TXLKFOH P	HAMS: M87 CORTLANDT. M	tare* aa 1—oni-01	aas Mater, SapUnkar U, 110«, a* tka Port Ofllaa al Vavr York. H, T, vato tka Aat at Gongi	-aaaafMi	nI S, 1*7».	nLxroB pu	lAmni «ssr ■	iXTLilll
NO. 101.	— ŠTEV. 101.		NEW YORK, SATURDAY, APRIL 29, 1916. — SOBOTA, 29. APRILA, 1916.			TOLUm u	EXT, M umu	k xxrr,
Ameriški poslanik Gerard seje posvetoval z Viljemom.
NEMŠKI CESAR DELA Z VSO SILO NA TO, DA BI NE PRIŠLO DO PREKINJENJA DIPLOMATIČNIH ZVEZ. — PODROBNOSTI O POGAJANJU ŠE NISO ZNANE. — NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR JE ŽE OSNOVAL NAČRT, PO KATEREM BO ODGOVORIL AMERIŠKI VLADI. — GERARD BO BRZOJAVTL V SEBINO POGOVORA PREDSEDNIKU WILSONU. — ODLOČITEV BO VKRATKEM.
Washington, D. C., 28. aprila. — Nemško časopisje .je danes sporočilo, da je bil sestanek med ameriškim poslanikom Gerardom in nemškim cesarjem Viljemom zelo velikega pomena. Cesar je bil povabil poslanika v svoj glavni stan in mu natančno pojasnil stališče nemške vlade. Pri tem mu je baje rekel, da je Nemčija odločno proti preki-Tijenju diplomatic« i h zvez in da hoče tudi vnaprej v miru živeti z Združenimi državami.
Podrobnosti tega posvetovanja še niso znane. Nemški državni kancelar je že sestavil načrt, po katerem bo odfjovoril na noto Združenih držav.
Kot kaže, se bo Nemčija najbrže uklonila vsem ameriškim zahtevam.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Jutri se bo vrnil ameriški poslanik Gerard iz glavnega stana nemškega cesarja. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno, ko je slišalo, da bodo pogajanja uspešno končana. Časopisje ne napada več ameriške vlade.
Veliko Amerikancev, ki so bili odšli na Nizozemsko, se je vrnilo.
London, Anglija, 28. aprila. — Preko Amsterdama je dospela sem brzojavka, ki naznanja, da zdaj Nemčija ve, na kak način ji bo mogoče poravnati diference, ki so nastale med njo in Združenimi državami. Da bi izbruhnila med obema deklama vojna, je skoraj izključeno.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Podadmiral Capelle, državni mornariški tajnik, se nahaja v. glavnem stanu nemške armade, kjer se posvetuje z nemškim cesarjem glede odgovora, katerega bo poslala nemška vlada Združenim državam.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — V spremstvu državnega tajnika Jagowa je odpotoval nocoj ameriški poslanik Mernrd v glavni stan nemške armade v Francijo. Nemški ce«ar mu bo najbrže sam pojasnil stališče Nemčije, nakar bo Gerard brzojavil cesarjevo izjavo predsedniku AVilso-nu.
V tej zadevi hoče imeti nemški cesar na vsak način zadnjo besedo. Od njega bo odvisno, če se bodo prekinile diplomatiČne zveze ali ne.
Ameriški poslanik bo dospel jutri popoldne v glavni ctan, nakar ga bo cesar takoj sprejel v avdienci.
Gerard je prepričan, da je Nemčija pripravljena izpolniti vse zahteve, samo da prepreči vojno. Pri konferenci bosta navzoča državni kancelar in šef nemškega generalnega štaba.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Nemški državni kancelar zavzema že od začetka vojne stališče, da so podmorski čolni za Nemčijo življenskega pomena. Brez podmorskih čolnov je po njegovem mnenju Nemčija brez moči in izročena na milost in nemilost Angliji.
Amerika je zahtevala nekoliko preveč, ko je rekla Nemčiji, da se jre sme več posluževati podmorskih čolnov. Oe bi se postavile Združene države na naše stališče, je u-ihctiio, da bi ne zahtevale kaj takega.
Državni kancelar pravi, da je prepričan, da bodo Zdr. države v tem oziru nekoliko popustile in izprevidele, da so Nemčiji podmorski čolni edino orožje proti Angliji.
Washington, D. C. 28. aprila. — S tem, da je sam nemški cesar povabil k sebi ameriškega poslanika Gerarda, je nemška vlada jasno dokazala, da je njena želja, poravnati diference med njo in Združenimi državami.
Predsednik Wilson se je danes dolgo posvetoval s Člani državnega departmenta. Rekel je, da Nemčija najbrže ne bo zadovoljna z določbami državnega tajnika Lansin-ga. Te določbe se tičejo v prvi vrsti trgovskih ladij nevtralnih držav, ki naj bi bile oborožene.
Državni tajnik Lansing je odločno zagovarjal svoje stališče, Kekel je, da je sveta dolžnost vsakega poveljnika podmorskega čolna prej posvariti trgovsko ladij o, predno jo napade. Oe tega ne stori, ima trgovska ladija pravico braniti se.
Poveljniki so se dozdaj silo objestno obnašali. Na določbe in predpise (če so jih sploh imeli, seveda) se niso veliko ozirali.
Izpred Verduna.
Nemci so obstreljevali francoske pozicije vzhodno od reke Maas. — Artilerijski boji.
Pariz, Francija, 28. aprila. — Nocoj je sporočil državni department sledeče:
Severno od reke Aisne so Nemci z vso silo pbstreljevali naše pozicijo pri Boisses des Buttos.
Artilerijska bitka zapadno od reke Maas Še ni končana.
Na pokrajini Woevre se ni ničesar posebnega pripetilo.
V Vogezili smo zaustavili neko sovražniškn kolono. Večina vojakov se je vdala, le nekaterim se je posrečilo pobegniti. Zaplenili smo veliko množino nmnici.ie in vojnega materijala.
Včeraj so obstreljevali naši zrakoplove! železniško postajo v Au-dun le Roman.
Pariz, Francija, 2S. aprila. — Havasova agent ura naznanja, da se je izkrcalo zadnje dni v Marseilles še nekaj ruskih vojakov, katere so poslali pred Verdun. — Vlada noče povedati, koliko Rusov je zdaj v Franciji.
Fariz, Francija, 2i>". aprila. — Geneala Petaiiia, branilca Verduna, so zapisali v častno listo častne legije. Petain se je izkazal kot brigadir, kot divizijoner in kot poveljnik armadnega zbora za izvrstnega stratega. V prvi -vrsti se je njemu zahvaliti ,da Nemei še niso zavzeli Verduna in da ga najbrže tudi nikoli ne bodo. — Petain je eden najboljših francoskih generalov.
Pruske izgube. Amsterdam, Nizozemsko, 2S. aprila. -— Zadnji uradni seznam pruskih izmib, ki so ga itd ali v
v sedanji . i
Uboga Grška.
Na Grškem bo izbruhnila revolucija. t— Na strani kralja so baje samo še višji častniki.
London, Anglija, 28. aprila. — Iz Aten poročajo, da je zavladala med Grško in zavezniki velika napetost. Grška vlada nikakor noče dovoliti zaveznikom, da bi transport irali srbske čete po grških železnicah v Solun. Zavezniki ustra-jajo pri svojih zahtevah.
London, Anglija, 28. aprila. — Atenski dopisnik ''Časnikarske Zveze'1 poroča, da je zadobil bivši ministrski predsednik Vcnizelos veliko upliva. Njegov upliv narašča z vsakim dnem. ne bo drugače, bo izbruhnila na Grškem revolucija. Venizelos ima že polovico vojaštva na svoji strani. Pravijo, da simpatizirajo s kraljem samo še visoki častniki. — Precejšnjo število vojakov je že dezerti-ralo in se vrnilo na svoj dom.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Grška vlada je sklenila, da ne bo dala v bodoče zaveznikom nobene koncesije več in da bo odločno nastopila proti vsaki prekršit vi grške nevtralnosti.
Kot kaže, bo prišlo kmalo do spora, katerega ne bo mogoče tako zlepa poravnati.
Zavezniki bi zelo radi spravili srbske čete z otoka Krfa v Solun, toda grška vlada jim noče dati na razpolago svojih železnic.
Ogenj.
Camden, N. J., 28. aprila. — Nad $20,000 škode je povzročil požar, ki je izbruhnil v tovarnah Camden Foundy Co. Zgorelo je več poslopij in drugih naprav, da-si je bila gasilnap omoč takoj pri rokah. — Vzrok požara ni znan.
Masarykovo hčer so baje umorili.
Prijatelji gospodične Alice Masa ry k, hčere znanega Češkega voditelja, so dobili danes poročilo, da so jo na Dunaju v neki vojaški ječi ustrelili kot Špijonko.
O tem smo natančneje že včeraj poročali; pristavljamo še, da je bila njena mati rodom Ameri-kanka iz Brooklyna, in se je pisala pred poroko Miss Charlotte Garri-gue.
Za oba stopala dobil $7900.
Za izgubo obeh stopal je sodni- dote vri ja prisodila sedemnajstletnemu A.', vaniji N. Sehooleyu $7900. Povozil ga jeipoMi ▼lak Central Railroad of Newj«gL"-
TmOAlT	TT. 1 I I
naročniki ▼ Pennayl-"lon postava sa delavci ▼
■m
Mehiški zapletljaji.
Obregon bo baje zahteval takojšnje odpoklican je ameriških det. Carranzo bo sam obračunal z Vil-lo. — VJlo zapuščajo njegovi pristaši.
El Paso, Tex.. 2S. aprila. — General Obregon, Carranzo v vojni minister, je prišel danes v Juarez, da se bo posvetoval z ameriškima generaloma Scott in Funstonom. Se ni gotovo, ali bo Obregon prišel v El Paso, ali bosta šla Seott in Funston v Juarez."
Mehiški uradniki, tu na meji, so mnenja, da bo Obregon zahteval od Združenih držav takojšnje od-poklicanje kazenske ekspedieije in dal Združenim državam zagotovilo, da bodo takoj, ko bodo Ame-rikanci izven Mehike, Carranzo ve čete nadaljevale lov na Villo. Na mednarodno mejo bodo pa postavili več tisoč vojakov, ki bodo stražili, da se ne bodo napadi, kot oni v Columbusu, nič več dogajali.
Gotovega pa ni nič, kak odgovor bo dal Obregon.
Častniki so mnenja, da bo šel general Funston po končani konferenci k Pershingovi armadi, da se prepriča v kakem stanju se nahaja in se posvetuje s Pershingom.
Columbus, N. Mex., 28. aprila. Danes je iz tega mesta odšel v Mehiko k Pershingovi armadi večji oddelek konjenice.
Neko poročilo iz Pershingovega tabora naznanja, da se Villa z o-stanki svojih privržencev - nahaja blizu meje držav Durango in Chihuahua. To so izjavili banditi. ki so jih ameriški vojaki ujeli. Kakor so ti povedali, ima Villa le še kakih sta maž. Drugi so ga zapustili oziroma so bili ujeti ali ubiti.
Požar v vojaških zalogah.
Ottawa, 111. 28. aprila. — V tu-kajšnih skladiščih je izbruhnil požar. Ogenj so precej omejili, vendar je škode nad $5000.
Prvo poročilo je nazilanjalo, da je nastala eksplozija, kar je bilo pa pozneje zanikano.
Zgorelo je več bolniških potrebščin, rjuh, čevljev, in sličnih stvari. Oblasti so mnenja, da je bil o-genj podtaknjen.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam« posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTBUO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te poSflja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vač natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Cene:
K.	t	1 K.	$
5____	.90 I	120....	17.49
10....	1.00 !	130____	13.S5
15....	2.35 1	140____	20*i0
20____	3.05 1	150....	21.75
25----	3,80 1	160____	23.20
30____	4.50 1	170....	24.65
35....	5.25 j	180....	26.10
40____	5.95 1	190____	27.55
45____	«.70 1	200....	29.00
50----	7.40 |	250----	3625
55____	8.13 j	300____	43.50
60....	S. 85 1	350....	50.75
«5----	9.60	400____	5800
70____	10.30 1	450____	65.-5
75....	11.05 j	500....	raso
80____	11.75 1	i 600____	•87.00
85....	12.50 I	700____	101.50
90____	13.20 |	| f ....	116.00
100....	14.50 j	1 ....	130.50
110____	15.95 |	1000____	142.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Uit dospe na sapad ponavadi par dni kazneje in nad tem, ko Oott naslovnik Ust v roka, se Vriaaa
Pittsburgh.
Premolar jem so ugodili. — 24,000! se jih je vrnilo na delo; in 3100 za-stavkalo. — Kapitalisti bodo napeli vse sile. — Policija.
{Pocestni boji v Dublimi. Zastava irske republike.
Pittsburgh, Pa., 28. aprila. — Ker so dmžbe ugodile, se je vrnilo na delo 24,000 premogarjev. — Vsled tega je pa sklenilo v soboto zvečer zastavkati 3100 drugih delavcev.
Kapitalisti so se združili in sklenili žrtvovati velike svote, s katerimi bodo poskušali preprečiti organiziranje delavcev. Nekateri trdijo, da znašajo tt? svote od dva do pet milijonov dolarjev.
Tudi med drugimi delavci, ki dozdaj še niso zastavkali, je nastal velik nemir in bodo skoro gotovo tudi zahtevali višje plače in skrajšanje časa na osem ur. — Izgleda, da bodo delavci enkrat odločno nastopili in obračunali s kapitalisti.
Strojniki in nekaj drugih delavcev so zapustili delo v sledečih tovarnah: Pittsburgh Gear & Machine Co., Hubbard & Co., The Pittsburgh. & Lake Erie Shops v McKees Rocks in R. D. Nuttal Co. Zadnja jc last Westinghouse dražbe ; tovarne so takoj zaprli.
Kapitalisti in zastopniki delavcev se cel dan prerekajo, toda dozdaj še niso imeli drugje uspeha, kot pri premogarjih.
Policija ni hotela nastopiti proti stavkarjem, vsled cesar je bila policijska posadka odpoklicana in šerif je zahteval vojaško stražo.
Bolgari na Grškem.
Pred bolgarskim poslaništvom v Atenah je eksplodirala bomba. —-Prekinjen je pogajanj.
Atene, Grško, 28. aprila. — Iz Soluna poročajo, da je bolgarska patrulja, obstoječa iz 50 mož prekoračila grško mejo in se spo padla z nekim franeoskom oddel kom. Francozi so pognali sovražnika z velikimi izgubami nazaj V Bitolj sta dospeli dve avstrijski diviziji in dve bolgarski stot-niji.
Atene, Grško. 28. aprila. — Pred tukajšnim bolgarskim poslaništvom je danes eksplodirala bomba, ki pa ni povzročila nobene posebne škode. Kdo jo je položil tja, se š^ ni moglo dognati. — Poslanik je rekel, da atentator ni bil Grk, ampak skorajgotovo kak zavezniški špion.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Duhovnik Bjelič, apostolski vikar za Srbijo, poroča:
Ko se je srbska armada umikala, se je umaknilo ž njo vred tudi skoraj vse civilno prebivalstvo. Posledica tega je bila, da je umrlo toliko žensk in otrok od lakote.. Česar ni vzela lakota, sta pobrala kolera in tifus. Najboljše so storili oni prebivalci, ki so ostali v vaseh in mestih.
Avstrijska oblast je uvedla razne ljudske kuhinje, v katerih dobivajo ljudje živila skoraj zastonj. Ker je malo otrok, ki znajo pisati Ln citati, je napravila Avstrija šole, v katerih se poučujejo otroci v materinem jeziku
Prosperiteta v Chicagu.
Chicago, lil., 28. aprila. — Stav-binski department je danes izdal poročilo, da je dal letos že za .1*36,676.300 dovoljenj za zgradbo hiš.
Norveška barka potopljena.
London, Anglija, 28. aprila. —
Uradno poročilo se glasi: Nemški podmorksi čoln je v torek 55 milj od irske obal potopil norveško barko "Carmanian". Čoln jc takoj nato pobegnil. — Moštvo je bilo sicer reešno, toda s težavo.
Kovači v Navy Yardu se bodo o-brnili na Wilsona.
Kovači v brooklynskem Navy Yardu so 'zavrnili priboljšanje plač iz $3.58 na $4, ki jim ga je prisodil pomožni mornariški tajnik Roesevelt, in so izvolili odbor,
OBSTRELJEVANJE LIBERTY HALL. — REVOLU CUA SE JE ZAČELA OB DVANAJSTI URL — VSTA-&KE ČETE SO ZASEDLE PRECEJ POSLOPIJ. — NEKATERE CESTE SO ZABARIKADIRANE. — WIM BORNE IN BIRRELL BOSTA MORALA NAJBRŽE ODSTOPITI. — LONDONSKO PREBIVALSTVO ZAH TEVA, DA NAJ VLADA KMALO USMRTI SIR RO GrERA CASEMENTA. — STRELNI JARKI.
