KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta 3 krene tO vinarjev, za četrt leta2 kioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za '/, leta 3 krone, za «;4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIH. v Ljubljani, 4. majnika 1900^ List 18. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. v. Šentjurij. (Dalje.) Podružnice. 9. Voglje. Jugo-vzliodno od Sentjurija, prav na skrajni meji župnije, sameva med poljem in gozdi vas Voglje. Pridni kmetovalci bivajo na tej prostrani ravnini, služeč si v trudu in potu vsakdanjega kruha. Sredi vasi, takoj poleg cerkve sv. Simona in Jude, stoji velika luža, podobna ob deževnem vremenu malemu jezeru. Poletne večere se glasi iz nje mnogoštevilni žabji rod, ki naznanja z veselim regljanjem, da se počuti tu prav dobro. Voda se namreč nikoli popolno ne posuši; zato so imele tukaj ribnjak velesalske do-minikanke. Sv. Simon in Juda sta bila apostola ter spričala evangelij s svojo smrtjo. (Glej Spodnji Brnik stran 30). Trupli so prenesli iz Babilona v Rim, kjer počivate v levi ladiji vatikanske bazilike, nasproti kripti sv. Petra. Oltar, pod katerim so shranjeni njuni ostanki, imenujejo oltar sv. Simona in Jude. Tu so položili k večnemu počitku glasbenega velikana, nesmrtnega Palestrino (f 2. febr. 1594) Ko je bila dozidana župnijska cerkev v Sent-juriju (1747), začeli so graditi Vogljanci domačo hišo božjo in jo dovršili leta 1750, kakor govori številka nad stranskimi vratmi. O priliki posvečevanja župnijske cerkve je posvetil goriški kneznadškof Karol Mihael grof Attems tudi vogljansko 9, avgusta 1761. Takrat je namreč šentjurska župnija pripadala še goriški nadškofiji. Sedanji veliki oltar je bil nov 1842, oltarja v ladiji sta iz leta 1844, posvečena rožin-venški Materi božji na listni, sv. Pri mu in Feli-cijanu na evangeljski strani. Vse tri je prenovil s prižnico vred za 440 gld. poljanski kipar Valentin Šubic (1887). —Soseska ima lastnega duhovnika, da opravlja službo ter previduje bolnike doma in v bližnjem Voklem. Ze 1783 so s prostovoljnimi doneski ustanovili duhovnijo. da bi imeli vsaj kakega penzijonista za dušnega pastirja. Ko pa je volil Matija Pirec (rojen v H rast ju 1746) v svoji oporoki leta 1«S17 tri tisoč gld. kapitala duhovniku v poboljšek, tedaj je bil be-neficij zadostno oskrbljen in s časom so ga izboljšali še drugi dobrotniki. Prvi beneficijat Matija Pirec je bival tu od 180* do 1818. Sledili so mu: Andrej Leveč (1821—1826), Anton Jamnik (1S30—1838), Jurij Godec (1838—1842), Anton Zarnik (1842—1860), Fran Božič (1861 — 1864), Fran Arhar (1864—1883), Mihael Kotnik od 1884 do sedaj. Velikonočni potres, 14. aprilja 1895, je hudo poškodoval cerkev in beneficijatovo hišo, da so morali obe poslopji zavarovati z močnimi vezmi. Zvonovi imajo 113:97:70 cm v premeru, vgla-Seni v mol-trizvoku fis—a—cis = 1, 3, 5 (kakor v Kokri). Veliki iz livarne Ant. Samassove 1827. Križ, Marija z Jezusom v naročju, Sv. Simon in Juda. Teža 1230 funtov, dober glas. Srednji tehta 500 lq Križ, Marijino vnebovzetje, sv. Marko z levom. Zvonar Albert Samassa 1884. Mali s podobami: Križ, Marija s sklenjenima rokama, sv. Leonard z verigo. Vlil Vincencij Samassa 1804, teža 393 funtov. Stari ljudje pripovedujejo, da je visel nekdaj v vogljanskem gozd „Županji frajki* na debelem hrastu zvon, s katerim so klicali okužene bolnike k jedi. Razgrajala je nalezljiva bolezen (gobe?), in kdor jo je dobil, moral je iti v gozde ter ločen od ljudi ostati tam tako dolgo, da je ali ozdravel ali umrl. Vogljanci so nosili tem revežem vsak dan hrano in je z zvonom klicali skupaj. Mrliče so kar ondi pokopavali v „Bol-kovem brezjuV Beneficijat Anton Zarnik (1842— 1560) je dal kopati na več krajih, da bi zasledil grobe, toda brez uspeha. Hrast, na katerem je visel zvon. so posekali in iz desek naredili stopnice na kor v cerkvi. Vsaka bajka, kakor tudi ta, nam riše nejasne dogodke, radi katerih se vrivajo razni dvomi. Čudna bolezen v naših krajih, da okuženci lahko krog hodijo in se potikajo brez pravega stanovanja ter brez postrežbe po samotah, zavrženi iz človeške družbe i dr. Vendar utegne pa imeti pripovedka poleg lepih celo ginljivih izmišljij gotovo tudi nekaj dcbrega jedra v sebi. 10. Voklo. < >l> razpotju, k jer se odcepi ena cesta proti severu v Sen tj uri j, druga pa pelje na zapadno stran v Kranj, stoji cerkev sv. Jerneja v Voklcin (Vokli . Njeno pročelje gleda naravnost po širokih ulicah doli, koder so razvrščena na ol»ch krajih vaška poslopja. Ime „Voklo" razlagaj« • iz ljesede »lokev*4 staroslovenska „lonka", kar j m unenja lužo ali mlako, kakoršnih je dosti v tej okolici. Na ta način