' ■ vak im uiti! in {kov PRO M W T* l|l»P il: * ..... plašilo slovenske narodne podporne jednote trro vfcabx. irr^^a^tst= cocaI^iiu ponhuek m. oktobra (octobch) imt stev—nuum* im. ITALIJANI OSTAVILI GORICO. AMERIŠKO topništvo V BOJU Z NEMCI. Heriške čete na bojni finip v Franciji . t™ trasalatioa filed with th« post JE atCbieago o« Oet. 89, 18lf, u 2nd by th« Act of Ott 0, 1917. Ameriiki glavni ftan v Franci-^ okt. — Amerika je na boj-|liniji v Franciji! Imenike čete eo v prvi črti za-^ov na francoski fronti Prvi grel ii topa je 6il izstreljen ob ik zjutraj navedenega dne na iko delovno partijo. Od tiste-im se nadaljuje presldečen ■fAiaki boj. Ameriiki glavni stan je objavil ifeč« prvo uradno poročilo: " Kontingent nekoliko bataljo -pinned naših prvih kontingentu nahaja, nadaljujoč tvoja ki im« služiti sa jadro WtrakdJ, v prvi M v mirnem okpliiu franco-fronte. V njihovi družbi ao franoookUi veteranov, jo jih nekatero baterije topništva v sveči s franoo-vetaranaldni baterij sani. lji normalen. Veli moi je i privadili aktualnim resne • ? izkopih ne velike aado- luriilu inf»nt«rij» je priko -■bl. m rant« brM Mdnmti «n- BrazUI|a napovedala vojno Nemili. True translation filed wltk the port-master at Chicago oa Oet. 89. 19lt. no required by the Aet ot Oet. 0, 101T. Posojilo svobode Dad pet miljard. True translation filed with the post master at Chicago on Oct. 29, 1917, as required by the Act of Oet. 0, 1917. Washington, D. 0. — Tsjnik McAdoo je izdal v soboto zvečer izjavo: "Je velika čast, da lahko naznanim auierifikemu ljudstvu, ds je drugo posojilo' svobode velik uspeh." Zadnji naval v velikem obeegu vsepovsod v narodu je prineael nad $1,000,000,000. Sodijo, da ehaše več sto miljonov nad ms -kslmalno vsoto, o kateri ao zakladniki uradniki upali, da jo dose2e. Sreda je dan, do katerega morajo bančna podpisovanja doseči distriktne banke. In nihče ne more dati do srede natančno poročilo o vseh prodanih obveznlesh svobode do prihodnje srede. Drugo posojilo svobode je ve -lik uepeh, ker ao podpisovanja najbrž prekoračila $6,000,000,000. KONORE8NIK HOČE DOKAZA TI, DA TRUST RAČUNA PRE VISOKE CENE ZA PRB-MOO. True translation fUed with the nost-master at Chicago oa Oet. 88, 19lf, as Rio de Janeiro, Brazilija. — Parlament je v petek g 149 glaao-vi proti enemu proglaail vojno stanje med Brazilijo in Nemčijo. Predsednik Brsz je takoj odobril napoved in njegov sin je atopil v armado. Prvi korak vojne bo zaplemba vseh nemikih parnikov, interniranih v brazilskih luksh, kl jih porabijo za prevalsnje hrsne in potrebičln zaveznikom. Mllitari-stična kooperacija brazilske mornarice in armade z Ameriko in zavezniki, kot se pričakuje, sledi v kratkem. ZDRUŽENI DRŽAVI PO&UB- JO ITALIJI 28 LADU U JEKLA. True translation filed wltk the poet-master at Chicago oa Oct. 88, 1917, aa required by the Aet of Oct. 0, 1917. Washington, D. 0. - Naklade! ni odbor se je sporasumel, da odda italijanski vladi približno tri in dvajaet ameriških komandi ranih jeklenih ladij, ki imajo skt* paj 100,000 ton mrtva teža, kot odpomoč proti primanjkovanju ladij v Italiji, ki jih živo potrabu je za prevažanje potrebščin. Akcijo je naznanil odborov predsednik Hurley. Velika Brite-Praneijo in It*lijo nija zaklada( za najnujnajie potrebe, pa na mo- tika v dežju in blatu revno noj. Frsncoaki vojaki v za-i ao jih navduženo pozdravi-Najbliiji sovražni zakop je iljen več sto jardov. Okoliš len najmlrnejdih na ttojišču, i aeer pod kontrolo čet, ki ao 1 francoskim vodstvom, [imerikanci bombardirajo nem-policije granato za granato. ■ "lupina" granate bo posla-i predsedniku Wllaonu. mlmleth vojnih u nrraov ji ostavilo FORT MCPHERSON. i tra&alatioa filed wltk the poet •t Chieago oa Oet. 88, 19lf, as * bj ths Aet of 0«t. 0, 1917. Atlanta, Oa. — Lajtnant Hans ■ ki je privedal britski par Appzm v Hampton Rodes i nonki plen skoraj pred dve- i letoma, je bil med desetimi u-ti, ki «o pobegnili is njetni-tabora v Port McPheraonu. ih devet je pripade moitvu 'Appsrnu" in "Prlnz Eitel lerichu. Cenike iščejo v Atlanti, ker oblaati mislijo, de se tem ?*jo. Krvni psi so sledili mo-«d ust predora, ki aa je raz-iz njihovih spalnih pro-do točke zunaj ograje, do reke kl je eno miljo od Pneblo, Oolo. — Kongresnik Edward Keating, je poalal sledečo brzojavko zveznemu upravitelju za kurivo v Waahingtonu; - "Če imenujete premogovega u-pravitelja za Colorado, ali bo po-oblažčen preiskovati in če potrebno, uravnati cene t Osebno verjamem, da izvriuje preiskavo o cenah neki zastopnik važega waahingtonskega urada in delo naj prične nemudoma. . Nafie ljudstvo hrepeni, da kupi zimsko zalogo foremoga, toda nočejo se podvreči izkoriščanju pre* mogove kombinacije. Tukaj ni primanjkovanja. Vaem nažitn sitnostim lahko sledimo do kombinacije med rudniškimi leat-niki in trgovci. Ti gentlemani od govarjajo na \judake proteste, da se pokoravajo vaŽim odredbam. Edina pot, ki zopet vrne ljud sko zaupanje, je U, da ,važ u rad uvede preiakavo o razmerah, ki daje upanje na odporno*. Skoraj pričnem prepotovati moj diatrikt, pa če vi hočete in preiskovalec tukaj, tedaj črtam vse datume in preakrblm priče, da dokažejo, da je cena za premog na drobno previsoka od $1.60 do $2.00." » ____ ČRNOGORCI PRIDRŽANI ZA POROTO. j« bila sled izgubljena in tega mislijo, da so beguni J1' vodo da spravijo pee od Nji hnogavice ao naill na - - njetnikov so odkrili zju-CjP" apelu. Pretakava njfch bl-j' dognala, da ao imeli na Onifortua ko so odill, toda n-P« »o prepričani, da ae hi-|p*»krb* g civiino obleko. J^ta, Oa. — Aeat od deaetih ■"»»ranih nemških mornarjev, ! **NwgnUI iz Fort Phemona v r1^ » prijeli zvezni agentje r J* bilo prijetih v Buraney f***- in eden tnkaj. L**fo in * in okolica: V ponde-*"cg, v torek jaano in 77* »'"vpre^na temperatura v urah: 43. Tra. translatloa »Ji F^s sstor nt Chieago oo CMJ» 1917, as required by the Act of Oot. 0, 1917. Hammond, Ind. - Miro Mltro- vleb, predsednik " Črnogorskega Olaanika" v Detroltu, in Klize Pavllclievieh, Ujnik lista, ata od-klonila zagližanje tukaj In zvezni komisar Charlea Hurprise ju je iz-ročil zvezni veleporoti, ker ata v zvezi z nameravanim ■»f0?* nogornke naborne komisije, * iskala rek rute za armado v /Aru-ženili državah pred teč meseci OBRAVNAVA MeORAWA OD-LOŽEM A. »kiM, W. Va. - Obravnava polkovnik. J«Hn T. Mvšegn člana rodnega komiteja, je ^ na do ». novembra. Mctlrnw jr obtofc n sleparije, kl je v zveri bankrotom benke v Oraftonu 1 Ve. I Italija je močne vtemeljlla svo-,e potrebe in dobile je pat ladij več, kot jih ja bilo pred nekej dnevi dovoljenih Italiji. Nektere adje, oddana v najem, bodo stare, druge nove in nektere mogoče izberejo med temi, ki ao na po tu s Velikih jezer v ocean. Rabili jih bodo med Združenimi država ml in italijanskimi lukaml. Trne traaslatioa filed wltk the postmaster at Oh!«ago oa Oet. 89, 1817, aa required by the Ast of Oet 8, 1917, ZADNJE VESTI: Berlin )*t1)*» d* » avstro-nemlke čete Crodrle čez gore na beneško planjavo in vxele Čedad, i je bil ▼ plamenu. V soboto zvečer so Italijani ostavili Gorico, ki so jo takoj okupirale avstrijske čete. Italijanska fronta se ruii do morja in italijanske armade beže proti zapadu. 