London, Anglija, 29. aprila. — Nek očividec, ki se je mudil te dni v Dnblinu, je takole popisal tamošnje cestne boje:
Kakorhitro so vstaši prerezali brzojavne in telefonske žice, so postavili na strehe svoje straže, ki so neprestano streljale na vladne vojake.
V	poštnem poslopju so napravili iz klopi in miz barikade. Vsi poštni uradniki so se vdali brez odpora. Kinalo zatem je zavilirala nad poštnim poslopjem irska republikanska zastava.
V	bližini St. Stephen Green so zavzeli vstaši več hiš in jih zabarikadirali. V bližini so nato izkopali strelne jarke, v katerih se še zdaj nahajajo. Več strelov je bilo oddanih na hotel Shelbonrne. Vstaši nosijo civilne obleke in so oboroženi s staromodnimi puškami.
Xa vseh poslopjih, katera imajo vstaši v svojih rokah, vihra zastava irske republike.
V	pondeljek popoldne in v pondeljek zvečer so se vršili po vsem mestu vroči boji.
Vprizorjen je bil tudi napad na Dublinski grad, katerega pa vstaši niso mogli zavzeti, ker ga je branila preveč močna posadka. Na kolodvoru stoje vsi vlaki. Železniške proge so močno poškodovane, železniški uradniki so pobegnili.
V	pondeljek popoldne je bil večji del mesta v vsta-?kih rokah. V torek so dospele vladne čete in začele s sistematičnim prodiranjem, da bi pregnale vstaše iz njihovih postojank. Skoraj vse ceste so zabarikadirane z vozovi. avtomobili in drugimi podobnimi predmeti.
Nek časopis v Belfastu poroča sledeče:
—	Revolucija se je začela, ko je udarila v zvoniku glavne cerkve dvanajsta ura. Vstaši so se zbrali pred neko trgovino v Dame Street, kjer je dobil vsak puško in mu-nicijo. Poleg vsakega moškega je hodila ženska, ki je nosi-a v torbici patrone.
Vsi prebivalci so bili v primeroma kratkem času oboroženi. Prva žrtev revolucije je bil nek stražnik, ki je strašil vrt pri gradu. Vstaši so od njega zahtevali, da naj odpre vrata, ker pa tega ni hotel storiti, so ga ustrelili.
London, Anglija, 29. aprila. — Maršal Sir J. French, vrhovni poveljnik domačih čet, je podal včeraj zvečer sledeče izjavo:
—	Kakor kaže, bomo revolucijo kmalo zatrli. Vstaši se nahajajo le v nekaterih delih mesta, odkoder jih bomo pa v najkrajšem Času pregnali. Nahajajo se za barikadami, proti katerim prodirajo naše čete.
Pred par cbievih je izbruhnil v nekaterih mestnih delih požar in povzročil precejšnjo škodo.
Razen treh ali štirih mestih, vlada po ostalih krajih frske popolen mir.
Belfast, 28. aprila. — Tukaj je bilo izdano danes u-radno poročilo, iz katerega je razvidno, da je začetkom te-tedna obstreljeval nek angleški kanonski čoln Liberty Hall, glavni stan vstašev. Poslopje je precej poškodovano. Vladne čete dobijo vsak dan velika ojačenja.
London, Anglija, 28. aprila. — Sir Henry Craik je izjavil, da bo v prihodnji seji poslanske zbornice stavil pred !ogo, da naj vlada takoj odstavi barona Wimborna in Au-gustina Birrella. Poslanci bodo nadalje tudi zahtevali, da naj vlada natančno preišče njune urade in da naj obiavi vse listine.
London, Anglija, 28. aprila. — Ljudje odločno zahtevajo, da naj se Sir Rogera Casementa kkznuje s smrtno kaznijo. Ljudi najbolj jezi trditev, da Casement ni duševno zdrav. Jetnik je baje izpovedal vse, kar se tiče njega, o svojih sokrivcih pa noče izpregovoriti niti besede.
Predno se je Casement odpeljal na Irsko, je baje prosil papeža, da bi ga sprejel v avdienci, česar pa papež ni hotel storiti.
Zaprli tovarne.	ti najmanj pregrešili isoper delav-
Youngrstown, Ohio, 28. aprila. ice in smo vedno gledali trn njih do-
Republic Rubber Co. je zaprla svo- toc*a zadnjih zahtev jim pa
nikakor ne moremo ugoditi. Obra-
je tovarne, ker noče ugoditi delavcem. — Predsednik družbe, Thomas L. Robinson je tozadevno rekel:
—r Družba ne more privoliti se-organiziranega
tovati bomo zopet priŽšeli, ko bodo delavci zadovoljni, s sedanjimi razmerami.
Tovarne smo večjidel $atO zaprli, da niso dMavci, ki so ssdo-vuljnLs službo.
ivstva. Petnajst let se nismo ni-'strani nezadovo

GLAS NAROD A,-29. APBILA, 1915.
■'GLAS NARODA"
(SlovcnU Daily.) Owned &B4 Published toy ta 1L O VENI O PUBLISHING 00.
(a corporation.) FRANK SAXSEB. President LOUIS BENEDIK, Treasurer.
place of Business of tbe corporation
and aJdre&aes of above officers: ta Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
It celo leto reija Ust m Ameriko In
Canado___________	$3.00
m pol	1.50
n celo leto ca mesto New York_	4.00
a pol leta aa mesto New York—	2.00
m Brropo aa vse leto___— —	4.50
m m u Pol leta „ « - „ «	2.55
h gi ti Četrt leta........	1.70
gala, bi napovedala Ameriki, vojno. — Vražji pogojnik, kdo te je dal?!
* * *
Umevno je-, da se moramo pred zaključkom oprostiti Njegovi Visokosti na Vesev Streetu, ker jo nismo nič omenili. Zaenkrat ni no. časa in prostora. Mogoče bomo kasneje popravili napako, poleti mogoče, v pasjih dneh. Pa Se ta-( krat težko. V gnojnico vendar ne] bomo šli vtikat svojih, prstov.
Dopisi.
"GLAi* NAHODA" izhaja vsak dan iavzemSl nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") tmmfi every day except Sundays and Holiday«. Snbscripdon yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Popisi bres podplat ln osebnosti at ne
pri občujejo. Uaaar aaj se blagovoli poiUJatl pi ea
Money Order, pri spremembi kraja naročnikov precizno, Am me nam tudi prejšnje M-blT»lU<e narranl, da hitreje najdemo naslovnika.
t>ot'iosB in po«QJatvam naredita ta ncjlor:
-GLAS NA KODA"
*** Cortland t Rt..	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
nm
Rankin. Pa. — Dovolite, da j malo opišem ralzmere v naši nasdl-Jbini in okolici. Dozdaj smo dobro dt-lali. Ker so pa družbe dobivale vedno večja naročila, so tudi delavci zahtevali večje plače in skrajšanje delavnega ča-sa. Ker pa n:so privolile, je zastavkalo vse delavstvo v sledečih tovarnah: AVest inghouse Electric & Manu-l'aeturing Co., Westiughouse Machine Col.. Wilmerding Airbrake Co., Union -Switch & Signal Co. in drugih. Govori se. da bo koncem tega tedna kakih 200.000 stavkar-jev. Torej rojajki, ne hodite sem za delom. Sfavkokazi se pa tudi i*e upajo pokazati, ker je sila Mavkarjev prevelika. Kako se bo razvilo, bom že sporočil. V nadi, da bomo imeli uspeh, pozdravljam vse rojake. — Frank Ha bič. stav. kar. '
Orient, Pa. — Iz naše naselbino
se nikdo ne oglasi kot bi vsi po-spali. Naj torej jaz malo sporočim. Nas Slovencev je tuikaj nui-lo; skoro vsakega naroda je več. Imamo par društev, tako da se lahko vsak zavaruje. Delavske razmere so pa take kot povsod. — Obenem tudi prosim, da bi tukaj-, Šnji rojaki malo bolj kupovali
v v ■ . „ , _ ___ , c.	i srečke, ki so v korist naši revici-
s,* - do blovencir Stan ljud- -i T .. „ , .. .	. ,.
^	, • , . , . ,	, blaga j«u. Zahvaljujem se pa tudi
vsem onim, ki so nam zadnji čas
priskočili na pomoč. — Ivan Er-
jave za društvo "Habsburški si-t \> :.-ia iz vita patriotizma ne- novi"'
- - ro jaka	velvet j Muskegon, Mich. — Ker je ma-
n • zalo cez Avstrijo m Nem- iokdaj kak dopis iz te naselbine, kt •• m, v Avstriji m Nemčiji	da priobčite par vrst. De
■ ljudje m ker so v Ar- lamo prav dobro -m ^ ne moremo>
Nem i.-] ji najboljše posta- popolnoma nič pritožiti; zaslužimo dva do tri dolarje na dan. To-rej še gre. Delo se lahko dobi. Slo-\ .IV modrijan bi moral hiti ki "vencev je nas tukaj kakih dvaj-i .u l te modrijane: Pivi so set. pa še ti smo skoro vsi- samci; 2.1 drugi proti njej, pa so ie pet družin je. Toda kljub temu, i i Jugoslavijo; tretji so za ee- da nas je malo. .smo vseeno toliko *arja, eetrt-i samo za Slovence; zavedni, da smo ustanovili-lastno peti se pri n oka ter ili prilikah za društvo št. 266 S. x. P. J. Po->< skupaj, pri nekaterih prilikah zdrav! — M. Pint ar, Box 220. _
Koncem tedna.
Irci io se začeli puntati, Bog ve, ) Slovenci? Stari ljud-r«-Kii. da takrat, ko jim boj
»ovedal..
na j I
.J.SI
in
pa proti vsemu.
"Navzoč ili je bilo veliko slov en -škili vojakov. Veliko jih je prišlo y. bi-r^rljami; nekateri med njimi t-o ! .• brez roke, nekateri brez ie -r-\ V*. :n se je pa zamoglo brati v o'rli ve i ko navdušenje za pre-tvit;o vlado in hvaležnost do nje Odstavek poročila v nekem I j ubij an s k <. mi dne vn iku.)
(Prosimo, da pišete v bodoče dopise s črnilom, — Ured.)
Slovanska manifestacija.
maja popoldne se bo vršila v Armory na 34. cesti v New Yorku velika sokolska slovanska manifestacija. Sveta dolžnost vsakega Slovenca v naši naselbini je, da se Novi celovški župan je govoril: udeleži te slavnosti, da se seznani •"Sve.st sem si, da bo ves občinski s svojimi brati Čehi in drugimi fcve; izključno nemške (!) prestal- Slovani.
nice enako meni vedno vzvišeno Sest an imo se že vsaj pri tej sla v-■držal zastavo nemštva. Deželna nosti in izkažimo svoji novi domo-prestoliea mora smatrati za svojo vini zvestobo, slovanstvu pa svo-dolžnost. drugim občinam po de-! jo željo do skupnosti, ž li služiti za vzgled, ona mora v. Tja bodo prišli Srbi, Hrvati, duhu napredka in svobode mar-;Cehi. Slovaki in Poljaki. Tam bo-Ijivo in natančno delovati*' — do zastopani najbolj zastopniki Zdaj je menda dovolj jasmot zakaj,zatiranih narodov avstrijske vla-vsta bila aretirana koroška župni-,de, podali si bodo roke, izrazili ka Ksaver Mežko in Jurij Tnink. svoje želje in napravili načrt za * *	j skupno delovanje. Upamo, da tu-
Pravijo, da so oni Rusi, kateri di Slovencev ne bo manjkalo. — so se izkrcali v Marseille, pravza- Manjkati jih ne sme, če pravimo, prav Srbi z otoka Krta. Potem-'da smo Slovenci in če želimo do-takem jim bo dana zdaj najlepša bro sebi in svoji domovini, priložnost, da se bodo pobliže se-' Malo nas je, zato nam pa tudi znaniii z ljudmi, katere primerja ne bo mogoče ničesar doseči, ako iiek srbski list Zrinjskemu in se združimo z onimi, ki so nam
Soda krakerji so redil-nejši kakor vsaktera druga hrana iz moke. Uneeda Biscuit so popolni soda krakerji.
Pomisli, cena je le pet centov, Uneeda Biscuit so predobri, preredilni, prekrhki, da se jih kupi za štedenje.
Kupi jih, ker so sveži — ker so krhki, ker so dobri — ker so redilni.
Vselej pet centov. Vselej sveži, krhki in čisti.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
beli, da se ohrani v božji službi, zlasti v sv. maši. prvotni jezik ves in čist in niso dopuščali nikake novotarije ali premene v bogo-službenem jeziku : posebno so pazili. daa se namesto prvotnega, d as i že zamrlega, ne uvede živi
Iz delavskega sveta.
Povišane plače. New Castle, Pa.. 28. aprila. — The Steel Car For^e Co. v E11-
- -i i • j ., - ,	. wood Citv naznanja, da svojim
jezik ljudski. Tako se n. pr. pri ^n , , "	.. . , - x: -
1 % ^ H00 delavcem povišala place. Najmanjše zvišanje bo centov na
Koptih, kateri že nad dvesto let govore samo arabski, še sedaj rabi koptovšema v litusgiji; podobno je v sirskem, kaldej-skem in- ar-, menskem obredu: in kjer je a rab-' ski jezik v službi božji, kakor pri
dan.
•
International Paper Co.. ki ima svoje tovarne v New Yorku, Mas-saehusettsu. Vermontu. New
Malh i tih. se ne rabi navadna ljud- Hampshiru in Mame. je sklenila s ska arabščina. Zato tudi pri kato- prvim majem svojim delavcem 7n
Pi*
liških Slovencih, kakor smo slišali posebe o Hrvatih, nihče ni smel v slovenski liturgiji rabiti Ijudstke govorice, zlasti v misalu pri javni. pevani službi, temveč glagoliški
10 odstotkov priboljšati. — To se
tiče nekako 6500 delavcev. *
Providence, R. I.. 28. aprila. — Delavcem v bombaževih tovarnah:
Slovenska liturgijapri Jugoslovanih.
Poleg M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja.
Frankopanu
Za sedanje razmere zelo značilno novico smo brali te dni v nekem ljubljanskem dnevniku: ''Izgubil je v nedeljo vo[jak rujavi
bratje po krvi in po duhu, ki imajo iste misli in iste želje kakor mi.
Ameriški poslanik za Turčijo.
Washington, D. C.. 27. aprila, ženski čevelj od belgijske vojaš- Danes je bilo razglašeno, da bo niee do Marijanišča.' Najditelj se najbrže postal naslednik Morgen-prosi, da naj ga proti nagradi iz- thaua Abram J. Elkus iz New roči v Marijanišču sestri Pavli." Yorka. — Državni department je
*	* *	{že vprašal turško vlado, če ji bo Nemški prestolonaslednik ima Elkus dobrodošel.
menda prav dober nos. Pravijo,
da je ž« dve leti vnaprej duhal 3000 pemogarjev brez dela. vojno. Zdaj mu je baje začel ta' Wheeling, W. Va., 27. aprila.— fini orian nenadoma rasti, z vsa- Ker se niso mogli delavci dogovo-kim dnem je daljši, v kratkem bo riti glede priboljšanja plač, so v pa postal tako dolg. da ga bo ko- vzhodnem delu države Ohio zapr-maj odnesel izpred Verduna.	li lt premogorov. Nad 3000 de-
*	* *	lavcev je brez dela.
Ce bi ime^a Neaneija malo več vojakorv in malo več denarja, če Vdova toži družbo za $750,000. bi ne imela nobene svoje ladije v( Mrs. Mary Davies Hopkins, ka-Hoboikeu in drugih ameriških pri- tere mož se je potopil z Lusitani-etaniščih, če bi ne imela v Aia©- jo, toži Cunard parobrodno druž-jyubih privržencev in bo, katere last je bila Lusitanija, če bi zagotovo vedela, da bo zrna- za $750,000.
(Konec.)
Iz Kranjske priča nekdo, kako ga je. nedoraslega mladeniča, po-krepčaval s telesom Gospodovim star, eestit duho\nik. pisatelj slovenski. Metelkove«, govoreč slovenski: "Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa" itd. In tako je tudi pisec teh črtic poznal doma v Slovenskih goricah pred četrtjo
veta leta 1824., ki pravijo na pr- jem priboljžale povprečno za 10 vem listu: -Pravopis ove knjige, odstotkov. Te družbe imajo zapo-kako i njez.no tzgovaranjc. . sloniW nad 12,000 mož. najbolje slaže se s GLagolskim Mi- \ salom, koji jedini u ovom slav-] Bethlehem Steel nom jeziku od Crfcve svete za na- Betlilehemu. Pa. bo roti slov Luski potvrdjen i za očitu službu božjn dopusten jest."
PomneČi, uvažnjemo končno tele izreke:	!