razumevamo tudi nemški izraz »Hiillu-n". kajti hiihve ali liiilbe zaznamuje prav ist«», kar slovenska beseda ..lokev44. Sn^minj sv. apostola Jerneja obhajamo 24 avgusta Kvangelij je oznanjeval v Indiji in Armeniji. Legenda poroča, da so živemu odrli kožo s telesa in mu slednjič odsekali glavo. Ostanke so prenesli v Rim. kj^r je krog leta 1000 mladi nemški cesar Oton III. postavil cerkev na otoku reke Tibere svetniku v čast Dve vrsti mogočnih stebrov jo delite v tri iadije. Pod glavnim oltarjem se hranijo v krasni rakvi iz portirja apostolove koščice. Kakor navadno vse stare cerkve, imela je tudi voknljanska svetišče obrnjeno j>roti solnčnemu izhodu. S to lego »o izražali naši predniki spoštovanje d<» jutrove dežele, kjer se je izvršilo odrešenje sveta. Vsak duhovnik, beroč sv. mašo pri velikem oltarju, je zrl proti gori Kalvariji, na kateri je opravil naš (*os]>od krvavo daritev na sv. križu. I fcmdanes pri zidanju novih cerkva ne vpoštevaino več te idejalne misli, temveč zidamo tako. kakor zahtevajo praktične potrebe. Tudi V okuljani. oziroma šentjurijski kapelan Ivan Kopriv ni kar, so obrnili svetišče nove cerkve na zapadno stran, da je dohod naravnost iz vasi in se lepše vidi cerkveno pročelje. Koprivnikar v k« »t dekan na Vrhniki 23. jan. 18!K» je imel posebne zmožnosti za stavbarstvo. To pričuje tudi ta stavba, za katero je sam naredil načrt, vodil vse delo in je dokončal leta 1MI2. Prostorna zgradba bi zadostovala za marsikatero župnijsko cerkev. Veliki oltar je okusno izdelal Štefan Subic iz Poljan (1878). Podobo sv. Jerneja je začel slikati Sulncev sin Jurij, toda odriniti mora k vojakom in dovrši jo njegov brat Ivan. Na evangeljski strani oltar Matere božje, na listni sv. Martina, oba naredil za 730 gld. Valentin šubic (1885). Stolp stoji nad korom. Zvonovi so stari; veliki in srednji iz 18., mali iz 17. stoletja. Premer znaša 123: 99 : 77 cm. glasovi e—g—h = 1, 3, 5. Temu podobno zvonjenje imajo na Prebačevem, seveda je v Voklem toliko močnejše, ali po ljudskem izrazu »huj*, kolikor večji so zvonovi. Veliki je Ivan Jakob Samassov zvon iz leta 1793 Križ, sv. Trojica, Marija s krono na glavi in z žezlom v roki. Teže nima označene, ker so jo začeli zaznamovati še le v začetku 19 veka z vdolbljenimi številkami pod zvonovo krono. Po vzorcu za tehtanje zvonov*) bi znesla krog 20 stotov (ffT = P"3x 0 019). Domačini jo cenijo na 18 stotov. Zvon pripeljejo leta 1793 iz Ljubljane in ljudstvo vre iz vseh vasi skupaj, kajti tako velik se je težko dobil v takratnem času, ne pri župnijskih cerkvah, še manj pri podružnicah. Ko ga privzdignejo od tal. udari radovednež s seki-rinim ušesom nanj, da bi čimprej zapel. Poškodoval ga sicer ni, toda glas ljudem ni posebno všeč. Drugače pa je. ko ga potegnejo v stolp in mu pripnejo kembelj. Tu se oglasi tako lepo, da so ljudje zajokali (!) samega veselja. Šenčurijanom se ni dobro zdelo, da ima podružnica večji zvon kakor župna cerkev. Zato naročijo kmalu potem v Celju dokaj težji veliki zvon. ki začne peti leta 1788 še vse lepše kot vokuljanski Tako so tudi drugje vsled samega takozvanega tekmovanja naročali vedno težje zvonove. — Narodni ponos! Srednji je iz zvonarne Gašparja Franchi, vlit v Ljubljani 1720 Marija s sklenjenima rokama, sv. Jernej z nožem, sv. Martin na konju in revež poleg njega, šk« f s palico in mitro. Napis ob zgornjem robu-A FI LM RE KT TEMPE8TATE KT AH (»IM >ULO L1KERA NOS DOMINE. (Treska, hudega vremena in vsake nesreče reši nas Gošpod). Tudi mali je Franchijev zvon iz leta 1694. Odrešeni k s kroglo v roki, Marija z Jezusom v naročju, sv. Jernej z nožem. sv. Jakob s nopotno palico. Ob spodnjem robu beremo: FUilTE PARTES ADVKRS.K. VHTT L KO DE TRIIH .UDA, RADIX DAVID ALLEM .IA. (Bežite sovražne moči, zmagal je lev iz Judovega rodu, korenina Davidova aleluja). V vsej župniji: 11 cerkva in 32 zvonov. Župnik Josip Lnvtižar. (Dalje prihodnjič.) „Ave Marija" in mlinsko kolo. v Zalibog, da se čestokrat v marsikaterej družini opušča prelepa navada molitve angeljevega češčenja. — Naj Vam bode sledeča dogodba v pouk, da se zopet ta lepa molitev pri vas udomači. Na robu mlinskega jarka sta sedela igrajoč *) Glej: »Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Rado-Ijica« ; stran 9. se dva otročiea. Neopažena sta se pri večernem mraku izplazila iz hiše, da bi se razveseljevala ined cvetkami, ki so cvetele okrog jarka. Naenkrat se zvrne komaj triletni deček in pade v jarek. Mlinarski učenec skoči hitro v vodo, da bi rešil otroka. A brezuspešno. Urno deroča voda je gnala namreč dečka z neizrečeno hitrostjo k mlinskemu kolesu. Se eden trenotek in ubogi otročiček bi bil zdrobljen pod