletela nekega profesorja s kirurgične klinike v Kielu. Profesor se je bil odpeljal s svojimi tremi otroci z avtomobilom v Leipzig. Med vožnjo se je avto zaletel iz doslej še nepojasnjenega vzroka v neko drevo. Profesor je bil takoj na mestu mrtev, medtem ko so vsi trije otroci odnesli iz nesreče le lažje telesne poškodbe. Hadic Program Radio Ljubljane od 29. septembra do 6. oktobra 1935 Nedelja, 29. septembra. 7.30: O svinjereji (Zupane Martin) — 10.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 16.15: Gospodinjska ura: O sadju (gdč. Travnova). Ponedeljek, 30. septembra. 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek, 1. oktobra. 11.00: Ob 100-letnici Si- ' mona Jenka (dr. Rudolf Kolarič) — 18.40: Vzgojna vrednost prirode (dr. Stanko Gogala). Sreda, 2. oktobra. 18.40: Kulturna kronika: Svetovni nazor in javno delo (prof. France Vodnik). Petek, 4. oktobra. 18.00: Ženska ura: Ženske vzgojne naloge (ga. Kos L.) — 18.40: Pereča pravna vprašanja: Kmečka zaščita (dr. Voršič). Sobota, 5. oktobra. 18.40: Zunanji politični j pregled (dr. Kuhar Alojzij). Sejmi 29. septembra: v Grosupljem, Rovtah, Drno-vem, Škofji Loki, Mirni peči, Mengšu. 30. septembra: Kostanjevici, Litiji, Konjicah, Dolu pri Hrastniku. 1. oktobra. Starem trgu, Metliki, Podčetrtku, Jurkloštru, Dol. Lendavi. 3. oktobra: Mokronogu, Radgoni, Turnišču. 4. oktobra: Selcih, Ptuju, Žalcu, Jurkloštru Turnišču. 5. oktobra: Tržiču, Kranjski gori, Sv. L» vrencu v SI. gor., Kostrivnici, Križevcih, Hodošu TISKOVINE mjrmlilrgmke, uradne fnklam-mW^jrne,Časopise, knjige, več ban ■ w im" hI ( hiiv/r in n m a ni t p^miUsk hllro in poceni! TISKARNA MERKU L1UB11ANA G RIGORČIČEVASI23 Vel-25-Q?JR za šport, veselice in delo; dalje vse moško in žensko perilo iz platna, cefira, oksforda, batista, svile in šifona kakor tudi toplo zimsko moško in žensko triko perilo Vam nudi po zelo znižanih cenah TOGOVSKl • 00M Celje ^Št. 63. OVABftA - PEPH.A • HI • 08LEK Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik, ki ^ prejmete brezplačno! Kar ne odgovarja se zamenja ali vrne denar!