'Glagoltea pri Jn^oslovenili in zlasti pri Hrvatih je najdičnejši in najikrasnejši spomin nekdanje jugoslovanske narodne
SKIIjaijilljLl DSTzIKITjSIJSKS GLIGO !JLI1jl! DO	1
feS	Mr. Clemens Ftailuchs. 324 Pal mer St., Detroit, Mich., je rabil Severo-
avo Zdravilo za obiiti in jetra ko je imel obtstno nepriliko ter nam je pj-s^a1.: 'Bil sera belan reft kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Sev<»-
Hrovem Zdravilu za obris ti ln jetra ter seni b.l olagAan. Kadi tega labtu prip«jročain to zd^uvilo v-itn. ki trpijo v<led obistnih nepnlik."
a---
s
| Kadar vas hrbet boli
3	iščite vzrok. Mogoče >e, da ga povzroča kaka obistna
Q	neprilika in zato rabite
a
3 S
a
3
a a a a a a
Severa s Kidney and Liver
B nnii ft rl■■ ^Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki liBITIeEIV vas bo sPravil° r-a Pct ^ zdravju. Rabi
IIHIIIIIU W se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja. zadrževanja ali puščala goste vode. oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice s,li kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih-
Co. v South enemu. t'a. t»o s prvim majem priboljšaia 24.000 delavcem za deset odstotkov. To je tretje povišanje v polovici leta. Povišanje ho povečalo drnžbine stroške za š 170.000 na mesec.
l.sta družba bo tudi povišala ">000 delavcem, ki jih ima v na-sijaju ost i prava h v Sparrows Point. Md. in prosvete v cerkvi* (Ljubic); a	^
slovenski jezik v liturgiji je pri-! Pennsy lvania Steel <o. bo zvi-viiegij naroda hrvatskega med šala plače od 17 in pol centov na vsemi slovenskimi iuu*c>di rimske- 20 centov ga ali latinskega obreda — staro-j	*
davno pravo, s katerim se Hrvati j Amerieau Thread Co. v Willi-ponašati smejo med ostalimi ka- mantie. Conn, je naznanila, tla ho tolikimi Slovem' ^Posilovič). {-J700 delavcem priboljšaia za de-No: Takoj iz prvega počet ka ser odstotkov. — Pet odstotkov in že ob času sv. Cirila in Metoda. jim je priboljšaia pred tremi meso napadali in sumničili slovenski seci. bogoslužbeni jezik, pa se i dandanes iz istih rajlogov in od iste 35,000 tkalcev dobilo 10 odstotkov strani trudijo iztisniti ga iz hrva-:	povišanja,
ških cerkva in z vso silo izkoreni-i Palls River, Mass., 28. aprila. — niti pri Hrvatih. Politični razlogi. Po večnrni seji je danes Cotton protivšeine Nemeenr in Italijanov, Manufacturer's Association na-kateri s sovražnim očesom motri- znanila, da bo privolila 35.00 tka! jo v obče vsak napredek in raz- cem desetodstotno povišanje pr vitek Slovenov, strankarske kori- plači. Pred par dnevi jim je druž-sfci, kriva obrekovanja, licemercev ha obljubila pet odstotkov, toda in plitvih umov, da se s tem moti delavci so ponudbo odločno zavr-čistoča vere, bogoljubno čuvstvo nili in končno zmagali. — Sedaj in eklinstvo rimake cerkve, ter imajo tako plačo, kot jo Še niso podla osebna mržnja: to so vzroki, imeli v Falls li iverju, iz katerih se je, kakor nas povest-}
niea uči, toliko kričalo in kriči na' Strojniki zahtevajo višje plače.
pravico, dano Sloven oni po glavarju sv. cerkve, po rimskem papežu.' (Dr. Volarič.)
-VIi: 'Pri vseh nezgodah, katere doletele slovensko liturgijo, niso se dali Hrvati zmotiti v svoji veri; on i ^ so ostali zvesti rimski cerkvi. To pak, da se od srede XI, veka rabi v službi božji i slovenski i latinski jezik, je imelo t'.a njihov duševni razvitek to važno * posledico, da so mogli, goječ latinski jezik, udeležiti se vsega du-
Strojniki pri K. Hoe & Co. v New Yorku so družbi predložili sledeče zahteve: petdeset centov na uro, ob sobotah delo samo dopoldne in za čeznrno delo dvojno plačo. Ako jim družba ne bo dala povoljnega odgovora l>o s prvim majem zastavkalo 2000 mož. Se-daj imajo plače 42č na uro, tudi za čeznrno delo.
Železničarji stavkali; se jim je u-godilo.
Muskogee, Okla., 28. aprila. —
veka mladega duliodmika, kateri
je, deleč «v. obhajilo, govoril iste [svete! ter je uprav odtod prišlo,
da je pri Hrvatih ob negovanju obee-krščanske znanosti sred-
sevnega napredka, kateri se je te-,A .	,
„ .... i - i. Nad tristo strojevodij, kurileev m kom časa razvijal na zapadu v ob- , , - - ,	. .
ii • i * •• '"Irugni zelezniearjev je veerai zve-cekrscanskom duhu in kot svojžna - ,	. • . >
..«,•1,	. ,,	,	eer na Missouri. Oklahoma and
\seh krscanskih narodov; obdr- n ,,„ . , . .	. . .
, - , - , , . Gull zeleznici zastavkalo. Ker je za\si pak v neki strani slovenski , .	1M . ,	,
• .,;ir ,, - j - Iv-- u » r .vodstvo spodilo iz službe neke« a jezik v službi božji, obdržali so , -	,
t,,.«; . i +-1, ^ i t i strojevodjo, ki je bil malo pijan, tudi od svetih apostolov sloven- n .	. .... 1 *'
^b-u.	• * t- j	■ Dve uri pozneje so dotienepra stro-
ških poiofzeni temelj narodne pro-1
se ponavadi tuui pojavlja me<l rasoni obistnih aeprilik in tla se j..-m a« a rdruvljoirju. -e r.bi 11 ii SE V ERA'S BALSAM OF LIFE [Seven>» Ž	Iti:.;un] kateri je večkrat
svojo vr--.in<T=t v zvesi s Severi.vira Zdraviit.ia 7j i ! i-ti ir J.'tra.
a Zapeka
a
a ,____
S3 Vpnšajte vategii lekarnar i we-ove 1'ripr fg roflte jit ul n;;-.
I	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g
'Vna Se\t»rov-»r» Z>lr:iv:l:i r:t > l-.-*i in jetr. « euit SeviTov«-.':t Zivljeti^keeu lla.i/atO»: : .
il
i- ue u mre j.
S
s s
B S B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B
HHfflfflHfflfflffiMKMffiKraHHKHKPifflKfflrafflS
'KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Ceu* K* -BEINJEVEC Je: C steklenic } H.50
12 steklenic la.UO
V Z.ALOiil IMAMO
tu«ii iJLstl iomačl TIlOi'INJEVEC ln SLIVOV-Ka kubuua v naši lastni ilistilerljl.
Naše cene so sledeče: Tropinjevcc per gal. $2.25, $2.50, J2.75 la $3.00
Slivovit?. por gal.................$2.75—WOO
Trojtinjevec zaboj .................... $ 0.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"GO" Oye Whiskey & let star, zaboj .... $11.00
Kadeča Ohio vina per gal.....55c„ «0c., Wc.
Catawba In Delaware iter gal.......—80e.
Za ln 10 gal. posodo računajmo $1.00, xa 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastouj. Naročilu naj ee priloži denar all Money Onl.-r In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Obis Brandy Distilling Cn.
6102-01 ST. CUM.AYF., UEVELAND, 0.


PHONE 24«
Frank Petkovsek
Javni netar (Notary Public) 7X8-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILI,.
PliODAJA fina vina. izvrstne smotke,
patentirana zdravila. PRODAJA vozne ilstke vBeh prekomor-flkih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ln
Zastopnik	pošteno.
"GLAS NARODA"	UPRAVLJA vse v notarski posel spadm-
82 Cortlandt Street,	i°«->a
New York, N. X.	6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
besede slovenski.
PAGOVOR.
stvom latinskega jezika že zarana
T*
književnost v jeziku
S. Ljubic trdi. da je papež Ja- zaeela kliti ne samo cerkvena
jevodjo zopet nazaj vzeli in slav-karji so se vrnili na delo.
mr ^ w 9 w
Stavka v Cliicag^u.
Chicago, 111.. 28. aprila. — Tri tisoč delavcev pri International Harvester Co. je zastavkalo. — Vzrok je, ker je neki delovodja zapodil iz tovarne par delavcev, ker so bili baje opijanjeni. .
Zahtevajo višjo plačo.
Bayonno, N. -I. je zastavkalo
ne/. VIII. potrdil rabo slovenske-1 književnost v jeziku slovenskih pa jezika v cerkvi, posebe v litur-' svetih knjig, nego tudi narodna, giji, vsem Sloveaio.ni. ne samo Mo- v prostem narodnem jeziku.' (Mera vi j an om in Panoiicem. To doka-.s^-)
zuje s trditvijo, da ni Rhn nikdar Ako se torej ''očetovski previd-dvojil o tej pravici Srbov in Bol- nosti in ljubavi rimskih papežev garjev. kadarkoli se je z njimi do-| imajo zahvaljevati vsi narodi in
govarjal.	[posebe narodi slovenski, Hrvati, 40 Odelaveev v Eleo tovarnah. Za
A pomniti je treba. da. so se v(še tem bolj; in ako 'bo petdeseta, htevajo. ila jim priboljšajo plačo oni dobi, iko se je obravnavalo obletnica slavnega škofovanja Leo-|za 25 odstotkov. Dokler ne dobijo Metodovem «kolovstvu in sloven-j na XIII. ostala v blagoslovljenem zahtevane plače, se ne vrnejo na ski službi božji, bili Bolgarji od- spominu vsem katoličanom, sen j- delo in bodo še druge delavce na-vrnili od rimske cerkve ter se na- ski hi anodruški dijecezi je in o- govarjali, da zastavkajo. gniLi k iztočni, earrgi-ajski (pravo-.stane, ta srečna petdesetletnica, le-1 ^ _ .. slavni). Da morajvsko-panonske!to-1893.. blaženo leto popolnega lezmcarjI,
čistega oživotvorjenja1
m oral vsko-p a nonske Slovene sebi pridrži, povišal je pa- potrjenja,
se bodo posvetovali giede zahtev.
pež Metoda za nadškofa in potr-'davnega prava slovenske liturgi-1 Chlcaff0' in - aprila. — Da-
dil slovensko liturgijo, katero je'je... Cenimo ga zato in spoštuj- "es ime}\ 7t teJm, mestu ^stopni-
bil iz Istega razloga dopustil i'mo kakor naši pradedovi", veli f1 2e!ezn,s^'h	S°J°> Pri
kateri so sklenili, da bodo
papež Hadrijan IL Papež je sto- biskup J ura j Posilo«vič v omen je-	™	\ - bodo
ril le to, kar je cahtwa-la korist ni poslanici svoji dostavljajoč.: °bc*n shod dne t™?** v New katoliška ftfliflrvA ^Tn	^ "iv	in takrat bodo sestavih
svoje zahteve ter jih nato predložili družbam.
Ko so vprašali Warren S. Sto-na, predsednika inžinirjev, kaj misli o celi stvari je rekel: Ne vem; to je odvisno od delavcev samih.
katoliške cerkve. Na isti način je 'Ta nas privilegij ima nam biti apostolska Stolica, kateri gre iz-, dragocenejši zato, ker more v roki j uči vo pravo o naredbah glede ki božje previdnosti biti eno sred. liturgi je a- obče, pa i posebe bogo-stvo aa zedinjenje vseh Slovenov službenega jezika, postopala tudi v eni cerkvi Jezusa Krtsta. V ta-pri drugih narodih, kateri so se kem m erjenju imejmo vedno pred vračali v krilo katoliške cerkve: očmi, da delamo za veliko s vrh o
pri Maronitih in Armencih že v božjega kraljestva; pomnimo »sa-!	Povišane plače.
XIL veku. pri Grkih v XIII. in sluge sv. slovenskih apostolov ter' Milwaukee, Wis., 27. aprila. — XIV. stoletju, pri Malorusih in verujmo v prosvetljenje in mo-' The Allis-Chalmers'Co je sklenila drugih graikih. ^edinjeniii katoli- drost svete apostolske strice ter svojim 10.000 delavcem povišati eanih, katerim so rimski papeži v izmerno usmiljenost in vsemo- plače. Za koliko, zda i še ni znano, dopustili, da obdrže svoje obrede gočnost Onega kateri je rekel, da New Bedford, Mass., 27. aprila! in da smejo v službi božji rabiti ima biti eden hlev in eden pastir.'(Manufacturer's Associationnazna-svoj jezik. Tako je cerkev pošto-( Opomba: Dne 16. septembra l.'nja, da bodo s prvim majem vsem pala, ko je narode vsprejemala in 1898. je pa-i povečevanju diiho\-- delavcem priboljšali plače za de-jim urejala bogoslužje. ^ , n?kov glagoljašev Slovene« dr. set odstotkov. Za pet odsotkov so A stare liturgije imajo se dan- Mahnič, Škof kraki, <prvie pel sv. jim bili že povišali pričetkoin tega danes starinsko pismo in staro- mašo staroeloveaask^ česar že pol leta. Stroški družb se bodo s tem daivni jezik. Papeži so vedno skr- stoletja ni storil tam noben škof. povečali za $i(5OOf0OO.
g-la$ naroda,
SSSSSBSSBB^M

Goriška pisma.
Gorica. v drugi polovici mar-.•a 1916.
Ravno še teden dni — in Lahi bodo lahko s pokanjem svojih topov dostojno proslavili vstop v enajsti mesec svojega čudovitega bojevanja. Najbrž njih razpoloženje ne bo posebno veselo in navdušeno. gotovo imajo že precej velikega "mačka", a deset dolgih mesecev ho vendar le proč, tako da jim bo lahko v precejšnjo tolažbo. da dolgo vendar več ne more trajati sedanja sramotna vojska.
Zdi se. da se Lahom nekaj milili. Kljub vednemu dežju so sko-ro teden dni tako pokali in grmeli. da bi se nepoznavalee razmer lahko že utegnil bati. da zna iz te-pa velikega kokodakanja le nastati kako jajce.
Na celi črti od morja gori so držali tak topovski ogenj, kakor da hočejo razbiti vse kraške skale. Proti Gorici in okolici so bruhali svoj železnoognjeni srd nad predrznostjo naših č»*t. ki se upa-.io zapirati vhod v **neodrešene" kraje. In še ta predrzna Soča jih je jezila, narasti a je baš te dni t a ko. kakor da hoče dobesedno ubogati naročilo barbarskega" poeta, ki je nekoč iz njenih valov otel polmrtvega Laha. In zato so jo hoteli še posebno kaznovati, nekje pri Sovodnjah so triumfi-rali na«l nepokorno vodo. pokazali so svojo moč m kot nalašč l»aš sedaj baje prekoračili Sočo.
Raje jih je bilo vse črno. ki so prišli če/, in generali so še mislili, da j.- igra dobljena. Ali kruta usoda je hotela, da je prišlo — drugače. T "bona laška vojska, da ima take voditelje, ki delajo svo-,1»' laške račune brez — avstrijskih krčmarjev!
Pravi se. da jih je prišlo mnogo •■.♦/. pa «la, ni bilo nobenega, ki In hil nesel nazaj vest o vročeni sprejemu tostran Soče, ki je kljub svoji narasti ost i imela težo delo, ko je morala toliko in toliko trupel vlačiti proti "mare amaro \ In tako ho konec kon-»•ev pač le ta. tla kljub kokodakanju le ne bo nič jajc in da Lahi ne bodo mogli nikamor, čeravno jim še tako hudo mudi.
Gorica 15. marca 1916.
IVancs se je vendar naveličal tudi <h*/. L'-po je sijalo solnee skoro eel ilan in c«*io po ulicah s»f j;a j«- lahko vživalo. ker so tnenda Italijani enkrat popravljali izrabljene topove. Da bi bil popob-n mir, se pa ne more trdili. Popoldne j»» par granat v vrtu rahljalo nasade, da ho bolje rastlo sedaj spomladi in ulica 1/eoLii je tudi tlobila obisk.
Popoldne je šel po dolgem času malo na sprehod naš letalec. Dražil je Lahe. ki so iz jeze pošiljali za njim celo vrsto šrapne-Uiv. Da vrne obisk, je malo pozneje prišel nad mesto sovražni a-eroplan iu morda gledal, kje je se kaka hiša popolnoma cela.
Sedaj — ob 11. uri zvečer — imamo l>;ikor navadno košček nočnega koncerta. Naše baterije ne spijo, laške tudi ne. pa je pre-eej ropotanja. Nekaj zamolklih eksplozij je bilo ravnokar blizo nekje. Nič kaj uspavalno ne vpliva ta "muzika" name. zato se mi še nič ne mudi v posteljo. Siet-r se hi se popolnoma vživel v fiksno idejo, da smem brez skrbi spati v svoji sobi, tudi če okoli še tako blizu poka.