kolesom. — Zdajci je začelo zvoniti „Angelj Gospodov4'. Mlinar ustavi kolo, da bi zamogel v miru zbran moliti „Angeljevo češčenje'1. Taka je bila vsak dan njegova navada. Ta isti trenotek pa potegne mlinarski učenec ob zastalem kolesu dete iz vode. Le Marijinemu počeščevanju z „Ave Marijo" se je mlinar zahvaljeval, da mu je smrti rešen bil lastni otrok. — Se z večo pobožnost jo je v naprej ustavljal ob angeljevem češčenju mlinsko kolo. Gospica M. R*) Kake družbene znake nosijo družbeniki in družbenice v Mošnjah? a) Možje-družbeniki nosijo na levih prsih pripeto svilnato pentljo sinje barve z zlatimi franžami. Pentlja nosi okroglo svetinjo, ki je iste velikosti kakor vojaške svetinje. Na eni strani svetinje je podoba Marije vedne pomoči: na drugi strani pestuje deviški ženin sv. Jožef nebeško dete, gledajoč v njegovo božje srce. Zgoraj krog Marijine podobe je besedilo: „Marija ne zapusti svojega otroka!" Pod podobo sta besedi: „Ma-rijina družba." Podobo sv. Jožefa pa obdaja naslov: „Sv. Jožef, varuh Marijin in Marijinih." b) Mladeniči, ki so v Marijini družbi imajo pentlje rožine barve; v drugem so te enake moškim pentljam. Svetinje se ločijo od moških v tem, da imajo druge podobe in različna besedila. Na eni strani svetinjini je up. dobljena glavna družbena zavetnica Marija z obdajajočim jo klicem: „Mati dobrega sveta, prosi za nas!" Drugo stran krasi umetni relief sv. evangelista Janeza in pa napis: „Sv. Janez Evangelist, vzor otrokom Marijinim." c) Žene družbenice nosijo krog vratu obešene na modrih trakih podolgaste, v ost izhajajoče svetinje. Krog podobe glavne družbene zavetnice, ki je žalostna Mati božja, je zapisan vzklik: „Kje je bolečina kakor bolečina moja!" Podobo druge zaščitnice, sv. Ane, obdaja prosilni vzdih: „Sv. mati Ana, prosi za nas!" č) Družbeni znak samskim Marijinim hčeram je 1 m dolgi in 3 cm široki beli trak *) Povest je spodbudna; prosimo Vas Se kaj podobnega. Uredn. iz čiste svile. Na njem visi svetinja posvečena brezmadežni nebeški Materi in vzornemu družbeniku sv. Alojziju. Podobi obeh družbenih varuhov sta obrobljeni z besedili: „Mati brezmadežna, prosi za nas!" in „Sv. Alojzij, dobri otrok Marijin, prosi za nas!" To so zunanji, praznični znaki mošeujskih družb, kateri se nosijo le, če nastopajo družbe ob izrednih prilikah celoskupno. Odlikovanei in odlikovanke v družbah (izvoljeni predstojniki in predstojnice) nosijo ob enakih prilikah mesto belih aluminijastih svetinj enakovrstne pozlačene svetinje. Vedno pa nosijo udje vseli družeb pod obleko „čudodelneu svetinje Marijine. Družbenik. Papeža Leona XIII. življenje in delovanje. (Konec.) VII G. Papeža Leona XIII. hišni in dnevni red. Opisali smo Leonova mlada leta, njegovo poslaništvo v Bruselju. njegovo škofovsko pastirovanje v Perugiji, nadalje vladanje sv cerkve, njegovo skrb in zanimanje za vede in delalske kroge. Kdor je videl kdaj Leona, ne gine mu več iz pred oči Lju bežen, s katero so mu verniki udani, in spoštovanje, koje mu skazujejo drugoverci, je Leonu najvišje zemeljsko plačilo za ves njegov trud in veliko delalnost človeštvu v blagor. Poglejmo si še njegovo domače življenje. V Vatikanu je baje 1100 soban. Državne in vsprejemne dvorane so v 3. nadstropji. Njegovo zasobno stanovanje pa je v 4. nadstropji, kamor vodijo stopnjice obrrjenke. Ondi bere. piše, moli, obeduje, spi. ondi je tudi zasobna kapela. Tu so štiri sobe, precej velike, pa bolj nizke, s priprosto opravo. Tu vsprejema svojega zasebnega tajnika, ki vsak dan po več ur dela z njim. poleg pa tje prihaja komorni sluga, ki streže Leonu tudi pri sv. maši. Spodnje sobane v III nadstropji so tako-le raz-vrstene. Najprva je sobana prednica. Tu straži švicarska garda; tik nje je manjša sobana, kjer bivajo „rarafinerjia, ki nosijo stolni sedež ali nosilnico „Sedia gestatoria". Ti imajo lepo nošo, slikovito po španskem kroju, oblečeni so v rdeči svili, v kratkih hlačah i v ncgovicah iste barve, na črevljih z zaponkami. V dveh bližnjih sobanah imajo svoje postojanke žandarmi in palačina straža, ki nastopajo ob sprejemih. Žandarji nosijo medvedove kučme in bele jerhaste hlače. Od tod se pride v dvorano „degli arazzi", tako zvana radi tkanih preprog, s katerimi so preprežene stene. Tu sv. Oče vsprejema manjšte-vilne romarje v splošni avdijenci, in tu je tudi čakalnica za one, ki smejo papeževi maši priaostovati. Tik te dvorane jo mala sobn, (antichambre), koji so stene preprežene z rudečimi tapetami. V tej sobi stražijo pri posebnih slovesnostih papeževi gardisti. Vsi ti so višji rimski plemiči. Tu zraven je večja javna kapela, kjer papež ob nedeljah in praznikih mašuje ter obhaja posebno si