100,000 Italijanov je ujetih in 700 topov vplenjenih. Rim poroča, da so se nekatere italijanske čete podale brez boja, oziroma so pobegnile z bojiiča. Vse kar so Italijani pridobili z velikimi žrtvami v dveh letih in pol, so izgubili v treh dneh. | Glavna fakta v razvijajoči ae avatro-nemški ofenzivi na itall-janakem bojišču ao t Berlin javlja uradno, de Je ujetih 100,000 Italijanov hi vplonjo-nih 700 topo*. Rim porode uradno, de ae ev-otro-nomžke fteto ftnvedirele Ilett-jo ne širold fronti ia ee pooafiteje proti lteUjeaakhn revninem. Pel-nradno porodilo opiauja poleAeJ kot "nedvomno reaen". London Javlja, de je feldaeršel Heokenoon itleiU 800,000 mol ne Italijanski meji. Uradno poro6Uo is Rime pravi: '•Fripreve se 80 efoutvo eo bile Ugromne. 88 netMrih divisij je bilo oremeOčenih is Balkana in ftusije Is henooHrtreini ob oovor-hi itelij enaki fronti. S evstrijOM-tel četami vred onelejo vae aOe »roti Italiji 700,000 mo«." Waahington ima poročUo, Aa Je elije apelirale at franoUo hi ngliio se tefte topova v obnun- a wafeW nMVtUf i A^MIsivi VVvSS^^SMHBHHKv A. apel na itelijanaka vojaka, daai-ravno prihaja v spremstvu grmenja topov ln s bajoneti pod saata-vami. Maekenaen vodi Nonaoe. I 'Rim, 98. okt. — Hkoraj brea vaaka pomoči ime Italija pred naboj gigentično ofenzivo, kakršno je Memdije organizirala proti Rusiji, Srbiji in Romunski, kjar ja imela uepeh, ln kakršno je vodile proti avojemn sovražniku ob Mar-ni, Yaarn in pri Vardunu, kjer je doživele poeaa. Avstrijci in Natnei ao agrnlll proti drugI Itelljenskl armadi meso, ki praaeea 880 bataljonov a ae-Ihni goadovl artilerija. To meao ao upoellll ne fronti, kl Ima v ara' Ani črti 96 kilometrov dolgoatl, ker pomeni, de t»Me ekorej ip tisoč Nemcev na vaak kilometer. (Nemoem, Id vodijo operealja, poveljuje feldmaršal Maokenaen, zmagovalec v treh velikih kam- panjah. Nemlke In avatrijeko v blftStnl In frenete U va, s kakiino ao Avatrljel bi Kam-ol ža kdaj poakušall proti Iteliji. Bojevanja ae je pričelo o težkim topniškim bombardiranje«, kateremu ao odgovarjale itelljen-ske baterije ne dvajset milj dolgi fronti čea Banjžieo do Tolmina. Ko sa ja poročavalea pomikal po eaati od vojnega atana, eo pedala granate tri milja od Ooriaei bilo Je napraatano grmanje topov vseh kelibrov od velikih "pat-najeterjev" do regljajočlfe brao-streloev. Take ofenslve je bilo prišeko* veti že vaš dni; glavni eten ja l* mal Info naselje, da aa sovražnik pripravlja ne nejvašja gibanja vsega lete. Avstrijske četa na oe-verju, kjar 00 voč nepotrebno vpričo nadalevne ruake armade, ao prišle ne to fronto. Obonem oe je sdremll nemAkl generalni ŠUh valed pretečih možnosU ne ItelU jonskem hoiUčn In adej je prvi« opeaiU brendanheržka KLAVZULI O DELOVNIH U-RAH ZAHTEVAJO V ZVEZNIH POOODBAH. Tras translation filed wltk the master at Chlesgo on Oet. 80, 101 reqaired by the A«t of Oet. 0, 1017. Waahington, D. 0. — Samuel Oompera in ekaakutivnl odbor "Amerižke delavska fedaraclje" ata močno priporočila vojnemu in-duatrijalnemu odboru, da vsa vladne pogodbe vsebujejo klavzule, ki Specializirajo delavne ure in mezdo ualužbeneev. Delavski voditelji ao priporoči l, de pridejo V vse poavetevalne odbore in komiteje delavski za stopnikl kot orodje, ki pospešuje sodelovanja med vlado, delodajal et in delavci v vojni produkciji Konference se bodo nadaljevale In člani vojnega industrial nege odbora pravijo, da predlole pred oge eventuelno predeedniku Wil sonu v razsodbo. Berlin (vie London), 08. okt. ~ Vojni eten jevlje, da eo evetro-nemftke čete v svoji ofenzivi ne Italljanaki fronti ujela 70,000 Italijanov ln vplenlle 600 topov. Avatro-ogrskl eeaar Kari vodi avatro • nemško armado, katera prodlre skozi prelese Julijskih Alp proti italljanaklm revninem, kakor pravi poročilo. Italijani so isgubill gorski gre* ben Stol, kekor tudi gorski vrb Matajur. Druga italijanske ar-made je poražena in italijenake fronU ob Soči je ugrakna noter do Vipavo. Na Kraau Italijani vzdržujejo avoja pozicije. Rte prisnava poraa. Bi m, 88. okt. — Uradno poročilo pravi, de ja aovrainlk prekora. čil italijanako mejo med goro Kanin ln pročeljem Judiike dolino ln poakuže odpreti pot na ravni-no. Avatro-nemške čete lavršuje-jo ostra napade na Kresi* tode Italijani so jih odbili. Poluradno poročilo, ki ja bilo ladeno snočl, pravi, da ja bitka ne so&ki fronti več kakor Ijuta in njene elternatlva neodločilne. Po-ložej, kl ga Ja uat varila sovrsžna sile — nadaljuje poročilo, — jo Tra« traneiatioa filed with the ^ at Chieago oa Oet. 88, 1817, oa reqaired by the Aet ef 0«t. 8, 1817. "gotovo resen . Italijani Igpreenttl BenjUoe ' Rim, 28. okt, — Avntro-nemško prodiranja je še zadržano v preie. zfe zapadno ed Soče, ki vodijo v benačaiaake ravnine. Vrhovno po-veljnlžtvo itelijanaka annade ja pa vsled resnosti položaja vpričo ogromna sile sovražnike vpelJ'lo vamoatne naredbe. General Ce-doma, vrhovni poveljnik, nasne Rim Italija — Po viharni seji__________ . v parlamentu zadnji petek je ka- „j.f da je vsled umikanja Italija- binet reaignlral. Zbomlea Ja s 3M „ov do projšnj« obmejne linije glaaovl proti »6 izrekla vladi ne- potrebno Izprazniti planoto HanJ- zsupnico In tskoj nsto je mhilatr- šleo. •ki predsednik BoeeM podsl k rs Ijta demlsijo. Kralj Viktor Krna-nuel je prišel v soboto v Klin ln sklieal nesUnek predaednlkov senata ln zbornice t ar političnih vo-dlteljev, ds reši reano poU«^« Te planota je zdaj predala* med avstrijskima bokoma, in še prav predstavlja lep u-peh Italijanskega orožja, ja zdaj pootale nevarno«! vpričo prodiranja Me-ckeneenovih zapadno od Hoče, situacijo, Upati je, da bo brez kjer silijo proti jugu Umaknile* odloga vlada. east s vi jena koalleljaka — Tukaj je •n^g poUHI hrib In dol V Davi-i u In Thomaeu W Vs ga je padt do petnajst palcev. Ig Henjftlee je valad tega strele-gičen korak, kl bas ne»e« uala -viti sovražno obsedejoče gibanje Poznejša voati s fronte govore da svetro-namdke žete prodirajo vrlHtimi saetavaml, aa kataeih Te je oMvlden avatro-u omiki h bataljonov, kolikor jih Ja bilo tem prad enim letom. Vrhntege ao prišla nemška dlvlalja le U drugih krajev. VeUko kratenje Nemoev m 4 Kranjskem. •Avstrijske baterije ao grmele od Oombone do Vlpeve od 90. oktobra, delajoča priprava ae veki neped. Itelijenaki Informe-oljski deportment je medtem po. yočal o votMiam koneentrirenju nemiklh čet \med iZagorjom ln Ljubljeno. Kapitan Bereoea, a-dan nsjdrsneJAMh Italljenaklh evi-stikov, je v tem šeeu vrgel ne tU fl- oroplen In aposnal, de Ja nemlkl. Ia toge je bilo jeeno, da ae bliže toliko naflašens efenalva proti Italiji, katere ae ndelell Nemčije. Avstrijska poaloija so bila v ae-lo elabem stanju po aadnjl itall anakl ofenalvl ln bile bl ša na alebžam, ča bi bili Italijani okupirali Tolmin In porinili 94. In 7». avstrijsko divizijo o »krsjncgs vzhodnega robe »snjšie«. Toda Avatrljel ao dobili veliko poječa-nje la rneka«* bojišče. Ne Bsnj-šlcl sami je evatrljaki general Ln kao stlačil akupej na manj kot 9A0 beteljonov mož In poleg tega ša bataljone deleveev, med keterlml je mnogo mohamedanakih Boš njakov In Turkov a rdečimi faai, kl ao že priletni. (ishrljeleki gori In Monte Ko amo prtllt v Gorico, nem jo mesto nudilo allko resvslin in ptt-ičohe. S hraManjem In troOkom ja v sok Iee padalo aidovje In pe« večelo obseg dastrukoija. Porolo-vsleo ja neštol pot velikih eerkve — med njimi fladavo ketadralo - kl leže v kupih gvoblje. Strehe katedrala je podle voted Čih ao grenetnih lukenj ln padajočimi strsnaklml stenami je Jkivldatl visok olUr, kl otoji pokoneu. Dva greneti vellkoga kalibre ate pometi! fla v nI hotel meatu, kl Jo popoktome poru-len. Ker je lo oaUlo od onega glavnih poslopij, alnli sdaj aa po-stfjo nujna požarna hrambe, kolera elutia preprečiti nodeIjno n-niče ven Ja, IfOPolovelao Ja lol ne grad, kl domlnlre meato, in od Um ja i-mal lep reagled čea Uroko potjo sedanjih operacij. V bližhii je go-re Sv. Mihaele, katero drže Ite-Hjeni in ne lavi atrenl je Gehri-jelska gora, kjar ae Avstrijel le drle ne vrtin in drugi strani. Črte, kl dali nsaprotnl si ermadi ja bila jeeno vidne pe eliovito poke-Jočlh topovih ne obeh frontek. Freneookl aoošeSetl aahteveje AleeeQo. Trne traaelatUo filed wMh the P** moatar al Ohlesgo aa Oet. 00, tOlf, as reqalrod by the Aet ef Oet 0, »0IT. Vojni stan v severni Iteliji. — Poročevalec Asaoelated Praaae je Imel priložnost v spremstvu čestnlks la vojnega atane videti Gorieo, ko so na njo deževale granat« Is bližnjih avstrijskih baterij Zrol la gradu nad meato« ja Imel prad aeboj priaor militarističnih operacij, katerih atnmegično aradllčo je Oorlea. Oblak ss ja vršil v tranotku, ko ao Avatrljel In Nemei aeiell veliko ofenzivo °d neverne at rani f namenom, de prikrijejo avoja prejšnje težke Izgabe. Ko «me sa vrnili zvečer v vojni elan, ao bill potrjeni vai naH v t laki, kl ame jih dobili a o-gledovanjcm. kajti gtavno po-veljnlštvo je prejelo ln form ae ije, da j« tO zadetek največje ofenzb ipariz. — Združeni radikalni In soalellatl ao sprejeli resolucijo ne svoji letal konvenciji, v kelerl zahtev s jo povrnitev Alsaelje In Lorena bras kompromise ln bres vsakega splošnega glaaovanje. Kekor kežejo debate, se bo kon-veneija Izrekla sa ligo ententnlh drftav v evrbo ohrane bodočega miru. Spanako ministrstvo je podlo. Madrid. 2* okt. — Tukaj javljajo, da je Ap*m*f kabinet podel oatavko. Ministrstvo, katerem« ja oeletevsl Kduardo Onto, je hI-lo eeetevljeno meaeoa junija. Oft-cijalnega pojaenlla nI, kaj ja vs-Ne praznik svetega Lukale, kl je brlv notranji nemir, kl aa sopet taanlfaatira v Itrajklh in Isffvo-dMi pu vsi Apettljl. 4 .sejrfd A-i PROSVETA GjLASjLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE llhsjfT dfi«-vnu run ne4e|j S« I.A8TNIN A hi/) v k n S k k NA ftOPNK PODPORNE JKPNOTK C«B« oglasov pe dogovoru. Rokopisi M ne mimjc. Naročnina: Zedlnjene drisvs (teven Chicago) In Canada M na leto, ti 60 m pol leu in 76c za tri meaeco; Chicago la moremvtv© 94.(0 n* lete, $2.26 sa pol leta, $1.1» as tri mo—o._' Nuler ae »m, br in iHk o I "PROSVETA" 2M7 5«. U«r»M* Av——. CUu|«, lllhaeU. "THE ENLIGHTENMENT" Org— el the »Uveaie Well—I »—»St Uty. Issued dally except Sunday and Holiday. Owmmd by tk« St«veale N£tu»n*l B—ef>t Sfclaty^ Adverting rates on agreement Subscription: DMtei States (except Chicago) aad Chicago and foreign countries |i.60 per year. 99 per year; \1 So. Le Address: "PROSVETA" " * CbUag,, lIU.ol. T«lefea v »kUpoju ■ pr ( an-l--peneal, da «m ie e test proeelee—. a rezultatov neizogiben, Katerega vi odobravate! A) Da ostane veliko število žensk neomoženih in brez otrokf B) Da postava in družba (in Vlada morda a finančno pomočjo) sankcionira neporočene matere t C) |)a se postsvno pripozna poligamijat ... Kakor rečeno, je uredništvo omenjene revije prejejo 24.000 odgovorov pa to vprašanje. Urednik je odgovore razvrstil v obliki lahko pregledne tabele, ki pokazuje v prvi vrsti odgovore žensk po poklicih, potem odgovore moških ravno tako po poklicih in končno je sumarij obeh spolov, ki sta razvrščena po starosti. ' Tabela je naravnost presenetljiva, posebno kar se tiče odgovorov na vprašanje "C". Urednik sam pravi, da je bil presenečen, ko je čital pisma. Na prvo vprašanje, da li ostanejo ženske vsled pomanjkanja moških samice in brez otrok, so med ženskami soglasno pritrdile tajnice Y. W. C. A. (Mladoženska krščanska zveza), večina učiteljic in knjižničark, večina hišnih gospodinj, večina uslužbenk v pisarnah in večina zdravnic ter bolniških postrež nic. Interesanten pa je odgovor pisateljic in žurnalistk, ki so po pravici naj inteligentnejši del ameriškega ženstva. Ogromna večina teh odobrava materinstvo izven zakona, medtem ko se manjšina skoraj enako deli za poligamijo (mnogoženstvo) in samice brez otrok. Dober del učiteljic, gospodinj, pisarniških uslužbenk in zdravnic ter po-strežnic tudi odobrava nezakonski zarod. Za poligamijo je največ pisateljic, žurnalistk in pisarniških delavK, najmanj pa učiteljic in gospodinj. Odgovor moških je sledeči: Vphtfanju "A" je pritrdilo največ duhovnikov, odvetnikov in učiteljev; za "B" so večinoma profesorji na višjih Šolah, navadni delavci (laborers), pisarniški uslužbenci, farmarji, trgovci in zdravniki, toda večino tvorijo farmarji. Poligamija je dobila največ glasov med, učitelji in potem pridejo po vrsti zdravniki, trgovci, farmarji, navadni delavci, uslužbenci v pisarnah in odvetniki; najmanj glasov za poligamijo «o dali profesorji. Majhen del duhovnov in tajnikov Y. M. C. A. je glasoval tudi za materinstvo izven zakona. Tretji del tabele, kjer so glasovalci razpredeljeni po starosti, pokazuje, da sta povprečno oba spola vseh poklicev v večini za nezakonski zarod in poligamijo; zadnja je v manjšini. Večina samih žensk pod in nad tridesetim letom je za samstvo brez otrok. Manjšina ženBk nad tridesetim letom je za nezakonsko materinstvo in poligamijo, dočim je manjšina izpod tridesetih let v veliki večini za nezakonstvo. Moški vseh starosti in poklicev so v večini za nezakonstvo; manjšina se deli v večjem delu za sam stvo in v manjšem za poligamijo. Moški nad tridesetim letom večinoma odobravajo nezakonske otroke in poligamijo, pod tridesetim se pa približno enako dele za samstvo in nezakonske matere, dočim jih podpisuje poligamijo enak del, kakor med starejšimi. Tako 'čitamo v reviji "Physical Culture". To vprašanja je brez vsakega dvoma, vseh izgovorov in olepšavanj eno največih, najvažnejših in najbolj perečih, s katerim sc bo moral baviti avet, v prvi vrsti cevccfe indianapoiia, Ind. — Najvišje Evropa, kadar enkrat zavlada mir. Bodočnost slehernega klavno aoMHa Je proglasilo aa naroda je odvisna od zadostnega in krepkega zaroda, ocl vo,i,n* pTavlpl mladine, predvsem moške mladine, ki ima nadomestiti se- "Va "tisoče len ki eo miaUle da danjo generacijo. Miljone moških — cvet moštva — bo j volijo pri volitvah v prihodnjem padlo na bojiščih; drugi miljoni bodo i»ohabljeni, eni te->»mren. ne Mo volile, lesno in drugi duševno, nesposobni. 2e pred vojno je ion* i ""iu** j« mnanja, da po seda-ako prebivalstvo nadkriljcvalo moško* V Angliji je Lilo »ii u-tavi drUvt indismw so voii^ povprečno na vsakih tisoč moških 1089 žensk, godnih za možitev; ts se pravi, da je bilo 89 žensk preveč in motale utl lenam val Ane pravice. Cleveland. 0. — Četudi narava počasi umira in nam prihaja naa-proti mrzla zima, Je Ietoinja je-aen v Clevelandu jako Živahna. Vodi ae namreč velika borba med rajnimi ztfujami za gbsppdatvo nad mestom v bodočemu terminu. Za županski stolec ae poteguje kar pet -kandidatov, socljali stični, dva republikanska, demokratični i A neodvisni. Vsak ee trudi po svoji moči, dobiti kar na več Volilcev na svojo stran. Na razpolago imajo ogromne svote denarja za volilno propagando, i katerim zaklada t*>seduj0-či razred. Soc. kandidati se morajo zadovoljiti z malimi prispevki od atrani delavstva, toda soditi po zanimanju, ki ga ka£ejo Vo-lilci za soeljallstične diode ip kandidate, ae skoro t gotovostjo lahko trdi, da pride soc. kandidat za župana C. B. Ruthenberg m vtočina aoc. kandidatov V mestni avet, lz volilne borbe kot zma govalci. Slovenskim volileem: V 23. wardi Chas. Kovalaky in v 26. wardi & 6. Wilcox. Volilei, y va-iih rokah leži ueoda teh« okrajev. Ako boste vai kot an mož glasovali za naše kandidate, je boljša bodočnost teh okrajev zasigura-na. Volilci, 6r fektobra vai na vo-ližče in oddajte vaie< glasove za kandidate, ki bodo zyeeto sledili principom zavednega delavstva ln delovali za koristi delavakega razreda. . Tudi naš aoc. klub it. ti J. S. Z. je izredno delaven v ti kampanji. Četrti november bomo poave-tili aa občno eooljalietično propagando. Za popoldne ob dveh j« sklican javni shod, na kteremu bo naatopil kot glavni govornik sodrug K. (Kristan is Chicage. siiod se vrii v Birkovi dvorani. Vsakdo, ki je že aliial govoriti sod. Kriatana, gotovp ne bo aa-mudil te prilike. , Ob pol osmih zvečer ae uprizori veseloigra "Mslomestne tradicije." Igra prikssujo malomeet-no življenje tn večen boj dveth nasprotujočih al strank, pri katerih ao zastopsni le inteligentnejši sloji. Je polna sdravega humorja in vredna, da jo vidite. I*red Tjrifietkom Igre nam zapoje pevski zbor «4Zarja4" nekaj mič. nih pesmic. "Zarja" je doeedaj Ke vselej dobro rdttia avojo naloge in tako jo bo tudi sedaj. Na programu sta dve lepi deklaraciji: "Ahnsver" in "Ludlow." Nadalje naetopi finski mena ni pevski zbor a evojimi izvrstnimi pevci. Razume se, da se bo po igri vrtelo etaro in mlado ne ozirajoč se na kurja očesa. Vstopnina no shod je 10«, za igro in veselico za Otoške 36c, aa ženske 15«. Z ozirom na malo natopnlno in bogat program je od atrani cenjenega občinstva • pričakovati ogromne udeležbe. V nedeljo Četrtega novembra vsi v Birkovo dvorano I Pr. Oaaen. Iz prazgodovine zemlje. Prirodoelovni pogovori. Spisal dr. Pavel Grošelj. (Nadaljevanje) Ko ae jt jelo ruiiti svetišče prah, je ruievina zasula stebre približno tri m?tre visoko, — nato pa je jelš utripati zemlja — tiho in počasi — niže in niže — in morje je zalilo kraj, kjer ao nekoč goreli darilni ognji Serapisu. V stebrih pa so iskali zavetišča morski živi svedri in si izvrtali vanje var na skrivaliiča. Pravcate povodenj ao provzroči- tropičnega morja, li nekoč ti podvodni avedrovci, ko fo v Holandiji prevrtali kamenite obmorske nasipe in tako odprli y" 1 11 'J Belkaste skale pade ja pod v nevidno morsko brezno, ne aaog-da b razlike masivne stene, ne I — iz drobnih paličic in ploščic, stebričkov in iglic so svarjene — nežne in drobne kot beneški fdigran. In iz vseh oken in hiknjie te getake palače naa poadravljsjo nje prebivalci in graditelji: modre in rdeče, zelene in rumene glavice in gvezdice, mehke živalice koral j. Morske zvezde raztezajo po stenah svoje lene ročice, drobili rački begajo in ko skrivajo prepisi« ni po hodnikih, ko se je nanje kot pšica sprožila sipa z vencem ovi-jajočlh sc rok. S tisočletnim delom so zgradile drobne živalice ogromna apnene stavbe. Ob obrežju celin in otokov, kjer globina vode ne presega 50 metrov, ae nastanijo nefne koral je na miljone in nriljone ae razmnože in vaaka ai zgradi v evojem te-escu majhno apneno ogrodje in tako vzraste iz miljard poedincev v lepem zadružnem delu prostran podmorski hrib iz apnenca. Koreje pri dnu umirajo druga za drugo, vrhu griča pa kipe in gradijo nove, odkoder ni stavba doseglo morske gladine. Kakor se dvigajo zidarji pri stavbi hffie na zunanjem ogrodju vedno viie in više, tako izumirajo koralj|e v dozida "Yiih spodnjih delih svoje stavbe in le ob vrhu okopa klije življenji in flelo. Taki koraljni okopi obdajajo cele kontinente in obširna otočja svarilo raimu^ . Hwrkbnrg, fa - Drlavni jedelaki department je izdJl tannarjeui in vrtnarj,,,, ; ae hočejo obvarovati sadeži! u dobro očistiti vrt in polnil je ^žgati vse aadeine Jih pa podorati. Državni poljed . aki department je izdal po^ buletm, na kakien način LTl ▼jeseni »treti mrčes,,, f M>do rastline zdrave v prihodnje,u| valovom vrata na ateiaj, da so se v jeznem vrelcu razlili preko človeških bivališč. In zopet je dihnila zemlja, tiho in počaai — viie in viie so se ji bočfle pral, in Serapisovo sveti šče so je dvignilo kot kopna zem tja zopet izpod valov. h V lahnih utripih, brez kataatrof, je zamenjala priroda dvakrat morje in kopno zemljo, le mali potresni sunki so včasi oznanjevali tiho delo prirode. ess — Na mostu ava! — Na oni groznfČšvi višini -razpeti železni brvi, ki vodi mimo razpenjenega valovja Niagara.. Preko široke fkladovite kamenite plošče se vrtoglavi veda v prepad, da trepe-četa ozračje in zemlja kot leseni krov ladje od utripov parnega stroja. In ko hiti voda v tem atrahovi tem navalu preko kamenitega roba, ga kruii in trga, razjeda in iz-podkopava. Širok žleb ae je na ta način zajedel v sredino navpične skale tamkaj, kjer ae strmoglav Ijajo vodene mase preko skale navzdol. Za par decimetrov se poglobi vsako leto ta žleb in za toliko «# torej pomakni" slap Niagare vsako leto ilazaj. t In aedaj ae oari s najine brvi na desno 1 Ta nepregledno dolgi, o< strmih skal omejeni prepad, ki je navpično zasekan v trdi kamen in po katerem t veličastnem toku hiti aopet pomirjeno vodovje Niagare, glej I to je pot, ki jo Je prehodil alap tekom dolgih aedem tisoč let 6e dobrih 14,000 let in slap ae bo prekopal akosi ploščo tja do velikega reaervarja svojih voda, do jezera Erie — in konec bo čudoviti pri rodni prikazni 1 Nl ee hipoma pogreznil in zopet dvignil ia morja Serapej v čnem izmed kritičniji dni semeljne pre-tekloati, ni ae preklala ta veličaat-na akala rasa Niagare v strašnem čaau Cnvierjevih kataatrof; zob-čaaa Je izglodal v skalo to dva-najat kilometrov dolgo brezno; vao pokrajinsko sliko so izpreme-nlle prirodn* sile a mirnim delom le ium Niagare je bučno pel veličastno peeem vztrajnega dela. In odavalo ae Je tej peami butanje valov ob koraljnikih Južnega morja. • zakon o suma volilni PRAVICI PROOLAtUr NXUSTAV1IIIL Iz plitvega morskega dna se dviga tak koraljnik proti morski gladini, kot da bi iztegoval reke proti svetlobi. Našli pa so v tropičnem morju koraljnike več tisoč metrov globo ke in daleč okoli njih ne zapaziš niti pedi kopne zemlje; zunaj v & rokom morju, daleč od otokov in celin, samevajo te čudovite stavbe. Več tisoč mterov pod ' morsko gladino naj bi bile torej jele gra diti koral je te orjaške okppe ? Ka ko vendar f Saj koral ja niti sto metrov pod morsko gladino more uspevati, ker tamkaj ne najde več zase potrebnih življenski pogojev. Darwin je rešil to čudovito Ur ganko. Tn, kjer danee sija globoko mersko brezno, je nekoč valovilo plitvo merje in čreda otokov se je aolnčila v Južnem dnevu. Koralje živalice ao ae nastanile po plitv nah ob obrežju in zasnovale svoje trdne okope. V stotisoČletnih utripih se je nižalo morsko dno, globlje in glob lje se je nagibala zemeljska skor ja; v stotisočletnem delu se je v iala koraljna stavba, viie in više solnčnemu dnevu nasproti. In sedaj se zamisli v duhu v to gigantsko borbo življenja I V vrtoglave globine se pota! h 1 ja morsko dno in ž njim koral j' okopi, v neizprosno smrt vab morje koralje, toda kakor potapljajoči ee Človek iztegujejo živalice avoje ročice proti moraki gladini. Kolikor temelja jim Ja požr morsko brszdno v tisočletjih, toliko višine eo dogradile z nim skupnim delom; bi ko je morje že davno pokopalo otoke v avojo noč, koralja ae ie koplje v valovih, razžarjenih od južnega solrv ca, in neutrudnim delom kljubu je poginu. In sedaj se ozri na Keopovo piramido in Eifflov stolp, — in rds-čiea sramu naj ti salije lica 1 Tako trluraflra Življenje nac pri rodnimi ailami in a dolgotrsj nim delom Je zgradilo pod mor jem ogromne stavbe iz koraljnegs apnenca. Nikjer pa ne zs pazimo ene brutalne Cavterjeve borbe; ae a hipnimi katastrofami iabruhi, a po- — V nepregledne dalje beži valovita morska ravan kot misel, ki setiikdar več ne vrne. Vea temno-raodrs Je, kskor bi se bila opojila z barvo aanrnaga neba. Svetlose-lenkasti loki prosevajo skozi gladine liki ornamenti ogromnih palmovih mahal in ee združujejo tam zanaj aa morju v mogočen krog; srebrn pas ga meji proti odprte-m« morja, v pene rasprien krona vitkih valov. Sredi tega čudovitega kroga pa počiva v mirnem vodovju ssmoten otočič. Obetan i va s čolnom na snem is-med zelenih pasov Kot kristal Je voda prosorna — ki tik pod nama m odpira nov čudežen svat. premembe v prirodi. Da, nekaj veličastnega hi gočnega Je ek rite ga v naravi, to-da to veličaetvo ee ne pojavlja brutalni, trenotni meči — temveč v trajnosti njenih sIL Ne v intenzivnosti, temveč v ek stenzivnosti pri rodnih iaprememb leži kljnč do zgodovine zemlje Anglež Ljrall Je odpri a tam ključem zemeljsko preteklosti tedaj smo zazrli pred seboj giganta, ki je d »žal ssmljo v rokah in preobražal lice: časi Niagara In koralje ter utripi i meljne skorje pa ao orodja tega giganta. (Dalja prihodnJU.) we ■kd italijani ~ Ni CsldJ 9UOV1 ulici go našli neznane«! Ustreljenega IUlijana. Ka nje^. v^ti truplu je bil« opaziti Sest ran od krogel^ Dve sta ga zadeli glavo, dve v križ «n dve v tilnik. Z desno *>ky je IUlijan drial za saaaokres, ki mu je tičal v hlačnem žepu, kar dokazuje, da se je ho. t^l poslnžiti samokresa, a da je bil irepočasen. VOJAK UBIL MESTNEGA MABAAT.Ž, »revolt, Wis. - Prostak W. Mozet, o kterera pravijo, da je član komp. L 36, zveznega pešpol-ca, je ustrelil vaokega mariala fiarlanda, ko ga je hotel aretira-ti kot dezerterja. Mozet je poskusil ubiti sebe, toda krogla mu je napravila le lahko rano. HKZOODA NA ŽELEZNIŠKEM KKIŽlSOU. Indianapoiia. Ind. — Joseph r. mc. Donald, se je vračal s svojo ženo na tovornem avtomobilu domov. Na križišču v Actonu je 080bni vlak IBig Four železnice trčil v avtomobil in ga razbil ns kose. Zakonca dvojica je bila n-bila na mestu. NAČfIN, KAKO PREPREČITI POMANJKANJE HRANI Ig urada živilskega torja. adminiitn- Vsled pomanjkanja Jirane Evropi je velik del evropskega prebivalsty* podvržen sistemu krušnih kartic in drugim strogim naredbom v pogledu živil. Administracija za živila upi, da ee ji ne bo treba posluževati tega sistema. Želi pa sodelovanja konzumentov, da se ti prostovoljno podvržejo nasvetom pri hranitvi z živili, mesto da bi se jih v to prisililo po načinu evropskih držav. j Tu ao štiri glavne točke, po ka-terih ae ravnajmo, če hočemo i-meti zaželjenl uspeh. 1.) Vaakega posameznika je dolžnost, hraniti z živili in preprečevati potrato. 2.) Sodelovanje vsega naroda v poaluževanju najboljših mtuA pri distribuciji, ravnanju in hr* njevanju živil v skladiščih. 3.) Df rabimo doma taks živila ki se jih ne pošilja zaveznikom ali našim fantom na fronti, naprimer perutnino in ribe v»aj en dan v tednu 4!) (Povečati, kar najbolj mogoče produkcijo živil, pote!«« takih, ki avet najbolj potrebuje. Želja živilske administracij« ea sedaj je, da naj bi pukUka rsr bila v prvi vrsti taka živrta, k. It malo časa trpe Inze hitro izpnd - Jo. Na ta način nadomestite one, ki ae pošiljajo čez morje. O dvaa se pričakuje, da varčuje te z govedino, svinjino, jatnjttiat mastjo, sladkorjem in pSeni". fcJvils, kl niso toliko potrebni onkraj Inorja in ksterib izobilici, je »očivje, posel««« M ki krompir, koruza, orfhl in ribe. časnim trajnim delom ee vrie is- ^ znanje OarOCIll' , kom Prosvete in Članom S. N. P- p-e«. no aa piama ia dopwuuee ^ rsd ali na Prosveto po f« ^ vembru, priMJS ^m znamk; na pisane rtj»# dva cents. Vratno ^ to >er v nasprotna ^ napravite »nogo »It«"« likof. MOŽJE je Itstiz bojišča. _ . ... , with tke pootmasUr at Chieago On Oet. 2«, 1117, ae ,ujej0 ▼ Belgiji. | je razvile v pravi upor, ki eo ga \ ^UJJ — (Dnevna j brezdvomno podpihovali agentje : u 6ete »o odbile prejinega minisUrskega predsed-tjnepeda zapaduo nika Giolittija in secijaiisti. Oio. 1 I' iilaela in uje- litti in njegovi pristali ao nada-Jjl Tekom noči amo | i je v ali politiko nevtralnosti s oozicije, ne da bi tem, da ao ostali napram vojni ul Zapadno od indiferentaai, kal je seveda pusti« Z Io ...prtdo«" » lo P«»l«di«. „ nih pušk. N* uliesh se je vršila pravce- urah »o franco- ta bitka med vojaštvom in civi- ' ' armade v zapad- listi. Meščsni so akori okna stre- r'[t* • le kot 1000 Ijali s puškami in revolverji na T iMzhodne in sever- vojaštvo. Strojne puike vojaštva 1 v p re«*. Več vasi so žvižgale emrtno pesem po uli- / n je bilo vzetih z cah. Za slučaj potrebe so imeli Uuib viharju, ki Je pripravljene tudi topove. Govori upadi. Važno bel- se, da je bilo ubitilv in rsnjenih (ii.eluvett je na ro- tisoč štiriato ^seb. Mesto je sedaj » aneleike roke. . P<*1 obsednim stanjem. IV ____Mestni župan je vsled izredne rodirajo proti bVMM. »ituacije sklicsl sejo mestnegs 9Sftkt--Obrambne po- sveta, kjer se je speliralo na vi* 1.«,e klavnih nemških de da naj pošlje mesta od. dvaj-na tapedni renti, se set do trideset tisoč kvintalov i, neprestanimi udmrci HU. Francoske čete napa- Provijentni minister Csnepa je Ba ns fronti severno-od odgovoril, da so glavai vzroki po-V zspsdni Flandriji, in manjkanje žita težaje s transpor #ino na obeh krajih, to- tacijo. j- prodirajo ob Aisni. VI . d vrnil. Tedaj se je mlsda |ena Q laWNDALb AVIh OBICAOO, ILUNUia. izkazujejo, da je bil pred meseci odločila, da pile svojemu moiul«*™ Srt&7 6V ^^NI OMOBt iiLit maI. ! 1__i.. S_ 1_ 1 _ . t___I • m% mm* laalrat AA Al a V I'll O I vljeaa S. 1*04. Podporna JidnoU Iakorp. If. jualja 1MI V drl. UUaols. ...... — - t ----. — m ubit neki zamorec v boju in klubu in ga varala, sakaj se ne vrue. ua tem vogalu. Nekega zamorca Dobila je odgovor od ujegovega je taui ustrelil v ramo pred ne- oleta, vsled kUrega as js takoj kaj tedni neki Polter, ki last uje napotile v Chieago, da si poliče poslopje. delo. Willism Smith, ki se je registri- Mejtem so pa stsrili mladegs rsl, da stanuje pri "maini" Ba- mola vložili prošnjo ua eediiče, tesovi, je izpovedal, da je tam par- da proglaal zakon neveljavnim, krat Rpal, kadar ni kje drugje l- gral za denar. C.. B. Prlchard, ad- ROPARJA PRIJETA, vokat za Babeockove sile, je ugo- L 1 1 ■ 1 varjal, da utihne pričo, ko je ad- Hewark, O. — O'Burke, bivli .vekat Joseph K, liindman vprašal policaj v Newarku, je prijel 25-Smitha, kje je igral in je Smith letnega Carl Devisa iu »letnega kazal vsa znamenja, da postane H. F. Schultia, kl eta oropula jsgovoren. banko v Qrauvillu sa M00. t)oiu ■ Na griču je dosti igralnic," sU bila oblečena v vojaško unije odgovoril Smith," na East En- formo, daai sta tolovaja imela ci-du lahko igram v štirih, peti! vilno obleko iu eebi, ko je bil rop Kocke lahko mečem na ulici, če izvrien. Pri njlms sp dobiU ves me je volja. denar, manj $34. i - ^jTT aal m uollUaJo aa aaalavi |S takim elementom zmagujejo Takoj po ropu «> ^epatru- ^ Uwalala Ava, OkUf, 1». nekteri buržoazni kandldstje inlje na - Pai^.QLKD» QENKBALNBgA PCgLOVAJIJA m p-Ujsja sa petem se ponosno trksjo na prsa, B*rja. O Burke j« nekaj ur kas^ pktomb u ^ ^ ^ da jih je izvolilo ljudstvo. neje arečal na deželni eesti dvs aasievi aMBBOIiO, »oa Ml, Oaaeasbarg, Pe. - vojaka. Povabil ju je v avtomo- perpiui^IV* VBIBDIR, kl sto jih rslUi prva ia drags to VEkALA IH JEČA. bil in vojaka aU ponudbo hvale- JMP«^ - - žno eprejeU. Burke Ju Je odpe- - »JSSt UKA8T, 111 - lllh Ave. Hew Dala*. Mtoa. Chicago, HI — Policaj Tierman ljal ▼ ječo v liebrom, kjer ju je I ^ ^ rasprava, Maakl, aasaaaUa tU. se ••Pmeveto" ss psAUjejo v noči 24. avgusU naletel na spoznal bančni blagajnik. M >MloTt 221etnega predkaznovanega zlo-| Kako sta prUla roparja de uirt- UPBAVNI ODBOBt Pradselalki Joka Vogrl«, box £90, La Ballo, IlL t Podproisodnikt J. n«tko»l«, B. F. D. 4, bo« SS, BJUK. !^ n Podnrtdsodulkt Jolof Kukolj, »400 »wlag Bo. Okloa««, IU. Tajaf« Joka Vordorbar, »70S Bo. Lawadalo Chisago, IlL Ulagajatk« Aa^oa J. Torbovoo, P. O. Bo« 1, Cioow, 11L Zaptsalkart Jokn Molek, 4001 W. »1st »t., Okloago, UL MAXMOBNX 0D8WL: Joto Aaibrotlf, »51 ba«, Caaoasburg, Pa. Paul Borger, T41 - lsl Bt., U Ball., IlL P. & Tauokor, 674 Aksay Avo., Bocksprlags, Wyo. POBOTNI ODBBK; Aatoa Hrast, 111 — Mtk Avo^ Wsw Dulatk, Mlaa. Joto Badltok. bo« 438, Bmltktoa, Pa Badolf Plotortok, 438 "bo«, Brldgortllo, Ps. Jakob MlklavŠK, L. Bos t, Wlllook, Pe. M. Potfovlok, 14S18 Balo Ave., OolUawood, O. UaBDMTX "PBOgTBTB"! Joie Zevertolk. __ _ vmxowx BORA WIS t r. J. Kara, M. D., 0101 Bt Clal* Ave^ Olevolaad, Oble. VSM DKNABNK ZAD1VB IN BTVABI, kl ss tltoje gL apratn«ga oSbors ....................... _ .OBBDNldTVO •• PBOSVBTB", IS87—•• is. Lawadale Ave., Obloago, Dllaols. činca llarry lindrunm in 231 etne- form, ie niso dognali ^ upbaVNISKB 8TVABI, asrošalaa, oglaal, se peMljajo aa »a.lovt ga lUrry Sutherlanda, ko sta vlo- -_____UP^AVNlSTVO 11 PBOSVBTB", lezi-SS Bo. Uwalale Ava^ Ultsfs, «L mila v West Dry Good, prodajal- BO VI U^PWOBRAVHA- k d ^ s ns na W. Madlaonovl ulici. Lind-| VI RAM UMORA. Imp^voIo" so rab rum je odprl ogenj na policaja in gs ubil. Mlada zločinca "ata izpove-l Htw Bruaawiak, T. --dala, da ata vlomila v prodajalno Elliot R. Alekaander, kemičar, Je ;;r;Md'doblu flno Te dni - »ta.. ^^l^J^LT^t tt aJuUlvom b. n. r. .------- <42 Netlonel Aye., Mil-wsukes, Wis. (6a) Zaslon) 6AJ STA POSKUlllJO IZ ČUDOVITIH tBIiTiO vsobsjs slovite slfsvllas Isaajdbs, ****** IIOLLWOBRJBVr.UA BLOVXTBOA ZBLXftftWBOA CAJA. Co Isssto toga »Je, saprtjo, aolleto kH, tolodlaa aa-2»7i»ehel, J-tna. all Udvltoe bolost, asa poll jits val asslev sa do-plialal la projsioto brosplalse ssvttok. Naslovi MOCXDfOBB MBDIOUTB OO. •I MeUtsger BallStog U Beat Park Wag, (*• R) piwawmo«, PA. SMfeWfi sslfltMl I® mm to awbovl kto IslKsiks1' II Vi V It M ivls r« ms — istoai' - mm« I Ns ^mmiWMI IB^hb Pi ZlvavtSIMS Sedaj Ja Ua ko s« ljudje »lljo. Pridite ua llulgor, Ps., Bier vsm pwgw #««»»» ^ --nlSčaSo nsjvSlJi plsčl Id leatvlel v tem okraju, premog je ftU - al rojem. Dobra sUnovanie no mu v najem. Pridite naravnost ns Bulger, Pa., z P. C. C. ft Ht, li. By. železnico, sli ae ps Uglasite pri A. M. SprinRer, «06 Houea Bldg., PUUburgfc, Pb. kapitb TUMM OJ Unijeke ledsUae Ibvkas Oigara "La Oaesea" Olgare......10s 01OABOO. KOfH. PREMOGARJE IN NAKLADALXEroi^BUJKMO. miSiDODOE Dawsan Je P""1*' SftCT SS*!*! DVA «»va Vr*mw Mdaj aidant« sad 100 sovlfc hU slWWe^segiW ^ sabsv«. SS s la • aeriive, ,% • m r S^ zs ... Urn f^rJWWt tZZZ |ltOAS as dva Islss Boto ^o mi« prijasa^ u*r I".i n OWMfo. m. - N.k. tatMj-u ns CWU. B. Htej*"^ ...... 1» J|ov«*k».|komt.MilJ'. - i* V"?**™.- .f" U M , r p.r M J. proMI UJ« pri .-—i- B^r^fJliH i. «r.j.u i. p** -rr buail. "r1-, lMn4ci in ».lutil P4"" *Mr ' ^ ' p«Ulr-IHHUn)lU. »Xi-MUi.^M-.k^F^Si).r^iarJSS nsz »s • - ^ t.____j. '/j.u. iftuiu i....|||.i'i' k^tol ss pessisssvto ' JMrav« ootolao poda#t»> F. J. Mullan. Employment D^nrtmml, Dnwton. N«w M*«. NORTH SIDE STATE BANK nock snu/tos. wyo. IMA KAPITALA IN SEZESVZ wiSv^. rmMMt&ž&t™ ■ nt« ^ #1111 II ii i ipvip jm^vmfm um; ---- F*OBVIT* Spisal Jože Ambrollč. . Qui Mt celaf C« n'eot pant ellel Napis poleg slike na kapelici v vasi D.....na Slovenskem. Bilo je za časa francoekega gospodatva na Slovenskem. Skoro po vseh vaaeh ao bili nastanjeni vojaki kmetom v nadlogo. Nekateri francoski vojaki so pomagali radovoljno kmetu pri njegovem delu, med tem ko ao mu drugi ukradli vae, kar ni bilo pribito z devetimi žeblji. Taki ao menda ljudje vseh narodov. Bilo je v-času vojne in vojno ima svoje pravice. Bilo je v nedeljo jutro in kmet Strfen v va-ai D . . . je stal na pragu svoje hiše. Njegova orjaška postava je segala do vratnih podbojev in fcirokost njegovega života je zapirala skoro popolnoma odprtino v vratih. Z roko je pogladil žametasti telovnik, na katerem so bili našiti arebrni gumbi, in odvihal škornje, pregibače, pod koleno. Ozrl ae je proti skednju, kjer so spali pri nje-mu nastanjeni frencoekl vojaki, katerim so rekli kmetje v okolici tudi "fantazij (Fanttasln pomeni pešec). Zsmrmrsl je nekaj v brado, stopil ns cesto ln se nepotll proti cerkvi. Ptiči ao peli v meji in po drevju, Strfen jih je poslušal in za-dovoljnoat mu je bila razlita po obrazu. "Moj ded je hodil po tej poti vsako nedeljo jutro, moj oče tudi in sedaj hodim jaz, bode tudi ___" nehal je misliti in obraz se mu je zresnil. Oženjen je že bil oeemnajat let, vendar mu žena še ni rodila sina. Po bregu od potoka sem Je prišel stari mlinar fttine in se pridrtožll Strfenu. "Ksj si Uko zamišljen, Stžen!" Slednji se je predramil iz misli in dejal malomarno: "Človek misli vae mogoče." Po teh besedah ae Je pričel med njima plcstl pogovor o letini in vojni. Prišedši do kapelice za vasjo Je mlinar tako zasukal pogovor, da je Str-žen razumel, da je čaa za možitev oUrejše hčere. On se ne protivl, ako Jo njegov Xnton vzame. "Gospodsrstvs še ne dam lz rok," je mloHl Strfen. "Saj sem še pri najboljši moči in tudi A-nica še lahko čaka deset let, ako Je treba." "Ne še aedaj, frtlne," Je odvrnil prijazno, "vojna je ln tujci ao v deželi, ko oe razmere zopet urede, ne odrečem, oaj je tvoj fant priden." "Najbolj pametno naredi vaak oče, da omoži svojo hčer, ker imamo U pasjeglavce v svojih hišah. Nihče ne ve, kaj lahko pride," Je dejal svarilno fttine. "Kaj hoče priti! Saj se še ne razumejo med seboj." ' "Razumejo —t je dejal zateglo mlinar," koliko beaed pa rabi mUdina v tej stvari. Zaaul sem »vrečo pšenice na fr—UirlA šel k avoji stari, preden Je bila zmleU, sem bil že zopet v mlinu, ven dar Je pa do Regerče vaai četrt ure hoda. Saj jim nI treba besed. Poglej to kapelico, neki mojih fantalinov jo Je preallkal, je dejal Strfen ln pretrgal s tem nit govora mlinarju, Ki se je že pripravil, da razloži vae podrobnosti svojega fantovanja Strfenu. VstopiU sU ae pred kapelico ln se razgledala v podobo. Na atenl nasproti vrat je bila naslikana Marija, o kateri bl lahko rekel, da prihaja na svet, ali da odhaja v nebo. Plavala je v zraku in gledala temno zemeljsko oblo pod seboj. Na meato modrih oči, kl Jih vidimo po navsdl pri mado-nah, je Imela temno rujave. "Čisto domač ehraz ima," je rekel Strfen. "Slabe oči Imam, je odvrnil mlinar in potegnil z rokavom po njih. "Poliaka in rfen prah sta mi jih pojedla, vendar ae ml zdi, kakor da je podobna tvoji hčeri Anici." "Beži, beli," je zamrmral ne voljno Strfen, "ne primerjaj Jo a materjo božjo. Nazadnje bl še mislil, da bl Jo ti rajše imel od Svojega sina." "Ae svoje stare sem sit," je rekel mlinar suhoparno in se obrnil. V cerkvi je pozvonilo in pospešila ata korake. Za njima je prišlo več ljudi in Strfen je začel pri-povedovatl o svojem najmlajšem bratu, kl je profesor v Ljubljani, da se letos vrne domov za par mesecev. "Bolj si skrbel r.a njega, kakor bl mogel oče," je pripomnil mlinar že na cerkvenem pragu. Stržen ni mogel v cer! vi zbrano moliti ln je mlalil na Atlnetove benetlc in na hčer "Paziti bodem moral" ai je mislil. Med tetn, ko ae jc oče v cerkvi ailil z molitvijo, je atopila Anica k vodnjaku, da navleče vode za živino. Njene temno rujave (»či ao gledale hrezakrbno v svet, obrazek z nalahno navdah-neno rudečico na licih, med katerim je bil fino izrezljan nonek in črešnjovo rudeče ustne, ao jo delale naravnost lepo. Klin v precepu nsd vodnjakom je zacvilil in vedro je pljuaknllo v vodo. Tedaj no ne odprla vrata v skednju ln mlad franrimki vojak v hlačah in srajci, s čednim obrazom je nkočil k vodnjaku in ne preden je mogla Anica potegniti vedro, je zagrabil za trto in potegnil ua meato nje vedro kviško In lzlll vodo v korito. "Pojdi ntren, name lahko odpravim," je rekla dekle in ge nalahno odrinila od vodnjaka. "Pomagati ti hočem,' > odvrnil vojak v zlomljeni slovenščini. "Ako ne ti dopade, pa delaj, naj tako vedno lenariš," ne je šalila Anion in ne vnedla pa vodnjakov rob. Padalo Je vedro v vodnjak In vedno kadar ga Je Izpraznil v korito, nr jc obrnil proti nji ln njegov pogled je objel njeno vitko telo. "Dej hitro, llvtna je žejna." ga jI priganja-Is dekle, da bl skriU aadrego, kl ne jo je polsatl-U prod njegovimi pogledi. Vojsk js zamrmral nekaj v francoščini in pokazal vrsto zob v smehu. "Lshko govoriš, ker U ne razumem," je rekla Anica in odšla v hlev, da spusti Živino h koritu. Vojsk js odšel v okedenj in ae vrnil z zsvit-kom papirjs v roki. Pristopil je k Anici, ki je sU-U zopet pri vodnjsku, razgrnil pspir in dejsl: "Poglej I" Ns pspirju je bils nssliksns ons, kakor ds je živs. V ozadju je sUU domača hiša, skedenj, pred njim vojsk AUonzo, vae kskor v resnici 9 Anica je gledsls neksj čaaa sliko, naU je o-brnila oči na vojaka. Pogleda eU oe srečsU in kri ji je huškniU v obraz. On oe je aklonil k nji kakor slučajno in se doUknil s senci njenih košatih Iss. Stisnil je ustne, odstopil in hoUl zaviti sliko. "Daj jo meni, pokažem jo materi," ga je zaprosila komaj slišno. "Imej Jo, nsrišem drugo," je dejsl in ji izročil zavitek. Za trenotek sU obstala in držala pspir vssk z eno roko, in pogleda sta sc zopfet srečala. Vojakn so se dvignile prsi, kakor da bi lovil sapo, nato je spustil zaviUk, se obrnil in odšel proti skednju. Anica je obetala in gledala za njim---- Vol pri koritu se je obrnil, povohal zaviUk v nj hI n jako umetnost svakinje. Ob jutrih jo pa upal dolgo v dan. Anica je poapravljaU njegovo sobo vsako jn-tro ln pronašla, da med vao množino knjig, kl jih je Imel po mizi. in še celo pred njen oltarček jih je naloltl kup, nI bilo molitvene ln da v nobeni ni bile alike kakega metniks sil Kristusa. Omenila je o tej stvsri raster! in alednjs ji je dejala t "Bogotajee je. Ali le niol zapazila, da kadar molimo pred jedjo, da še ustnic ne pre-miče, osmo s nasmehom zre ns naa." Ps tsko študiran Je In ne veruje," oe je taču-dlU Ml. (Daljo ML) Kako se godi bivšemu ruskemu- carja in njegovi družini v Sibiriji. (Ivan Narodny.) (MaSslJsvaaJs) Južno ssdje seveda ima visoko ceno in Romanovi oi ga ne mo-sejo privoščiti. Oranč, breskev, hrušek, itd. ni zdsj videti na mizi bivšega carja vseh Rusov. Ravno tako ni žganih pijač, kajti za-kon, katerega je Nikolaj sem vpeljal kmalu po začetku vojne, je še danea v veljavi. S šampsn-cem ali vinom druge vrste si tudi ne sme eladiti pustega življenja. Dovolj pa je "kvasa", popu larne ruske pijače, ki sc vari iz tropin, toda jtlkohoU nima. Romanovi se večkrst pogoste s to primitivno pijačo. Razen tega je na razpolago druga pijača, ki jo prešajo iz neke vrste divjih jagod. tBivša carica navadno nadzoruje delo v kuhinji. Ker hoče imeti jedi po nemškem načinu, je vsled tega primorana, da jih sama prireja. 'Nikolaj in otroci i majo rajši domače ruake jedi. Njihova • dnevna hrana ao "pli ni", pečenim mlincem podobna jed, "bor&č" ali močnik iz pese in druge zelenjave, "Jtulebijka" neke vrate potica, v katero oe zavijajo ribe in kolači. Pijejo čaj in omenjeni kvas. Lahek zajutrk imajo ob desetih, južino ob eni in koailo ob šestih zvečer; pozni zajutrek in zgodnja večerja je uravnana, da se ugodi uslužbencem. To se ponavlja dan za dnevom Vsak dan eneiniste jedi in nepre nefcoma ena in ista dolgočasnost brez kake izpremembe. Gospoc in goepa 'Romanova nimata nobene zabave in nikakršnega socialnega sestanka. Nedolgo tega se jc njuno življenje še opajalo z državnimi btoketi, vefcikim dvornimi veselicami s sprejemanjem in procesijami vsake vrste ne da bi omenili Rasputinovih or gij. Vsak-dan je bilo nekaj no ve ga, vpijanljivega, razkošnega Zdaj pa ne moreta povabiti na pojedino niti župana ne šolskih otrok v mestu. Gospa Romanova ee še tolaži s pečeno gosjo in teletino po nem ški modi. Šosedje in drugi iz To-bolska poročajo, da je zelo zgovorna in ima oster jezik. Kadar prisedejo Romanovi k mizi, teda; jim carica navadno pridiguie: "Otroci, naša jetnilke. hrana je zopet na mizi. Toda boljši čar si prihajajo, zato potrpite. O le počakajte, zverine, plaičali boote za vse, kar mi sdaj trpimo 1." (Romanova ne more pozabiti "silne krivice", ki so ji jo storili revolucionarji in neprestano se grozi, ds " bo vse poplačano." Nikolaj je pa nasprotno molčeč, čemern in reflektiven. Zamislil se bo celo uro in nato vzdi-hne in obriše solzo s očesa. V tem času, odkar'je izgubil prestol, se je silno poataral in osivel t shujšan je in upadel. Navadno ima na oebi sUro uniformo polkovnika Preobsšeuskega polka, ki mu je dovoljena, da jo noai, dasiravno ni več nikakršen častni polkovnik. ■Njegova glavna zabava in krat-kočaaje je pri čaju. Pravijo, da ispije dvajeet do trideeet čaš močnega čaja na dan, kar je tudi krivo, da slsbl ns zdravju. Vrhu-tegs strastno ksdi cigsrete. Csj, cigsrete in premišljevsnje — to je vse, s čemur ae zdsj bsvi nekdanji svUkrst Rusije. Bofy zanimive so ps vesti, ki se tičejo njegovih hčera. Kakor že rečeno, so štiri; Olga Ima dvaindvajset let, Tatjana dvajeet, Marija osemnsjst in Anastasijs šeot-najst. Ko Je Ubrtdmila revolucija, so bile deklice preetrašene na smrt. Bale so se, da jih bodo revolucionarji pomorili. Ali zdaj, ko vidijo, da nova vUda z njimi milostno postopa, oo oe začele razvijati v dobre — strmite! — republican k e in celo v eoeisllotinje. Začasna vlada je delala modro, ko je dovolilo carjevim hčeram svobodo, da lahko gredo kamer hočejo brez otraže. Poeledlea tega je, da oe prootovoljno mešajo med druge ljudi v meotu in potujejo po bližnjih krajih. Nič čud nega ni več, ako sin priprostegs prodajalca v Tobolaku nagovori bivšo veliko kneginjo Olgo, naj cUrejšo hčer bivšega esrjs vseh Kimov takole: "Halo, Olga! All oe hočete malo vositl a menoj nocoj?" Ns U odgovori Olga bres ke uialjenoeti: " Ne, t vala, Ivan. Nocoj' imamo važno sejo pri Ženskem klubu in jaz moram biti zraven." Hčere kličejo po atarem običaju Olga Mkolajcvna, Tatjana Ni-tolajeva itd., kar pomeni Olga, iči Nikolajeva. Carja ogovarjajo "hoapodin Romanov" in eari-hospoša Romanova", kar po- mor® upor CO meni gospod in gospa. iPred kratkim je bilo zmanjka-o Tatjane in dva tedna je ni videl nihče. Tudi Romanovi niso znali, kam je izginila. Razširila se je že bila govorica, da ae je poročila z nekim sibirskim častni kom in odrinila z njim v Ameri ko. Končno je prišla in izvedelo H je, da je bila v Irkutoku, kjer se ji je bolj dopadlo kot v Tobolaku. Vse Romanove hčere imajo dovolj denarja, kajti začaana vlada jim je dovolila, da smejo obdržati gotovino, ki oo jo imele pred revolucijo. Olga, ki je najživahnejša v vsi družini, ae je prostovoljno vpisala za postrežnico v lojalni vojaški bolnišnici; tam prebije dnevno dve uri. Poročajo tudi, da se je v njo zaljubil neki popularni in mlad socialist iz Petrbgrada, ki je dober govornik. Videli oo ju že večkrat skupaj na samem in nekateri pričakujejo romana. Ne-kaUra znamenja že kažejo, da se Olga oprijemlje socialističnih misli. (Naznanila je, da bo brezplačno poučevala na glasovirju otroke delavcev in meščanov sploh, k so socialisti. Duh socializma pa ni revolucio-niral samo Olge, temveč ■ tudi o-stale carjeve ihčere. Večkrat jih vidijo na socialističnih shodih Tobolaku. Naravnost neverjetno je, kakšne privržence ima socializem zadnje čaae v Rusiji. Mnogi ljudje iz visokih aristokratičnih rodbin pravijo, da so zdaj sociali sti. Iz prepričanja? Drugo vpra šanjel Pripovedujejo, da celo Niko-Uj Romanov resno premišljuje, da li bi se proglaail za aooialiota, upajoč, da pride na ta način do kakšne veljave. Ko je to svojo misel razodel prejšnjemu svojemu dvorjanu, grofu Frideriku, ki deli z njim jetništvo, se je ta namuznil in baje odgovoril: "Zvijačna misel, oodrug!" (Dalje prih.) stu. Da ae gledati vsa hori^T obrae kljuka in 0paL treba spreminja IVo »jub Umu se pa gledati ves horizont pa oe doseže s periskop kroglim gledalo^ fc. •o okrogle leče, ki ^ m svetlobo proti dnU L doaažejo poum žarki od vihl m naenkrat. Tako nastan? ramična olika, ki obsega ti listo ječe predmete, dasi * nekoliko manjši in oddalj« kakor pa a prostim očesom tega vidi opazovalec v 8IX panoramične slike del polja uko povečanega. ARHITEKTURA BODOft« O PERISKOPIH. Pri gradbi podmorskih čolnov ae lahko izbirajo razne vrate peri-akopov. V pariškem listu "La Nature" opisuje Ernest Contest nič manj kakor deset raznih^vrst in s tem pač še niso izračunane vae motnosti. Preprost, kakor ae na prvi pogled zdi U inštrument, vendar je delala njegova kon-štrukcija optikom velike preglavice. Najnavadnejši periakop- obstoji iz kakih dvajset čevljev dolge navpične cevi, ki ima na rrhu odbijajočo prizmo, na dnu pa povečevalne leče. Ko prihajajo žarki skois prizmo, se prelomijo pridejo iz vodoravne v navpično lego. Ta instrument pokrije na-enkrat 45 stopinj horizonU, oziroma eno oemino celega polja. Če pa se obrača cev krog njene oal, ae more videti zaporedno še oetali del polja. Ta periakop daje precej jasne in čiaU olike, Uda ker se more rabiti samo s enim očesom naenkrat, se ne more razločiti raznih pl&tl prav dobro, Ur se gledalčevo oko kaj hitro izmuči. Takozvani kombinirani periakop dovoli pogled obema očesoma, vendar ima zato Mruge napake. Prava slika pada na Umeljno stekleno ploščo, podobno oni pri fotografi čnem aparatu. Gledsti se mora s obema očesoma, vendar ne daje nikakega utiaka o globini ln prostoru. Plošča prepreči preveliko utrujenost, toda rabiti oe more aamo pri veliki ovetlobi. Tudi velikoet alike je prem an j h na, da bl oe mogle razločiti posameznosti. Da oe doeeše večja velikost, ne da bi oe zmanjšala jasnost olike, je treba uporabiti povečevalne Me. Val ti periskopi pa ne morejo dati poveljniku podmorskega čolna prilike in zmožnooti, da bl pregledal dovolj hitro veo horizont. Pet do deeet oekund je potrebnih, da oe napravi popoln krog. Polog tegs ss mora opoaovsle* nam premikati naokrog. Ds os odstrani U nedooUtek, treba je uporabiti Is druge pri/mr. ki povzročajo, ds Novodobna vojna tehnika I grožuje človeško bivališče, j gnila francoskega časni kar i žefa Gallier, da je sestavil po katerem naj bi ge v gradila mesta. Piše: Povriina] Ije ne zadostuje več člo\ lavnoati. Velika svetovna del svojega naroda prek ceste. In danes vidimo, da je I vi boj podoben podzemski! Tudi vojna oš zakopava v in ai išče Ujnih potov in lišč. Sedanja vojia se žari bino, dviga zemlji, in ko har železa in ognja, ne zmagovitim četam druzega razvaline. Tako čas zapov zahteva nove arhitekture. NoJ neracije potreb novih, biv] Naše hiše ne zadoščajo več njim življenskim pogojem, derni stavbeniki bodo gotovo| li Uko obliko arhitekture, streza novim zahtevam. Ime mo strehe, ki nas bodo va pred bombami in pred vaen pada z neba, v obliki teras, terih bodo numerirane lope tala stanovalcev. Podzemski! stori ne bodo nič manj var udobno zgrajeni kakor dr novenja. Doživeli smo revni I onega, kar smo imenovali Dokler smo ondi hranili no, je še bilo. Toda odkar stala klet zbirališče za dr grišče, za o'troke, počivališče) starše, odkar zahtevamo od vae lastnoati obedniee in 8mo spoznali, ds sUvbeniki i to niso nič mialili. Recimo nost: V naših kleteh se ne ds | novati. Še včeraj ni bils Uh koč nič, toda že jutri bo ti pomeniU. To jo eno velikih šanj za bodoče sUvbenike. V] doče bodo imeli kleti sobe, ko nice in kuhinje. In hodaiki v bodočem mestu pod zemljo i li v kleti. Da, mesta bodo dr zidana: ljudje bodo živeli Uko pod zemljo, kskor t "In spomeniki!" - "Ej, metniki oe bodo morali odpoi ti ustvsrjsnju spomenikov." STROJNIKI SO DOBILI ftAKJE MEZDI 'Owosso, KWl - Strojniki] „ Ann Arbor železnici so wvoj Ur li plsčilno lestvico in 2 m povišanja na uro. ulični voz zbit v Philadelphia. - Tovorni ul voz je treščil v ooobni voz. Nf ča oe je dogodila na mostu' Niaoiuhickon Creeko. Motorn izgubil na klancu oblast rud vomim vozom, kl je ns mostu del a Uko alio v ooobni vot,ds| je zbil v potok. Mrtva K r Minnie Bolby, ranjeni so po je ualužbenci. . ttLEZHIČAEJEVA USODI Danville, m^Harry HM lezniški zaviroč, je pri P"«« železniški—------- - nju voz v At tiči, Ind., pr^ nsarečno po(l vlok, da n,u K ^ nišnlco, ds mu jo odrelejo PARKIK «Jiwo«Dnl VIKARJI Par« New Orleo«. La- "T „„,, kanaka amerfšks P- ? ITmllJadPronterevE^l sem oseb je bil tudi John B O^ , p.P čsr "Mehiške oineHkansso r-l brodne družbe VSAK