V sili je vsaka tolažba zlata vredna : jaz se tolažim s tem, da In moral biti pravi čudež, če bi laška pranata zadela baš v našo hišo. dalj.', če bi tudi zadela, bi morala biti precej težka, da bi prebila prav do moje sobe v 1. nadstropju, in konrno če bi tudi prišla prav do moje spalnice, bi moral biti pač slučaj, da bi zadela ravno mene v postelji. Če napravim n« podlagi teh mnogoterih premis in eventualnosti Wahr seheinliehkeitsreohnung — pridem do pomirjevalnega rezultata, da lahko z visokim procentom gotovosti mirno spim v svoji sobi. In potem ostaja v podrejeni vrsti še eno tolažilo: če bi pa res prišla granata* do moje sobe, v moji sobi do postelje, v postelji prav do mene. potem bo pač o-praviia svoje delo poštene; ne bi mi bilo treba še I«' vzbuditi se in se ogledati, če mi kaj manjka, — spal bi gotovo kar naprej in naprej in bi se kar v sanjah preselil v krtovo kraljestvo. CVnju torej nervoznoat. strah: pihnimo Ijo. i
- i
Gorica, 16. marca 1916.'
Danes zjutraj vidim kmalu po osmih pred trgovino celo vrsto žensk. Kaj pa je?
Kave čakajo. Ki je dobiti več v nobeni trgovini, le Meinl je ima nekaj kil, pa je ne da več nego pol četrtinke kile vsaki o-sebi. .loj, če kofeta ne bo, potem bo šele vojska za ženske. Saj si ženske brez kofeta še predstavljati ne moreš. Kava se ne kliče zastonj ženski 'trošt'. Sedaj je pa ne bo preveč in tako ne bo preostajalo ženskam druzegn, nego tolažiti se:
Temu treba se odvadit*, sprva sicer težko gre. —
Sčasom pojde vse in živelo se bo vseeno, čeravno ne bomo pili kave 3, 4krat na dan — morebiti bo še v zdravje nekaterim.
Pa Se drugo čakanje je — kakor pri spovednicah — sem videl danes. Na raagistratnem dvorišču je stala cela procesija, in eden po eden so hodili v klet k a na grafične mu zavodu. Spet ne kaj novega. Plakati naznanjajo, da mora vsaka več kot 14 letna oseba nositi vedno pri sebi potrdilo identitete — ogibom globe. Tako tudi po mestu ne bomo smeli hoditi brez " Passierseheinov Vojska je. vse mora biti pod najstrožjo kontrolo.
Goriea, 17. marca 1916
Danes sem videl, kaj so pome-njale one eksplozije, ki so me držale sinoči v napetosti: "Mont* ima spet eno "odlikovanje*\ — nad trgovino "Tisk. društva'* je zavrtala granata malo luknjo, a ni mogla skozi. Druga pa je od zadaj zaznamovala Marini jevo hišo v Gosp. ulici. Kje drugje j* še bil kak nočni obisk, dosedaj nisem mogel izvedeti.
i
Gorica, dan sv. Jožefa, 1016.
To pot je imela laška ofenziva na naši fronti kratko življenje. Ko je pre<l dnevi treskalo in ropotalo okrog mesta, smo s strahom in skrbmi zrli naproti bodočim dnem, ugibalo se je in trdilo, da bo tokratna ofenziva huj ša. krvavejša in trajnejša nego vse prejšnje. Hvala Bogu. napada 1 no veselje je sovražnika precej minilo in kdo je bolj vesel tega, nego mi tu v Gorici. In še vreme se je izboljšalo, imamo — solnce in precej miru.
Včeraj popoldne so nas laške krogle pošteno vznemirjale. Okoli štirih popoldne j«- kar nenadoma privršala v smeri od T^očnika granata in izkopala veliko iuk-lijo v tratoarju na vogalu neke palače, Cez devet minut se je pri-vozila druga, potem zopet tretja in na to še četrta — vse v isti smeri.
Postal sem nemiren, da se ne h j katera zgrešila ravnokam v mojo bližino in sklenil sem odnesti svojo kožo bolj proti sredini mesta, ker se je zdelo, da so za danes vzeli Lahi na piko okolieo kapucinske in Šempeterske ulice. Pa tudi izpod strehe na ulico se nisem skoro upal, ker kdo jamči. da me kaj na ulici ne ujame. K sreči je tedaj priropotal po zraku naš aeroplan in sovražna baterija se ga je zbala ter umolknila. da je letalce ne hi opazil.
Pridem venkaj. Videl sem, da zija sveža luknja — tudi tam je pred četrt ure padla granata in ne daleč od nje še dve drugi.
Proti veferu je spet vse utihnilo. Brez skrbi sem se malo še-tal po Gosposki ulici in doli po Korzu. Bil sem prav prepričan, da so za danes Lahi že porabili za Gorieo določeno poreijo' granat in od veselja, da se bo dalo čez noč mirno brezskrbno spati, sem po večerji počastil predvečer sv. Jožefa s kupico pive.
Ko sem zvečer kontroliral svoj "kasaštand". nisem bil nič kaj zadovoljen. Popoldne me je vrag zmotil, da sem za vsak slučaj kupil kilo kave. ki jo imajo menda samo še v eni trgovini. In ali veste. koliko sem moral šteti za borih par zrn navadne kave — celih 12 reci dvanajst kron. Moral sem jih odšteti z navideznim ra-vnodušjem. znotraj me je pa grabila jeza. da bi bil najrajši zabrusil vse skupaj v obraz oderuškemu trgovcu, kt dela iz sedanje vojske pač malo premastne dobičke in ki morda misli, da imajo vsi toliko denarja kakor on. ki si je že pretežko napolnil nenasitne žepe.
Danes imamo lepo nedeljo in skoraj nedeljski mir. Sliši se posamezne topovske strele, a nobenega prav v bližini. Da se radi tega miru nobeden rtr pritožuje, si lahko mislite.
Posebnih novosti v zadnjih teb eh ni bilo.	^
_ 1
Pred par dnevi je bila v Solka- strani sc zajedajo globoke grape nu zopet nesreča — po neprevid- s strmimi stenami. Levo moli iz nosti. Kljub številnim nezgodam'stene prečni zapah, na katerem je ljudje še vendar nočejo postati j stala nekoč oslavska cerkev. Vin-previdni. Nekdo je imel baje v ske trte se ovijajo po terasah nje-svoji hiši več neeksplodiranih' govih pobočij. Sedaj : cerkev raz-
granat. Dva dečka — brata Va-' strel jena. hiše okrog porušene, in mestu in vrhu tega trajno osvoji-
joče višine. Mi smo atali že spodaj in se je zdelo, da že drčimo navzdol proti Gorici in dalje za njo. In Italijani so hrabri! Najprej smo jim vzeli 1,000 n jetnikov, čez deset dni smo storili isto na istem
lentinčič sta jih iztaknila, igrala
se nekaj — eksplodiralo je in enega ubilo, drugega pa nevarno ranilo.
Pozdrav vsem znancem — Go-ričanoin. razkropljenim križem — sveta!
trte pohojene: ruševine, prah. mr-
K zgodovini goriškega predmostja.
Poročevalec "N. Ft. P." piše: — Iz Gorice vodi k Soči široka cesta. Izprva jo na obeh straneh obdajajo krasne vile. Potem se odpre cesta na levo in onstran Soče se blišče v solneu s krvjo na-pojene višine goriškega predmostja : podolgasta. počez pred Gorieo ležeča, gozdnata Podgora, razdra-pani, širokotemeljni, pevmski in o-slavski masiv in goli. vse nadkri-1 ju joči Sabolin. Sedaj napravi cesta oster ovinek: desno in levo — razstreljene hiše. pred nami most Al Ponte. pod katerim hiti k morju bistra Soča.
Zaporni ogenj je: Italijani sipa-jo vsakih pet minut šrapnelske salve na most in poleg njega, — vmes pa težke granate Vršeč, tuleč. ječoč javljajo od daleč svoj prihod. Omamljeni kakor brez-brambna žrtev ob pogledu kače sc vse ozira proti bližajoči se pošasti. Koga zadene, komu velja?
Kri zastaja v žilah. Smrtna tišina. Tu! Granata vdere v hišo, kakor bi bilo kamenje in zid od popirja. Tresk, prah, dim. kamenje, okna. deske, hišna oprava,
obleka, šivalni stroj lete po zra-
&
lici; sivo v sivem.
Nad cerkvenim grebenom je tekla naša postojanka, potem je zavila na levo, se vila nekaj časa ob cesti v Steverjan in se iztekala potem v pjumiško dolino.
Že v tretji soški bitki so prišli Italijani nekajkratov v naše jarke na Oslavju. Bili so vedno vrženi vun. V četrti soški bitki so os\o-jili cerkveni greben.
Kako se je to zgodilo? Kako sc je moglo zgoditi?
Kdo ve! Tisti, ki so doživeli, niso preživeli. Italijanska artileri-ja je ubila celo posadko. Postojanka mrtvih je padla tedaj sovražniku v roke.
Tudi z grebena cestnega hrbta so nas potisnili dol na pobočje.
50 do 300 korakov od izgubljene postojanke smo se zakopali v uove jarke. Italijanska artilerija je trgala neprestano. (V je prene hala, je napadla infauterija. — Kljub temu smo vzdržali. Čete so se menjale vsak drugi dan. Nekaj mladih častnikov je ostalo kot stalno orientiraniii neprestano v onem peklu pogube. Tehnični vodja teh del je bil majhen, svež domobranski stotnik, Dunajčan. Čepico drzno postrani, v očeh radost. na ustnicah smehljaj, pal-čiea v desni — tako si ga videl noč in dan hoditi po Oslavju. — Ako je artilerija posebno hudo obstreljevala kako mesto, je šel tjekaj, povsodi je imel svoje oči: tu je pokazal, kako treba popraviti postojanka, ondi je odredil, da se ojačijo ovire, dajal nasvete, kakor zgraditi stanišča. Vojaki so ga spoštovali. oboŽavali
©
li njihove jarke.
Kako je bilo to mogoče?
Sedaj — pojasniti? Nemogoče. Lahko ni bilo. Mož, čegar veleum je zasnoval one boje in čegar jeklena volja jih je uresničila, si je izvojeval nesmrtnost.
Sedaj so ti jarki, v katerih je domoval sovražnik cele tedne, naši. Kakšna nesnaga, kakšen nered, kakšna gnusoba v primeri z našimi! Razlika je bila taka. ka-j kor je n. pr. med Čednim severno-češkim mestecem in zatohlim, v nesnagi plavajočim sicilijanskim gnezdom. In šele sedaj po bojih! Kotli, skodele, jedila, torbe za kruh, tornistre, klobuki — vse to je ležala pohojeno med blatom,, nesnago in mrliči. Tu moli iz zemlje krčevito stisnjena roka, ondi noga. To su zasuti, večinoma pa preplitko pokopani mrliči. Zares, lažje je bilo te jarke osvojiti, nego jih pripraviti za bivanje!
Jugoslovanska
B
■—-g
Katol. Jednsta
a
1
I ker se jim je vsega dal, bil vedno ku in padejo potem na cesto. Sc moa njimi, ko je smrt najbolj gro-nekoliko škripanja in ropotanja podirajoče se hiše in iz podrtin zasika plamen, ki požre, kar je o-stalo.
Nevarnost je minula. Vse si oddihne. Straža nedaleč od hiše vleče svojo pipico in se čudi. da še gori. Zdi se ji, da se je ravnokar doživljeno zgodilo že bogvej kdaj, čeprav je poteklo od tedaj konta j nekaj sekund.
Hitro skočimo preko mostu in potem po nalahno napeti cesti navzgor. Srapneli in granate buče in sikajo. Naš spremljevalec je smrt. Norčuje se s teboj. Zgrabi te za srce. kakor da ti ga hoče
streti — v zadnjem trenutku pa popusti in se ti reži v obraz: težka granata se je razletela tik — pred teboj, obda te oblak dima. prahu, zemlje, drobcev — — a ostal si eel in zdrav .
Sedaj ti prhne tik mimo glave in udari v bližnji grm. In zopet ti tuli in sika in ječi preko glave in udarja zdaj tu zdaj tam, a — brez škode. Petsto korakov pred nami se razleti šest šrapnelov nad tovornim živinčetom. ki je vodi vojak. Topot ni bila šala. Ko pridemo tjekaj, je sedel mali vra-nec na zadnjih nogah, iz telesa mu je vrelo drobovje in se mešalo s cestnim prahom. Zaman je kušala žival vstati, pri čemer.je drobovje vedno bolj uhajalo iz telesa. Usmiljen strel iz našega revolverja in ubogo kljuse se jo naslonilo na svojega vodnika, ki je ležal, z obrazom navzdol, na cesti. Curek krvi mu je curjal iz za tilnika in se preko rame izgubljal v cestnem prahu.
Skozi Pevmo gremo. Vse v razvalinah. Cerkveni stolp še stoji in od gradu so ostale štiri gole, ožgane stene. Na pokopališču so granate razrile grobove in vrgle mrliče iz njih. Tam v vrhu drevesa tiči neka stvar. Ne ozri se tjekaj — grozno! Je-li vstajenje, je-li sodnji dan?--
Po dveh serpentinah prihitiino na vrh ozkega hrbta. Na sveti zemlji stojiš. Oslavje! Iz njegovih tal je vzklila 'najlepša in na j plemenitejša lovor jeva mladika v vojni proti Italiji.
V ozadju — kakih 3000 korakov bo pač — se mogočno dviga vso okolieo uadkriljujoča gora. Venea jo trg Steverjan. Kjer stojiš, na Oslavju, v Gorici, na ravnini — vsepovsod se ti blišči nasproti belina njegovega cerkvenega stolpa, fcteverjan imajo Italijani; tam imajo mnogo artilerije.
Od Števerjana se odcepi v obsežnem ovinku visok hrbet, ki se zapleta v najvišjo točko Podgo-re. potem drug, ki teče proti drugi strani iu se veže s Sabotinom. Na pol poti med obefoa je nekoliko nizki hrbet Oslavja. Po njegovem zgornjem delu vodi cesta od
žila, ker ni ničesar zahteval od vojakov. česar ni sam storil.
Čast mu, malemu junaku na Osiavju!
Sedaj je bila rova postojanka dograjena. Čete so našle varstvo pred sovražno artiljerijo, pehotni napadi so bili igraje odbiti, razen tega so bili ustvarjeni oni pogoji, ki bi naj omogočili ponovno osvojitev starih postojank. Že 14. januarja smo izvršili napad in nje-
S Tirolskega.
Visoki sneženi hribi nas krog in krog obdajajo, in tudi v dolinah imamo še precej snega. Zadnje dneve je zapadel posebno na višinah letovišča Sterzing in na špieah gorskih velikanov, ki obdajajo ta krasni kraj, visok sneg. Železniški promet je bil močno oviran preko tega neskončnega hribovja, in na tisoče ljudi z lopatami v rokah je čistilo snežne
žamete z železniških tračnic. drian ni velika in -tej e70 hi5nih
Pri tem naj omenim, da so sneg številk v ^ prebivajo sami i čistile večinoma ženske v moški kmetje Najboljši posestnik ie| obleki. To so vam fantje ta tirol-;pridelal lansko leto 900 hektoii-1 ska dekleta. Oblečena so bila v
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57. Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 10C, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 11L
NADZORNIKI:
IfYKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, HI. PETER SFEBAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN AXJSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj so pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov »e ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G L A S NAROD A".
popolni fantovski obleki. Sepast moški klobuk na glavi, za klobukom šop cvetlic, potem moški telovnik, jopo, hlače in — gamaše iz usnja. Lasje so skriti v klobuk. Od daleč smo mislili, da so moški in smo se čudili, da je še toliko mladih in krepkih ljudi doma, med tem ko so pri nas le redki zdravi in mladi fantje doma o-stali. Sele ko smo bližje prišli, smo opazili, da so to dekleta. — Kako se vse izpremenja! Vojska
rase
li 1,000 mož in pol stotiue častnikov. Deset dni pozneje je bil veliki bo vse na glavo postavila! napad, s katerim smo tržtjno o-1 Tirolska je lepa. Krasni svojili našo prejšnjo postojanko, 'mantični hribovski velikani
24. januarij je bil lep in jasen dvigujejo proti nebu. Strmine in dopoldne. Solnce seje opoldne smejalo s sinjega neba in zemlja je željno pila njegove tople žar-
ke. Mir, skoraj nobenega strela. Nič ni znanilo velikega bližajočega se umiranja. Proti 2. uri so začeli grometi naši topovi: najprej počasi, obotavljaje. V glasno pokanje malih topov se je mešalo zamolklo rjovenje težkih.
Drobi j i va in mehka, je že prst na Oslavju vsled premnogega kopanja sovražnika in prijatelja in vsled oranja granat. Kadar se zasadi v tla težak izstrelek, tedaj zleti v zrak črna pena meter visoko; v tleh se rišejo krogi in valovi. kakor bi vrgel težak kamen v morje. Končno ostane meter globok in širok lijak.
Gorje, ako 4"težka'* udari v kritje. Tedaj leti po zraku šotor-no platno, puške, človeška telesa se trgajo, mrevarijo.
Ob štirih popoldne je legla nad pokrajino debela, mlekasta megla. Videlo se ni nič, le topovi so se slišali. Potem nenadoma pokanje pušk: naš signal k naskoku je za-ječal skozi zrak: Ura! so vriskali naši naskakujoči vojaki.
Gosta, lepljiva megla. Topovi grme bolj iz dalje. Tu in tam in-fanterijski strel. Ne vidi* se ni. Nič se ne ve. Minute so kakor — ure.