priporočene ljudi. Tik nje je prestolna dvorana. Stene so tudi z rdečimi damastnimi preprogami preprežene; po tleh je po zimi pogrnjena tu krasno tkana preproga, ki jo je španski velikaš Leonu XIII daroval k zlati maši. V ozadju se na mzkem predstavku dviguje papežev prestol, ki je umetno izrezljan in bogato pozlačen in ok nčan z baldahinom rdečega žameta ter vvezenim papeževim grbom. Na nasprotni strani ste dve z belo svilnatimi zastori pokriti okni, med njima se na krasni konzoli dviguje lep križ slonove kosti. Na stenah v vseh sobah vise dragocene svete podobe. Tik te prestolne dvorane je predsoba k pravim sobam papeževim. Tu je papež vsprejel pokojnega prestolonaslednika in poznejšega nemškega cesarja Friderika, itako sedanjega nemškega cesarja Viljema II, katerega je potem peljal v sosedno sobo, kjer se tajne avdijence dovoljujejo. Dočim so poprej omenjene oobe le nekake knežnje priprostosti, je pa ta soba za privatna zaslišanja bogata opremljena. Tu visi na steni, vratam nasproti, podoba sv. Očeta v telesni velikosti, delo belgijskega slikarja. Tri sledeče sobe so: sobica bralnica. obednica in spalnica. Tik n]e pa je zasebna knjižnici, velika dvorana. V zadnji so ob stenah knjižne omare. Na podstavkih so tu iz mramorja izklesane prsne sjhe zadnjih papežev. V tej dvorani vsprejema papež svoj imendan, sv. Jo-ahima. kardinale in prelate. Med take pogovore se zgla-sijo s svojim žvrgoljenjem tič i. ki bivajo za za-štorom v velikem tičnjaku. Časi kak kanarček glasno zaupije, k čemur se papež smehlja. Poseben prijatelj je namreč temu nedolžnemu stvarstvu: ticim pevkam. Po obedu kaj rad stopi do ptičkov, ki ga dobro poznajo ter zaupljivo k njemu prilete Saj jim pa tudi vselej donese sladkorja ali pa namiznih ostankov. Brezdvombeno hodi ob takem dejanju sv. Očetu v misel sv. Frančišek Seraf. ki je bil temu ljubkemu živals- vu velik prijatelj. Vse te zdaj omenjene s )bane (razun obednicei tvorijo papeževo državno stanovanje. kakoršno pristoja papežu kakor kralju in poglavarju 250 milijonov zvesto mu udanih podanikov, pobožnih katoličanov. Glede Leonovega življenja omeniti je, da ga njegov komorni sluga vsako jutro zbudi ob »i. uri. Ob sedmi uri mašuje v svoji zasebni kapeli, ki je tik njegove spalnice streže mu le njegov komorni sluga. Oo nedeljah in praznikih pa čes'o opravi sv. mašo v spodnji kapeli, kjer se morejo odlične osebe sv. maše udeležiti ter tudi iz njegove roke prejeti sv. obhajilo. Tu mu streže eden njegovih kapelanov, ki pa potem tuli mašuje. Na kiečalu ob evangeljski strani papež tej maši prisostuje. Po tej maši postavijo med vrata stol. na katerem sede papež vsprejema iz sosedne prednje dvorane sem prihajajoče vernike, ki predenj pokleknejo in mu razložijo svoje prošnje ter prejmejo njegov blagoslov. Za zajutrek povžije papež skledico kave in malo okroglo žemljo Okrog polu devete ure vstopi zasobui tajnik, ki ima svojo pisarno tik papeževe pisarne, ter izroči došla pisma. Potem poroča, kako je izvršil prejšni dan si dana naročila. Iz mej teh listin, ki dohajajo s celega sveta na papežev naslov, izročijo se nekatere državnemu tajništvu, druge propagandi in raznim drugim kongregacijam. — Prošnje za podporo dobi papežev miloščnikar. Vsa ta pisma že poprej tajnik odpre in papežu izroči le ona, ki so nanj naslovljena. Druga se pošljejo kardinalu prefektu tiste kongregacije, kamor sodi v pismu označena zadeva Tam se potem ta stvar pretresuje, razmotriva in določi, ter koncema sv. Očefu predloži v potrjenje in določitev. Tu omenjamo, da je tajnik duša, skoraj bi rekli factotum vsakemu uradu; kakošno imenitno službo ima pa še le papežev tajnik: kajti skozi njegove roke gredo najvažnejše zadeve sv. cerkve. Kako učen, verodostojen, molčeč in pred vsim značajen mora pač mož biti. kateremu papež poveri tako važno zaupniško odgovorno, vplivno in vzvišeno službo! Pa bodi dosti o tem. Okoli polu desete ure prihaja kardinal-državni tajnik, ki vsak dan, razun torka in petka, poroča o cerkveno pravnih ali diplo-matičnih zadevah za dva dneva. V torek sprejema namreč papež tajnika za izvanredne cerkvene zadeve, petek pa državnega predstojnika, državni tajnik pa diplomate. Avdijence kardinalov in teh dveh prelatov trajajo navadno jedno uro, pa tudi dalje, ako so posebno važne zadeve na vrsti. Od 11. do 1. ure popoludne se pa po gotovem redu zaslišujejo prefekti raznih kongregacij, ki razne zadeve, prošnje, preporne reči predlagajo papežu v konečno rešitev. V Rimu se stekajo zadeve vsega sveta, in često so jako zamotana in težka vprašanja, katera papež določuje v najvišji instanci. Ne moremo si lahko misliti, kako različne reči tu na vrsto pridejo