Končno odrešilnega poročila: postojanke povsodi osvojene; tu 100, ondi 50 ujetnikov in že korakajo v tropah proti Gorici. V njihovih očeh še plapola grozota zadnjih strahot.
Kakšen je bil bojni načrt?
Tako enostaven, kakor ga more zamisliti veleum. Najprej se je razsekala naša artiljerija italijanske postojanke; potem so prišli od vseh strani naši vojaki; štrli s smelim naskokom zadnji odpor in podarili udajajočim se sovražnikom življenje ter jih hitro odvedli kot ujetnike.
Vendar to še ničesar ne pojasni. Saj so imeli Italijani zapadno od Gorice in posebno pri Oslavju naravnost nezavzctnq postojanko. — Imajo 'veliko več čet, njihova ar
pečine štrlijo kvišku koder gotovo še ni prestopila človeška noga. —
Okolica bocenska pa je že bolj milejša. Podnebje ni tako mrzlo. V bocfrnski okolici se še dobijo avstrijski Italijani, ki prebivajo po južnem Tirolskem. Bočen sam na sebi je bolj nemško mesto. Zunanje lice pa popolnoma nemško. Napisi na trgovinah samo nemški. Sicer pa že v Boce-nu prebiva nekaj Italijanov. — i lest o Boeen-Giers je lepo. Kakor kaže železniški napis, se deli mesto v dva dela in sicer v Bočen, ki jc pravo mesto in v predmestje Griers.
Tirolci so bradati možje, in tudi mlajši se večinoma ne brijejo. Vinoreja je tu na južnem Tirolskem močno razvita. Vinogradi se razprostirajo visoko naokoli, kar nese človeško oko. Obdelovanje leteh pa je drugačno kakor pri nas. Tu zavzemajo prvo mesto veliki latnikiki so vsi z žieami prevlečeni. "Latniki" so 1 do 2 metra visoki, spredaj višji. zadaj nižji. Obdelovanje je res vzorno in lepo.
Glavni pridelek na južnem Tirolskem je vino, belo in črno. na vina so bolj šibka, med tem ko so bela tirolska vina izvrstna in se dajo meriti z našimi domaČimi.
Tudi napredni so Tirolci. N. pr. zadružništvo je še precej razvito. Skoraj v vsaki večji občini imajo zadružno vinsko klet. Eno takih kleti sem si ogledal v občini Andrian. Reči moram, da je ta klet res nekaj posebnega. Moderna zgradba ima 5 metrov globoko vinsko klet. Prostora je v tej kleti za 30 tisoč hektolitrov vina. Sodi velikani po 200 hektolitrov segajo od nastropja do nadstropja. Klet ima močno dvigalo, električno razsvetljavo in punipanje (sesanje) vina, kakor tudi pretakanje in polnjenje se vrši z električno gonilno silo.
Premoženje te vinske zadruge presega par stotisoč kron. V njej so uelanjeni vsi posestniki v občini razun dveh gostilničarjev.
-	#tiljerija je mogočnejša in pri O- Zadrugo podpira poleg tega še
Al Ponte v Steverjan. V njegove aUrju to imeli v rokah nadvlada- vlada in dežela.Občina An-
irov vina, najmanjši član zadru ; ge pa je pridelal 50 hektolitrov, j
Cena tirolskemu belemu \inu' je danes 110 K hektoliter, črne- ■ mu 80 do 90 K hektoliter. Sieei je vino večinoma že prodano.
Tu je močno razvila tudi sad-jereja. Posebno jabolk j.? tu irnio-; go. Pred menoj v priprosti kmečki sobi leži jabolka, kakor pest debela, sama maslenka. Izvrsten sad!
Živinoreja je tudi močno razvita. Govedoreja posebno zavze-zema prvo mesto. Krasni velbani goveji hlevi, najmodernejše zgrajeni, z vodo in elektriko, so skoro po celem južnem Tirolskem.
Posebno električna moč je na Tirolskem precej izrabljena. Vse kmečke hiše, koder je napeljana elektrika, imajo tudi slamorezni-ee na elekrično gonilno silo. Kmet plača od vsake električne žarnice 8 kron na leto.
Cela obširna dolina med Boee-nom iu Meranom je preprežena z električno razsvetljavo, ki je napeljana tudi v visoko gorovje. — Pač praktična naprava! To kaže, da bi se tudi v naših deželah, koder jc dovolj vodne moči. dalo izvesti tako prekoristno gospodarsko podjetje, ki bi povzdignilo blagostanje občin. Kranjska je napravila v tem oziru en korak. Goriška se je tudi pripravljala, a je vojska vse uničila.
Vino se toči v gostilnah po 1 K 28 v. liter. Liter mleka stane 20 v. Kruha pa tudi tu primanjkuje. — Slanino ima vsak kmet doma, ki zakolje po dva in tudi po tri pre-šiče.
Tirolei so postrežljivi ljudje. Tujca lepo sprejmejo in ga tudi postrežejo. Komaj smo prišii v občino in se nastanili v raznih kmečkih hišah, so že prinesli vina in žganja. Vojake imajo radi. Posestniku, pri katerem sem na stanovanju, je tudi padel siu edi-nec. V spouien padlemu edineu je dal oče napraviti diplomo, na kateri je naslikan grob padlega spodaj je njegova fotografija.
OSVOBOJEN JE MIHE KOVAČA.
Prišči, ki so mu krili celi obraz so izginili.
Bolgarski Krvni Čaj se je izkazal kot izvrstno sredstvo za lepo zunanjost.
Društvo staršev v vojni padlih vojakov v Parizu.
Namen društvu je, častiti spomin padlih. Društvo daje staršem tudi svet in podporo v vseh pravnih in financielnih zadevah, ki jih povzroča izguba sinov. Društvo bo spomladi okrasilo grobove padlih ter pošilja v to svrho vojakom na fronto cvetlična semena. Predsednik društva je M. Maspero.
-i___!____i._____J
POZOR!
Terapotom se priporočam rojakom, ki potrebujejo fino godbo na kromatiš harmoniko. Obrnite se vselej na:
Vincent Šoim, Breezy, Hill, Mulberrv, Kansas.
(28-4—1-5) j 828
Prišči. mezolji in druge nečistosti človeškega tej^sa imajo svoj izvor v nečistoči in ako ho čemo. da bode naše liee čisto. t.:o-ramo v prvi vrsti paziti, da bo naša kri v resnici čista. — pravi II. II. vrni Sehlick. izvedovalec čudovito učinku jočega I5ol«ar-sk^jr.i krvnega čaja.
J>a učinkuje Bolgarski krvni čaj razven t»-ga naravnost izvrstno pri vseh notranjih boleznih in kot čistite]j krvi ter je kot koz-meti<"*no sredstvo brez primere, nam dokazuje pismo našega rojaka Mihaela Kovača.	River Stree, Warren. Pa., v katerem sc glasi:
— Naročil sem Bolgarski krvni čaj radi želodčne bolezni in slabega teka in odkar ga jemljem, je moj želodce, v redu, ter se mi je. vrnil in čutim se popolnoma dobro. Mozolji, katerih je bilo preje mo,ie lice vse polno in ki prihajajo kakor mislim jaz od pokvarjene krvi. so popolnoma izginili.
Kil velik zavoj Bolgarskega Krvnega Caja, ki zadostuje za .'» mesecev, stane 1 dolar, na katerokoli mesto:
Marvel Products Company 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom t državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal mai potovala! zastopnik
Mr. FRANK HUSH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in drage v našo it rok o spadajoče poela ter izdajati pravoveljama potrdila, v »led čeaar ga rojakom naj« topleje priporočamo.
Upravn&tTo GHaa Naroda,
r ■
—• ■i—

m

podp. društvo
katoliilco
a
svate Barliare
ZArZEDINJENE DRŽAVE |SEV£RNE:AMERIXE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Uk«rf«rinM Jm 21. juuuija 1902 v driavi pMMflnak
GLAVNI dADNBDt
Pt^dsednlk: JOŽMT PBTR&NKL, Bok 00, WIIlocS. Fa.
L podpredsednik: KAJSOL ZAt.AR. Box 647. Toreot Olty. Pa. H podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 836, Bock Sprfan Wf« Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: JOHN O SOLIN. Box 492. Forest City, Pa. Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 6S7. Forest City. Pa. roctlaMeoee: JOSIP ZALA H, 1004 North Chicago 8U JoUst, EU.
TRHOVNI ZDRAVNIK t Ol. MilTU IYBO. »00 Cbl^ago St. Joliet. IU.
NADZORNI ODBOR i
Predsednik. IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield SL. Plttsbargki. Pa.
L nadzornik: JOHN TOBNIČ, Box 622, Forest City, Pa. UL sadsornlk: FRANK PAVLOVClČ, Box 706, Oonemangk, Pa. KIL aadaornik: ANDBRJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Okla.
POROTNI ODBORs
Pndasdalk: MARTIN OBREŽAN. Box 72. Rast Mineral. Kan.
L porotnik: MABTIN fiTBFANČlO, Box 78. Franklin. Kana. IL perotnik: MIHABI. KLOPCI C. 624 Dareoa At«.. X. F. D. X. «rfkft~ Raid. Detroit. Mick.
UPRAVNI ODBOR i
Predsednik t ANTON HOČHVAR, 2L F. D. No 2, Box 11*. Bridgspert a L sprarnlk: ANTON DEMSAB, Box 130. Bronghton, Pa, EL npravnik: PA V PL OBREOAR. Box 402. Witt. 111.
Dopisi naj se podUj&j« L tajnika Ivas TeBum. P. O. Bex fft.
Drnitrtas gUsilel **R £i A ■ R A R O D A."
li prišli. Niso zasledovali ubeglih ja tovaritswa in njena nalkšpana
ustašev v gore. Vedli so nekaj malo ujetnikov in med temi nekoliko avstrijskih bejrunov.
Korakali so žalostno. Po j>rvib trcnotkih opojenja se spominja i zmagalec z bolestjo na premagane. Misel na opotečnost bojne sreče sili k premišljevanju in kali radost. Ujetniki so šli povešenih glavj niso vedeli, kaj jih čaka.
Žalostni sprevod je došel do tja. kjer se oh kapelici cesta nagne v klanec.
Na visokem drevesu ob kapelici sc jc gugala temna postava. Pod kapelo je ležal ustaš. Spodaj umorjeni, zgoraj njegov morilec. Nad drevsom so letali vrani. —
Zapovedujoči častnik se je ustavil, bobni so umolknili. Oastnik je stopil bliže, da bi spoznal obesen-ca. —
"To je on", je rekel zadovoljno. Spoznal je Galgara.
V vrstah ustašev in vojakov se je oglasilo mrmranje. Poznali so izdaj ico
"Mi ga nismo obesili*', so pravili vojaki. "To ni naše delo", so odgovarjali ujetniki.
"Glejte, ta vas je izdal!'* je rekel častnik, obrnivši se k ust a še m in pokazal s sabljo na obešenca. "In vzel je za to plačilo judeževo! — Naprej!" — —
Bobni so zaropotali, vojska jc stopila.
"Evviva r Italia je zazvenelo iz vrst ustaških.
Častnik se je zamračil, toda rekel ni nič. Premišljal je o večnem plačilu.
V rojstni vasi.
(Konec).
Iz plobokega klanca ob kapeli jc šinila temna postava. Stražnik jc skočil kvišku in nameril puško.
"Jštoj! Kdo je?"
"Rim in Turin!" jc zvenel odgovor.
"Iloho, brate! Včerajšnje geslo
—	po polnoči že ne velja!" se je zasmejal listaš.
"Ali to tu velja v>aki dan!" je kriknil (talgaro. Mahnil je z roko. in stražnik se j«* zvalil na tla.
lialgaro ga je odbacnil z nogo in sc polastil njegove puške. Objavila se je nova postava, pa k druga iu d* uga. iu v malem času sc j«' zdelo, kot da bi celo brdo o/.ive-valo. Nekoliko st«> korakov dalj« •se je ozvalo rožljanje orožja, slab krik in temen pad telesa. Kila je to druga pobočna straža.
Na brdu se j<* pojavil poveljnik.
—	Kot bi se sama priroda bila za rotila proti ustašem, je prenehal dež. ki je doslej nalival. Veter j< razgnal ohlake, in mesec jc zasve lil s polnim sijajem obe vasi.
Tiho so šli rojaki v treh tokil k dremajočima selonia. Nckater s<- >e krmili v senei dreves in loz drugi se metali na tla in lezli pr kolenih naprej. Nikdo ni izprego voril. nikdo na glas dihal.
Naenkrat se je ra/.legcl pok. — Kua notranjih straž je opazila so vra/.nika in ustrelila na poplal i alarm
Lastniki vojske so skočili kvi škn. in z vseh at rani j se je ogla povelje "Naprej!"
Vojaki so se vz klonil i, vzeli pil šk«- k boku iu z glasnim '' Ilurra se gnali naprej, iz vasi j je zaz venci ztnoeen šum. ('staži, preseneee ni in oplašeni od upitja. ozivajoče ga se naenkrat od vseh stranij, so se prebudili iz spanja. Niso niti ve deH. kaj si- godi. Nekateri so bili opiti o«! vina, ki je lahko premo vrlo utrujene in izstradalne želod ♦•e. Drugi so bili zaspani.
Bili so izmučeni od pohodov zadnjih dneh. Ihines so se prvi* smeii prepustiti brezskrbnemu po-čitku. Strašno to probujenje"z bo-dlom na prsih.
Mnogi niso imeli niti toliko časa, da bi izlezli iz kletij. Poginili so tam. kjer so spali.
Nekateri so se stavili na odpor, a ko niso imeli vodstva, so metali orožji- in bežali.
Ni bil to hoj, bila jc moritev.
Vojaki so bili razkačeni. Padali so utrujenost i. ko so bili dospeli do Šarke, iu od tam so se morali po nočni nevihti odpraviti na pot. jedva da so bili orožje na hip odložili. Za tolik napor so hoteli imeti svoje povračilo.
In povračilo je bilo grozno. Tu in tam se je posrečilo kateremu vodji zbrati nekoliko mož k obrani. A vsi so zopet bežali po krat*
hiše in iskaje so-
vojaki, plene« vražnikov.
V tej zmotnjavi se je užgalo nekoliko poslopij. Proč vržena sve-tiljka. padša v slamo, sttel iz puške — to vse je zapaljevalo. V kratkem času je stala cela vas v enem plamenu. Nikdo ni gasil, nikdo nosil ven. Vaščani so bežali iz gorečih hiš, boječ se bolj za življenje nego za svoje imetje.
Plameni so švignili kvišku, razsvetljujoč temno noč. Z vseh straneh se je oglašal krik, plač in kletve, in to v se je mešal pok strelov. Na zadnjem koncu vasi so nabil j e vali k r va vo d e | o.
<Salgaro se je plazil neopazovan okoli gorečih poslopij. Po prvih pokih se mn je posrečilo izginiti. Xikdo sc že zanj ni brigal, izvršil je bil svojo nalogo. In zdaj je iskal plačilo, šel je po osveto.
Vrgel jc proč puško: okrvavljena roka je stiskala nekaj kakor ovitega gada. Bila je vrv, s katero ;o mu bili zvezali roki.
Ni čutil žali nad gorečim selom, ki je bilo njegova domačija. Korakal je okoli rojstne hišice, ne da bi se ozrl na njo. Ni mislil na nič nego na svoje maščevanje. Vzgled je nalezljiv. Videl jc. kako drugi u-hijajo. in začutil jc blazno hrepenenje, da bi tudi ubijal. Oh pokanju pušek, t robi jen ju in svitu gorečih poslopij se vzbudi v človeku želja, da bi moril.
Oalgaro se ie razciljen gnal k lisi Petrussija. Rila je že v plamenu. Ni našel nikoga. Kričal je, klical : "Lueia Petrussi — Giovanni Petrtissi!"
Nikdo ni odgovoril. — bila sta )rin' ! R«>šila sta se. Ni se torej mogel maščevati. Žrtvoval je svoji o-sveti rojake — rojstno vas in svojo družino. Zdaj stoprav se je spomnil na svoj dom. Bil je tam stari Dče, mati in dva brata. Kaj se je '.godilo z njimi?
Ilitel je nazaj. Preskočil je nizek >lot iti hi! v dvorcu. Svit z okol-lih hiš nm je obsijal žalosten pribor.
Na tleh je ležal starce z razko-'jeno glavo. Poznal ga je — bil je njegov oče. Bal se jc pogleda tepa nrliča. Hitel je v hišo. Na pragu je ležala žena — njegova mati. — fialgaro se je stresel.
Ni bila še mrtva. — Ječala je Se. —
Sklonil se je k nji. hotel jo je vzdigniti. Odprla je oči. Ni poznala svojega sina, videla je le divjo, razmršeno glavo.
"Morilec, morilec!" je zaupila — in težko padla na tla. Bila je mrtva.---
Galgaro se^je ustrašil! — Bil je morilec — in vse to, kar je tu videl. je bilo njegovo delo. Črno njegovo dejanje se mu je pojavilo v vsi svoji nagoti. Ustrašil se je samega sebe. Razširil je roki ter. kakor hi ga vztekli psi ščuvali, bežal proč.
Učiteljica Marija.
Spisal Josip Verknjak.
mati ne opazili, kako ubožno oblečena da je tvoja, mati, da bi ne videli, kako eisr in nedolžen je njen obraz, kako mil in sladak njen po-gicd —?
Učiteljica Marija je na glas ih-tela: a cule so jo samo sive stene njene sobe, čul jo je kvečjemu še je«<*nski večer pred oknom, a stari in dobrohotni obraiz materin, se ji ne bode nikdar več nasmeho-vaL Marija, ali čuješ. nikdar več...
Na samotnem kraja je- stala levin ska šola; obdana, je bila na eni st rani od mladih smrek na- dnigi pa se je raizprostiral velik in pusr travnik dol do jezera. Bilo je že proti večeru zadnjega dneva meseca iistopada, ko je prišla učiteljica Marija od pogreba svoje matere.
Njena mati je bila dntnarica in tudi njen že davno rajni oče je bil dninar in ona — prvi in zadnji otrotk priletnih starišev — je bila že dalje nego devet let uciteljica na lc vin ski .šoli.
Ko je bila Marija pred enim tednom Izvedela, da je mati nevarno zbolela, je takoj pohitela domov in bila pri nji do zadnje ure. Mati je bila ves čas pri zavesti in nekaj ur prod »mrtjo — ko je čutila, da jame ugašati življenje — se jc
jela poslavljati od svojega otroka. I dalmatinskega državnega poslan-Manfa je pokleknila na tla In pro-« dr Dn5ana galjaka.
swa mater odpuščanja za vse, kari-------	-
ji je žalega storila v življenju. In] PEVSKA DRTJSTVA, vzdignila se je koščena roka m a- Prijatelji slovenske narodne pesmi
Vojne zvijače.
V sedanji vojni smo imeli priliko občudovati raznovrstne zvijače v vojni taktiki; kolikokrat je odločilno vplivala na izid in uspeh pri posameznih podjetjih uprav vojna pretk&nowt. ki je sovražnika ali premotila, aH zavedla na napačno sled, ali pa odvrnila, njegovo pozornost od naj važnejše točke. — Ruske, oblegovalee Prze-mysLa so strašili še celo s svetimi podobami- V neki decembrski noči so Avstrijci pred utrdbami .skrivaj postavili velikansk transparent (prozorna papirnata, slika, ki so v ozadju razsvetli, da postane vidna j. na katerem je bila naslikana v pravoslavnem slogu Mati božja z Jezuseekom. Ko se jc bližal ruski naskok, so razsvetlili transparent z žarometom. Čudodelna przetnyslstka Mati božja jc bila znana Rusom že iz mirnih časov, in lahko si je predstavljati strah proprostih ruskih vojakov, ko se jim je kar naenkrat ponoči prikazala. Vest o toni dogodku, ki ga niso znali razložiti, se je nesla dalje in dalje. Iz zaseženih vojaških pisem so Avstrijci izvedeli, kako silno je ta prikazen vplivala na pobožne, preproste ruske vojake. Več mesecev pozneje je neki ruski vojak trepeta je od g-rotee pripovedoval v Rzeszowem o "močni Materi božji' . ki varuje Przemvsl in je zapovedala ruskim naskaku-joeim silam, naj se ustavijo.
Prestolonaslednik častni doktor obeh praških univerz.
Z Dunaja poročajo: Cesar jf1 dovolil, da imenujeta ve«ka in nemška univerza v Pragi na Češkem prestolonaslednika nadvojvodo Karla Franca Jožefa za častnega doktorja. :
Požar na parniku.
Na angleškem parniku "Potomac", ki je sedaj v newyorskem pristanišču, jc izbruhnil požar in uničil za $30,000 blaga. — Oblasti so pričele s preiskavo
Umrl je
v Zadru trgovec Jfovo Baljak, brat
terma, počasi iu tresoče, iu naredila. zadnje znamenje svetega križa na čisto čelo svoje Marije.
P0Z0B!
Vsem onim, ki so naročili ali vprašali za narodne pesmi, nazna-
kem odporu pred zmagovalno vojsko.	Zorilo se je. Ustaši so bili zapo-I-c Marana s svojo četo Milan- j jeni, vasica, k ijim je služila v za-eev sc je vrlo držal v osamelem točišče ,jc razpadla v pepel. Dela dvorcu »is samem koncu Selenia.|je bilo dokončano, vnaiiji red na Tja je prihitela za njim glavna si-/čas obnovljen.
Vojaki ro se vračali s krvave ek posamezni I spMh^je* po tMtpot% koder so Ta-
in danes je prišla od pogreba "jam, da je nova izdaja narodnih nazaj. Dokro v večerje že slonela' P^nii v delu in da razpošljem pri oknu in topo zrla v jesenski Pesmarice, ^m bodo gotove. Onim svet ter mislila na svojo mater.' P3' ki bi tll'rli hoteli imeti krasne Zadnjikrat je gledala danes obraz.' Pesini' a & niso naaroerli, sve-ki se ji je vetlno taJco poln dobro-1 tW1"-, da se požurijo z naročilom, te in ljubezni nasmehoval: zaprle' ko" tu(U zaloga bo pošlja vnaj-so se za večno blede ustne in so krajšem času kot sta pošli prvi utihuile, ki so mogle tako vroče dve.
in iskreno molili, da bi bila sreč-1 ^ željo mnogih izide-tudi II. na njena. Marija; prej tako topli izdaja: "Zbirka moških medua-roki, ki sta se trudili in delali, ka- rodnih zborov (četverospevov). ki kor dolgo sta mogli, ki sta le po-; v»'huje sledeče odlikovane pesmi: čivali. dasta vzeli rožnivenec med	ponosen orel pesem dviga
prste, sta sedaj mrtvi in mrzli.	2. "To je gospodov dan";
Da. revna si bila, mati, vse dni "Svoboda: Glej, zdaj ori klic svojega življenja, revna in ubo«- P° zemlji: Bratje smo enaki vsi!" na, in vendar je bilo tvoje življe- "Pomladna pesem"; 5. "Iliši-nje lepo! I^ejiše ga nisi mogla ži- ea očetova: Tam ob potoku za veti, kajti bila si skromna, poniž- vasjo — domov, domov srce me na in poštena, polna ljubezni in žene"; 6. "Samotarjeva nočna pe-polna odpuščanja in dobra, o Bog. sem"; 7. "Vražji bas" (drugi bas tako dobra...	. ima-vodilno arijo); 8. "Draga,
Tako je preživela Marija v du- la^ko noč"; !). 14Stara nizozemska hu še enkrat priprosto in sveto pesem"; 10. "Deklica in metulj" življenje svoje mateTe. In zgodilo je ust ca de ve — za rožice se. je, da se je spomnila tedaj naj- ; 11. "Večerna"; 12. "O gršt-ga čina svoj>ega življenja: ko plavooki devi"; 13- "Slovo juna-je zatajila mater pred svetom | kovo. z refrainom: O domovina Nekega junijskega dneva je bi- ljubljena, naj Bog naš te živi!"; lo -- že t>red leti — ko je čakala 14. "Lovčevo slovo"; 15. "My old s svojo tovarišico na pošteni vlaik. Kentucky home"; 16. "Solza — Tovarišičina matii bi imela priti, solza ne zabim ti nikdar, ki tekle boga/tega trgm-ca žena. Vlak: se so zame"; 17. "Kapeliea tiha"; ustavi, bogata gospa izstopi in go- 18. "Zdrarica: Komu naj prvo ča-spodični ji gresta naproti. Ali jo v east zdaj pijem v slast?" bil slučaj ali ne, a iz okna tretje-' Cena tej pesmarici je £2.00. ga razreda je pogledala tedaj tu- Društva, ki ne morejo naročiti di Marijina mati, ki se je vozila pesmaric za cel zbor, lahko naroee v Celovec. Žena je bila takoj opa- eno ali dve. Prepis posameznih žila svojega Otroika, in tudi Mari glasov jim. preskrbi njih pevo ja se je ozrla ža trenutek tja in vmlja. Vsekakor pa bi svetoval je videla, kako se ji mati dobrot-! vsakemu, ki ve ceniti krasno pe no naamehava. A vse to le en tre-'sem, da se z naročilom požuri! nntek, bliskoma je otfttftula po- Pripomniti moram še, da je to gled v druigo smer m gledaJa tja «adnja izdaja, ker se s tem vsled tartco dolgo, da ni zdržal vlak na- pomanjkanj časa poslej ne bom prej iti z njim dobrotno «e smeh- reč ukvarjal, .
Ijajoei obrkz materin______\ S persflri«,.^ožAravom '
Mat^a, reci, zakaj si to storila .'	Ivan J/L Adamič,
MfefcjT Alt M«i,	1836 ioneolft: ^ »JpooWj«, N.
<
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZD0LEJ OGLAŠENO,
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
~NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.	= ^
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu.. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato po-~ plačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za pol jedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo visa Čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, 86EJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.	-
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
GRAM, Naylor, Mo.
)
<
• ,
	
"	
.v	• ^
CH&g NARODA,-23. ŽPiaLA>
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
k&akjsko.
do dneva že več tednov se dišijo pritowbe, da moke ni dobiti; mnogi kočarji vsled tega trpijo pomanjkanje. Več ur daleč prihaja-
v ere i n v odgojo posestniki Ceciliji jo in še za drag denar zaželjenega Smrtna kosa. Umrl je v Novem leski v Cmirreku. Dečka sta pri-'živeža ne dobijo, mestu 23. fluhea obeeepoStovsn in zuiahi. da sta ukradla imenovani1 Razveljavljen razglas. Nauiest-
posestniei sveto 120 k, katero sta'niitvo razglaša: z ozirom na se-pa že večinoma zapravila.	j danje stanje kuge-sJinovke v okra-
Smrtna kosa. Št Lenart v Slov.'ju Celje razveljavi namestniStvo
dobro man bivši tpostšlniear "pri tebh^rju" Ivan Jakše. star 61 let, po daljnem bolehanjn. — l'-
nu!a je v Jablaiiu, župnija Mirna gor. Dne 4. suše a, smo spremili k razglas z dne 13. listopada 1915, po dolgi mučni bolezni po- zadnjemu počitiku občespoštova- s katerim so se proglasili sodni j-stootiiiea 1'ršula Tomažre, roj. Ito- nega Janeza Kurnik. Rajni, 83- ski okraji Celje in Vransko poli-K Zapustila je več nedorasilih' letni starček, Radockega veteran,'ličnega okraja Celje, kakor tudi ot"ok in nmža, ki zelo žalujejo po'se je rodil leta 1833. pri Mariji o-koliš mesta Celje kot okuženo dobri mat^i.	| Snežni na Veliki. Že v nežnih le- ozemlje. S tem pa se no spreme-
Nesreče. Alojzij Omahen. po- tih mu je godba bila njegovo naj-' nijo ukrenitve politične oikrajne s.-stniUov sin v Stranjah pri Sent večje veselje. IdeležH se je vojne oblasti v svrho zavarovanja «e ob-Vidu, s.- je ponesrečil pri slamo-:leta 1859. in je bil tudi pri odlo- stoječih okuženih krajev. Določbe rezniei. tiepelj ga je zgrabil za čiln i bitki pri Solferino navzoč, razglasov, zadevajoč ukrenitve v "bl--ko in ko se je hotel iztrgati. Leta 1862. je postal skrben gospo- svrho odvračanja in pokončanja i^a je prijelo ž«' levo roko, mu dar. zvest, mož svoje žene ter pra- kuge-slinovke, pa ostanejo v ve-rdtrgilo prste in zmečkalo dlan. vi oče svojim peterim otrokom. IjavL
Jo/et Ururn, učenec ljudske šole Rajni je sodeloval pni približno 50 Poročila sta se v Sv. Andražu iz Tivbče vasi pri Žužemberku, si priinieijah. — Sv. Ana Krember- v Slov. gor. vzgleden mladenič
priljubljenega, šantavega človeka nizke postave, ki mu pravijo vnlgo Jurežev iz Labimj. Ta je hotel menda malo preje ukrasti pšenico pri hiši, katere hlev je pričel prvi goreti. a gospodinja ga je zaJortila in on ji je požugal, da je tudi ona ne bo jedla. Siun je bil tedaj upravičen. Toda imenovani človek je bil malokdaj do-n*a. taiko tudi sedaj ne. Zalotila pa sta ga dva, ki sta šla po seno v neki bolj oddaljeni senik, pa se seveda nista upala do njega. Prvi se je podal naglo na orožništvo. drugi pa je straž i 1 v bližini, da bi za slučaj hudodelčevega bega vedel, kam je šel. Naenkrat pa je počil v seniku strel. Ta, ki je stra-žil. je mislil, da je namenjen njemu, zato se je prestrašen odstranil. a ne toliko, da bi senik izgubil iz vidika. Naenkrat pa je počil v seniku drugi strel. Hudodelec se je naanreč streljal sam,
j ■ zlomil «1< sno roko v podlehtju. gu. Dne 4. suše a smo spremljali k -Jane« Nedelj ko in vzorna m laden- J s vest si svoje krivde in pogube — Ciril Flu j s, posestnikov sin na zadnjemu počitku 84 let starega ka Ana Kvar.	[ Druigi strel iz lc
l>ruigi strel iz lovske puške mu je
Vadalu pri Mokronogu, je prišel fanta Janeza Polič, podomače 60letnica. Dne 23. svečana je'menda sel v čelo in spravili so ga P<Hi voz in si zlomil desno nogo v Cegnarja. Rajni je bil dolga leta Josi-p Lenarčič v kapeli sv. Jožefa1 komaj k zavesti. Pripeljali so ga
cerkveni ključar in velik dobrot- na domačem posestvu v Josip-1 v zapore v Cerkno. Krivdo požiga je priznal." Pri njem so našli
fotubftjbm _
20 gozdarjev za beliti hrastove Iog.se. Dobra plača.
Frank Mams, Bos 27. Clover Liek. w. Va.
DELO ,
dobi 100 mož na Lumber Yardu, pri West Virginia Pulp & Paper! Co., Cass, w. Va. Plača 22 eentov na uro. 11 urno delo. Za podrobnosti se obrnite na:
Joseph Frbančič. bos 46,	Cass, av. vaj
(27-29—4)
goleni. — Ponesrečenci se zdravi jo v kundijski bolnišnici.
nik ubogih. Dolgotrajna bolezen dolu pri Ribnici na Pohorju slavil1
lovsko puško — hil je lovec — in še mnogo nabojev ter en revolver. l«i v njegovi sobi menda mnotgo Strupa za zastrupljevanje ljudi.
Hudobija. V pozni uri se je i/- mu je slednjič pretrgala nit mu- na tih p m svojo 601etni<?o.
prehajal pod milim nebom Jožef kepolnetga življenja. Dne 14. suš-<
Mrvar, čevljarski pomočnik v No-' ca smo zagrebli v hladen grob do-'	KOBOŠKO.
1 m mestu. Nekemu m-znancu pa brosreno mater, 49 let staro Anto-j Prestolonaslednik v Beljaku to ni bilo po volji. Vrgel je ka- nijo G.Msler, posestnico iz Ledine- Nadvojvoda Karol Franc Jožef je'Pozornost vseh pa se je obrnila na uen proti njemu in ga zadel s ta- ka. BiU je v nedeljo 12. sušca pri dne	s svojim obiskom'neko drugo toč.ko. &e ni popolno-
ko m! o v desno koleno, da se mo-( raju shi zbi bj>žji, na potu domov po^astil mesto Beljak. Prestolona-1 m a izzvenel strašni vtis, ki ga je
slednik je s posebnim dvornim1 napravila na. ljudi strašna smrt vlakom ob pol 4. popoldne dospel družine Biček v Raliiah in jasno
ra Mrvar zdraviti v bolnišnici. [ pa jo okoli 300 korakov od doma-Odpoklican je bil na novo sluz- če hiše zadene kap in ugasnila je bovanje k deželnemu odboru v njena luč zemeljskega življenja.-Ljubijajio V. Rohrman, ravnatelj Jarenina. Dne 11 kmetijske šole na C.rmu, ki pa še mili k večnemu počitku gdč. Te-ol>drži tudi nadalje glavno vod- režijo Ilerič. Dolgotrajna bolezen, .sT.vo tega za vso deželo velekorist- kostna jetika, ji je pretrgala nit
na glavni kolodvor v Beljaku in je, da je sum naglo padel na tega susea smo spre- je tam ^ vojaških zastopni-} človeka. Govori se tudi. da je pri-kov, zastopnikov civilnih oblasti nesel malo preje urarju y popra-in odposlancev koroškega prebi- vo uro, kateri pa jo je spoznal za valstva najspoštljiveje in veselo Bičkovo. Eni so dejali, da je kriv
nega zaveda. Velike so njegove življenja. - Sv. Marko niže Ptu- pozdravljen. Nadvojvoda se je z do že priznal, a drugi, da ni res.
zasluge pri g-ospoilarskem napred- ja. Več dni .zaporedoma .so zvono-ku Dolenjske, kar zna ceniti tudi vi naznanjali smrt faranov. In deželna odbor.	| črudno je, da ima d usedaj med še-
Modra ga lica in žveplova moka. stimi občinami v župniji markov-, Kmetijska podružnica v Novem ska občina nad polovico vseh v mestu je ž/» dobila del modre ga- župniji uonrlili. Slovo je vedno ža lice, ki je državna in ki se ho od- lostno, posebno pa, če se otroci dajala naročnikom po 3 K 30 v za poslavljajo od matere. Pokopali J00 kg. Oddajala se bo potom žu- tudi dve dobri in skrbni ma-panstev in župnij. Vsak naročnik teri. Prvo, Marjeto Horvat, podo-iuia dobiti le po 11 in pol kg na mače Videčevo; bila je v najlep-
Ruski
zrakoplovci dom.
nad Carigra-
oralo vinograda ali pa po 2 K na 1000 trt. Galica so l>o oddajala v dveh potih, ker je tudi podružnica ni toliko prejela, da bi zamo-gla vso hkrati oddati. Za novomeško podružnico prevzamejo na-<lrabno razdelitev galije: županstva Prečna, St. Peter, Bela cerkev, Brusnice. Gor. Orehovica in
vsemi predstavljenimi mu oseba-; mi dalje časa pogovarjal in je povpraševal po razmerah v Beljaku.
Celovški župan zaprisežen. Dne' _ 21. susea je deželni predsednik1 Pariz, Francija, 27. aprila. — grof Lodron-Laterano v sejni sobi Neko poročilo iz Aten naznanja, občinskega sveta ob navzočnosti da sta se. dva ruska zrakoplova številnih povabljenih gostov za- pojavila nad Carigradom. Vrgla prisegel novega celovškega župa- sta par bomb, toda posebne škode na barona pl. AVetzlarja. Deželni nista napravila. -i predsednik je imel na župana nagovor, v katerem je poudarjal Nemci potopili angleški podmor-glavno deJo, ki čaka mestno ob
erao v vojnem času, aprovizaeija
ski čoln. Berlin, Nemčija, 27. aprila. —
in najstrožja uredba policijskih nom-ka ^miraliteta je danes na-
>d<
mornarice potopil angleški pnd-je priporo- morski čoln i>e
eh. Po oni žalujejo odra-	'SkH^čno^^Z ^"	da h,fl iol.	^
Župan se je v svojem go-' j^^t ™ ^	w 1 ah
FARMA NA PRODAJ.
60 akrov valovite zemlje, lepa hiša s 7 sobami prav ob glavni cesti, velik hlev za 15 govedi, vsa ostala poslopja v dobrem stanju. Cgodna prilika za Slovenca. Cena nizka. Za pojasnila pišite na:
Anton Starich, f 14.21,28—4) Sheboygan, Wis,
IŠČE SE ORGANIST
za slovensko župnijo sv. Cirila v New Yorku. Plača po dogovoru. Tozadevna pisma naj se pošiljajo na sledeči naslov:
Rev. Benignus Snoj", 21 Nassau Ave., Brooklvn, n. v. (27-4 2x v ti
_ ~ j
j Rad bi izvedel za naslov svojega' strica johna zupa^>tč1č, po-doanače Bečnikov iz Krške vasi. fara Višnja gora. Pred 7. leti je zadnjič pisal. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Mike Zupančič. Box 609. Forest/City, Pa.
POŠTA ZJTAVSTRIJOT^
Parnrki. ki vzamejo avstrijsko po-i št o. odplujejo: ' United States*' 11. maja. ' Osear ii." 18. maja.
Frederick vin. 31. maja. " Hellig Olav7' s. junija. ' United States" 22. junija. "Oscar ii." 29. junija. Izrežite ta seznam, da se bodete vedeli ravnati.
Rojaki!
EDINI SLOVENSKI SALOON
▼ Duluth, Minn. Bojakom Slovencem namanjam da se nahaja moj SALOON po) bloka od Union postaje na desni •treni W. Michigan St. itev. 418 Za obilen poieat »e priporočam JO& SCHABABON.
Columbia gramofone tn alovenake plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaa^h, Pa.
Pišite po cenik.
V ZALOGI imamo še nekaj
slovensko-ameriških
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar re» i nekaj posebnega, jo razvid..,, , tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga lakoraj popolnoma pošla. v Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo prepozno! Stane i f poštnino vred 35 centov.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City.
I	- -	»	. • 1	J i ±J
StopiČe preuzame podrobno raz- ^mo spremili k večnemu počitku gvest S1 ♦ lelitev kmetijska podružnica. Ob-.na pepelnično sredo, in ti so vrh
šib letih, pa zraven bolezni ji je žalost za sinom Mihaelom, o katerem že leto dni ni nič več slišala,
gotovo pospašila smrt. A še hujša	_
izguba je zadela Balažekovo hišo ^CPmn^Z^o morile	.. , . , „ . .
v Novi vasi. Izgubila je namreč ^	ko ^topijo ,C ),t -nanda, da ,e nek oddelek nemške
tudi gospodo, Marqo Kukovee, mirni	Za ^vizo
rojeno Celi. Po oni ščeni otroc
župnije Stopiče. Podgrad in Vav ta, po tej jočejo štiri nedoraščene	^^ ^^ "Ar*
tava,. Za Novo mesto in Smihel- sirote, kot po dobra maten, katero nje -n nato	vse mogtK-.0.;1hllsa •
no v:\7- Hno spremili k večnemu DOČitku	• •
je odgo\ ornosti, ki jo	Prof. Pupin tožen.*
i - j , v	" prevzajue z župansko častjo, prosi
ene in z galico so Lma oddajati tu- tega se brez oeeta; ta je namreč deželnega predsednika za naklo-' proti Mihaelu Pupinu na "Co di galun. — Kmetijskemu mini- padel že lansko leto meseca listo- n^nost, upa tudi na pomoč raznih'lubia" univerzi, ki je obenem tu-
St rfvt V11__ * - ______3__1 -________T* 1 - rwu (i o no vtu Ii	u a	*	1	1 * ___1___1_? 1___:___t • T _• • v
rabi za zveptanjc i.n pix>u inm	; ~ branijo meje, in mnogim ženskam,
plosnobi. Te državne žvepkn^ Sv. Lenart nad L:iskim. .Spremili ^ žrtvilJej.0 ljllWi do bliž-moke pride na Kranjsko tri vago- smo k veenemu počitku oOletno . hvaležno se ^^^ p0. ne. Z v epi o vo moko razdeli dežel- mater našega župami in cerkvene- s{ailca Doberniga, koroške hranilni odbor kranjski potom župan- ključarja Antona Janc-ic. Ceste v. Na podlagi došlih skupnih Hh 23 let je bila priklenjena na
naročil bo deželni odbor določil, bolniško postelj in skoraj ves ta Zr^diTve'^ izjeme hrabro borijo' koliko te moke bo vsak naročnik cas se njena noga m dotaknila tal. ram0 ob rami 2a obram(bo skuplie dobil, in si pridrži pravico naro-, 1 a vso svojo bolezen je prenašala damoVi ko so v ta namen odločila primerno skrčiti, ker zaloga z Jobovo potrpežljivostjo. Dva bržkone ne bo zadostna. Žveplo-1 sina rajne se žaJibog nista mogla va moka se bo oddajala na mestu udeležili pogreba svoje matere, razdelitve po 1.20 K za 1 kg in de- ker se nahajata na bojišču. — želni odbor plača vse'stroške za'Koprivnica. Dne 7. suše a smo po-prevažanje in razdeljevanje. V( loži 11 k večnemu počitku pridno krajih, kjer zanesljivo k a k met i jsk a orgar. iza c ij a
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po! cenik!	f
ANTON J. TER BOVEC, P- O. Hoy 1.__Cicero. Tli.
Važno za priseljence!
Državni delavski department Zdmženih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za. delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba pla-nikakih pristojbin.
pa pridite osebno! (lx v t)
Dr. Ricbterjev
PAIN-EXPELLER
za rcmtiČH bolečina, *k«r«U«t in aefik-čaast tkUp«T in mi-
iic.
Pristni prihaja i v zavoju, kot je naslikan tukaj, i Odklonite vse zavoje, ki niao zapečateni z Anchor varstveno znam-
kV7n 60 centov 1 POZOR ROJAKI !
V lekarnah ali na	m*zllo ta £en«>« !■»*. kakor tUdI
ravnost Od	imF10*-*' brke in brado. Od teza mazila irm«teiO ▼
Ctin t'aiiih k ravni goili in dolgi	kakor tudi
F a fx	mož Vim Icrm« ni brki in brada la ne bodo odpadali !•
All ; °"iveli- Rt'vmatizem, koatibo! ali trjranj« w rokah. •	. noeah in v križn, v uimih dneh popolnoma ozdri-
1J f ft ff f|l "p fj ' \im, rane. »p^khne, bul». tur«, kraste in ffrinfa KI I H I . f H pulile m-tfr. kurjf očeaa. ozeblio« v i ur dneh i o-* v aa a MU a» polnom^ odstranim. Kedor bi moje Sdravila t rea uapeiia rabil mu jamčim la $5.0(1. Pifiit« takuj to cenik, knjižico in žepal Koledar In paAiJIta « eaav9 * markah ta poštnino.
j ac os waholo, 10B9 M. u *t.. OlavalM«. m.
&C0.
74-80 Wa«kiagt«a St. Na« York, M-T.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
ProdajaCbelo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 50c.
D rožnik 4 gallone za .................... tll.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
4 gallone (aodčtk) za.......... 116.00
Za obilno^naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
se je vendarle posrečilo pada na italijanskem bojišču. Ka- eij.u vx se za h valjuj e vojakom, di srbski konzul, je Jurij Kova->iti nekaj žveplo ve moke, ki se ko kiiita si vendar vojna, kl po- ^ na	bo-^ih zraxtrr0>laviio	elan srbskega društva "Slo-
i za žvepla nje trt proti t rt ni izročaš toliko skritega gorja! — hrjmlifl	nmo^m	m.'ga", vložil pri newyorakem sodi-
šett tožbo radi nekih denarnih zadev.
Slaba prebava.
nice, zagotavlja iiradništvo svoje naklonjenosti. v easu, ko se vsi
žile vse politične sporne zadeve in so vse njihove misli združene le v enem cilju: zmagati! je novi župan celovški v svojem govoru proglasil to-le: 4*Svest sem si, da bo
,. , ,	...	. ves obeinski svet izključno nem-
deluje ka-jin .krono gospodinjo, pocestnico ^ prestolmce Cnako meni
leija, fime Marijo Zemljak, katera je ^le v. vpdno vzvi^uo držal
županstvo izjemno zbiranje naro-' ">6. letu f^voje starosti umrla na IM?m&tva Nemški
ril m razdelitev njej prepustiti. pljučnici. Zapustila je bolnega	ir<iim m vsak poizkus napa- okolici obrnite se k meni za poja.s-
Tatvine. V HmSiei. župnija -moža m osem otrok, od katerih so <]a njmj )k) vMno najodločneje nila, kadar popravljate svoje liiše l tatovi po-	jia bojisc-u. — Phmma. zavn^n l>eželna prestolnica mo-]ali pa nove zidate. Jaz dam vsa
I mi I je dne 14. suwca Jozet l'^-, ra Muatrati za svojo dolžnost- dru-1»tavban^ka pojasnila brezplačno.
značaj mesta
Kje j-e anton rus, podomače smetm- iz Travnika, pri Loškem potokit ? Za njegov naslov bi rada izvedela njegova svakinja, sestra njegovo Žene Antonija Lustiek, 'ker mu imaan poročati nekaj važnega iz starega kraja. Prosim cenjene rojake,, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Antonia Lustiok. Box 54, Bouifas, Mich.
(29-4—2-5)
Rojaki
POZOR!
Indianapolis, Ind.,
Stopit'^, so 21. sušoa tatovi pokradli na št. t. fi, 10 in 11 mnogo mesa in obleke. V znamenje, da so pobožni. «o vz«li seboj tudi molit veoiiko in rožne vertee. Po opa n-kih ko se poznale sledi po njivah, pod nokini drevesom so se krep-<"ali, kjer se je našel kos klobasa in soli. (Vdšli so jiroti Gorjancem.
štajersko.
Vojaške vesti, tz župnije Sveti Andraž v Slov. gor. je odšlo k vojakom okoli 130 mladenieev in približno 100 mož. Nad 15 jih je že padlo na boj isčth, mnogo je ujetih, o nekaterih se pa ničesar ne ve. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po preteku 10 mesecev Henrik Kmetic, doma od Sv. Ane na Krembergu. Biva v jekateri-uofilavski guberniji in se mu, kakor piše, dobro godi. Njegov brat Jožef pa je že padel na bojišču. — Pod Veliko kapo pri Ribnici na
t ar, gostilničar in mesar. V njego- ^ občinam deželi služiti za vrh prostorih so se ^ih lepi in ^ ona mora v .duhu napred-v™h tudi burnt shodi Kmečke , ^ lobode marljivo in nartane-
I no delovati." Župan je poudarjal Smrtna nesreča. Sv. Miklavž potrebo varčnega gospodarstva, pri Ormožu. Dne 16. suše a se je dobre aprovizacije mesta ter iz-zgodila velika nesreča. Proti 2.! premembe občinskega reda, raz-uri po|>oldne gre sestra župnika širjenje volilne dobe na šest. let in Jožefa Meško na njivo. Ob potu" volilnega reda na 4. R-olibii razred, je stol napol prebit hrast-. Ko pride mimo, ga veter podere, pade	PRIMORSKO, nanjo in jo talco hudo rani, da je Uradno poročilo o potresu. V bila na mestu mrtva. | občini Grižane je porušeni 110 Potres. Iz Ribnree na Pohorju hiš, poškodovanih 120; škode 750 poročajo: Dne 12. sušea ob pol 5.! tisoč kron. V kraju Bribir je po-zjutraj seno občutili precej močan rušenlh 12 hiš, veliko poslopij je potres, in sicer od jugovzhoda poškodovanih. V Senju je poško-proti severovzhodu. jdovan konvikt.
Izginil je. Iz M »kol se poroča;] Hudodelec. Ik Cerknega, 1€. Dne 24. svečana je izginil pri nas suše a. Pred enim tednom, s sobo-Jožef Prič, vdovee-posesrtnik v tu-|te na nedeljo menda med 4:, in 5. kajšnji občini Dešno. Minilo je že uro zjutraj, je gorelo v I>abinjah par tednov, pa še ni od n&oder pri Cericnem. In sicer je pričelo
Pohorju dela okoli 70 Italijanov-1 nobenega sledu za njim. Zvečer goreti na hlevu pri kmetu Sovr-interniraneev drva in oglje. Na imenovanega dne je bil v veseli eenu. Ko so zapazili ogenj, je bilo pepelnieo v jutro je enega na po-1 prijateljski družbi še izredno do- že prepozno. Živine niso mogli t-u nagla smrt zadela. Pravijo, daj bere vodje. Pa še tisto noč se je ne-j več rešiti. Zgorelo je, eni pravijo, vsled pijače.	kaim izgubil, da nihče ne ve kam da osem, drugi devet goved- Pri
Na bojišče sta hotela. V Spod- in kako. Nesreča? Zločinstvo? sosedu Mokcu so rešili živino. Pri njem Dravogradu so prijeli dva Vse mogoče se ugiba.	* obeh hišah se je posrečilo reišiti
dečka v starosti 11 in 13 let z ime-j Pomanjkanje. V Oplotnici je po vsaj deloma, dasi ognja niso-mogli nam Weghuber iz fterl. Pri sebi odtoku olkrajnega glavarstva ko- ustaviti. Huda nesreča, ki jih je iikrta imela nobene listine in sta igiškega skrb za poftrebno moko zadela v tem že itak trdem časa, ti i tal i j an- »tirih župnij: Čadratma, Prihove, Pirvo vprašanje po taikih nesrečah
>lja Win iz- pride vedno: Kdo	Som
dneva je
Torej vprašajte za vse podrobnosti mene, predno se s kom pogodite. Ne bo vam zaL
Vsem rojakom se toplo priporočam.
fred iirovatin, 724 North Warman Avenue, (29-4—5-5) Indianapolis, Ind.
OPOMIN.
Tempotom opozarjam vse one, ki mi kaj dolgujejo na hrani, da se mi z glasijo najkasneje do 15. maja in poranmajo s^roj dolg. iker drugače bom primoram žngimi postopati sodnijsktm pot-oim in jih bom ofbelodanil v O. N. s slikami. Torej storite svojo dolžnost pravočasno, da ne boste imeli s sod-nijo opraviti!
Alois Semanič, 724 N. Warman Ave., (29-4—2-5) Indianapolis, Ind.
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANCA HOČEVAR, podomače Žagarjev iz Studenca D. M. v Polju pri Ljubljani. I
pri
■j
Slišal sem, da se naihaja nekje v Ghrcagi. Ker mu imam sporočiti več važnih stvari, zato ga prosim, da se mi jacvi, ali pa če kdo kaj ve o	da mi poro«
ča, za kar mu bom hvaležen. — Joseph Čivka, lOfc Darvis Ave., Rtt£xd_le, Jotiet, BI.
Kaj povzroča izgubo teka? Večkrat se pripeti, da naenkrat izgubimo tek in da se nam celo hrana upira. Zdi se, kakor da bi narava hotela zmanjšati množino lirane, ki ¥ zanjo ne more skrbeti. Oslabljeni prebavi j ami organi ne V morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo spre-^J jemati več. To pa kaze, da rabijo okrepeila, da bodo po-* stali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti, belimo vam priporočiti
TRINER-J EVO
aneriško Elixir grenko viio
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranjf hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli
zdrav tek; telesno moč ik du&evno čilost.
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potrebnosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskega Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. Rabite to sredstvo tudi v slučaju
nepravilnosti po jedi, zaprtja,
kislega ali grenkega kolcanja bluvanja, želodčnih vetrov.
Lahko se zanese te, da vam bo dal Triner-jev ameri-[ kanski Eliksir grenkega vina zažel jeno olajšanje.
V lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
BITTER-WINE
j can]
J
fRIMCROVO
HORKE VIKO
^XtsT^ by JOSEPH TRINE* .. ^SSAsklMa Ave.
1333-1339] |S. Ashland Ave.,
Chicago, 111.

.x.
i:
Vsaka družina M morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kaliju. Raj Se bi m postajni Trincr-jevega sredstva proti kaflju "Triner'« Cough Sedative", ki ne vsebuje ni-kakih strupenih snovi, kakor morfma ali kloroforma. Rabite, kadar baaljate, ste hripavi, ali pa, če v« boli ml, itd. Cena 25 ali 50 centov, po poŠti 35 ali .60 ccnt.
m
... , "vv -
A j
s*
Fens

V » * w

glas naroda, žš. apsua, i :>i».
Guy de Maupassant:
BRATA

Ža n jc bil še vedno
14	(Nadaljevanje).
Cnspa It^scmillv pa jc veselo pogledala in se nasmehnila jrnspoj Holandovi.
—	Moj Bo p-, kakp krasna sodna dvorana bi bila to — je vzkliknil Žan in sc postavil v govorniško pozo. — Kako lahko hi se govorilo : — Gospodje porotniki! Co bi delali tako kot nam narekuje usmiljenje in bi apelirali na vaše usmiljeno srce, toda tega ne moremo, ker smn v službi pravice.
IVter je gledal naokoli in se v mislih jezil na svojega brata, ker jc tako otročji.
Rolandova je odprla vrata na desno.
—	Tukaj j*' spalna soba. — Ko jo urejevala io sobo, si jc poseb-ro prizadevala, da jo nredi kolikorrnogoee lepo. Tapete so bile tem-nordeče, istotako tudi svila na stolih in posteljno pregrinjalo.
—	Oh. kako krasno! — jc vzkliknila gospa Rnsemilly. ko jc pogledu In na posteljo, sr ji jc zresnil obraz.
—	Ali vam ugaja* — jc vprašal Zan. O, i/v an red no.
—	(> bi vedeli, kako sem srečen.
Bila sta v zadregi in nekako tesno jim je bilo pri srcu, ko sta -<• nahajala v prostoru, kj*T bosta preživela poročno noč. — Na prvi pogb-d sta oba opazila, da je gospa Rolandova kupila široko postelj, vedoč, da se bo Zan kmalo oženil.
Ko so s«1 vrnili v salon, je Ža n nenadoma odprl vrata na desno, n vstopili so v jedilnico, ki je bila okrašena po japonskem načinu. Mati in sin sta delala po svoji fantaziji in spravila v ta mali prostor malo preveč lepih in dobrih stvari. Pohištvo je bilo napravljeno i/ bambusovih palic, vse jc bilo pokrito s svilnatimi pregrinjali, po stenah so bile zavese, nagačeni ptiči, vaze, slonova kost, čase. porcelan, vsekrižem kakor na sejmu.
I'mevno .je, da se jc ta soba vsem najbolj dopadla. — Razen Petru. seveda. — Ostal je bil v salonu in napravil par ironičnih opazk, ki ho Za na zbodle.
Ker je imela gospa Rolandova še nekaj dela, je rekla možu, da naj spremi gospo Rosemillv domov.
Ali naj pridem potem pote — jo je vprašal,
—	Ne, ni treba, me bo že Peter spremil domov.
Ko sta odšla, jc ugasnila svečo, zaprla sladkor in liker v omaro, i/rodila ključe novemu gospodarju in stopila v spalnico pogledat, če ,ie vse v redu.
Peter in Žan sta ostala v malem salonu, j'veu na brata zaradi njegovih pikrih opazk.
Molče sta sedela in kadila.
Naenkrat je Peter vstal.
—	Prokleto jc začela t.t vdova veneti. — Z« take dolge izlete ima prešibke noge.
V Žanu se je začela kuhati jeza. —- Zardel je in udaril s pestjo po mizi in rekel:
—	Enkrat za vselej si prepovem, da imenuješ gospo Rosemillv s tem imenom.
—	Zdi se mi, kor da bi mi hntel nekaj zapovedati — je rekel Peter in ga pogledal postrani. •— Ali si ponorel, kali?
Ponorel še nisem, toda tvojega obnašanja napram meni sem /c dosita sit — je odvrnil Žan _in vstal.
—	Napram tebi? — Ali si mogoče prirasel na to žensko?
- Da, gospa Rosemillv bo postala moja žena, da veš!
Peter se je zakrohotaL
Aha* Zdaj pa že razumem, zakaj ji ne smem več reči vdova To je pa res nekaj krasnega. — Na poseben način si naznanil bratu svojo zaroko.
—	Jaz si enkrat za vselej prepovem tako govorjenje.. . . ali slišiš.... enkrat za vselej!
Bled, tresočih usten je stopil k Petru, da bi branil čast ženske, katero ljubi.
Tedaj je pa tudi Petra popadla jeza. Zelja po maščevanju, katero je toliko časa zatiral v sebi, obup, ki ga je spremljal neprestano, je znova vzkipel v njem.
Brata sta si stala nasproti kakor dve divji živali.
Ti se predrzneš.... ti se predrzneš — je zajeeal Peter in la.škripal z zobmi. — Jaz ti za povem molčati, ali razumeš?.. . . Jaz.... jaz ti za po vem. .. .
Žan je bil presenečen vsled izbruha take jeze in je za par se kund umolknil.
Premišljeval je, s čim bi najlažje ranil bratovo sree.
—	Saj že dolgo časa vem, da si mi nevoščljiv, in da ji samo zato praviš vdova, da mene jeziš.
Peter se je zasmejal. — Ta smeh je bil trd, podoben smehu blaznega človeka.
—	Moj Bog.... kako smešno.... nevoščljiv da bi ti bil?.... Zakaj za božjo voljo?.... Zaradi tvojega obraza ... zaradi tvoje pameti?
—	Da, zavidaš mi. odnekdaj si mi že zavidal. — t'e je mene kaka /enska rajše imela kot tebe, si mi bil vedno nevoščljiv.
—	Jaz da bi bil ljubosumen nate — je bruhalo iz Petra. .— Zaradi te babe? Zaradi te neumne goske?
Žanu se je zdelo, kot da bi ga kdo z nožem zbadal v sree.
—	Ali sc še spominjaš, ko smo se skupaj peljali z "Bisernico", ko si tako veslal'.' Zakaj si tako napenjal moči? — Zato, ker si ji hotel ugajati. — Malo je manjkalo, da se nisi razpoči! od same ljubosumnosti — In kasen si postal potem, ko sem podedoval denar? Na vse mogoče načine si mi grenil življenje.
Peter se je z vso silo premagal, da ni planil na brata iu ga zgrabil za goltaucc. *	'
Zdaj pa molet! Niti besede ni zini več o tem prekletem denarju !
—	Ljubosumnost ti gleda iz oči. — Z očetom ne govoriš več, z materjo ne, z menoj ne. — Zaničuješ me, ker mi zavidaš, z Bogom in svetom se kregaš, ker si ljubosumen. — In tedaj, ko sem postal bogat, ni več vztrpelo v tebi. — Mater si začel mučiti, kot da bi bila njena krivda.
Peter je bil stopil k kaminu. Usta je imel napolodprta. njegov stekleni pogled je bil zapičen naravnost v brata.
Hropel je, lovil sapo in sikal skozi zobe:
—	Molči! Prokleti gobce ! Molči! Molči!
—	Ne, ne bom molčal. — Že dolgo časa sem ti nameraval povedati, kaj mi je na srcn. Slabo zate, ker si mi ti dal povod. — Jaz l jubim bt ti veš to. Kljub temu pa sramotiš v moji navzočnosti žensko, katero^wm-?i izbral za ženo. — Le čakaj, jaz ti bom že pokazal! Prisilil te bom, da me boš spoštoval in upošteval!
SpoStoval!.... Jaz f.... Tebe ? Da, mene!
—	Tebe spoštoval, tebe, ki si nas vse onečastil s svojim pohlepom ? —
—	Kaj blebečeš? Jasneje povej! ' se smatra zt sina koga drugega, ne prevzame takega
je stal nepremično. — Ni razumel teh besed, toda slutil je da vsebujejo nekaj strašnega.
—	Kaj hočeš s tem ? — Ponovi še enkrat.... še enkrat!
- Pravim ti. kar si že vsi šepetajo, kar lahko bereš v očeh vsakega. — Pravim ti, da je človek, ki ti je zapustil premoženje, tvoj oče. — Dostojen sin se ne ho zmenil za denar, ki bi škodoval časti njegovo matere.
—	Peter---- Peter---- ali veš____ kaj praviš?_____ Tvoja u
?ta----ti si se predrzml.. .. izpregovoriti to nesramnost??
—	Da. .. . da. jaz. .. . Ti torej ne veš, da me žalost že več kot 011 mesec uničuje, da se ponoči brez miru in brez spanja in poln obupa premetavam po postelji.... da se podnevi skrivam kot ranjena žival. ... in da ne vem več, kaj govorim. , . . da ne vem več. kaj delam. . . . da ne vem. kaj se bo zgodilo z menoj. — Sprva so mi je samo zdelo, da bom ponorel od strahu, sramote in bolečine, zdaj pa vidim, da sem res nor.
—	Peter, molči.... mati je v sosednji sobi.... pomisli, da naju lahko sliši, da naju bo slišala!
Toda Peter je bil že odprl srce in zdaj je že vrelo iz njega. — Povedal je svojo sumnjo. navedel dokaze, opisal mu je svoje duševne boje in dvakrat, trikrat ponovil celo zgodbo o izginoli sliki.
Govoril je v kratkih stavkih, brez zveze, kakor mesečnik.
Pozabil je na vse, na brata in na mater v spalnici. — Govoril je. ker .je moral govoriti, ker je preveč trpel, ker je morala izkrvaveti načeta rana. — Zdelo se mit je, da se je že dalj časa zbiral in zbral v njegovi notranjosti gnojni mehur ki se je pa predrl, tako da zdaj teče gnoj po okolici. Hodil ;ie semtertje po sobi in mahal z rokama. Osteklenele oči so se mu bil*1 razširile, govoril je s pridušenim, stokanju podobnim glasom.
(Dalje prihodnjič).	i
Cenjenim naročnikom * West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai caatopnik
dobite "GLAS NARODA'* skozi štiri mesece dnevno, izvzemsi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 33,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osebje lista je organizirano in spada v strokovne unije.

MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
Veliki vojni atlas
: ?ojskujocih se evropskih držav in pa kolonij 8kih posestev vseh velesil.
ObMga 11 raznih zemljevidov, fta Mtik Ptaranek !m vsaka stran je pri 13% palea Ttlika,
Cena samo 25 centov:
Manjši vojni atlas
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo "Glas Naroda".
VSAKOVRSTNE TISKOVIN? IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
W W K «■
POSEBNOST SO I
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POSlJTITM NA t
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CorOandt St., New York, H. T.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. .
"TKE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za. državo New York varuje priseljence ter jim pomaga., če so bili osleparjeni, oropani ali so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad : 230, 5th Ave.. Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
| Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
tk*li<i kakršnekoli vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a tlelo trj>ežiio in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo j>ošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva hrez nadaljnih vprašanj.
j	»JOHN WENZEL,
101? East 6?nd SU Cleveland. Ohio.
Irisiriina
Mojakom ▼ Loral®, OU*t ta • koliet Runuj«BO, 4« jih Se eh-iakal ui aaatopnik
JOK* rada,
kS U pooblaKea pobirati iim! mimo aa list Glas Naroda, B apaitovaajem
Upravnifctvo Hlae Hiroli
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?,
Velikost )e 21 pri 28 palcih Cena 15 centov.
Za.iej je natančen popla koliko obaega kaka drla v a« koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d:
V »alogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo, Cena je 15 centov.
Pri naa j« dobiti tudi velike aemljevide poeamesrdk drlav, kakor naprimer od Italija, Rusija, Nemčija, Fraa-aija, Belgija in Balkar.iklli držav. Vai ao Teaanl ▼ platno bi vsak atana 50 eentov.
Naroiila ha denng polljite ma]
Slovenk Publishing Company,
t» OOETLAHDT BTU1T,
raw TOM, M, Y,

Kaj pravi J« plsataUl, Maadakl la arte v*lM • fcajltf B*r« * Battaar.
"Doli z orodjem f
Lav NlkaiaJerM T*Mc) Ja plat: KaJlsa aaaa ■ wllklm
fom prebral In v njej nmšrt vtdlko koristnega. Ta fcmtfaa mto v pil vb na Človeka In obauga nebroj lepili mlall..M
Friderik pL Radesatetft: Odkar J« uarla maOam« Itaki al Ml« aa ireta tako »lavne pisateljica kot Je Sattnerjeva.
Pral. «r. A. Detel; 'Doli • oroijem' Je pravo ofledaio eedaaj* ga —— Ko Bovek preClta to kojlfto, mora neboU pomlelltl. «a m bližajo Soveitva boUtl CaaL Kratkomalo: eelo dobra knjtfa.
Dr. LmL JakobeviU: To knjigo bi Človek aajrajle poljubil, V dno area ma Jo pretreslo, ko kb Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bmgw pile: Bedel mm v aefea aaado pri Orleslacb In aea bral kajico a naaiovom "Doli a orod-Jeaar Prebiral eem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj laake rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Uvljeaja. Ko eem Jo prebral, eem aaielel, da m aa preaUrllo knjigo v val knltnrne Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je todl v iolsh ne smelo aunJkatL Ma sveta so druiba, ki raaHrjaJo Svate Pisma All bi ae ae mode nataaovltl droibe, ki M raaHrjala ta knjlgoT
Hearik Hartl — Te Je aajboU elarljtva Kajlsa. Kar sam M Kdaj bral__
C. Na—n ss Befer: — To Je aajboljia Knjiga. la* se Jtk aa«* aall ljndje. ki se borijo sa svetoval stlr___
Haaa LmhI (na abodo, katerega Ja laal lata IIM v Berlina)! Ne bom alavll knjige, eamo Imenoval Jo bon. Tmlamn jo bom pe-aodlL Naj bi tuli ta knjiga našla svoja apostalja. ki al Bi feja krlSemavet la oOll vaa naroda....
H—M minister Danalevrakl ja rafal v nekem svojem gave* ra v poolacakl sbornld: Saj Je Min pred kratkim v pombal kajlgl opisana na pretreeljlv naCla vojna. Knjiga nI aavftaal noben reja-■ki strokovnjak, noben dzflavnlk, pal pa prlproata lanska Barta »L Snttnarjova. Proalm Vaa poavedle par ar taaaa dal«. MUM"i da aa ne bo aikda ve« aavdniaval aa vaja«, la be prebral ta tnfffi (HI M OKNTOV« . ■u*Mmn	i
Slovenic Publishing Co.,
laadl
Maw York Otty, T.


Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem n preprtfal, da dospejo denarne poBiljatve todi sedaj sanealjivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre? bnjejo pofiiljatve v sedanjem Caaa 20 do 24 dni}
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarjev sorodnikon te snancem v staro doatovlnol
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
as I ItMiik, vtaka ptram I pfei 14 ^alelT,
Cena samo IB centov«
Vat nemljevlcli so narejeni v rasnih barvali, da ae vaaC lahko epoana. Oana^ena ao vaa večja mesta, Itetllo fre-bivalcev, držav in poeameznih meat. Bavno tako je povsod tudi oanalea obaec po vrline, katero aavaemajo poaameaaa driave.
Polljite 26e. ali pa 15e. v anamkah in natanfien naslov ia tai vam takoj odpošljemo saleljani atlas. Pri vetjem odjema damo popnai,
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Btreat,	New York, W. Y.
i
'!! v:
* I I - -
k >
S3
I
!
jm
i
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
[(Notary Public J ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
•2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJ! taekovratna pooblaatila, vojaike proinje in daje potrebna nasvete t vaeh vojaških aadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški driavljanaki papir, daje potrebne Inlormaeije flede datema iakreaaja ali imena panika. Objraita pe aanpaa na ajera, kjai boat« toteo la aolidne
ptteienL
BI
•^REE F?
-TT'J^tw fcf "V -
. te . se- «-■ ,