n. pr. misijoni med pagani, imenovanje novih škofov, notranje in unanje zadeve številnih možkih in ženskih redov, zakonske pravde, dispenze, -) vprašanja glrjde božje službe, pravde, ki jih je dognati pred duhovniškim sodiščem, veliki grehi, kterih odvezo si je papež sebi pridržal. razne pravice škofom in mašnikom, in na tisoče drugih iz cerkvenega življenja izvirajočih vprašanj; vse to se mora papežu predložiti, in vse to presojuje in konečno odločuje. Kakošna naloga je to. kako velika odgovornost! Ko so redna opravila izvršena, potem vsprejme papež v zasebnem zaslišanji tuje škofe, knežje ali pa druge svetne veli kaše Škofje ostajajo ondi po pol ure. ker se papež poučuje o vseh razmerah škofije. Papež ima velik spominj; torej je ob odnošaju raznih držav in o cerkvenih razmerah po vseh deželah pnv dobro poučen. Prisvojil si je tekom let občen spregled, po katerem določa svoje ukrepe in zamene — Ob 2. uri papež obeduje in sicer vedno sam, dočim imajo svetni velikaši pri obedu prijetno in zabavno družbo. Jedi so priproste. Juha. prikuha s pečenko in sadje; zraven mali kozarec bordoškega vina in pozneje skledica kave. Mesto vina je po letu papež zaužil na svet zdravnikov kozarec bavarske pive, ki mu je *) Zanimiv slučaj. Leta 1^93 sta se liotela na Češkem v zakon vzeti neko dekle in mladenič. Stariši so mladeniču branili. ker je bilo dekle na slabem glasu Kaj se spomni dekle? Nekoč pride v župnišče z nekim drugim mladeničem k izpraševanju za oklice. Ta dva sta bila oklicana. Potem izjavita, da hočeta v drugi župi poročena biti. Župnik je dovolil ter napravil pooblastilno listino. In kaj stori potem navihana nevesta? Pripelje se res v drugo župo k poroki, pa ne z ženinom, s katerim je bila oklicana, ampak s prvo imenovanim mladeničem. Dotični župnik ne sluteč goljufije ta dva poroči. Goljufija pride na dan. Ta dva človeka sd ločili. Pravda se začne. Lažiporočenca se zglasita pri škotijstvu, ki je pa razveljavilo poroko in zakon Pravda je tekla v Rimu in tam so škofijsko sodbo potrdili. Zvijača in goljufija ni nič pomagala. Morda sta oba še danes zaprta Kaj je vse dandanes! Kar se kedaj poštenemu človeku še sanjalo ni, dandanes se zgodi. Dandanes je pač vse mogoče. dobro teknila. Sv. oče od vsake jedi le malo užije „mangia come un uccellino — sne kakor en tiček-rekel je nekdo. Pri obedu in potem si da Čitati časopise in dopovedati kratek osnutek važnejših do-godeb. Potem počiva kak pol ure, skončuje brevir in zdaj pa zopet k delu Krog 5 ure se mu prinese skledica močne kave Potem vsprejme kardinale in prelate. ki o raznih rečeh poročajo, ali pa škr fe, ki so došli v Rim in pa druge odlične ali tudi pri-proste osebe. Ob 8. uri se poda sv. oče v spodnjo kapelo, kjer s svojimi slušabniki moli sv. Rožni Venec in večerno molitev. Sv Oče kleči na klečalu ob evan-geljski strani, drugi klečijo v predsobi. Naprej moli eden kapelanov. Kapela ni razsvitljena, le večna luč siple svojo bliščobo nad sivolasega papeža in nad malo trumo, ki krog njega pred tabernakeljnom kleči. Vrnivši se v svojo sobo dela zopet s svojim tajnikom. Ob 10. uri jč večerjo, ootem sv. Oče ali moli ali dela (piše) do 11. ure. Takrat gredo služabniki iz predsobe počivat. Leon gre potem k počitku. Iz njegove spalnice je elektrika napeljana v sobo „parafranierjevB, kjer spe tri sluge v posteljah, ki so po dnevu za mize. Ta dnevni red se glede na letne Čase in vreme nekoliko spreminja. Ako je vreme ugodno in dopuščajo uradna opravila, potem gre papež za uro na vrt, in sicer po letu opoludne. Ker je od njegovih dvoran do vrta četrt ure daleč, daje se tja v nosilnici nesti. Pri vhodu na vrt ga čaka kočija z dvema črnima konjema, potem se pelja. Spremljata ga dva plemiča gardista na konjih; ko se pelje v gorenji del vrta, kjer je zrak čistejši, in se nahajajo sem ter tja naslonjači ali male hišice. Tuje omeniti, da je R:m jako nezdravo mesto, ondi razsajajo razne mrzlice, od severozahoda se vlačijo so-parji pontinskega močvirja. Mrzlice so: malarija in mi-lijarija. Ker papež ne more Vatikana zapustiti, zamore se samo na vrtu sprehajati. Zato so ta vrt jako lepo odičili in uredili. Tu vidiš hrast, ondi trtne brajde, drevorede, tam sopet je kurnjek, kjer so golobje, fazani in beli pavi; tam pa je mali zverinjak. kj-r biva beli jelen, sme in inozemske ovce. Posebne ljubljenke papeževe so pa gazele. Par teh nežnih živalic je kardinal Lavigerie podaril papežu k zlati maši. Vsaka je imela za vratom srebrno tablico z napisom in prošnjo, naj bi one, ki so ušle levom v puščavi, našli pri levu (Leonu) v Rimu zavetje. Te živali so se zelo pomnožile. Bivajo v ograjenem prostoru, na sredi stoji palmovo drevo. Boječe so in plašne. Ko čutijo hojo ljudi, kar drve po vrtu. Kedar pa pride sv. Oče, ki ga poznajo po belem oblačilu in njegovem glasu, takrat pridejo zaupljivo blizo ter jedo mrvo iz njegovih rok. * * * Leon XIII je srednje velikosti, medel in nekoliko sklonjen naprej. Barva mu je v obličju bela. Trdnega zdravja in nepremenjeno bistrega uma. Spominj mu je čudovit. Oko bistro, glas poln in zvoneč, obrazne poteze ostro označene, a plemenite in prikupljive. Dasi je Leon proti romarjem prijazen in uljuden — vender je in nespremenjeno biva spoštovanje budeča knežja prikazen. A tudi vznevolji se Leon — takrat se njegove obrvi gubančijo, okrog ust se zarišejo ostre poteze, zapovedujoč pogled govori iz oči. Jezik mu je markiran in umerjen, lasten mu je neki poseben znak, ki se. Če si ga čul, ne pozabi. Vse, karkoli govori in dela, je globoko premišljeno in preudarjeno; nikdar se ne prenagli v svojih ukrepih Disi so stari ljudje navadno zelo občutljivi in svojeglavni, Leon ni prav nič siten in čmeren. Leon si je svest svoje vzvišene naloge in svojega dostojanstva. Vestno izvršuje svojo najvišo službo. Smoter mu je: božja čast. izveličanje ljudi, poveličanje sv. vere in cerkve in bramba pravic svetega prestola. Kar je Leon storil za vedo, ne bode nikoli pozabljeno. Njegove krasne okrožnice, sad vstrajne molitve in temeljite učenosti, priznavajo tudi neprijatelji sv. cerkve za mojsterske stvore. Zlasti velja to o okrožnici z dne 15. oktobra 1894. v kateri se papež vladarjem in katoliškemu ljudstvu zahvaljuje na čestitkah ob priliki njegovega škofovskega jubileja*) — Kapucin je papežu spovednik; spoved opravi vsak teden. Dasi ima papež veliko skrbi in opravil, vendar Leon, ki malo spi, Čita ascetične knjige ter obhaja duhovne vaje. ki pospešujejo duhovno življenje. V grbu papeževem vidiš cipreso, ki se dviga proti nebu. Cipresa in zvezda vrh nje sta prava simbola Leonovemu značaju, ki kot žar neba, sveti z ukom in izgledom. Vse njegovo delovanje in stremljenje je uravnano proti nebesom Lep izgled nam je vsem Leon, veliko se lahko uči mo od njega. Kakor on vstane eno uro pred mašo, tako naj bi storili duhovniki in n^duhovniki, oni ki mašujejo. ti ki pristopajo k sv. obhajilu. Vzorna je zmernost Leonova. Naj bi jo kristijani posnemali ter pomnili besedi sv. apostola Petra: ..Bratje, bodite trezni in čujte " Njegova del al no st je vstrajna in truda-ljubiva; posnemajmo ga in ne zabirao apostolovih besedi. ^Delajmo, dckler je dan, kajti pride noč. ko nobeden več delati ne more . .. nikar se ne utrudite*. Vzor nam bodi njegovo modro govorjenje in vedenje: „Človek bodi počasen k jezi. počasen za govorjenje" in ,quid Zgodnje Danice«, da se me tudi oni spominjajo ▼ svojih molitvah, Martin Benegalija r Štangi. Molitev, (ktero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.) Gospod Jezus Krist! V edinosti s tistim Božjim namenom, s katerim si Ti, sam Bog, Gospoda pove-ličal nekdaj na zemlji s Svojim presv Srcem in Ga še sedaj neprenehoma v najsvetejšem Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presveto Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, darujem Ti danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII. 1885). Zlasti Ti je darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in sosebno za današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v mesecu, 5e se moli vsak dan, popolni odpustek. Pij IX. 26. listop. 1876.) Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX. 1852.) O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv. Srca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII. 1892.) Sveti nadargelj Mihael, sv. Ciril in Metod. sv. Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! N. Raznoterosti. Napredek katoličanstva v 19. stoletju Sv. katoliška cerkev je tekom 19. stoletja sdno napredovala Številke naj govorč. Na Angleškem in Škotskem je bilo začetkom 19. stoletja samo 120 000 katoličanov, a sedaj jih je 2,000.000 s 3 nadškofi, 18 škofi in 2.785 duhovniki. V Holandiji je bda tedaj samo ena petina prebivalcev katoličanov, sedaj ste dve petini. Na Nemškem se je zvišalo število od 6 milijonov na 13 milijonov, v Švici od 542.000 na 1.170.000, v Skandinaviji od 200 na 8 000, v azijski Turčiji od 400.000 na 658 000, v Perziji od 300 na 10 000, v severni Afriki od 15.000 na 500.000, in v Rusiji je do 18 milijonov katoličanov. V srednji in južni, izhodni ter zapadni Afriki ni bilo tedaj skoro nič katoličanov, a sedaj jih je 2 milijona z 280 misijonarji. V vzhodni Aziji se je povečalo število od 1 do 6 mi- lijonov. V španskih holandskih in angleških kolonijah je katoličanov približno 1.500.000. V Kanadi so se katoličai.' pomnožili od 137.000 na 2 milijona, in v Zedinjer 1 državah od 36.000 na 10 milijonov. V vseh imenovanih državah je prirastek katolikov povprečno veči — nego prirastek ondotnih stanovalcev. Kar pa evropskih držav ni tu omenjenih bilo. tam so se množili katoličani vsporedno z naraščajočim bivalst vom. T. Obredi katoliške cerkve. S katoliškim učenjakom Briickerjem se je neka plemenita, jako olikana, a neverna gospa prepirala o veri. Izvrstno ji je pobil vse ugovore, tako da je naposled rekla: .Dobro, priznam, da je v katoliški cerkvi mnogo dobrega, a vsi ti njeni zunanji obredi so odveč Ti obredi se naj opuste, pa bode vera mnogo pridobila, kaj ne, gospod Briicker ?u Učenjak, ki se je do sedaj na vso moč uljudno vedel, zasmeje se na glas, vstane ter potrka gospo na ramo, rekoč: ,0 ti avša, ti si pa res bistroumna!" Gospa, vsa iznenadjena, stopi za korak nazaj ter ga zavrne: „Za koga me pa vendar smatrate? Ali ne poznate niti najnavadnejših prav i, kako se vesti?8 .Madame44, odgovori Briicker. ker ste se prav sedaj tako neugodno izrazili o zunanjih obredih naše vere; mislil sem. da tudi v vedenji do ljudi zavračate vsa zunanja pravila; ker cerkveni obredi niso nič druzega, nego pravila, kako se vesti proti Bogu. In te ste zavrgli. — Govorili so. da so te Briicker • o ve besede segle olikanki do srca. —/.— Otrokova vera. V Irlandiji, kjer imajo katoličani mnogo pretrpeti, je pred kakimi 15 leti ležala na smrtni postelji uboga žena. Nečloveško postopanje njenega moža jo je pripravilo do tega stanja. — Pri postelji se je igrala hčerka, ljube/njivo dete, stara kakih 5 let. — „Ubožica", rekla jej je mati. .prosi ljubega Jezusa, ki je v tabernakelju. da se izpreobrne tvoj oče". In res. nekega jutra gre mala v cerkev, pristavi klopico ter spleza na oltar. Potrka z ročico na tabernakeljeva vratica ter kliče ljubega Jezusa. — Nikakega odgovora ni. — .Jezušček!" zakliče iznova — Zopet nikakega odgovora. — Tretjič: „Jezušček, ali nisi tukaj? Mama so mi rekli, da si tukaj " — V tabernakeljnu se nato odzove mil glas: „Da, dete tukaj! Česa želiš?" — rDa se moj cče izpreobrnejo," odgovori dete. „Tvoj oče se bodo iz-preobrnili," odzove se glas v tabernakeljnu — ,,Tisočkrat se zahvaljujem" pravi mala in gre od altarja. — Kmalu potem se je oče res popolnoma izpreobrnil in postal drug človek. Jezušček. ki biva pod podobo kruha v tabernakeljnu, ljubi otročiče in je cbsiplje z milostnimi darovi. A\ Duhovnikova plemenitost. List .Daily Mail" poroča iz SiidUista, otoka Malih Hebridov tole: .Družina nekega kupca, mož, žena in en otrok, je obolela za legarjem. Nihče si ni upal približati se h koči. Bolniki so bili popolnoma brez postrežbe Tu prevzame katoliški duhovnik Jurij R'gg isin umrlega anglikanskega škofa dr. R'gga) vsa nič kaj lahka in prijetna opravila v bolni družini. Kuhal jim je in stregel, dokler niso ozdraveli. Nasledek te požrtvovalnosti je bil. da je o. Rigg sam obolel za legarjem in je umrl. Ko bi kak prostozidar ali drug apostol humanitete storil kaj podobnega, bil bi ga ves svet slavil. O plemenitem činu katoliškega duhovnika pa časopisje molči; a takrat se prav malo molči, kadar je treba svetu razbobnati kako na pako. Znamenje časa — a tudi to preide s časom! —K—. Katoliški vojaki na afrikanskem bojišči. Neka sestra redovnica piše iz Nazareth House v Capstadtu z dne 10 januarija 1900: .J? z in sesti a Ksaverija sve bili na krovu tovorne ladije, na kteri je bilo več sto vojakov katoličanov (Ircev in Škotov). Mncgi so obžalovali, da pred svojim odhodom niso mogli opraviti sv. izpovedi; kajti vkrcanje se je hitro izvršilo. Tudi tu v Capstadtu niso smeli stopiti na suho zemljo, ker so bili na potu v Natal. Neki ubog vojak tožil je britko: .Sestra, zdaj moramo iti v boj. obteženi z mnrgimi grehi na vesti" Me smo je tolažde, obetajcč j m, da hočemo radi njih govoriti s škofom Leonardom. naj se jim želja izpolni, preden zapuste pristan. Skcf so tudi precej poslali tri duhovnike, ki so potem izpovedali vojake od 8. ure dopoludne do polunoči. Danes zjutraj je bda na krovu ladije sv. maša in obhajilo za vojake. Do 400 vojakov je prejelo sv. zakramente. Vera teh mož je zares močno vspodbudljiva. Izpolnila se jim je pobožna želja po sv. zakramentih, katere so tako zaželeli. S čisto vestjo in veselega srca so se podali potem na bojišče pod pekcčim solncem. a. K. Listek. Ecmarji iz Bima so ob svoji srečni vrnitvi z Boži je poti. četrtek 3. t. m., v jutro si. „Slovenčevemu" uredništvu izročili 146 78 kron in 87*55 lir za družbo sv. Cirila in Metoda. Z groba sv. Cirila v cerkvi sv. Klemena v Rimu so se torej vrnili poživi je ni v veri in v narodni ljubavi. Bog jim stoterLo povračuj. _ Leon XIII. ponavljaje kaže svojo ljubav do Avstrije in do njenega cesarja. — Nadškof iz Sarajeva, dr. Josip Stadler, je bival zadnjo dobo kakih 14 dni v Rimu. Samoumevno mu je bil dohod tudi do Nj. Svetlosti. Udeležil se je slovesnosti, ko je do 50 000 božjepotnikov pozdravilo sv. Očeta. Natančno se je prepričal, da Leonu XIII. prav nič ne peša spominj in da je videti celo nekoliko trdneji, nego je bil to pred tremi leti. ko ga je tudi obiskal Glas mu je živahen in svež Zanimivo znamenje papeževe naklonjenosti do nadškofa in njega ljubezni do naše države je pa to bilo. da je nadškofu naročil: naj cesarju donese papeški blagoslov in mu sporoči njega prijazni pozdrav. Tej nalogi se je nadškof odzval pretekle dneve, ko je tudi .Danica" z dne 30 marcija t. 1. (st. 1041 poročala o njega nazočesti v Ljubljani. Iz Ljubljane se je v noči 25 marcija odpeljal na Dunaj. Vest o silovitem boffosknmstvu je pretresala 22 apr. ljubljansko mesto. V noči od sabote, 21. t. m., do nedelje, 22. t. m se je onečastila namreč podoba lurške Matere Božije pod Rožnikom. Istotako se je skrunil križ, ki stoji na razpotiji pod Rožniško cerkvijo. Zločin je prva opazila družba, ki je šla nedeljo jutro na Rožnik pit kavo. Pobrala je križ in razdrobljene ude Križanega nesla k Matiji. - Slovenske matere! ko bo izgovorila ostra človeška sodba o tem strašanskem dejanji, popišemo Vam kar natančneje U zločin v Vaš pouk in v p;ouk Vašim otrokom — izrecno pristavljajoč, da uprav v predzadnji „Dan." (str. 128) tujedeželno inomoško sve-toskrunstvo Vam opisujoč nismo mislili: kako bomo prisiljeni koj v drugi naslednji številki poročati Vam o domačem gorostasnem činu iz najbližega okolišča glavnemu mestu Slovenske — mesta, ki mu ponosom rekamro vselej tako radi .bela" Ljubljana. Uzor slovenski gostilni je v angleškem glavnem mestu Londonu. Na gostilniški steni visč naslednje določbe v okvirji: 1) Pijan došlec ne dobi tukaj ničesar, najsi pride sam ali v družbi. 2) Pravilo je, da gost zapusti gostilno vsaj za pol ure, predenj se mu sme natočiti v drugo. 3.) Mera enkratnemu pogosto-vanju ne presegaj četrtinke vina, ali čaše piva, ali 08minke žganja. 4.) Ljudem upivačem, nesramnežem v govorjenji ali nespodobnikom v vedenji se ne postreže tu nikakim načinom. 5) Kaditi je strogo prepovedano. 6.) Prosi se, naj drugo gostilno blagovoljnim obiskom počasti vsakdo, komur niso všeč ta pravila in se jim pokoriti ne mara. — In posledice tega drakonskega gostilničarjevanja? Posledice so te, da gostilničarju menda primanjkuje prostorov. — Kadar se bode na Slovenskem odprla taka gostilna, .prijatli! poročil al' pisal Vam bom." — Zadnje čase se niso prikupili Angleži nam Slovencem; saj so tudi graje vredni v postopanji do nepokvarjenega burskega rodu v Afriki. — A to se Angležem sploh mora priznati: zmerno je pa od nekedaj to ljudstvo v jedi in v pijači. — Zmernost, lepa krščanska čednost — in zmernost vsak narod časti! Uredništvo je prejelo od svojih znancev iz Rima zasebnih poročil. Vsi izražajo svoje posebno veselje ob tem jim cmogočenem posčtu večnega Rima. Med drugimi nas pozdravljata na jubilejski razglednici — ki je umetniško prirejena — somišljenika z umetniškega poprišča: tehtoviti veščak Ivan Vurnik iz Radoljice in pa njega hrepeneči sotrudnik Josip Pavlin. — Italija, prijatelja, je, kaj ne, velik dom umetnin ? Škofijska kronika. Premilostni gosp. knezškcf dr. Anton Bonaventura se je veliki teden udeleževal v stolnici vseh cerkvenih slovesnosti. Veliki četrtek. 12 t. m , je po slovesni sv. maši umival noge dvanajsterim starčkom in je potem pogostil v svoji palači. Petek, 13. t. m., je opravil vse cerkvene obrede. Saboto, 14. t. m., je bil na svojem Škofjem prestolu pričujoč pri sv. maši, ki jo je daroval preč. g. kanonik in stolni župnik Erker. Popoldan je vodil velikonočno procesijo. Veliko nedeljo, 15. t. m., je pridigo val nemški pred slovesno sv. mašo, popoldne pa je vodil zaobljubljeno potresno procesijo k nunam. Tam so bile na prostem v nazočesti silne množice vernikov zahvalne in prošnje molitve ter blagoslov presvetim Rešnjim Tolesom. Velikonočni ponedeljek 16. t. m. je vsprejel v Cmgrobu 58 fantov v Marijino družbo. Belo nedeljo, 22 t m., je posvetil v Radoljici stranski altar, popoldan pa vpeljal bratovščino sv. Rožnega venca. Ponedeljek, 23. t. m., zjutraj ob pol osmih j® maševal v stolnici za srečno romanje v Rim in ob devetih se je odpeljal s šeststo romarji proti svetemu mestu. _«_ Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in saloiniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani