Leto XXIL, št« 134
LjnUjana, nedelja 8» junija
Cena Din t ** cent«
Upravnldtvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno SO.— Dtn, Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-26, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di proveniensa italiana ed estera:
Unione Pubblicltžt Italiana S. A* Milano
500 mililonov za javna dela
Ministrski svet je odobril kredite za javna dela v novih pokrajinah
Italije
Rim, 7. jun. s. Ob 10 dopoldne se je sestal ministrski svet pod vodstvom Duceja. Obravnaval je tekoča upravna in druga pereča vprašanja.
Na predlog predsednika vlade je bilo sklenjeno, da bo v bodoče fašistična mladinska organizacija skrbela za vojne sirote Zaradi tega bo nacionalna ustanova vojnih sirot vključena v okvir fašističnih mladinskih organizacij. S posebnim dekretom se je povečal kapital kreditnega konzorcija za javna dela od 102 na 510 milijonov lir.
Poseben dekret določa novo ureditev položaja načelnika glavnega generalnega štaba. Dekret odreja naloge načelnika glede na priprave za vojno stanje in na obrambni ustroj države. Načelniku glavnega generalnega štaba se podrede načelniki generalni štabov vseh vojnih sil. S tem dekretom je ukinjen položaj pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba.
Z nadaljnjim zakonskim dekretom se na novo ureja tudi položaj ministra Tajnika Stranke glede njegovih političnih, vzgojnih in organizacijskih funkcij.
Minister za javna dela je bfl pooblaščen za potrošnjo 500 milijonov lir za izjemna javna dela v Ljubljanski, Reški, Zaderski, Splitski in Kotorski pokrajini.
Ves italijanski narod je bil s ponosnim navdušenjem priča, kako so se te dni po zaslugi njegovih slavnih čet izpolnile teritorij alne aspiracije na vzhodnih mejah in na drugi strani Jadrana. V okviru konstruktivnega dela, ki si ga je zastavila fašistična vlada na novem ozemlju, se je pojavila potreba, da se razvije program nujnih javnih del, da bi se tako popravilo, kar je bilo v prejšnjih časih zanemarjeno in da se zagotovi novim državljanom mirno delo ter ustvarijo nujno potrebne osnove za gospodarski in
civilizacijski napredek prebivalstva teh Se-žel. Z omenjenim zakonskim načrtom bo poskrbljeno za finančno kritje stroškov v smislu navedenega programa, ki obsega gradnjo cest, bolnic, vodovodov, pristaniških naprav, šol, ljudskih stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Minister za javna dela je bil s tem zakonskim načrtom pooblaščen poskrbeti tudi za javna dela, za katera bi morale sicer poskrbeti posamezne občine.
Na predlog ministra za italijansko Afriko je bil sprejet zakonski dekret, ki določa odškodnino za vojno škodo na področju italijanske Afrike.
Na predlog prosvetnega ministrstva bodo na novo organizirani strokovni študiji po dovršeni visokošolski izobrazbi. S posebnim zakonskim načrtom je bilo na novo urejeno tudi poučevanje tujih jezikov na italijanskih vseučiliščih.
Lfia!ska borba proti Malti in Tobruku
se nacfaliuje
Sovražna letala zažgana v Hal Faru — Bombe na področju Sldi el Baranija
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. junija naslednje 367. vojno poročilo:
V	noči na 7. so naša letala bombardirala letalska oporišča na Malti. Davi ob zori je skupina naših lovcev napadla letališče v Hal Faru. Sovražna letala so bila zažgna.
V	Severni Afriki smo preprečili poskus sovražnega napada na fronti pri Tobruku. Skupine letal so še nadalje bombardirale obrambne naprave trdnjave, tako da so nastali večji požari, ter so z bombami zadele tudi lope na področju pri Sidi el Ba-raniju.
V	Vzhodni Afriki so se razvile srdite borbe na reki Omo Bottegu v pokrajini Gala in Sidamo. Na področju okrog Gon-darja je bil preprečen poskus sudanskih oddelkov, da bi obkolili našo posadko.
Na vrsti je Aleksandrija
Berlin, 7. jun. ir. Nemški listi podčrta-vajo važnost prvega velikega nemškega
letalskega napada na Aleksandrijo, glavno oporišče angleške vojne mornarice v vzhodnem Sredozemlju. »Deutsche Allgemeine Zeitung« opozarja, da imajo angleške vojne ladje v Aleksandriji glavne zaloge goriva v vzhodnem Sredozemlju. Po padcu Krete postaja položaj angleške vojne mornarice v Sredozemlju čim dalje bolj težaven. »Volkischer Beobachter« tudi opozarja, da imajo Angleži v Aleksandriji velike zaloge bencina, ki obsegajo več desettisoč ton. Prav zadnji nemški napad je pokazal, kako je tudi to angleško oporišče ranljivo s strani nemških letal. »Lokalanzei-ger« pravi, da bo prišla po Kreti vrsta na Aleksandrijo, najvažnejše oporišče v vzhodnem Sredozemlju. Aleksandrija je že prejela svoj prvi izredno hud udarec s strani nemških letal.
Madrid, 7. jun. d. List »Pueblo« komentira prvi veliki nemški letalski napad na Aleksandrijo ter pravi, da so Angleži sedaj v obupnem položaju tudi že v Sredo-
Nemško vojno pore H* ~
Hude izgube angleškega ladjevja
Berlin, 7. jun. s. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	boju proti angleškemu trgovskemu ladjevju je bilo letalstvo tudi včeraj posebno uspešno. Letalo za dolge polete je potopilo 400 km zapadno od afriške obale v močno zavarovanem konvoju 3000-tonski tovorni parnik. Ob škotski zapadni obali so vojna letala uničila dve veliki trgovski ladji s skupno 27.500 tonami. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili napadeni in hudo poškodovani ob izlivu reke Temze.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so obstreljevale sovražne ladje pred Folke-stonom.
V	Severni Afriki neznatno delovanje topništva in izvidniških oddelkov z obeh strani.
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
V	drzni izvedbi posebnih nalogov so se pri bojih za Kreto z izredno hrabrostjo odlikovali pomorski nadporočnilt Osterlin, višji krmar Kreibohn, višji strojni narednik Schiill in mornar Striicker.
Pri bojih na Kreti sta sc dalje posebno odlikovala poročnik Svvart in strelec Bro-sig iz nekega bataljona za protiletalsko obrambo, ker sta v drzni akciji zaplenila srednjevelik angleški oklopni voz, ki je bil pripravljen za vožnjo in strel.
Na*?ad na London
Rim. 7 junija r Kakor iavlja londonski radio, so izvedla nemška letala preteklo noč enega najdaljših napadov na London v dosedanjem poteku vojne Uradno- poročilo angleškega letalskega 'n notranjega ministrstva javlja, da so vrgla nemška letala ponoči mnogo bomb na neko mesto v južno-vzhodni Angliji in na London ter so povzročila znatno škodo.
Obstreljevanje preko Kanala
Berlin, 7. junija s Baterije nemške mornarice o<b obaH Kanala so v pretekli noči dolgo časa obstreljevale važne vojaške objekte na drugi strani preliva.
Vojna na morju
Berlin, 7. junija s. DNF poroča, da so nemški bombn:ki z velikim akcijskim radijem potopili včeraj popoldne na Atlantskem oceanu t^očtonsko trgovsko ladjo.
Snoči so leta'a potopila z bombami tudi še neko drugo angleško 5000tonsko ladjo.
Berlin, 7. junija s Nemške ladje so te dni potopile parnik. ki je bil natovorjen s strelivom in namenjen v Anglijo. Zvededo se je le, da so bili poveljnik :n častniki na ladji Angleži, posadka pa je biLa sestavljena izključno iz Kitajcev.
Algeciras, 7. junim s. Po došflih vesteh vlada v Gibraltarju hudo vznemirjenje zaradi velik;h izgub ki jih je utrpela Anglija v Sredozemlju n zarad: poTaza na Grškem. Torpedni love- in brzi vojni čolni neprestano križarijo po G'braltarski ožini. Preteklo noč je parn k »Strathmora«. ki ima že 8 dni na krevu nad 1200 evakuiran-cev, vnovič odplu1' iz iuke proti At!anriku v spremstvu matične ladie »Argus« :n dveh teroednih lovcev Isti parnik je odplul iz Gibraltarja v noči na 5. maj v velikem spremstvu vejn h lad'j, vendar pa se je s silno naglico vrnil v luko ob zori 6. maja Sedaj je zopet poskusil svoje srečo na Atlantiku. Poročajo da je bilo mnogo eva-kuirancev, ki so hoteli na vsak način za pustiti ladjo, aretiranih in zaprt;h Ostali evakuiranci. ki čakajo vkrcanja na drug parnik, so poslali poveljniku utrdbe odposlanstvo z vprašanjem, kam jih bodo odpeljali. Poveljnik utrdbe se je branil sprejeti odposlanstvo, zatrjujoč, da ne more prav ničesar odgovoriti na ta vprašanja.
Figo, 7. junija s. Pomorske oblasti javljajo, da so izvidniki tri milje severno od luke Navija naleteili na plavajoče mine.
Tanger, 7. jun. s. Z nekim parnikom je prispelo iz Gibraltarja v Tanger večje število francoskih mornarjev. Njihove ladje so Angleži zaplenili. Mornarji so takoj odpotovali dalje v francoski Maroko.
Izgubljena anpf.e?ka podmornica
Rim. 7. junija s Angleška admiraliteta je objavila, da se podmornica »Undaun-ted« n: vrnila na svoje oporišče in da jo je zaradi tega smatrati za izgubljeno. Člani njene posadke so potemtakem utonili in bodo njihovi sorodniki c tem obveščeni.
Potopljena podmornica je izpodrivala 730 ton vode. Oborožena je bila s 76 mm topom, s strojnico ;n 6 cevmi za torpede po 533 mm. Urejena je bila tudi tako, da je 'lahko polagala mine. Na vodini površini je razvijala brzino 14. pod njo pa 9 vozlov na uro. Izplovljena je bila rz neke angleške 'ladjedelnice v času poslednjih dveh let.
Iz nemških in italijanskih vojnih poročil je razvidno, da so letalske sile osi v maju potopile skupno 6 angleških podmornic v območju Sredozemlja in okoli Anelije. Od tega je doslej angleška admi-raliteta priznala samo dve izgubi in sicer poleg današnje 29. maja izgubo podmornice »Usk«.
Pritožbe avstralske vlade
Rim, 7. jun. ir. Iz Sidneya poročajo, da je avstralska vlada sa svoji zadnji seji
zemlju, čeprav so razpolagali s posebno močnimi silami. Dejstvo, da so Aleksandrijo nemške letalske eskadrile bombardirale že nekaj dni po zavzetju Krete, je zbudilo veliko pozornost po vsem svetu.
General WaweU proti napadu na Sirijo
Bejrut, 7. jun. ir. Kakor poročajo iz Kaira, je general Wavell vedno bolj nasproten onim faktorjem v angleški vladi, ki hočejo čim prej pčiieti angleški napad na Sirijo. General Wavell poudarja, da je angleška vojska trenutno že preveč izmučena zaradi bojev v Grčiji in na Kreti ter zaradi italijansko-nemške ofenzive v severni Afriki, tako da ne bi mogla vzdržati nove naporne kampanje v Siriji. General Wa-vell opozarja, da bi lahko brezvesten napad na Sirijo povzročil usodne posledice za angleški imperij.
sestavila spomenico na angleško vlado, v
kateri se pritožuje, da avstralske čete v zadnjih bojih niso imele dovolj kritja s strani angleškega letalstva Avstralski vojni svet zahteva od angleške vlade, da v bodoče poskrbi za boljšo protiletalsko zaščito avstralski vojski tako, da bodo po možnosti katastrofe, kakršne so se pripetile v Grčiji in na Kreti, preprečene.
Poraz na Kreti huda nesreča za Avstralijo
Rim, 7. jun. rs. Po seji avstralskega vojnega kabineta je izjavil min. predsednik Menzies. da se vlada točno zaveda velikega zanimanja javnosti za dogodke na vzhodu Avstralska vlada ie v neposrednem stiku z angleško vlado, s katero stalno izmenjava misli. Ministrski predsednik je dodal, da predstavljajo velike izgube v Grčiji in na Kreti hudo nesrečo za Avstralijo Zagotovil je. da bo storjeno vse. da se prepreči ponovitev takih nesreč
Avstralija omeiule podporo Angliji
Rim, 7 junija 9 Zastopnik avstralskega
ministrskega predsednika Fadden Je izjavil, da je avstralska vlada sklenila prepovedati odslej Sleherno zflrranje skladov v prid angleški vladi odnmsno oboroževanja Velike Britanije. Če bi namreč Avstralija še nadalje pošiljala svoja finančna sredstva v Anglije za oboroževanje imperija, bi bila prisiljena izposoditi si v Angliji isti denar, da bi lahko kri"a svoje lastne vojaSke po^ebe. Obtok funtov * je v Avstraliji zaradi tega zmanjkal že za 900 000 funtov. V Anglijo pa se bodo v bodoče smel' pošiljati prispevki za žrtve letalskih napadov.
Smutsovi klici na pomoč
Berlin, 7. junija d. Iz Capetowna javljajo, da je za Churchillom sedaj tudi njegov verni oproda južnoafriški min. predsednik general SmutB nasUov-U na Zedinjene države svoj klic za pomoč Angliji. Smuts je dejal v nekom govoru, naj se Zedinjene države hitre odločijo za dejanja, preden ne bo prepozno. Smutsova prošnja za pomoč je tem bolj čudna, ker je dodej vedno trdil, da bosta Južna Afrika m imperij rešila Anglijo.
Japonski poslanik pri Edemi
Tokio, 7. junija ir. Kakor poročajo t uradne japonske strani je uneA japonski veleposlanik ▼ Londonu razgovor s zunanjim ministrom Edemom, ki je trajal nad eno uro. Do i—govora je pri Ho ne angleško pobudo. Japonski veleposlanik ae sedaj pripravlja, da odpotuje v Tolco. kjer bo poročal japonski vladi o mbdnaiodaem položaju«
Slovenski zastopniki
v Rimu
Sosvet Ljubljanske pokrajine In ljubljanski župan so pod vodstvom Eksc. Visokega Komisarja prispeli v Rim na po*
klonitvene obiske
Rim, 7. jun. (b.) Poklonitveno potovanje sosveta Ljubljanske pokrajine v Rim poteka pod vodstvom Eksc. Visokega Komisarja točno po določenem programu. V petek ob 16. so člani Sosveta v spremstvu ljubljanskega župana dr. Adlešiča, majorja Caballera, comm. Tigolija, tajnika Visokega Komisarja Ruffinia in več zastopnikov tiska zapustili Ljubljano. Vreme jim je bilo naklonjeno in kmalu so dosegli veliko asfaltirano cesto v Julijski Krajini, ki je lahko že sama na sebi nekaterim izmed njih, ki je še niso poznali, pokazala, kako vzorno je v Italiji preskrbljeno za prometna pota. Vožnja po zelenem Krasu je naglo minila in na divnih Opčinah, od koder je edinstven panorama Trsta in morja, so se avtomobili zbrali in v koloni nadaljevali pot v Trst pred hotel Savoia.
Tu so mogli kmalu pozdraviti tudi Ekscelenco Visokega Komisarja Gra-ziolija, ki je prispel skupno s svojo soprogo za njimi in jih je takoj obiskal v spremstvu svojega tržaškega naslednika Zveznega Tajnika dr. Pive. Slovenske goste je prišel pozdravit tudi tržaški župan Ruzzier, ki je ostal ves čas njihovega bivanja v Trstu v njihovi družbi in jim je izkazal z nekaterimi drugimi spremljevalci ljubeznivo pozornost. Gosti so si ogledali tržaško katedralo, grad, nekatere spomenike in druge mestne znamenitosti. Po večerji v hotelu Savoia so se slovenski zastopniki odpravili na vlak.
Po zaslugi odlične organizacije so jim bile zagotovljene vse vozne ugodnosti in so mogli udobno potovati z brzim vlakom v Rim, kamor so prispeli davi ob 9. Na kolodvoru Termini
je Visokega Komisarja in slovensko zastopstvo sprejel Eksc. Turbacco iz notranjega ministrstva. Ze prvi stiki z večnim mestom so napravili na slovensko deputacijo neizbrisen vtis. Nastanili so se v odličnem hotelu Quiri-nale v Via Nazionale.
Po zajtrku so se šli najprej poklonit državnemu podtajniku za notranje zadeve v palači Viminare. Tu jih je sprejel državni podtajnik Eksc. Buffarini. Eksc. Visoki Komisar je pozdravil Visokega dostojanstvenika z izbranimi besedami, v katerih je izrazil udanost Ljubljanske pokrajine rimski vladi. Eksc. Buffarini je v odgovoru dejal, da je zelo vesel, da lahko pozdravi sosvet Ljubljanske pokrajine, tem bolj, ker je sestavljen na korporacijski podlagi in ker sedaj spada Ljubljanska pokrajina v pristojnost Notranjega Ministrstva. Jutri se bodo lahko člani sosveta osebno prepričali, kako se Duce zanima za novo pokrajino. Obenem se bodo s svojim obiskom v Rimu prepričali o ogromnem napredku svoje nove prestolnice. Gospod Državni Podtajnik si je dal predstaviti vse navzoče in se je nazadnje od njih poslovil z iskrenim zagotovilom, da bo posvečal vso svojo pozornost novi pokrajini velike Italije.
Člani poklonitvene deputacije in njihovo spremstvo so se v tem odpravili na kratek izlet po Via dellTmpero in po ostalih ulicah starega Rima, kjer so mogli spoznati, s koliko vnemo varuje Fašistična Italija sledove stare rimske slave. Po skupnem kosilu v svojem hotelu so popoldne obiskali Pantheon, Vittoriano in spomenik Fašistov, padlih za slavo in moč domovine.
Ante Paveiič pri Hitlerju
Prisrčen sprejem poglavnika v Nemčiji
Berlin, 7. junja d. Poglavnika dr. Paveliča je včeraj ob 15. sprejel v Berghotfu kancelar Hitler v navzočnosti maršala Gorin-ga fn zunanjega ministra Ribbentropa. Dr. Pa vol i č se je po razgovoru, ki ga je imel prej v dvorcu Fuschlu z Ribbentropom v spremstvu hrvatskega podanika v Berlinu dr. Benzona in nemškega poslanika v Zagrebu Kascheja odpeljal z avtomobilom v Berghof, kjer ga je ob vhodu v dvorec sprejel kancelar Hitler v spremstvu maršala Goringa ter mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Vojaška straža je izkazala dr. Pave-liču časit. Po prhodu v dvorec se je pričel v vOliki dvorani razgovor kancetfarja Hitlerja s poglavnikom dr. Paveličem. ki sta mu prisostvovala tudi maršal Goring in zunanji minister R;bbentrop. Po približno dve-urnem razgovoru, ki je potekel v duhu prisrčnega prijateljstva, ki vlada med nemškim in hrvatskim narodom, je izročil dr. Paveiič kancelarju Hitlerju kot darilo neodvisne hrvatske države friderikjanslko zastavo iz sedemletne vojne in šahovsko igro Friderika Veflikega. ki sta bil' doslej v posesti Narodnega muzeja v Zagrebu. Kancelar Hitler je darila sr^eje' z zahvalo. Nato so bili hrvatski gostje povabljen-' h kancelarju H^lerju na čaj. Navzoči so bili pri čaju tudi državni maršal Goring, zunanji minister Ribbentrop ter poslanfka v Berlinu oziroma Zagrebu dr Benzom in Ka-sche. Po več nego triurnem bivanju v Berg-hofu je dr. Paveiič zopet zapustil dvorec. Enako kakor pri prihodu je b;fl zopet pri-spremil do vrat. Dr. Paveiič se je odpeljal vrčno pozdravljen od vodje rajha, k? ga je v Salzburg, kjer je po kratkem postanku v hotelu »Oesterrechischer Hof« v spremstvu zunanjega ministra Ribbentropa odšel na kolodvor Tam je pregleda1 častno četo. Zunanji minister Ribbentrop se je prisrčno poslov'! od dr Pavdliča, ki je ob 19.45 s posebnim vlakom zamistil Salzburg. Dr. Paveiič se je vrnil v Zagreb popoldne ob 17.
Berlin, 7. jtm. s. Tukajšnji listi objavljajo prisrčne komentarje o obisku hrvatskega državnega vodje dr. Paveliča pri Hitlerju. Listi naglašajo pomen sestanka, ki je potekel v duhu prijateljstva, ki veže Hrvatsko na sile novega evropskega reda, v katerem bo mlada hrvatska država neposredna soseda Italije. »Volkischer Beobachter« in drugi listi objavljajo tudi življenjepise dr. Paveliča in poveličujejo njegove državniške sposobnosti in patriotske zasluge. S pomočjo osi je sedaj dosegel, da se je stara hrvatska država obnovila in da ji je bilo določeno tudi častno mesto v Obnavljajoči se Evropi.
Zagreb, 7. junija. Vojskovodja Slavko Kvaternik je objavil danes odredbo, da naj bodo o priliki povratka poglavnika dr. Paveliča s siestanka s kanfceilarjem Hitlerjem vsa državna in zasebna poslopja v Zagrebu okrašena z državnimi zastavami Proglas Kvaternika pravi, da je bila na sestanku v Berghofu dokončno določena meja neodvisne hrvatske države na vzhodu proti Srbiji.
Zagreb, 7. junija s. Hrvatski tisk objavlja dolga poročila v obisku poglavnika Ante Paveliča pri kancelarju Hitlerju. Obenem objavljajo listi tudi že prve navdušene komentarje.
»Hrvatski Narod« opozarja v avojem uvodniku predvsem na dejstvo, da sita se Hitiler in Paveiič sestala že ndcaj dni po sestanku vodilnih evropskih državnikov m Brennerju.
Revija hrvatske vojske
Zagreb, 7. junija s. Dne 23. t. m. bo god poglavnika in 45. obletnica smrti Antona Starčeviča, ki ga sedaj smatrajo za počet-nika hrvatskega nacionalizma. Ob tej priliki bodo v Zagrebu velike svečanosti. Priredili bodo tudi veliko revijo hrvatskih vojnih sriL To bo prva vojaška manifestacija večjega
Po porazu Anglije na Kreti
Ostra kritika bivšega angleškega vojnega ministra o delu Churchillove vlade
Rim, 7. jun. s. Bivši angleški vojni minister Hore Belisha, ki je ta trenutek med glavnimi nasprotniki vlade, je včeraj govoril na nekem zborovanju v Edinburgu o porazu na Kreti. Govornik je kritiziral delovanje vlade in je poudaril, da se mora Velika Britanija za vsako ceno usposobiti, da bo lahko vojno nadaljevala in jo uspešno zaključila. Narod bo podpiral sleherno vlado, ki bo v totalnem smislu delala za dosego tega vrhovnega cilja. Ne bo pa mogoče doseči zmage, je dejal, če bo Anglija še nadalje gradila na napačnem računu, da je ena in ena štiri. Hore Belisha je zahteval, da se vlada izrazi o svojih vojnih ia da cacra Velika Britanija
spremeniti tudi svojo socialno strukturo. Na tem področju angleški odgovorni poK-tiki niso ničesar storili, kar bd lahko slo« žilo za zgled evropskim narodom. Potrebna je večja pravičnost v razdelitvi dela, v socialni varnosti in glede načina življenja vsakega posameznika. To so cilji, ki niso nedosegljivi Hore BeMsba je ostro kritiziral socialno organizacijo v Angliji in j« zahteval, da se poenoti državljanski statut prebivalcev v Veliki Britaniji, Zedinjenih državah in doradnijonih. To bi naj bil pni korak na poti do cilja, ki naj bi po vojni postal dostopen tudi pripadnikom ostalih narodov.

Vrnitev vojnih ujetnikov
Italijanska In nemška oblastva so dovolila ln odredila, da se vojni ujetniki t ozemlja Ljubljanske pokrajine vrnejo do-
Mestni vojaški urad vabi svojce vojnih ujetnikov, da njih Imena naznanijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, soba št. 6, med 8. ln 12. najkasneje do sobote 14. junija.	^
Prijava mora biti spisana na četrti nld pole papirja ter imeti naslednje podatke vojnega ujetnika: priimek in Ime, kraj in
datum rojstva, poklic, kam je pristojen, vojaško edinico, prt kateri Je nazadnje služIl, kraj ln vojaški čin, prav tako pa tudi kraj, kjer ee verjetno nahaja v vojnem ujetništvu.
Vest bo v vseh krogih stva zbudila največje veselje In tudi opravičeno hvaležnost oblastem naše pokrajine, k! so se ca naše rojake s&vzele, prav tako pa tndl hvaležnost obema zmagtmtl-ma vojskama mogočne osi.
Določbe o zatemnitvi
Visoki Komisarijat Ljubljanske pokrajine objavlja:
2e nekaj časa se opaža, da se neutemeljeno ne izpolnjujejo vsi ukrepi glede zatemnitve. Opozarja se na odredbo z dne 18. maja 1941, ki je še vedno v veljavi in ki jo je treba strogo izpolnjevati. Še posebej se opozarja:
1.	Nobena luč, nobena svetloba ne sme prodreti skozi okna stanovanj in vrata Javnih lokalov.
2.	Zatemnitev oken velja tudi za okna na dvoriščni ali vrtni strani hiš.
3.	Prepovedano je rabiti žepne svetilke, ki niso prekrite z modro tvarino ali zastrte. Te svetilke je dovoljeno rabiti le tam, kjer ni nobene javne razsvetljave.
4.	Motorna vozila morajo imeti luči prekrite, kakor je predpisano. Žarometov ne smejo rabiti in z njimi ne smejo dajati znamenj niti na križiščih.
Z odredbo z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 je Visoki Komisar odredil, da so od 9. junija dalje pa do novih odredb ukrepi o zatemnitvi veljavni za čas od 22.30 do 4.30.
Organi javne varnosti bodo strogo pazili na vse morebitne prekrške.
Z isto odredbo so bile določbe o kaznin za prekrške ukrepov o zatemnitvi povišane. Frekršitelji bodo kaznovani, če njihovo dejanje ne pomeni večjega prestopka, z globo od 100 do 5000 din, v resnejš;h primerih pa z zaporom od 5 dni do 2 mesecev.
Pilotov bo obiskal
Tokio
Trst, 7. junija. »II Piccolo« poroča, da objavljajo japonski listi zanimivo vest o skorajšnjem posetu sovjetskega komisarja za zunanje zadeve MoMova v Tokiju. Obisk bo predvsem vljudnostnega značaja, da se vrne nedavni obisk japonskega zunanjega minisrra Maeuoke Vsekakor pa se bodo pTi tej prilik- obravnavala nekatera važna vprašanja, tičoč se odnosa j ev med Sovjetsko zvezo in Japonsko.
Japonska in izvoz iz Kitajske
Šanghaj. 7. jun. s. Zastopnik japonskih oblasti v šanghaju je izjavil, da so japonske oblasti prisiljene poskrbeti, da se ukine izvoz vseh onih vrst blaga iz Kitajske, ki je v prvi vrsti potreben japonski industriji To izjavo je podal, da bi tako ugotovil, da so brez podlage vesti, da bi imela Japonska namen surovine, ki jih kupuje v raznih nevtralnih državah, poslati neposredno v Nemčijo. Potemtakem so neutemeljeni izgovori anglosaških odgovornih politikov, da bi bilo treba Japonsko izolirati.
Poslanik Cripps odpotoval iz Moskve
Moskva, 7. junija s. Stattord Cripps, angleški veleposlanik v Moskvi, je včeraj zjutraj z letalom odpotoval v smeri proti Stockholmu.
Sovjetski komisar za težko industrijo
Moskva, 7. junija s. Vrhovni svet je imenoval N:kolaja Kazanova za ljudskega komisarja za težko industrijo.
Vladna kriza v Egiptu
Bejrut, 7. junija &. Iz Kaira poročajo, da je vafdistična stranka dokončno odklonila svoje sodelovan je v vladi narodne koncentracije. Vafdistična srtranka je terazTla mnenje, da bi moral kralj razpisati volitve, da dožene, kakšno je razpoloženje vsega naroda glede na najnovejše dogodke.
Angleška ojacenja v Transjordaniji
Damask, 7. junija :r. V kraj Irbid v Transjordaniji je prispelo zopet več tisoč angleških vojakov, da ojačijo tamkajšnjo posadko. Prebivalstvo Lz naselbine je bilo delno evakuirana, da napravi prostor angleškim vojakom. Angleži so v okolici naselbine pričeli kopati strelske jarke in graditi utrdbe.
Protižidovski izgredi v Palestini
Bejrut, 7. jumja d. Nerazpoloženje med Arabc: v Palestini proti Zidom je prišlo do izraza v Misi, kjer je bil v teku nemirov en Žid ubit in en Anglež ranjen. Angleži so nato po srvojih znanih metodah nastopili z vojaštvom prot; Arabcem.
Zahvala admirala Raederja Španiji
Berlin, 7. jun. s. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Raeder je poslal španskemu ministru za vojno mornarico brzojavko, v kateri se mu je zahvalil za veliko jx>moč. ki jo je španska vojna mornarica nudila Nemčiji o priliki rešitve nekaterih članov posadke bojne ladje »Bismarck«.
Osamosvojitev Islanda
Kodanj, 7. junija 9. Danska vlada Je po slala islandski vladi službeno noto v zvezi z odločitvijo Islanda da se loči od Danske. V noti priznava težave, s katerimi se mora otok boriti obžaluje pa, ker so bila pereča vprašanja na tak način rešena prav v sedanjem trenutku. V vsakem pogledu je danska vlada pripravljena upoštevati željo islandskega prebivalstva in razpravljati meritorno o osamosvojitvi Isllanda.
Italijansko-turški trgovinski sporazum podaljšan
Ankara, 7. junija s. Velika narodna skupščina je v načelu sprejela načrt zakona, s katerim se za leto dni podaljša jjogodba o
trgovinskem prometu in pomorski plovb' med Italijo in Turčijo, ki je potekla že v januarju.	__
Naše pledališče
DRAMA Začetek ob 19.30 url
Nedelja, 8. junija: Bog z vami, mlada letal Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 9. junija: Ana Christie. Igrala bo skupina slovenskih mariborskih igralcev. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL
Zelo prisrčna in obenem hnmoraa je Italijanska sodobna igra Camasia in Oxilia: »Bog z vami, mlada leta!« (Addio, giovi-
nezza!«) V njej sta orisala dramatika spretno opazovano skupino mladih študentov in njihovih deklert ter izrez iz njihovega življenja, v katerem se menjavajo resni prizori z veselimi in nudijo gledalcu prav prijeten večer. V glavnih vlogah: Le-varjeva, Mira Danilova, Kralj in Sever. Režiser: prof. Šest.
Opozarjamo na predstavo (PNeillove igre »Ana Christie«, ki jo bodo uprizorili slovenski igralci iz Maribora. Dejanje drame se godi v mornarski gostilni in na ladji in obravnava konflikt med kapitanom, njegovo hčerjo Ano in kurjačem Matom. Bo* ljudi med preteklostjo in sedanjostjo, med predsodki in človečnostjo, je podan v psihološko orisanih značajih. Igro je zrežiral Vladimir Skrbinšek. Igrali tx>-do: Kraljeva, Kovič, Pavle, Vladimir Skrbinšek Raka r jeva, Malec, Košuta, Jože Kovič, Košič, Nakrst. Veljajo znižane cene.
O P E B A Začetek ob 19. url
Nedelja, 8. junija: Don Kihot Izven. Ponedeljek, 9. junija: ob 19.30: Baletni večer Maksa in Irene Kirbos. Izven.
V nedeljo zvečer ob 19. uri bodo izvajali Massenetovo opero »Don Kihot«. Primožič kot don Kihot in Betetto kot Sančo Pansa sta že pred nekaj sezonami podala dva verna Cervantesova lika v istoimenski Massenetovi operi. Apartna glasba, ki slika vzdušje pustolovščin teh dveh klasič-* nih junakov španske književnosti, ustvarja velike pevske interpretativne možnosti, ki zahtevajo od nosilcev partij velike kvalitete. Za občinstvo, ki se zanima za tehtna muzikalna dela, bo uprizoritev te opere zanimivost, prav tako pa tudi za vse, ki poznajo veliki Cervantesov roman.
Spored baletnega večera, ki ga bosta izvajala Maks in Irena Kirbos v ponedeljek ob 19.30 v Operi, obsega kompozicije: Si-beliusa, Chopina, Debussyja, Saint Saensa, Bareša in ruske narodne pesmi. Plesna dvojica je bila delj časa angažirana pri montecarlskem ruskem baletu in drugih znanih plesnih skupinah ter je gostovala z njimi sirom Evrope. Baletni večer obsega sedem učinkovitih koreografij, ki so deloma eamisli svetovno znanih plesalcev Sergeja Li farja in Aleksandra Fokina. Po teh zamislih je koreografiral Kirbos plesno kompozicijo Ikarus in Balet igruški (Ruske lutke).
E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Parliamo Pitaliano
Schema della VII. lezione che verr& te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben domeni-ca, 8 giugno 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer.
LEZIONE SETTIMA
Verbl incoativi al presente indicativo capire
Singolare
cap-isc-o cap-isc-i cap-isc-e
Plurale
cap-iamo
cap-ite
cap-isc-ono
Fioriscono le ciliege; siamo vicini alla primavera. — Non capisco nemmeno ima parola. — A chi spedite questa merce? — Chi comincia e non finisce, perde tempo e fatica. — Quando fa freddo noi portiamo sulla giacca un cappotto. — Quanti fratelli avete? Ne ho due. — Quando mangiamo bisogna masticare bene, perchč l'uomo che mastica male non digerisce, e l'uomo che non digerisce č malato. — Tu non dige-risci bene, perchč mangi troppo presto. — Ci sono aneora soldati qui in citta? — Si, ce ne sono aneora due reggimenti. — La nostra lezione comincia alle sette e mezzo.
—	Che cosa preferite leggere: romanzi o riviste? Preferisco leggere riviste. — Leg-gete anehe giornali italiani ? — Quando finisco la lettera, metto il foglio di carta in una busta. — Al rumore della cittž. preferisco la solitudine della campagna. — Nasce un frate.
Esercizi
1.	Coniugate le seguenti proposizionl: Domani partire per Venezia. — Non capire nemmeno una sola parola. — Preferire il color grigio al rosso. — Cominciar a lavorare il lunedi e finire il sabato.
2.	Traducete: Kdaj odpotujete v Trst?
—	Ali je Trst lepo mesto? — Klobuka ne najdem (trovare). — Nikoli nimam miru (pace). — Ali obiskujete tečaj italijanščine? — Ne razumejo, ker ne poslušajo.
—	čutim (sentire), da (che) sem lačen. — Z usti jemo in govorimo. — Glava je pokrita z lasmi. — Kadar sem bolan, pokličem zdravnika. — Prehitro hodite (cam-minare).
Omejitev uvoza v angleške kolonije
Berlin, 7. jun;ja d. Angleško ministrstvo za kolonije je opozorilo vse vlade kolonij, da morajo čim bolj omejiiri srvoj že itak zelo majhen uvoz. Nove omejitve so -•> trebne zaradi pomanjkanja ladij in dt.ijr-nih sredstev.
Ruska flora
Leningrad, 7. junija s. Botanični institut znanstvene akademije je objavil delo »Flora SSSR«, ki obsega popis 15.000 vrst rastlin, ki uspevajo na ruskem ozemlju.
Gospodarstvo
Dodatek k maksimalnemu ceniku
Visoki kcanisarijat za Ljubljansko pokra-fino objavlja, da se maksimalnemu ceniku it 1, katerega veljavnost jo brla podaljšana aa nedoločen čas, dodajo še maksimalne cene za prodajo jajc na drobno in na debelo in sicer:
za jajca nad 58 g teže <fin 1.75 afi Lffc. 0_53, za prodajo na debelo, bodisi od strani producemta ali pa trgovca, in din 2. aziloma Lit 0.60 za prodajo na drobno;
za jajca pod 58 g teže d*n 1.50 ali Lit 0.45, za prodajo na debelo, od strani pro-ducenta in trgovca, in din 1.75, oziroma Lit 0.53 za prodajo na drobno.
Se opoearja, da te najvišje cene določajo meje, v katerih se morajo gibati dejanske cene pri prodaji na debelo in na drobno; toga logično sledi možnost, prodaja-
<8 tudi po nižjih nego po najvišjih cenah, nikakor pa ne po višjih od teh najvišjih cen.
Cene na debelo se razumejo n blago franke prodajalčevo skladišče, vštevši za-obalo, a izvzemši vreče; v maksimalnih cenah je upoštevana trošarina, razen prt moki
Cenik z naifvišj^mi cenami na debelo }e obvezen za vso pokrajino; cenik za prodajo na drobno je obvezen za ljubljansko obči-Ija kot merilo. Okrajna načdlstva smejo za no, za vse druge občine v pokrajini pa ve-•vse občine svojega okraja odrejati spremembe cen navzdol; za spremembe navzgor pa je potrebna odobritev Visokega komisarja.
Gospodarstvo Srbije v bodočih mejah
Srbija bo imela 2*U milijona prebivalcev
Dunajski »Siidost Echo« prinaša v zadnji številki zanimive podatke o gospodarstvu Srbije v bodočih mejah, čeprav tre-notno še niso točno določene meje, je vendar mogoče podati približno sliko področja in gospodarske moči bodoče države Srbije. Področje Srbije bo obsegalo bivšo mo-ravsko banovino (vardarsko banovino so zasedli Bolgari) in poleg Beograda še del dunavske in drinske banovine (meja med Hrvatsko ln Srbijo bo potekala v glavnem vzdolž Drine). To področje obsega po podatkih omenjenega lista 37.000 kvadratnih kilometrov, to je okrog 15"/( celotne površine bivše Jugoslavije. Na tem področju živi okrog 2.75 milijona prebivalcev, to je približno 19% celotnega prebivalstva bivše Jugoslavije.
Na področju Srbije je 2.25 milijona hektarjev rodne zemlje, od česar odpade 1.13 milijona ha na žito, 760.000 ha na travnike in pašnike, 880.000 ha na gozdove, 72.000 ha na sadovnjake, 42.000 ha na vinograde, 40.000 ha na vrtove in 37.000 ha na industrijske rastline. Bodoča Srbija bo imela dovolj žita za prehrano prebivalstva in morda še malenkostne presežke.
Nadalje je na gori omenjenem področju 147.390 konj (11.6«/0 celotnega števila bivše Jugoslavije), 564.000 glav goveda (13.2 odstotka), 646.500 svinj (19%) in 2,231.600 ovac (22o/o). Številčno stanje konj in goveda zaostaja za povprečjem bivše Jugoslavije, medtem ko številčno stanje svinj in ovac presega povprečje bivše Jugoslavije. Srbija bo v bodoče predvsem izvažala svinje in ovce.
Na področju Srbije je močno zastopano rudarstvo. Od skupnega števila 9 premogovnikov črnega premoga jih leži 8 na področju Srbije (predvsem Rtanj z letno produkcijo 105.000 ton in Ibar z letno produkcijo 96.500 ton); od premogovnika rjavega premoga so najvažnejši Senjski rudnik (241.000 ton), Aleksinac (168.500 ton) in Resava (114.000 ton); od premogovnikov lignita pa je najvažnejši premogovnik Kostolac (122.500 ton).
Na področje bodoče Srbije odpade skoro vsa produkcija bakra in antimona v bivši Jugoslaviji ter pretežni del produkcije svinca in cinka.
Od industrijskih podjetij kovinske stroke so najvažnejša industrija motorjev v Rakovici, industrija vagonov in železnih konstrukcij »Jasenica« v Smederevski Pa-lanki, železarna Sartid v Smederevu (z majhnim plavžem za pogon z ogljem v Majdan peku) in tvornice v Kragujevcu, Kraljevu, čačku in Obilidevem. Prekošte-vilno bo zastopana tekstilna industrija (Hičev koncern v Beogradu, Teoka-rovič v Paračinu in druga tekstilna podjetja v Leskovcu in Mladenovcu). Od kemične industrije je najvažnejše podjetje Zorka v šabcu. medtem ko je usnjarska industrija le slabo zastopana in obstoja le ena večja tvornica v Beogradu, ki pripada Batovemu podjetju. Papirne tvornice so v Beogradu in čačku. V večjem obsegu je zastopana le še živilska industrija zlasti v Jagodini in Veliki Plani.
Spopolnitve v blagovnem prometu
Dne 9. junija letos se uvede med postajama Ljubljana In Logatec avtomobilski blagovni promet. Zato je od tega dne' dalje dovoljeno sprejemati na prevoz brzo-vozno in sporovozno komadno robo na postaji Ljubljana za psataje proge Logatec— Postumia Grotte loco in trz za postaje italijanskih železnic ter obratno. Od prevoza so izključene pošiljke, katerih komadi so težji od 500 kg ali daijš: od 3 metrov ter predmeti, navedeni v Pril. I. M. K. R. .in v pril. III. UPŽ. in predmeti, ki bi mogli škodovati drugi robi ob skupnem tovorje-nju. Pošiljke, namenjene za postaje preko mejnega prehoda pri Rakeku, se odpravljajo na osnovi mednarodnega tov. lista, ostale pošiljke pa si tov. listi za lokalni promet po določbah Osnovne tarife. Za računanje voznine in stranskih pristojbin so odločujoče krajevne tarife prizadetih železnic. Vozarna se računa na osnovi kilometrske razdalje daljinama, zvezek 2.. veljaven od
16. decembra 1937. Poleg tarifske voznine in pristojbin se računa za pretovarjanje robe iz železniških vozil na tovorne avtomobile in obratno za vsakih začetih 100 kg še pristojbina 1 d;n Uporaba jugoslovansko italijanske zvezne tarife ni dopustna, ker je razveljavljena. — Direkcija železnic.
Gospodarske vesti
= Iz trgovinskega registra. Pri »Jugo-grafiki«, tiskovni in zatožni družbi z o. z. v Ljubljani je vpisana sprememba besedila firme v »Neografika«, tiskovna in zatožna družba z o. z.; izbrisan je poslovodja dr. Albert Kramer. vpisana pa je poslovod-kinja Mira Pucova, književnica v Ljubljani; prokura je podeljena Borutu Žerjavu v Ljubljani. — Pri tvrdki I. Blasndka nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in karto-naža d. d. v Ljubljani je bil vpisan kot prokurist Fran jo Kralj, ravnatelj v Ljubljani — Pri Kolinski tovarni hranil d. d. v Ljubljani je zaradi smrti izbrisan član upravnega sveta dr. Miljutin Zamik, vpi-
Zdravttno delovanje Rogaške mineralne vode Pri revmatizmu in sladkorni bolezni
se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem DONAT
san pa je član upravnega sveta dr. Emil Duft iz Curiha.
= Iz zadružnega registra. Pri Kmetsiki posojilnici ljubljanske okolice, zadrugi z n. j. je bil vpisan za sopodpisovanje pooblaščeni uradnik zadruge Josip Vovk.
= Nemške državne železnice, ki morajo zaradi vojne obvladati znatno povečan promet, so imele lani od naraslega tovornega prometa 4.72 milijarde mark dohodkov (prejšnje leto 3.77), medtem ko so dohodki potniškega prometa narasli na 2.43 milijarde mark (1.69) in ostali dohodki na 452 milijonov (352). Celotni dohodki so v primeri s prejšnjim letom narasli za 30.8%, in sicer od 5.81 na 7.60 milijarde mark, medtem ko so izdatki narasli od 5.47 na 7.25 milijarde mark, t. j. za 33%. Investirano premoženje je v bilanci nemških železnic izkazano z zneskom 39.8 milijarde mark, lastni kapital pa znaša 20.2 milijarde mark.
— Rumunska trgovinska bilanca. Za prvo letošnje četrtletje izkazuje Rumunija v primeri z lanskim prvim četrtletjem zmanjšanje izvoza od lanskih 8.807 na 6.756 milijonov lejev in zmanjšanje uvoza od lanskih 6.514 na 4.581 milijonov lejev. Ta zmanjšanje zunanje trgovine je predvsem posledica teritorialnih sprememb (lanske številke se nanašajo na Rumunijo v starih mejah). Navzlic skrčenju zunanje trgovine, se je izvozni presežek povečal od lanskih 2.175 na 2.293 milijonov. Letos je Rumunija v prvem četrtletju uvozila iz Nemčije za 2.966 milijonov lejev. to je 65°/o celotnega izvoza, medtem ko je izvoz v Nemčijo dosegel 3.947 milijonov lejev ali 59% celotnega izvoza. Na drugem mestu v rumunski zunanji trgovini je Italija, na tretjem mestu pa Turčija.
= Prvo notranje posojilo češkomorav-skega protektorata. Vlada češkomorav-skega protektorata je sklenila s 16. julijem t. 1. razpisati notranje posojilo v višini 1.2 milijarde kron. PosojilcC bo teklo 50 let, obrestna mera bo znašala 3.75°/o» emisijski tečaj 99.7°/».
= Rumunska proizvodnja nafte, ki je znašala v prvih dveh mesecih t. 1. po 405.000 ton mesečno in je v primeri z lanskim letom zaostajala za 19%, se je v marcu dvignila na 480.000 ton in je v tem mesecu zaostajala v primeri s prejšnjim letom le-ta 7.7o/0. V aprilu pa je dosegla produkcija 470.000 ton in je bila le za 6% manjša nego v lanskem aprilu. Od izvoza je šel pretežni del v Italijo in Nemčijo.
= Zaplemba žitnih presežkov v Rumu-niji. Rumunska vlada je izdala uredbo, s katero so zaplenjene vse količine pšenice, rži, ječmena, koruze in enotne moke, ki presegajo 20 kg na osebo v korist rumunske države. Za prevzem zaplenjenih količin so določene višje odkupne cene, ki se približujejo cenam, kakor so se doslej plačevale pod roko. Odkupna cena za pšenico je povišana od 850 na 1100 lejev za sto kilogramov.
= Zaradi onemogočenega uvoza inozemskih strojil bo letos predvidoma veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katerega se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Zato svetujemo vsem posestnikom in lesnim trgovcem, da obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše, kar bo gotovo v njihovo ter splošno gospodarsko korist.
Umrl je moj dragi soprog, naš oče, brat, zet in suak, gospod
loško Pogačnik
generalni tajnik Trboveljske premogokapne družbe — mornariški podpolkovnik u p. itd.
Pogreb bo u ponedeljek, ob 17. iz kapelice su. Jožefa na Žalah u začasni
grob na pokopališču pri su. Križu
\
Ljubljana, 7. junija 1941.
(Tiara Pagamik, soproga z otroci laskom, Tončkom in fDarijo - ter ostalo soročstuo
* JUTRO« St 134
3
jBTedeJJa, 8.VL1^1-XK
Bela Krajina pred sto leti in danes
Cas beži, drvi. Rodovi pridejo in gredo, remija pa ostane, snujoča s svojimi večnimi menjavami in skrivnostmi. Slučajno sem posegel po časopisu, ki je izhajal pred sto leti v Ljubljani pri Blasniku. Imenoval se je »Carniolia«. V številki z dne 7. junija 1841, torej natanko na današnji dan pred sto leti (samo da je bil ponedeljek) je »Carniolia« prinesla med drobno podeželsko kroniko dopis iz Metlike. Poslal ga je Janez Kapelle. Dopis pripoveduje o hudi suši: Že od prvih marčnih dni je zagospodovala po Beli krajini tolikšna suša, da se pomladni posevki kar niso mogli razviti in je poljsko delo toliko zastalo, da je zbledelo vsako upanje na blagoslovljeno letino. Cisto izredna prikazen, da enake ne pomnijo najstarejši ljudje — pravi dopisnik — pa je, da je grozdje bilo proti koncu maja že več kakor teden dni v cvetju in to upravičuje na do, da bo vinski pridelek imeniten.
Dalje je zabeležil vestni kronist pred sto leti, da je v metliški fari, v Podzemlju in Črnomlju kakor tudi na hrvatski strani napravila goseničja nadloga neznansko škodo na sadnem drevju in gozdičevju. Bela krajina je takrat nudila presenetljiv pogled: drevje golo kakor v žalostni pozni jeseni, vse drugo pa v pomladnem zelenju. Ta nadloga, je zapisal dopisnik, bo pač povzročila, da bo drevje prezgodaj posekano, kar bo rodilo še zadosti hude posledice,
*
Sto let je minilo, zvrstili so se rodovi, zvrstili ao se mnogi dogodki in letos je vihra nove vojne prav občutno oplazila tudi Belo krajino. Sence prevrata se še premikajo po tej ljubeznivi deželici. Minil je hram vojske, popustila je puhla agitacija, zdaj cvete kupčija. Ne tista stara, kolikor toliko solidna sejmarska kupčija, ne. Novodobno mešetarjenje in prekupčevanje je dobilo nov tempo. Skozi Belo kra-
jino hite na hrvatsko stran in nazaj prekupčevalci konj, cena je neznansko poskočila. Preprostemu zemljanu, ki se vbada s peresom, ni dana moč vpogleda v današnje mešetarske skrivnosti. On samo lahko motri vrvež, ki gre skozi Metliko in začuden prisluhne pesmi, ki se kdaj pa kdaj že v zgodnjih dopoldanskih urah oglaša iz krčme.
Metlika s svojo starinsko podobo na pol srednjeveškega mesta, na pol preproste belokranjske vasi je postala važno obmejno središče Ljubljanske pokrajine. Mnogo novega življenja utripa v njej. Precej številna posadka jo napravlja za pomembno garnizijo. Bodrilni napisi, ki jih tujec in domačin razbirata v italijanščini s sten in pročelij hiš, opozarjajo na moč Mussoli-nijeve vladavine. Domačini in vojaki žive v lepi slogi, ki vzbuja tudi v gostih prijetno zadoščenje. Gostov pa ne manjka. Eni pridejo povpraševat za vinom, drugi za živino, tretji za mesnino. In če ne opravijo v Metliki, se potrudijo še dalje, v Karlovac. Tamošnji sejmi so ostali v stari veljavi, udeležba je vedno prav številna, samo cene so nove: kljuse, ki je količkaj prida, doseže veljavo svojih 20 jurjev; pra-šlči-mladiči po 8 tednov stari se cenijo na 12 do 14 stotakov par, pri pršutarjih pa terjajo hrvatski kmetje po 23 din za kilogram žive teže.
*
Kupčija cvete. V Karlovcu, v Metliiki, v Črnomlju in še v drugih večjih obmejnih krajih. Zunaj njih pa počiva v svoji spokojni tišini večno sanjava pokrajina, zoreča v zelenju žitnih polj in lok, svetla v belini brezovih gajev in vabiva v romantiki svojih vinskih goric. Naj bo v gostoljubni Juretovi gostilni v Drašičih ali v bahavi zidanici vrlega gospodarja Bajuka ali še vije gori v hramu pod Sv. Ano — povsod od tod se gostu poleg očarljivega, nepozabnega razgleda po Beli krajini od-
II Generale d'Armata Ecc. Robotti e a Commissario chUe per fl ctrcondario dl Kočevje dott. Sisgoreo alla tribuna tfonore in occasione della ceifirnonia. — Eksc. Armadni general Robotti in Civilni Komisar za kočevski okraj dr. Sisgoreo
na slavnostni tribuni med proslavo
ilovit požar na Smuki
Pri gašenju je sodelovalo okofi 20 gasilskih čet in ie kljub temu ogenj uničil nad 99 gospodarskih poslopij
Novo mesto, 6. junija
Dolenjci, ki imamo še precej dobro organizirane gasMske vrste, društva in čete, ki domala vse posedujejo motorne brizgal-ne, nismo k vsej s/reči utrpeli zadnja leta kakih večjih požarov. Zahvalo za to srno dolžni predvsem takojšnji intervenciji gasilcev in modernim prpemočkom, s katerimi ji mje uspelo nevarni element že v kratkem času zatreti.
Zadnji, odnosno največji požar je bil pač oni, ki je pred leti uničil vso Stavca vas pr Dvoru. Sedaj pa je postala žrtev ognjenih plamenov prijazna vasica, ki je oddaljena od Dvora kaki dve pičli uri in stoji onkraj tamošnjih hribov že na kočevski strani — Smuka. Očividec, odnosno pri tem požaru težko ranjen' župan iz Dvora g. Travnik Franc, ki ga je usodni dan v torek dopoldne privedla poslovna pot na Smuke, je vedel o požaru povedati nasfled-nje:
Na Smuko sem peljal 750 kg težkega bika, ki sem ga prodal mesarju Henigmanu v Kočevju. Ker je bila živa1! precej muhasta, sem s seboj vzel za varstvo tudi moja dva sinova. S kupcem sem bil dogovorjen, da pripeljem bika na Smuko, kjer ga bo on prevzel in odvedel v Kočevje. Ker po prihodu v vas še n' bilo tam kupca, sem spričo tega prosil tam »"njega gostilničarja Ivana Mcršarja, vulgo Motosa za stajo. Ker je mož imel v novem hlevu polno živine in se je siprčo tega bal bika pod streho, mi je ndkazal drugo stajo, ki je bila kakih dvajset korakov oddaljena od gostilne. Bil je to star. že razpokan pod, sr>odaj pa hlevček kier sem b:ka privezal k jaslim Moja sinova sta zatem krenila domov, jaz pa sem šel v Mo-ršarjevo gostilno, kjer je bilo več domačinov, ki so bili v živahnem pogovoru Vsedel sem se za mizo in čakal kupčevega prihoda.
ka v staji, sam pa skočil skozi goreča vrata čez tramovje in ostale ruševine na prosto. Ni bilo lahko. Ogenj me je takoj zajel. Goreti je pričela obleka na meni. Ko sem z velikimi mukami otipaval okrog sebe in si delal prehod, sem v glavi in obeh rokah začutil velike bolečine. Ves ožgan po obrazu in rokah sem prišel čisto orno-ten iz gorečega poda. Na cesti sem taval, kakor bi se bil napil močnega žganja. Vse okrog mene je postalo megleno. Spoznal sem le toliko, da gori okrog mene več poslopij. Spomnil sem se tudi svojega bika, za katerega sem bil prepričan, da je v ognju in dimu poginil.
Ko sem tako tavali po vaških cestah, sem na svoje začudenje iznenada zagledal pred seboj bika, ki je pred menoj mimo obstal. Žival prej bolj divja kot pohlevna, je biLa po vsem životu ožgana. Bik se je tresel in krotko muzal okrog mene ter žalostno pogledoval. To me je čudno stisnilo za srce. Bika, k; je kmalu za menoj ubral čez ogenj isto pot, je odgnali v Kočevje novi gospodar, meni pa sta nudila prvo pomoč župnik iz Starega loga :n neki orožnik, ki sta mi rane obvezala s hladilnim oljem.
pira v mehki domači besedi tudi pogled v življenje belokranjskega človeka.
Tako je to letos:
Bilo je izprva preveč dežja, potem suša, da je bilo treba s krampom pomagati krompirju, da je legel v zemljo. Kljub pomladnim nevšečnostim ae utegne še marsikaj popraviti. Jabolk bo nekaj, hrušk skoraj nič, sliv tudi ne. Priporočiti kaže v Beli krajini nabiranje lipovega cvetja in zdravilnih rastlin. To bi poleg gobarstva vrglo Beli krajini lepe tisočake. Koruza je do 30 o/s strohnela zaradi pomladne vlage v zemlji, a se bo še popravila. Fižola bo malo.
Dvoje najhujših skrbi, ki letos tareta belokranjskega kmeta, pa je pomanjkanje galice in težava z živino. Trta se je letos nekoliko zapoznila. O binkoštnih praznikih še ni bilo cvetja, nastavki pa kažejo prav lepo. Zdaj je zadnji čas, da se opravi prvo škropljenje, sicer bo peronospora zamahnila po dolenjskih vinogradih kakor smrt s koso. Z živino pa je ta križ, da so morali kmetje za vojno oddati konje in vole in mnogi niso dobili nazaj ne enega ne drugega. Nekaterim so bili dodeljeni bog ve čigavi konji v nadomestilo — in že so se na hrvaški strani našli prefriganci, ki so si dobavili potrdilo svoje občine in so prišli belokranjskemu kmetu odvzet konja. Zasedbena oblast je bila o tem obveščena in je stopila sleparjem že nekajkrat hudo na prste. Spričo pomanjkanja goveje živine je tudi izvoz iz Bele krajine za sedaj previsok. Beli krajini je kratkotrajna vojna prizadela nekaj prav občutnih ran, ki jih bo treba zaceliti z vso potrebno gospodarsko in upravno nego. Bela krajina to zasluži po svoji lepoti in še bolj po svojem gospodarstvu. Slavospevov in tožbi je čula Bela krajina že mnogo, izredno mnogo. Zdaj pa bi rada živela kakor se spodobi — potem bo tudi nam vsem laže in bolje. r.
Ljubljana, 7. junija
Ob zaključku lista smo prejeli žalostno novico, da je danes ob pol 14. uri umrl v šlajmerjevem zdravilišču v Ljubljani generalni tajnik Trboveljske premogo-kopne družbe gospod Josip Pogačnik. Novica se je popoldne naglo razširila po Ljubljani ln je kljub temu, da je bila pričakovana, zbudila splošno iskreno obžalovanje.
Kdo pa ni poznal Joška Pogačnika? Bil je iz ugledne gorenjske družine, služboval je vrsto let v vojni mornarici, po prevratu pa je stopil v službo pri TPD. Star je bil šele 51 let. široki gospodarski in družabni stiki so mu pridobili nešteto prijateljev. Ob izbruhu nedavne vojne, so ga kot rezervnega intendantskega polkovnika v mornarici vpoklicali v Boko Kotorsko. Ob bombnem napadu je skočil v zavetišče, vendar tako nesrečno, da si je zlomil nogo. V bolnišnici v Hercegnovem so mu dali nogo v mavec, žal pa je kmalu nastopilo zastrupljen je. Predvčerajšnjem so na smrt bolnega Joška Pogačnika prepeljali v drago Ljubljano, kjer bo v ponedeljek popoldne nastopil svojo zadnjo pot z Zal k Sv. Križu. Zapustil je bridko prizadeto gospo Maro, dva sinčka ln hčerkico, ki jim je bil vzgledno nežen in ljubeč oče. Iskreno sočustvujemo s Pogačnikovo družino. Nepozabnemu Jošku pa bomo vsi znanci in prijatelji ohranili lep in časten spomin.
Na kraj nesreče je takoj pribrzel tudi italijanski sanitetni avto, ki me je odpeljal na Dvor, od tam pa v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Kolikor se je dalo zvedeti, je ogenj, ki se je zaradi hudega vetra razširil z bliskovito naglico na celo vas, uničil preko 50 gospodarskih poslop;j. Ogorki so padali eno uro daleč naokrog tja do hriba sv. Petra. Osmim vaščanom je vse zgorelo. Med temi sita tudi gostilničarja Moršar in Kikel. Zgorelo je tudi vel;kc gospodarskega orodja, krme in živil. Pr! gašenju je sodelovalo okrog 20 gasilsk;h čet z motorkami. Na-vzočni so bili gasilci z Dvora, Hinj, Starega loga, Kočevja in drugih okoliških krajev.
Vzrok požara, ki je tako naglo nastal, še ni ugotovil jen in zadevo raziskujejo orožniki. Škoda je zelo velika in še nepre-cenjena.
Novo življenje v Beogradu
Beograd, 25. maja 1941.
Sedaj Beograd že skoraj dva tedna nima kruha. Belo moko so porabili, koruzne je sicer dovolj, toda beograjski peki ne znajo peči koruznega kruha, temveč pečejo samo »projo«, nekako pečeno polento, ki je sveža komaj užitna, dan stara pa prava zidna opeka. Ker se more sedaj v Zemun s parnikom ali pa čez oba pontonska mo-
, „„	, .. ,	. sta in potem s tramvajem, hodijo Beograj-
Okrog 14.30 so me iznenada vrgli kvišku | fiani kupovat kruh v Zemun (mešanica 6.50
žalostni kl;ci: »Gori!«, k; so prihajali z vaške ceste v gostilniško sobo. Vse je sko-čilo pokonci in vsak je tekei proti svojemu domu. Jaz sem jo ubral k staji, kjer Mrm imel spravljeno živinče. Za hip sem se ozrl naokrog in že zagledal, da je v ognju prav tisti pod pod katerim sem imel v staj; privezanega bika. Ne oziraje se na levo in desno in ne meneč se za veliko nevarnost, sem skoči1 k vratom hlleva, jih odprl in že sem stal pri preplašenem biku, katerega sem takoi osvobodil verig.
Notranjost hleva je bila že vsa zavita v gost dim. Ravno ko sem bika reševal verige, se je z velikim truščem sesula pred vrata goreča slama. k; mi je zaprla edino prosto pot. Trdno prepričan, da je s tem žival izgubljena, sem hotel rešit5 smrti vsaj 'lastno življenje. Pustil sem begajočega bi-
din za kg). Dobi se tudi drobno pecivo, hlebčki iz pšenične moke po 1 din komad (v Beogradu se potem prodaja po 2 in 2.25). Trgi so sedaj dobro oskrbljeni z zelenjavo. Dobiva se tudi meso. Imamo dva brezmesna dneva: četrtek ln petek. Cene: govedina 18 do 22, teletina 32 do 36, svinjina 26 do 28, jagnjetina 24 do 30, ovčetina 26 do 28, mlada prašičevina 40; ribe: krap 30 do 40, som majhen) 20 do 30, belice 20; krompir stari 3 do 4, novi 7 do 9, špinača 3, fižol 8 do 10, zelje 6; salata 0.20 do 0.75, kumare 3 do 6, zelena paprika 0.50 do 4, zelenjava za juho 1 do 2, mlada čebula, mlad česen 0.50 do 2, redkvice 1.50 do 2 šopek; češnje 12 do 18 din, jabolka 25 do 60, jajca 1.25 kos, mleko 5 din liter. Mestna občina je na vseh trgih odprla
svoje prodajalnice, kjer se dobiva mast, olje, riž, fižol itd. po zmernih cenah. Kilogram masti stane 30 din. Za vsa važnejša živila je občina določila najvišje cene in morajo vsi jestvinčarji ta cenik imeti izobešen v svojih prodajalnicah. Vsak dan se objavljajo v obeh sedaj izhajajočih listih obsodbe zaradi »brezvestne špekulacije«, ki gredo od 5 do 30 dni zapora in prisilnega dela (podnevi na delu, ponoči v zaporu). Enake kazni se prisojajo tudi brezdelnim postopačem. Obsodbe se objavljajo s polnimi imeni.
V Beogradu imamo sedaj dva dnevnika: »Opštinske Novine«, ki so izhajale prej od časa do časa, pa so z letošnjo 12. številko spet izšle kot prvi »povojni« list 24. aprila in sicer kot dnevnik, ki izhaja, dasi dejanski brez potrebe, tudi še danes, in pa »Novo Vreme«, ki je prvič izšlo v petek 16. maja. Lastnik »Novin« je beograjska mestna občina, lastnik »Vremena« pa poseben kon-sorcij, ki ga tvorijo menda lastniki prejšnjih dnevnikov »Politike«, »Pravde« in »Vremena«, ker uredniško osobje lista sestavlja osobje teh listov, seveda kolikor-toliko prečiščeno in po številu skrčeno. »Novine« se tiskajo v Gregoričevi tiskarni v ulici Kneginje Olge, daleč doli na du-
Vas peče koža po britju?
Kdor ima občutljivo kožo, pri tem pa še trdo brado, ta se boji neprijetnega in močnega pečenja kože po britju. _ ,
Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar m napetost kože popustita in neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka ln mehka, že naslednji dan boste opazili, koliko lažje in kako brez bolečin se brijete.
navski strani, »Novo Vreme« pa v tiskarni »Vremena« v Dečanski, kjer je tudi uredništvo. Strojnica »Politike« je zgorela, ostala pa je stereotipija in stavnica. »Pravda« je ostala nepoškodovana, toda je zasežena po nemških oblastvih. V tiskarni »Vremena« se tiska tudi nemški vojaški list »Der Sieg«, ki pa je namenjen izključno vojaštvu in ga občinstvo ne more kupovati.
Nemško vojaško poveljništvo je izdalo zelo strogo naredbo proti plenilcem. »Pljačka« se kaznuje s smrtjo. Pred kakim tednom dni je zadela taka kazen Beograjčana A. S. H., kar je bilo objavljeno v listih in po lepakih.
Naredba o zatemnjevanju ostane v veljavi slej ko prej.
Pred nekaj dnevi so obnovili poštni promet na srbskem ozemlju, ki so ga zasedli Nemci in v Banatu. Uvedena je cenzura in so pripuščeni srbski, nemški, madžarski, bolgarski in rumunski jezik. Z ostalimi bivšimi jugoslovenskimi pokrajinami poštni promet še ni vzpostavljen in z inozemstvo tudi ne. Z Zemunom je vzpostavljen telefonski promet, ki je obnovljen deloma tudi že v Beogradu samem, židje, ki so vsi označeni z rumenim trakom na rokavu in z židovsko šesterokrako zvezdo na
njem, ne smejo uporabljati telefona. Bila jim je tudi prepovedana vožnja s tramvajem, pa so jim sedaj dovolili uporabo priklopnega voza (II. razred; v I. ne smejo). Zemun ima popolno poštno, brzojavno in telefonsko zvezo z Zagrebom. Med Zagrebom in Ljubljano je tudi vzpostavljena poštna zveza, toda med Zemunom in Ljubljano je ni. Pošta v Zemunu ne sprejema pisem za Ljubljano.
Uveden je »nemški čas«, eno uro pred prejšnjim srednjeevropskim. Občinstvo se sme gibati po ulicah od 5. do 20. V začetku je bilo samo do 19. Trgovine, obrtniške delavnice itd. smejo biti odprte od 7. do 12. in od 15. do 18., gostilne od 7. do 19., jestvinske prodajalnice t. j. pekarne, mesnice, branjerlje, ravno tako tudi briv-nice pa od 7. do 12. in od 15. do 19., ob nedeljah pa od 7. do 12. žganje, rum in druge take pijače se smejo točiti samo od 10. do 14., kar je velika pokora za Beograjčana, ki je navajen na svojo vsakdanjo jutranjo »rakijico«.
življenje po gostilnah, buffetih in drugih takih lokalih je zelo živahno ves dan, zlasti pa ob nedeljah, in se posebno tamkaj, kamor zahajajo Slovenci, tudi sliši petje in harmonika.
Na štirih igriščih za žogo
Danes so na sporedu štiri pokalne in štiri mladinske
prvenstvene tekme
Današnja nogometna nedelja bo prav za prav že kakor v najbolj mirnih časih. Na štirih igriščih bodo dopoldne in popoldne tekali za žogo, eni v konkurenci za pokal SNZ, drugi pa za prvenstvo juniorjev.
Glavna pozornost bo veljala seveda osmim moštvom iz I. razreda, ki otvarjajo .z današnjimi tekmami H. kolo pokalnega tekmovanja. Nasprotnike so odredili po žrebu, toda zdaj se konkurenca že razvija in obeta v današnjih srečanjih nekatere prav zanimive igre.
Na igrišču Ljubljane
bo spored samo v dopoldanskih urah. V tekmi za pokal SNZ se bosta tamkaj ob 10.30 sestali moštvi Marsa in Most. Oba kluba sta imela dovolj priložnosti, da sta se za ta dvoboj temeljito pripravila. Mo-ščani so znani po svoji odločni igri, ki jim je prinesla že marsikateri lep uspeh, Marsovci pa imajo za seboj dolgotrajno rutino, ki jo bodo gotovo tudi uporabili v tej tekmi
V predtekmi bosta ob 9.15 nastopili juniorski moštvi Svobode in Jadrana.
Na stadionu Hermesa
bodo igrali od 16.15 dalje. Spored bosta otvorili juniorski m®štvi Hermesa in Sla-vije, ob 17.30 pa bosta nastopila glavna akterja, in sicer Hermes in Svoboda. Obe enajstorici sta igrali že v prvem kolu tega tekmovanja, kjer sta obe dali svojim nasprotnikom poštene lekcije in jih odpravili z visokimi rezultati. Hermes si obeta, da bo zmagal, kar velja prav tako seve tudi za Svobodo. Vsekakor bomo v tej tekmi gledali dvoje močnih moštev iz te konkurence.
Na igrišču Korotana
bosta prav tako dve tekmi, ena juniorska in ena pokalna. Za prvenstvo se bosta kot prvi -pomerili juniorski ekipi Korotana in Marsa s pričetkom ob 15.15. Glavna tekma, v kateri bo proti domačinu Korotanu nastopila enajstorica Ljubljane, se bo začela ob 17.30. To srečanje se zdi vsaj na papirju za Ljubljano dobljeno z lahkoto, vendar pa se posebno v nogometu rado zgodi, da vse ne poteče tako, kakor računajo drugi. Brez dvoma se Korotan zaveda težke naloge, ki ga čaka v prvem nastopu v tej konkurenci. Pridite pogledat!
Na igrišči! Mladike
bo današnji dvojni spored razdeljen na dva dela. Dopoldne ob 10. bosta zaigrali za točke juniorski mOštvi Most in Mladike, popoldanski del pa bosta od 17. dalje ab-solvirali Slavija in Grafika, dve enajstorici, ki stopata s to tekmo prvič v to tekmovanje. Slavija razpolaga z mladimi in talentiranimi igralci, ki se bodo potrudili za čim boljši uspeh, v moštvu Grafike pa so zbrane starejše moči, ki so bolj rutinirane in marsikomu lahko prekrižajo račune. Na tem igrišču bo šlo tudi čisto zares!
Tableteniški turnir na Rakovniku.
Včeraj se je začel in danes se bo nadaljeval velik propagandni tableteniški turnir SK Korotana na Rakovniku. Razpis prireditve smo žal prejeli prepozno, da bi ga mogli objaviti pred zaključkom prijav, opozarjamo pa interesirane klube, da dobijo vse podrobne informacije še lahko pri prireditelju na Rakovniku (telefon 41-62, 41-63, g. Matko). Današnje igre bodo tržt-jale od 8. do 12. in od 14. dalje do konca turnirja. Za zmagovalce so določeni pokali in praktična darila.
Ljubljanska Iliriji je prejela od italijanske plavalne federacije zelo laskavo vabilo, da bi se s svojimi waterpolLsti udeležila turnirja za prvenstvo Italije v vaterpolu v prvi diviziji, ki se bo začel zadnji teden junija. Kakor slišimo, je Ilirija na to vabilo že odgovorila pritrdilno. Sicer pa to ni edini poziv na sodelovanje, ki so ga v teh dneh dobili pri plavalni Iliriji. Budim-peštanski MUE je prav tako povabil številnejšo ekipo Ilirije za nastop na večji plavalni prireditvi v madžarski prestolnici.
Te dni so bila zaključena pogajanja okrog vsakoletnega meddržavnega atletskega dvoboja med Italijo in Nemčijo. Letos bo ta dvoboj dne 29. junija v Bologni. Tamkajšnji pristojni krogi so že prejeli navodila, naj za to največjo manifestacijo italijanske in nemške lahke atletike vse pripravijo.
SK Mars. Podrobnosti za nastop I. moštva in juniorjev so razvidne na oglasni deski.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Sestavi moštev za tekmo s Svobodo in proti Slaviji sta razvidni na običajnem mestu.
SK Slavija. Zaradi današnjih tekem naj se vsi igralci pravočasno javijo v klubski sobi.
ZAHVALA
Za vse izraze toplega sožalja ob smrti mojega dobrega strica
Ivana Kapusa
se vsem iskreno zahvaljujem. Prisrčna zahvala čč. duhovščini ter čč. sestram v bolnici za trud in tolažbo, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti.
Žalujoča nečakinja FANCI JENKO-KAPUS ter ostalo sorodstvo.
Kronika
*	Vreme se ne more ustaliti. Od pretekle sobote, ko je vse kazalo, da bouto imeli deževne Binkušti, do včeraj je že trikrat začelo deževati, nebo pa se je vedno njtro zvedrilo in posijalo je toplo sonce. V petek že zgodaj popoldne ko so kopalci jetb*a prišli do vode, se je spet pooblačilo in ztčel .je pihati močan veter, tako da so bila "sa obrežja naših rec kmalu prazna. Ka večer se je zjasn'o je tako ostalo do jobote dopoldneva, ko pe je spet pooblačilo in kmalu nato začc.o deževati. Ne glede na to, da je po. ljudskem reku vreme še 40 dni takšno, kakršno je na dan sv. M:-~arda, katerega god danes obhajamo, so kmetje in meščani nejevoljni zaradi nest a Peg a vremena. Medtem ko nas v ljub-ijapski kotlini in v delu Dolenjskega jne-pogf sto obiskuje dež, pa nam poročajo iz Bele Krajine, da že skoro tri tedne ni deževju- in da je vroč na tako huoa kakor s>e;<: poletja. Tolažim > se, tla nikdar ni vsem prav in da nam bo kmalu posijalo soj ie.
*	Izplačevanje podpor vojaškim uslužbencem. Kr. Visoki Komisariat bo izplačeval podpore vojaškim uslužbencem bivše jugoslovanske armade, in sicer: dne 8. t. m. od 9. ure vojaškim uradnikom, mojstrom in stalnim delavcem; dne 9. t. m. od 16. ure in 10. t. m. od 8. do 12. ure podčastnikom; dne 10. t. m. od 16. ure nižjim častnikom; dne 11. t. m. od 8. ure rodbinam interniranih in vojnih ujetnikov in višjim častnikom. Osebe, ki stanujejo v Ljubljani in okolici, morajo sprejeti podpore osebno, na temelju legitimacije, v sobi št. 13 v poslopju Visokega Komisariata. Osebam, ki stanujejo izven Ljubljane, se bo podpora poslala po pošti.
» Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 45. z dne 4. junija 1941-XIX E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja o klanju goveje živine, o podaljšanju veljavnosti maksimalnega cenika ter o razširitvi odredb o končnem redovanju in izpitih na nedržavne
šole p Dravico iavnosti.	... .
*	Goriška skupina Kr. Karabinjerjev je počastila svoj praznik. Goriška skupina Kr. Karabinjerjev je svečano praznovala 127. obletnico ustanovitve Armade Karabinjerjev. Pri tej priliki je imel poveljnik ten. eol. Carlo Pilotti primeren spominski nagovor na častnike in podčastnike in moštvo. cerkvene obrede pa je opravil kurat goriške vojne bolnice. Posebno odposlanstvo se je odpravilo k znameniti kostnici na Oslavju, kje je položilo lovorov venec na grobnico mrtvih tovarišev, padlih v krvavi bitki pri Podgori.
* Novi grobovi. V visoki starosti 84 let je v Ljubljani po kratki bolezni zapustila svoje drage vdova po poštnem upravniku ga. Julija Helmichova. Rajnka zapušča dve hčerki in dva sina. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob 15. uri iz kapelice sv. Janeza na 2alah k Sv. Križu. — Po hudem trpljenju ie preminila v Mariboru učiteljica gdč. Elza Lešnikov a. Drago rajnko so pokopali v četrtek na pokopališče na Pobrežju. — V Slovenjem Gradcu je po dolgi bolezni preminil železničar v ookoju g. Ivan M a r s e 1. Pogreb pokojnika bo v nedeljo na domače pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
*žena, ki je 12 krat dala kri za svojega moža. Boccato Ottavio Bottoni iz neke vasi v okolici Rovina je po neki hudi bolezni že delj časa priklenjen na posteljo in zdravniki so že 12 krat odredili transfuzijo krvi. V vseh 12 primerih je kri za transfuzijo dala njegova 37 letna žena Giuseppina.
*	Ogenj v filmskem ateljeju. Po neprevidnosti nekega delavca je v četrtek popoldne izbruhnil ogenj v ateljeju družbe »Sca-lera Film« v Rimu. Plameni so zajeli ku-liserijo, napravljeno iz sukna in šotorske-ga platna, in grozila je nevarnost vsemu poslopju. Na srečo pa so bili gasilci takoj na mestu in že v začetku zadušili požar.
*	Avto je prevrnil, da bi se izognil kokoši. Na cesti Novara-Trecate se je zadnjič pripetila nenavadna nesreča.* Trgovec Gianni Ruggeri iz Milana je z avtomobilom vozil proti domu, pa je iznenada zapazil kokoš pred vozilom. Da bi ji prizanesel je napravil oster ovinek, pri tem pa se je zaletel ob kanton ob cesti, da se mu je avto prevrnil. Sam je ostal na srečo nepoškodovan, huie pa sta bili ranjeni njegova sestra in hčerka.
*	Cvetlična vaza ga je ubila. V Comu ob Comskem jezeru so se otroci igrali, pa je 8 letnemu šolarčku Albertu Cicelliju prišlo na um, da je začel plezati po stebru, vrh katerega je stala vaza s cvetlicami. Pod težo plezalca se je steber rahlo zamajal in vaza je padla malemu Albertu naravnost na glavo ter mu prebila lobanjo. Po nekaj minutah je nesrečni šolarček poškodbi podlegel.
FRANZJOSEF
GRENCIG A
«EI5 aa." 22365 ptf 18-1* 19J,0.S.
* Starinske izkopnine. Na bivšem kan-dijskem živinskem sejmišču v Novem mestu, ki se sedaj preureja v športni prostor, so delavci pri kopanju naleteli v ilovici na več starinskih predmetov. Dobro ohranjeni predmeti, in sicer dve sulici in oklep ter visoka brušena vaza, ki so bili izkopani, so stari več sto let. Strokovnjaki, ki so si zanimive starinske predmete ogledali, so mnenja, da so najdbe iz časa 400 let pred Kristusom. Omenjeni predmeti bodo sedaj povečali vrednost novomeškega muzeja, kamor so bili oddani.
» žrtev ročne granate. V vasi Vrhu blizu Fare pri Kočevju je 21-letni Drago Obranovič našel ročno granato. Z bratom Jožetom sta šla k strugi potoka Než;ce in sta hotela granato razstaviti, kar pa jima td uspelo. Drago je vrgel granato v vodo, kjer pa ni eksplodirala, še enkrat je šel ponjo in jo potegnil iz vode. Nekaj trenutkov za tem pa je granata s silnim pokom eksplodirala. Nevarno zadet se je Drago zrušil na tla in obležal v mlaki krvi. V neposredni bližini nahajajoč) se vojaški zdravnik dr. Anton Ronco Je ranjencu nudil prvo pomoč in ga odpremil v bolnišnico. Ponesrečenec ima odtrgano desnico v
zapestju in je ranjen tudi na desaerr. očesu, ki ga bo najbrže izgubil. Nesreča naj bo v opomin vsem tistim, ki se Sc vedno igrajo z raznimi razstrelivi in jih ne izroče takoj vojaškim strokovnjakom.
*	»Spoznavajmo Dolenjske;« č;anek. ki sr.io ga priobčili v binkoptni številki pod tem naslovom, je bil, kakor piše »Trgovski list«, že pred leti priobiois v njem. kar pa Rmo mi prezrli in zato tega nismo omenili. Iz iste opazke »Trgovskega listac izvemo, da ima tiskarna »Merkur«, založnica knjige »Dolenjska«, iz katere smo povzeli naš članek, še dovolj izvodov imenovane knjige na razpolago. Uredništvo.
*	Naše čitatelje opozarjamo, da poleg uslug in pomoči v najrazličnejših vprašanjih izvršuje »Servis biro« vsa pisarniška dela, predvsem prevaja, prepisuje, razmnožuje in korigira. Sestavljena pisma, vloge in prošnje v raznih selitvah, iskanju stanovanj, lokalov in podobno »Servis biro« preskrbi naslove zasebnikov, uradov, trgovin in raznih društev. Izvršuje vse posle in pota, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrbi tudi vse potrebne listine doma in v tujini. Nasvetuje in posreduje v najrazličnejših vprašanjih. »Servis biro« sprejema sploh vsa naročila in nudi usluge v vseh vprašanjih, da strankam v mestu in na deželi prihrani čas in neprijetnosti. Vse to vrši zanesljivo, solidno in diskretno. Zahtevajte informacije in obračajte se osebno, pismeno ali telefonično na »Servis biro« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29-11, telefon 21-09.
*	Bolečine sončnih opekllin vam odvzame Tschambi Fii, koža porjavi in se ne lušči. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.	(—)
*	Slovenskim slušateljem višje pedagoške šole v Zagrebu. K notici »Slušateljem višje pedag. šole v Beogradu in Zagrebu« objavljeni 3. t. m. pripominjamo: Slovenski slušatelji II. semestra višje pedagoške šole v Zagrebu, ki so po sedanji vojni odšli nadaljevat študij v Zagreb se bodo v šolskem letu 1941-42. po želji lahko vpisali v III. semester v Ljubljani. Toliko v pojasnilo.
♦ Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani poziva tiste svoje člane v Ljubljanski pokrajini, ki imajo svoje čebele na ozemlju, zasedenem po nemški oblasti, naj se nemudoma zglase v društveni pisarni na Tyrševi cesti 21, da iim izposluje dovoljenje za prevoz čebel.
*	Tečaj za elektriško in avtogensko varjenje (začetni in izpopolnjevalni) se bo pričel v ponedeljek dne 16. t. m. v šolski varilnici Tehniške srednje šole v Ljubljani. Tečaj s celodnevnim poukom bo trajal osem dni. Prijave sprejema do 14. junija t. 1. šolska uprava.
*	26 metrov globoko je padel, pa se ni ubil. V bolnico v S. Vitu ob Taljamentu so pripeljali 47 letnega delavca Antonia Colussija iz Casarse, ki je bil zaposlen pri razdiranju ogrodja na neki stavbi, pa je izgubil ravnovesje in padel v globočino 25 metrov. Njegovi tovariši so mu takoj prihiteli na pomoč in so ugotovili, da je mož po srečnem naključju dobil samo nekaj lažjih poškodb po obrazu in po nogah.
*	Poročtla sta se inž. arh. Lojze Roje iz znane rodbine v št. Vidu na Dolenjskem, in inž. arh. Draga K o d r i č o v a iz Krške vasi pri Brežicah, čestitamo!
*	Nagrada za dvojčke. Duce je poklonil zakoncema Andreju in Violeti Bailo v Zadru nagrado 1200 lir za rojstvo dvojčkov.
*	Ribarjenje v naših vodah. Neupravičen lov rib po naših vodah je bil in je še vedno zakonito prepovedan. To naj uv8žuje naše prebivalstvo, ki ga opozarjamo tudi na to, da so tudi naše civilne in vojaške oblasti izdale najstrožjo prepoved neupravičenega lova rib po naših rekah in potokih. Kdor bo torej neupravičeno lovil ribe, bo najst.rože kaznovan, zlasti pa t;sti, ki bi se pri ribarjenju posluževal raznih razstreliv ali mamil.
Iz Ljubljane
u— 501etnica tvrdke Novotny. Ga. Terezija Novotny, lastnica zuane slaščičarne na Gosposvetski cesti, praznuje te dni pomemben delovni praznik: 50 let poteka, odkar je bila v svojim pokojnim soprogom Teodorjem začela lastne obrt. Bilo je leta 1891, ko sta v Gradišču odprla skromno trgovinico, ob marljivem delu in skrbi pa se je podjetje polagoma razraslo, da je dandanes med najuglednejšimi v mestu. In dobršen del tega dela je pripadlo gospe sami, saj ji je soprog umrl že leta 1906 in od takrat je vse breme ostalo na njenih ramah. Iz Gradišča se je obrat preselil najprej v Frelihovo hišo na Dunajski cesti, zadnjih šest let pa z lepimi uspehi posluje na Gosposvetski. Kljub visoki starosti — pred nekaj dnevi je obhajala svoj 77. rojstni dan — gospa še zmerom sama vodi podjetje, kar zlasti v današnjih časih nikakor ni majhna reč. Poleg tega, da je pridna kakor mravlja, jo odlikuje tudi dobrota srca: kupujoče občinstvo zna ceniti vzorno solidnost tvrdke, siromaki pa so polni hvale gospejlnim dobrim rokam, čestitkam, ki jih je slavljenki izreklo stanovsko združenje, se pridružujemo tudi mi in želimo, da bi ugledno podjetje napredovalo in cvetelo tudi v bodoče. Gospe sami pa, da bi mu še mnogo let ostala dobra, uspešna vodnica.
u— Košnja se je pričela. Posestniki v ljubljanski okolici in v mestu imajo že nekaj dni opravka s košnjo detelje. Kosci in grabljivke so pridno na delu. To je generalna vaja za košnjo trave, ki se bo iakoj pričela, ko bo zrela. Delovnih moči je letos dovolj in moramo samo želeti, da ho vreme naklonjeno. Letos je mnogo travnikov preoranih v njive in bo zato manjši pridelek živinske krme še bolj obču.on, če ne bo kakovostno prvovrsten.
u— Obnavljanje asfaltiranih hodnikov se hitro nadaljuje po določenem načrtu. Zdaj so v teku dela na pločniku šelonbur-gove ulice med Knafljevo m Zvezdo. Popravila so povsod temeljita. Najprej postrgajo ves stari asfalt do betonske podlage, na katero potem vlijejo novo plast tekočega asfalta in ga temeljito zvaljajo in ugla-dijo s posebnim ročnim valjarjem. Kakor izgleda, namerava mestna občina obnoviti postopoma vse hodnike, tudi take, ki imajo manjše okvare.
u— Za nastop baletnih plesalcev in članov ruskega baleta iz Monte Carla Irene in Matoea Kirbosa, ki bo v ponedeljek 9. t. m. zvečer v opernem gledališču, vlada med občinstvom splošno zanimanje. Program obsega v prvem delu: Chopin: »Les Sylphldes«, Sibelius: »Vabe triste«, Salnt-Saens: »La danse de la Gipsy«, Debussy:
Advokat dr. IVO LUUR
se je preselil iz CIGALETOVE ULICE 11 v sosednjo vogalno hišo — vhod TRDINOVA 7 (pri sodišču)
4065
Dr. med. TONE LAVRIČ
se je preselil is Rogaške Slatine T LJubljano, Gledališka 11. Ordinira od 1. — 12. ln od 3. — 5.
In voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska L
/Vt^TV^orTt^e v
priljubi je nega
KOPALIŠČA „STIRN"
NA J £ 2 I C I
Cenjene dame vljudno obveščam, da sem PRESELILA SVOJ DAMSKO KROJAŠKI SALON — IZ KOMENSKEGA ULICE 36 V ILIRSKO ULICO 6 T. 16.
Priporočam se velecenjenim damam tudi za nadaljno naklonjenost in obisk.
KARPE FRANJA, modni salon za dame, LJUBLJANA, ILIRSKA ULICA ŠT. 16
»L'apres midi d'un Faune« in Bareš: »Val-se piquante«. V drugem delu je balet iz grške mitologije S. Lifarja »Ikarus«, spremljan po 13 tolkalih, katerih ritem je sestavil M. Klrbos. Kot zadnji in tretji del pa je na programu veseli balet M Fo-kina: »Igruški« (ruske lutke). Sodeluje naraščaj ljubljanskega opernega baleta in člani orkestra. Pri klavirju spremlja g. dr. Danilo švara. Večer bo vsesplošno zanimiv in opozarjamo nanj. Vstopnice so v pred-prodaji pri gledališki blagajni v operi. (—)
Veliki koncert pevskega zbora in Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 16. t. m. v veliki union-ski dvorani, bo imel naslednji spored: Prvi del koncerta je posvečen proslavi našega mojstra Jakoba Petelma-Gallusa Carnio-lusa, ker bo 18. julija t. L minulo 350 let, kar je slavni mojster umrl v Pragi. Matični pevski zbor bo izvajal pod vodstvom ravnatelja Poliča naslednje Gallusove mo-tete in madrigale: pater noster, Ave Maria, Laus et perenis gloria, Vae nobis, Pueri concinite, Adolescentulus sum ego, Planxit David rex Absalon in Alleluja! Cantate Domino. Drugi del koncerta bo izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. šker-janca. Najprvo se bo igral Dall'Abacov Concerto da chiesa za godalni orkester, nato Lajovčeva Pesem jeseni za veliki orkester in škerjančev Koncert za klavir in orkester. Kot solist-pianist bo sodeloval rektor Anton Trost. Podrobnosti slede. — Predprodaja od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—)
u— Strokovno vodstvo po razstavi slovenske moderne umetnosti, ki je odprta v Jakopičevem paviljonu in ki je vzbudila že do sedaj toliko pozornosti, bo zopet v nedeljo 8. t. m. ob 11. uri. Vodstvo bo imel predsednik Društva slovenskih likovn h umetnikov, slikar in profesor Saša šan-tel. Prijatelji slovenske umetnosti so vljudno vabljeni! Pri blagajni je na razpolago lep katalog, ki je prav za prav zbornik, opremljen s petnajstimi reprodukcijami vseh razstavljalcev. Besedilo je prirejeno po dr. F. Sijancu, izdali in založili so raz-stavljalci sami. Cena s seznamom razstavljenih del je 10 din.
u— Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Grsgoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.	(—)
u— Knjigovodstvene, pisalne, računske stroje in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorikova ulica 3. Tel. 24-07.	(—)
u— Izgubljena je bila večja vsota denarja (600 Ur) od Rakovnika do Mestnega doma. Najditelj se naproša, da denar vrne, ker ga je izgubil dijak in denar ni bil njegov. Denar sprejme blagajna »Jutra«.
u— Prijateljem živali! Društvo za varstvo živali naproša vse prijatelje živali, da prijavijo pismeno Društvu za varstvo živali, Ljubljana V, ali pa ustno v društveni ambulanci na Domobranski cesti 21 dnevno od 2. do 4. ure vse primere, kjer ni dovolj preskrbljeno za prehrano živali. Društvo bo v konkretnih primerih poskrbelo, da živali ne bodo trpele zaradi nezadostne oskrbe.
—u Javno cepljenje zoper koz« bo v Hi-gijenskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani, Lipičeva ulica, v torek, dne 10. junija in petek, dne 13. junija t. 1. vselej od 16. do 18. ure.
u— Društvo sodnikov v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m. ob 11. uri v Ljubljani, justič-na palača, dvorana štev. 79, z običajnim dnevnim redom. Radi važnosti sklepov za bodoče poslovanje društva se vsi društveni člani vabijo k polnoštevilni udeležbi
Italijanski tečaj
XXXIII.
17. lekcija. Lezione diciassettčslrr-.
Vaja prejšnje lekcije: Si signore, 1'abbiamo disdetto, l'ho trovata, le hanno caricate, li abbiamo conosciuti, le ho comprate, li abbiamo ringrazia-ti, gli abbiamo risposto, le ha risposto, abbiamo dato loro il buon giorno, abbiamo mentito (a) loro. Nikalno: No signore, non l'abbiamo disdetto, non l'ho trovata ecc.
Mesto. La cittš.
Una citta e molto piu grande di un borgo e di un vjllaggio La citta di Lubiana, capoluogo della novantanovesi-ma provincia d'Italia, con i sobborghi di recente ineorporati e non contati quelli che sono rimasti fuori della cin-ta daziaria, fa circa centomilla abitan-ti. I suoi quartieri, piu o meno distan-ti di centro, comunicano fra di loro per mčzzo (dz) delle strade o vie che sono larghe. diritte e regolari, oppure anche strette, torte e curve. Una strada larga e imponente, fiancheggiata da alberi, come p. es. la Bleiweisova cesta, si chiama viale o corso Una pic-cola strada si chiama un vicolo; un vi-colo cieco od una via cieca b quella che e senza uscita. Non di rado le strade sboccano in una piazza, abbellita da giardinetti pubblici. da una fonta-na con lo zampillo o senza e da un monumento eretto in onore d'un let-terato, d'un poeta, d'un uomo *di stato ecc. Qua e la si vedono anche dei chio-schi per la vendita dei giornali e delle colonnette coočrte di manifesti, di cartelli o cartelloni per pubblici avvisi Uno dei piu belli monumenti di Lubiana e 1'obelisco con la fontarm in piazza del Municipio. črnera di Francesco Robba, scultore italiano, mentre la piazza piu grande e auella del Congres-so con la štele che ricorda 1'estinzione deH'orribile peste che infuriava a Lubiana piu di duecento anni fa.
glasba. 22: Mali orkester Zeme. 22.45: Poročila v slovenščini.
Ponedeljek, 9. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Petje in glasba. 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45 Pestra glasba. 13: Napoved časa, poročila iz Rima. 13.15: Uradno poročilo Generalnega štaba Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Orkestralna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert kvarteta Ferro. 19.30: Poročilo v slovenščini. 19.45: Napolitanske popevke. 20: Napoved časa, poročila iz Rima. 20.15: Slovenska glasba. 20.30: Glasba Ildebran-da Pizzettija. 21.30: Filmska glasba. 22:
Voc&boli.
Piu grande di večji od (kakor), il capoluogo glavno mesto pokrajine, la ca-pitale glavno mesto države, prestolnica novantanovesimo devetindevetdeseti, il sobborgo (mn—ghi) predmestje, di recente . pred kratkim, ineorporato vključen, non contato ne vštevši, sono rimasto (rimanere) sem ostal, fuori di izven, la cinta daziaria trošarin-ska meja, fa šteje, circa okrog, centomilla stotisoč, 1'abitante prebivalec, il quartiere stanovanje, mestni okraj, di-stante oddaljen, il centro središče, co-municare sporočiti, občevati, biti v zvezi, fra di loro med seboj, per mez-zo di po, z, la strada, la via cesta, ulica, diritto raven, regolare pravilen, stretto ozek, torto kriv, zavit, curvo vijugast, imponente pozornost vzbujajoč, mogočen, fiancheggiato da ki ima ob straneh, il fianco bok, cieco slep, senza brez, 1'uscita izhod, di rado redko. sboccare izlivali se, la bocca usta, la piazza trg. abbellire okrasiti, il giar-dino vrt, il giardinetto vrtec, pubblico aven, la fontana vodnjak, lo z^noil-
10	curek vode, (vodomet = fontana zam-pillante). il monumento spomenik, eretto (erigere) postaviien. in onore na čast. il letterato učeniak, literat, il po-feta pesnik, l'u6mo di stato državnik, qua tu, la tam. vedere videti, il chio-sco (mn.—schi) kiosk, la vendita prodaja, il giornale časnik, la colonnettaT= piccola colonna stebrič. coperto pokrit,
11	manifesto razglas, obiava, il cartello lepak, napis, napisna deska nad trgovino. il cartellone velik lepak s kričečo reklamo. l'awiso obvestilo, obiava, la piazza del Municipio mestni trg, l'opera delo, il scultore kipar, la piazza del Congresso Kongresni trg. la niazza piu grande največji trg, la stel-le=la colonna steber, ricordare spominjati. l'estinzione ponehanie. orribile strašen, la peste kuga. infuriare divia-ti. infuriava je divjala, duecento dvesto.
Slovenska glasba. 22.10: Orkestralna glasba. 22.45: Poročila v slovenščini.
Kaznovan trgcvec
Ljubljana, 7. ma;a Visoki Komisar je odredil odvzem obrtne pravice in zatvoritev trgovine z mešanim blagom za 8 dni Tanku Francu od Pavla v Ribnici, ker ie prodajal moko po višji ceni, kakor je določeno v veljavnem ceniku. Poleg tega je Tanko Franc prijavljen sodni oblasti ter se bo proti njemu postopalo po zakonu.

•v ...v;-- > s.sa.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je preminul naš dobri oče, ded, stric, tast, gospod
Ivan Mars
železničar v pokoju
po daljši bolezni, v 83. letu starosti.
Pogreb pokojnega bo v nedeljo 8. t. m. v Slovenj-gradcu.
LJUBLJANA — SLOVENJ GRADEC — SREM-SKA MITROVTCA, dne 7. junija 1941.
žalujoče obitelji
Marsel, Gatterer, čuden
■j i^j
H

Radio Ljubljana
Nedelja, 8. Junija. 8: Napoved časa, poročila v slovenščini; 8.15: Poročila v italijanščini Iz Rima. 8.30: Orgelski koncert iz Rima. 11: Peta maša iz bazilike sv. Oznanjenja v Firenzi. 12: Branje in razlaga sv. pisma v italijanščini. 12.15: Branje in razlaga sv. pisma v slovenščini (pater Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Petje. 13: Napoved časa, poročila iz Rima. 13.15: Uradno poročilo Generalnega štaba Oboroženih sil v slovenščini. 13.17: Simfonični koncert pod vodstvom dirigenta M. Tanslnija. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Operna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Operna glasba. 19: Govorimo italijanski, pouk italijanskega jezika, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba, 20: Nappved časa, poročila. 20.15: Glasba in petje. 20.30: Operna glasba. 21.15: Pestra glasba. 21.50: Slovenska
ZAHVALA
Vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so počastili pokojno našo mater, taščo, babico in prababico, gospo
PETRONILO FOERSTERJEVO,
vdovo skladatelja
s tem, da so se udeležili pogreba, da so okrasili krsto s cvetjem ali darorvali v dobrodelne namene ter onim, ki so izrazili svoje sočustvovanje osebno ali pismeno, izrekamo našo iskreno in najlepšo zalivalo.
Žalujoči Foersterjevi in Manhočevi
ZAHVALA
Podpisana se javno zahvaljujem splošni zavarovalni družbi
»Jugoslavija"
ravnateljstvu filijale v Ljubljani, za takojšnjo izplačilo zavarovane glavnice po mojem pokojnem soprogu g. Vinku Kožuhu, ki je bil pri tej družbi zavarovan na življenje.
Ljubljana, dne 3. junija 1941.
Vidika Kožuh
Marija Grošljeva:
metka in ptička
METKA:
»Ptičica otožna, kaj posedaš v kletki, pesmico zažgoli meni, mali Metki!«
PTIČKA:
»Tesno mi je v kletki, brez družic samevam, pa ti naj v zabavo pesmice prepevam.
V mojem drobnem srcu pesem je umrla, ko me v sončnem maju v kletko si zaprla.
Zal je Metki ptičke, pohiti po bratca: »Janezek, odpriva naši ptički vratca!«
Ptičica že poje v zeleni seči najkrasnejšo pesem, o svobodni sreči.
MLADO JUTRO
NIKOLAJ FOL — Iz bolg. K. Spur
5uatba miki miške
Petnajsto poglavje
Miškin zvit načrt. Kako prisiliš človeka, da govori resnico. Načrt se je posrečil in štirje mandarini so si populili brado. Princeska je omedlela. Kateri izmed obeh je govoril resnico? To je bilo vprašanje, na katerega je moral odgovoriti državni zbor kitajskega cesarstva.
naj mu naložijo sto udarcev, pa bo iz-blebetal vse, kar ve. Ah pa mu obljubi, da ga boš oblekel v zlato in v svilo, daj mu vrečo zlatnikov in imenuj ga za najpametnejšega človeka pod soncem, in povedal ti bo vse od igle do niti. Mar ni tako? —
Modrijani, mandarini in vsi višji svetovalci so se spogledali. Miška je govorila modro.
— Če se strinjate z menoj, — je nadaljevala miška, — pokličite princa Vej-
V prestolni dvorani je vladala grobna tišina. Slišalo se je, kako modrecem in mandarinom v napetem premišljevanju škriplje jo možgani. A nobeden se ni mogel ničesar domisliti. Tedaj je vstopil načelnik palače in javil, da bi miška Miki rada pomagala državnemu zboru.
—	Za tako modro se smatra ta miška?« — je vprašal mandarin in od jeze porumeneL
—	Naj vstopi! — je zapovedal cesar.
Miška je vstopila in izpregovorila:
—	Vaše Veličanstvo, vi veste, da imamo dva načina, kako prisilimo človeka, da govori resnico. Prvič s silo, drugič s podkupovanjem in prilizovanjem. Če se kdo brani govoriti resnico, zapovej,
Haj-Veja in vse njegovo spremstvo. Obljubite, da boste dali svojo hčer za ženo tistemu vojaku, kateri je našel zob. Obljubite mu, če hočete, prestol — prepričali se boste, da je miška Miki govorila čisto resnico.«
Na cesarjevo zapoved so privedli princa Vej-Haj-Veja in vse njegovo spremstvo. Cesar je rekel:
»Princ Vej-Haj-Vej, ne morem dati hčere ne tebi, ne miški Miki, ker ne ti, ne miška Miki nista prinesla obeh zmajevih zob. A ker sem star in me državni posli že utrujajo, bi si rad izbral naslednika. Zaradi tega bom dal svojo hčer tistemu vojaku iz tvojega spremstva, kateri je našel zmajev zob.«
»Jaz sem ga našel!« je zaklical vojak in stopil korak naprej.
Ob teh besedah je omedlelo natanko sedem dvornih gospa in štirje mandarini so si populili cele brade. Cesar se je vgriznil v nohet kazalca in od razbur-
jenja cele tri minute ni prišel do besede. Prelepa princeska Tiki-Tiki je za-vpila:
»Ne bom se poročila z miško Miki!« In že je omedlela.
Šestnajsto poglavje.
Miška Miki se izpremeni v princa. Čudeži se dogajajo povsod tam, kjer vlada pravičnost Poroka prelepe
princeske Tiki-Tiki. Naenkrat se je v dvorani stemnilo. Vsi so obstali na svojih mestih in je-dva upali dihati. In zaslišal se je srebrn glas gozdne vile:
»Princ Omar, moja zakletev je končana. Zaslužil si roko kitajske princeske in odslej boš zopet princ.«
Glas je utihnil in v dvorani je postalo svetlo. Tam, kjer je prej stala miška Miki, pa se je bliščal zlatu in v svili prelep perzijski princ. Princ Omar!
— Vaše Veličanstvo, blagovolite sprejeti moj najvdanejši poklon. Samo po sebi se razume, da je princ Vej-Haj-Vej nemudoma padel na kolena in ske-
Prva je prišla k zavesti Prelepa princeska. Vsa vesela je zaklicala: »Ali me ne varajo oči?« Potem se je osvestil tudi cesar. Iz-pregovoril je:
— Tvoje oči te ne varajo, hčerka. Čudeži se dogajajo povsod tam, kjer vlada pravičnost. Brezmejno sem srečen, da lahko vidim pred seboj vrednega naslednika svojemu prestolu in še bolj vrednega tovariša svoji hčeri.«
Princ Omar je stopil k prestolu, se globoko poklonil, se z roko dotaknil čela in rekel:

sano prosil cesarja, naj mu prizanese. Toda cesar ni poznal usmiljenja. Zapovedal je, naj odvedejo lažnivca na mestni trg in vsem lažnivcem v opomin obesijo njega in vse njegovo spremstvo.
Tedaj je princ Omar prosil za besedo:
—	Vaše Veličanstvo, pustite jih. naj odidejo. Prepričan sem, da nikoli več ne bodo lagali. —
—	Ne ... Nikoli... Pustite nas ... so zajokali princ in njegovi vojščaki.
In pustili so jih, # da so odšli.
—	Laž ima kratke noge, — je rekel cesar in zmajal z glavo. — Zdaj pa naj zagrmi godba in deklice naj zaplešejo najlepši ples v čast pogumnemu, umnemu in plemenitemu princu Omaru! —
In zaigrala je godba, deklice so zaplesale, gostija se je začela
In povesti je konec.
KONEC.
MANICA:
Stric 5 košem
»Oho! Stric s košem — dolgo se že nismo videli. Saj niste hudi na nas, je-lite da ne! Pa tudi sitnarili ne bomo, samo, če uslišite našo prošnjo. Majhno, a iskreno prošnjo. Povejte nam stric spet nekaj kratkega pa fletnega!«
»No, ker ste mi res že precej časa dali mir, naj pa bo! Nekaj kratkega pa fletnega, da! Ampak — glavice bo pa že treba vzeti v roke, tisto pa!«
Zdajci vzame stric iz škatlice šest vžigalic in napravi z njimi na mizo tri križe. Takole: + + +.
»Hej, otroci, glavice v roke, sem rekel. Poglejte dobro te križe. Ali jih vidite?«
»Vidimo.«
»Zdaj mi pa povejte, koliko vžigalic potrebujete, da napravite tele križe?«
»Šest, striček, šest. Saj to je čisto lahko in priprosto.«
»Aha, aha, sem vedel, da bo tako. Niste uganili!«
»Res ne? To je pa čudno. Saj vendar
vidimo, da drugače ni mogoče. Pa nam
povejte kar vi, stric, koliko žveplenk nam je treba za te križe. Prosimo!«
»Koliko žveplenk — prav nobene, otroci moji, prav nobene!«
»Kako — kaj — ne, ne, stric, to ne more biti. Saj vendar vidimo tu šest žveplenk!«
»Seveda jih vidite. Ali kljub temu ni treba za te križe niti ene žveplenke.«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker so ti križi že narejeni. Žveplenke potrebujete le tedaj, če jih hočete delati na novo. Tile tukaj so pa že narejeni. Zdaj veste, kajne!«
»Hvala lepa, stric! Kmalu nam stre-site iz koša še kaj!«
Pes in osa
Pod slemenom gnezdi osa', ki se hvali psu čuvarju: »Blagor, blagor gospodarju, vedno letam okrog hiše, prav za hlev in čez dvorišče, stražim mu ves dom zvesto! Kdor se kdaj približal bo, skusil zvesto bo oso, moj ga pik umoril bo.
Pa je molčal pes čuvar, mali bebi se smejal, saj je vedel, če molči, osi vse odgovori. Mislil si je: Dan je dan, gospodar ne rabi straže, a ponoči ko kesan tat za oglom se prikaže, beba osa mirno spi, ali z medom se gosti. Pes čuvar pa čuti tata, mu takoj pokaže vrata, če ne gre, pri moji veri, hlače mu takoj premeri, da preplašen tat zbeži, nikdar več nazaj ga ni!
Začarana ključavnica
Eden izmed narisanih sedmih ključev odklepa ključavnico. Kdo izmed vas ga najde v 25 sekundah?
Obliske iz
vzorčaste svile
Hloda m
tudi še nepogrešljive turbane, ki so Izmed najbolj praktičnih pokrival zadnjih desetletij.	-
Bele platno
Kako osvežujoča je videti hladna belina platna v nasprotju z vročino in z bujnimi barvami poletnega dneva! Gotovo je pripisovati tej svežosti in temu prikupnemu hladu, da se moda vsako poletje tolikaj zanima za bele obleke. Toda bele obleke niso samo prijetne očesu in prijetne na telesu — njih velika odlika je brez dvoma, da v svoji brezhibni belini učinkujejo vedno neoporečno elegantno. Vrhu tega pa je belo
Končno smo le dočakale lepe ln tople dneve — in kakor da je sonce pregnalo z oblaki tudi mnoge naše skrbi, smo se pričele zanimati za novo poletno obleko. Nova obleka? Saj ni potreba, da bi bila zares nova. nemara pa bo našim željam ugodila tudi lanska vzorčasta obleka, ki jo osvežimo z novim ovratnikom, z drugačnim pasom ali z oplečkom iz enobarvne svile. Kajti k poletju spada takšna obleka, vsa v bujnih in nežnih barvah, ki je kakor odsev poletnih vrtov in cvetočih travnikov ... In tako se vzorčaste obleke ponavljajo vsako poletje, le z izmišljanjem novih podrobnosti si prizadeva moda, da bi nekako razlikovala nove obleke od lanskih.
Ožino pasu poudarjamo letos z drapira-nim ali ozkim pasom iz enake svile, život pa je rahlo bluzast. tu in tam celo nabran nad prsi, da podčrta žensko obliko postave. Obleko zapnemo z lepimi cizeliranimi gumbi iz kovine, iz kristala ali iz emajla. Krila so zopet precej široka in nabrana ali nagubana in sicer predvsem spredaj ali na hrbtu. Rokavi so jako kratki ali poldolgi, k takšnim poldolgim rokavom pa nosimo težke zapestnice iz pozlačene kovine, ki učinkujejo čudovito orijentalsko.
K tem lahkim cvetličnim oblekam spadajo izredno široki črni ali beli slamniki in v senci njihovih slikovitih krajevcev so ženski obrazi videti nekam tajinstveno nežni. Toda moda, ki ljubi kontraste, nam obenem s širokimi klobuki priporoča tudi drobne klobučke, ki so videti kakor en sam šopek cvetja, poleg njih pa seveda
Nor^d/ia &oJUca
C
upliva na ves organizem* Dobro s red sivo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je

barva, ki se enako lepo poda mlademu dekletu prav kakor priletni gospe, pa najsi gre tu za lahek kostum, za popoldansko obleko ali za športno obleko brez rokavov, ki jo izpopolnuno z ljubko pikčasto bluzo (skica).--
Majhna nerodnost?
V	gospodinjstvu se primeri vsak dan ta ali ona majhna nerodnost. Ne da bi hotele, si nanesemo pri pospravljanju ali pri kuhi nekaj škode ... Nič hudega, če si znamo takoj pomagati in popraviti tisto, kar smo v naglici zagrešile. Evo nekaj praktičnih navodil:
Preprogo, ki smo jo po nerodnosti polile s črnilom, očistimo tako, da jo takoj podložimo s pivnikom ali čisto krpo, madež črnila pa napajamo s krpo, ki smo jo pomočile v zelo vroče mleko. Tako nadaljujemo nekaj časa ln če madež povsem ne izgine, ga skušamo Izbrisati še z limono-vim sokom.
V	dva dela razbito keramično posodo popravimo, če zopet združimo razbita kosa in ju tesno prevežemo z vrvico. Posodo postavimo v večjo posodo s svežim mle-kcm in pustimo, da mleko nekaj časa vre,
nato dvignemo posodo ln ko smo jo posušile, snamemo vrvico. Posoda je brezhibno zlepljena in skoraj nI videti, kje se je zgodila »nesreča«.
Pozabile smo vodo v steklenem vrču, ki je sedaj ves lisast... Očistimo ga brezhibno s solno kislino ali z zelo močnim kisom, tudi vroč pepel ali jajčne lupine se v to svrho dobro izkažejo.
In kako obnovimo umazane, dolgo časa zanemarjene čopiče? Nekaj časa jih namakamo v terpentinu, potlej pa jih obesimo, da se posuše. Preden jih uporabimo, jih 15 minut namakamo še v lanenem olju.
2e zopet nesreča! Vazo s cvetlicami smo prevrnile po svetlo polirani mizi... Hitro nalijmo v posodico olivnega olja in dodajmo še malo nastrganega belega voska. Segrevajmo toliko časa, da se vosek stopi, nato pomočimo čisto platneno krpo v še toplo mešanico in namažimo z njo madeže na mizi, potlej pa jih še dobro podrgnimo s čisto flanelo.
Pri kuhi smo se lahno opekle ... Nemudoma pokrijmo opeklino s surovim, drobno nastrganim krompirjem, ki ga prevežemo na boleče mesto s čisto krpo. Če je opeklina zelo malenkostna, si olajšamo bolečine tako, da boleče mesto nalahko drgnemo z vlažnim šihtovim milom.
Kaj napravimo iz špinače
Sarma iz špinače
Lepe, velike špinačne liste polijemo s kropom, vzamemo po dva do tri skupaj in zavijemo vanje nadev po spodnjem opisu. Tako napravimo dobro zavite klobasice, 4 cm dolge in kaka 2 cm v premeru. Zvrstimo jih v kožico, pokrijemo s paradižnikovo omako in jih počasi dušimo v pečici. — Nadev: Malo govejevega in svinjskega mesa v enakih delih zmeljemo, osolimo, popopramo. dodamo malo sesekljane ln na masti zarumenele čebule ter malo na pol kuhanega riža.
Spinačni zrezki
Pretlačimo četrt kilograma skuhane špinače s četrt kilograma mehko dušenega riža (oboje tehtamo skuhano). Košček fino sesekljane čebule prepražimo, zmešamo s špinačo, dodamo ščepec sesekljanega pe-teršilja, celo jaice, soli, popra in malo kruhovih drobtin, da dobimo ne pregosto zmes. Iz te napravimo za prst debele zrezke, ki jih spečemo v plitvi ponvici. Damo jih na mizo obložene s paradižnikovo omako ali pa brez omake s krompirjevo solato.
Solata iz špinače
Jako okusno ln zdravo solato pripravimo iz velikih, ne preveč prekuhanih špinačnih listov, ki jih še vroče zabelimo z oljem in kisom, posujemo s ščepcem drobno nase.k-ljanega česna ter posolimo in popopramo. Servlramo seveda šele, ko se ohladi.
Ali veste • • •
da lahko napravite izvrstne palačinke, če uporabite za testo namesto mleka steklenico dobrega piva? Takšne palačinke so izredno lahke in okusne. Napolnimo jih z nadevom iz sesekljanega mesa in se v to svrho poslužimo koščkov, ki so nam ostali od kosila.
cesnova esenca
Izvrsten in zdravilen dodatek k raznim omakam je česnova esenca, ki jo pripravimo same na zelo preprost način. Deset drobno sesekljanih strokov česna kuhamo v kožici, ki smo jo zalile s kozarcem belega vina, dokler tekočina skoro povsem ne povre. Preostalo goščo pretlačimo skozi gosto krpo in shranimo tako dobljeno esenco v dobro zamašeni steklenički. Esenco uporabljamo le po kapljicah.
Aluminijaste lonce
prekuhamo pred prvo uporabo v mešanici kisa in vode. Za snaženje nikoli ne uporab-ljajmo sode, pač pa se poslužujmo kislin. Kisova, mlečna, limonova kislina aluminijasto posodo lepo osvežijo in ji dajo prvotni lesk.
Nedeljska križanka
1	2	3	4		5	6	7	8	9		10	11	12	13
14					15						16			
17					18						19			
20				21					22	23				
24 |						25		26		27				
				28				29						
30	31	32	33			34	35			36	37	38	39	40
41					42				43					
44					45	46		47			48			
49					50						51			
n	52				53						54			
						55								
Vodoravno: 1 zmešnjava, nered, 5 bizantinsko upravno področje, 10 stranski del ladje (množ.), 14 ime poglavnika Paveliča, 15 grška boginja, 16 tropska bolezen, 17 ime podkralja Libije Balba, 18 veder, svetel, 19 časovno razdobje, 20 mestece v bližini Benetk, 22 grški bog svetlobe in modrosti, 24 tja (srbohrv.), 25 prekop, 27 jezero na Finskem, 28 pritrdilnica, 29 dro-^ponski denar, 30 reka, v kateri je utonil Friderik Barbarosa, 34 dejanje, uradni spis, 36 napev, 41 kozaški poveljnik, 43 del pohištva, 44 predlog, 45 človek, ki ve kaj je lepo, 48 devica (pesniška obTi-ka), 49 pripadnik starega naroda, 50 Šekspirjeva drama, 51 rešen, 52 predplačilo, 53 svetopisemski prerok, 54 sorodnik, 55 nemška reka.
Navpične: l'gl. mesto Egipta, 2 moško Ime, 3 vrsta sena, 4 muslimansko ime, 5 španska reka, 6 grška črka, 7 vrsta naselbin, 8 števnik (narobe), 9 jezero v Abesiniji, 10 zračno prometno sredstvo, 11 rastlinski parazit, 12 mesto v Boki Kotor-skl, 13 sv. slika, 21 naslov, ki ga dajemo omoženi meščanki, 23 starorimsko božanstvo, 25 sovražnik železa, 26 ograjen pro-
stor za obdelovanje, 30 brez družbe, 31 hunski kralj, 32 filmska igralka Hady, 33 staro ime Ljubljane, 35 stranica v pravokotnem trikotniku (množ.), 37 italijanski otok v Sredozem. morju, 38 pomožni glagol, 39 pristopen javnosti, 40 papežev dohodek, 42 žlahtni plin, 43 moško ime, 46 ni mlad, 47 polet, navdušenje.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 aneroid, 8 kladivo, 15 giganti, 16 Radovan, 17 atoli, 18 ara, 20 Azana, 21 rio, 22 olika, 24 and, 25 ras, 26 Cremona, 27 kap, 29 Otto, 31 IK, 32 Va, 33 salo, 34 Pont, 35 opna, 36 kist,
40	Vera, 44 Loti, 45 Keres, 48 Amon, 49 enak, 50 Olint, 51 Nika, 52 Kina, 53 Aka, 54 aras.
Navpično: 1 aga, 2 nitrat, 3 egoist, 4 ralo, 5 oni, 6 I(van) T(avčar), 7 dialekt, 8 Krakovo, 9 la, 10 ada, 11 doza, 12 Ivanka, 13 Vandal, 14 ona, 19 Rim, 22 Orinoko, 23 anapest, 25 ro, 28 po, 30 optika 33 savana, 36 Klek, 37 ioni, 38 stan, 39 trik,
41	emir, 42 roka, 43 anas, 46 Ela, 47 ena.
Peklenske noči v Londonu
Stockholmskl listi prlobčujejo, kakor poroča »Piccolo«, izpod peresa nekega Švedskega novinarja, ki se je vrnil po dolgem bivanju v Londonu, dramatične opise londonskega življenja.
Ko so Nemci pričeli s prvimi letalskimi represalijami, piše novinar, se je zdelo, da so Londončani kljub vsej britski flegmi
od strahu ponoreli Ctm so zatulile sirene, je ljudstvo steklo po cestah do najbližjih zaklonišč. Pred vbodi teh zaklonišč so nastajale velikanske gneče. Vsi ljudje so hoteli hkrati na varno. Sledili so divji prizori. Prestrašeni ljudje so uporabljali najbrutalnejše pripomočke, da bi dosegli dostop v zaklonišče in so pri tem prevračali ženske in otroke. Na ta način je bilo na stotine in stotine
ljudi pohojenih.
Po dveh, treh mesecih zračnih napadov teh prizorov ni bilo več. Zdelo se je, da se je ljudstva polastila apatija, ki je ni mogel premakniti niti strah pred smrtjo — ali pa je vplivalo nanj tistih petnajst ali dvajset posameznikov, ki so v zakloniščih vsako noč pridigovali, da čaka Anglijo poguba in da je zaman skrivati se pred smrtjo, ki bo
tako ali tako prišla
Stražniki so vsako noč prijeli kakšno stotino teh ljudi, ki niso samo napovedovali pogube, temveč so napadali tudi vlado, da hoče nasititi svojo požrešnost ln pošilja sato miroljubne ljudi v nesrečo. Cim bolj pa je policija lovila te ljudi, tem več je bilo slišati takšnih govorov. Policisti pa res
niso poznali šale: čim se je kdo tako oglasil, so planili nanj in marsikomu so s svojimi kratkimi palicami razbili glavo.
V mnogih podzemeljskih nočnih lokalih se je življenje nadaljevalo ne glede na vz-bimo. V teh zabaviščih, ki so jih posečaii tudi moški in ženske iz visoke družbe, se je v urah zračnih napadov nasprotno sla po uživanju spreminjala v nebrzdano razposajenost, ki jo je netil alkohol. Moški in ženske so reagirali v mračnem fatalizmu s tem, da so praznili polne
steklenice whiskyja in se opijali do nezavesti.
Nekega večera je švedski novinar z majhno družbo obiskal eno teh zabavišč, Cristal Club, ki je bil že prepoln ljudi. Večer je obetal postati zanimiv, ko se je točno ob 23. strop dvorane stresel od zamolklega poka in so kozarci na mizah za-žvenketali. Sledili so streli iz strojnic, nato spet zamolkli poki. Gostje niso bili slišali znamenja siren, poki pa so izvirali od
eksplodirajočih bomb. Vodstvo Cristala je bilo odredilo, da uslužbenci ne smejo gostov vznemirjati z alarmom, ker se je zanašalo na 12 metrov debelo plast, ki je dvorano ločila od površine zemlje. V dvorani se je popivanje nadaljevalo, orkester pa je začel igrati plesne skladbe ...
Jutra po velikih nočnih napadih so odmevala od zvonenja, ropotanja in krikov reševalnih in gasilnih kolon, ki so brzele
Adoperate sempre Pantenna! Uporabljajte vedno anteno!

TT? Mi1 iUfI f	
20% J	
7%'f	
4%f	[t A
1

m
m
w > .2
Soltanto nei piani superiori si riceve sen za Fantenna il massimo delFenergia emessa — Samo v najvišjih nadstropjih sprejema radijski aparat brez antene maksimum oddane energije
na kraje, kjer so bile bombe opravile svoje delo. Promet je bil popolnoma ustavljen razen za dolge vrste tovornih avtomobilov z minerji, ki so hiteli
proti krajem razdejanja Velikanske množice meščanov ln delavcev, ki so ostale brez prevoznih sredstev do uradov in tovarn, in ki sploh niso vedeli, da-li jim uradi in tovarne še stojijo, so na cestah opazovale gibanje reševalnih in ga^ silnih vozil. Iz postaj podzemeljske železnice, ki je največje zaklonišče v Londonu, so vrele brezkončne množice ljudstva. Od časa do časa je bilo slišati grome: bili so minerji, ki so z dinamitom razstreljevali
nevarne ostanke
Skoraj popolni zastoj prometa in dela je trajal v splošnem do poldneva, ko so izhajali z zamudo veliki dnevniki. Reševalno delo in podiranje ogroženih stavb, kakor tudi pospravljanje ruševin pa je trajalo neprenehoma ves dan. človek, ki je opazoval velikanske vrste velikih tovornih avtomobilov, polnih razbitin in ruševin, je Imel vtis, da prevažajo London kos za kosom.
Proti večeru se je velemestni trušč na
mah ublažil. 8 prvimi nočnimi sencami Je
legala na London mora. Ljudje so izginjali z velikih cest, odhajali so domov, da se pripravijo za nočni napad. Samo na Regent Streetu, Piccadillyju In Trafalgar Squareu se je nadaljevalo vrvenje gizdalinov, ki so prisegli, da jih ne bo nobena vzbuna pregnala iz njihovega k raljestva.
Na obiskih raznih zaklonišč se je mogel švedski novinar prepričati, da se je tu
čuvala razlika med angleškimi socialnimi razredi. V elegantnih predelih so preudobna zaklonišča, dobro prezračena, z vsemi pripomočki, v ljudskih četrtih pa zaklonišča večinoma niso takšna, da bi mogel človek v njih stanovati. Tako se je dogajalo, da so kakšno noč tisoči delavcev vdirali s silo v zaklonišča bogatih slojev ln ostajali v njih, ne glede na proteste dam in baronetov, ki so morali to dražbo prenašati, kajti policija v teh primerih ni poslušala njihovih pritožb in je vsaj na ta način kazala, da ima še nekaj dobrega čuta.
AH sme biti nevesta
starejša od ženina?
V nekem bavarskem mestu ie uradnik poročnega urada odklonil dva kandidata za poroko, ker bi se njiju zveza po njegovem mnenju upirala zdravemu ljudskemu čutu in narodnosocialističnemu naziranju o zakona Nevesta ie štela namreč skoraj 47 let. ženin pa 34. Ženin je vložil tožbo, ki jo ie vrhovno sodišče v Monakovu zaklju-
čilo sedai z razsodbo, da so v paragrafih o zakonu iz L 1938. obseženi vsi predpisi in vse ovire za zakon ter da ni nobenega razloga, da bi se ti predpisi razširili. Ti paragrafi ne prepovedujejo, da bi mogla biti žena znatno starejša od moža zato nI imel uradnik nobenega razloga, da bi poroko v tem primeru odklonil
Iznajdljiv mladoletnik
Mladina je pač najbolj strastna ljubiteljica kinematografov, toda mladoletnim prepovedujejo skoraj v vseh deželah obiskovati določene filme.
V nekem kinematografu Vzhodne Prusije so predvajali te dni takšen, mladini za hranjen film. Neki aeček, ki je hotel ta film na vsak način videti, si je izmislil, da si je prilepil z mizarskim klejem ponarejeno brado, samo da bi ga smatrali za starej- |
šega, nego je bil. Toda stvar ni šla čisto tako, kakor si je bil zamislil. Lastniku kinematografa se je videla ta brada zelo sumljiva in je pozval stražnika, ki je dečka povedel na policijski komisarijat. Tu si je moral brado sneti, kar ni šlo brez bolečin, kajti mizarski klej je bil svojo nalogo opravil prav dobro... Hujšega ni bilo, deček pa je za bodoče menda izgubil voljo, da bi poskušal še kdaj na takšen način obiskovati prepovedane filme.
Temperatura jedi in pijač
Dočim mnogim ljudem ni mogoče srebati vroče juhe ali kave, prenesejo drugI tudi 50 do 60 stopinj vročo pijačo. Pivci prenesejo 9 do 10 stopinj mrzlo pivo, ne da bi jim to sprva kaj škodovalo. Res je pa, da se po stalnem uživanju prevročih ali prehladnih jedi in pijač nazadnje pojavijo obolenja.
Tako vedo zobozdravniki, da more zobna sklenina po vročih pijačah (nad 55 stopinj) razpokati in dobe tako bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, prosto pot v zobe. Prav tako je znano, da sluznice v ustih, požiralnika, želodca ln črevesja pod učinkom zelo vročih jedi in pijač pordečijo. Nastanejo hude bolečine in krvavitve, celo želodčne otekline se lahko pojavijo. Vroče pijače zelo pospešijo delovanje srca, utrip se zviša in postane močnejši, enako se zviša tudi krvni pritisk.
Kot mrzle označujemo jedi s temperaturo 8 do 10 stopinj, toda z ledom ohlajene pijače in jedi, kakor sladoled, sekt itd. so še znatno bolj mrzle. Ce jih uživamo v majhnih količinah in s polnim želodcem, kakor se to dogaja s sladoledom po obedu, je nevarnost kvarnega vpliva majhna. Poleti nam to celo povečuje občutek ugodja. V prevelikih količinah in če jih prehitro uživamo, pa nam morejo te jedi in pijače škoditi. Neredko jim sledijo želodčni in črevesni katarji ali pa srčna in pljučna obolenja, iz katerih se lahko razvijejo infekcijske bolezni.
Ohladitev želodca in črevesja nam škoduje posebno tedaj, če si po velikem telesnem naporu in ogret ju privoščimo velike količine mrzle pijače, ne da bi z gibanjem mišic preskrbeli za novo toploto, ki bi izenačila učinke močne ohladitve. Nekoč so mislili, da more hladna pijača n. pr. po napornem korakanju povzročiti jetiko. Danes vemo, da nam takšna ohladitev le pripravi ugodna tla za bacile jetike, ki jih imamo morda že v telesu. Izkušnje nas pa uče, da vojaku na pohodu tudi zelo hladna voda ne škoduje, le da ostane v gibanju.
Kot nedostatek pretežno hladne hrane je smatrati, da povzroča hladna jed šibkejše
Izločevanje želodčnega in črevesnega soka. Toda telo izkoristi hladne jedi skoraj v isti meri kakor tople, zlasti če gre za človeka, ki je navajen hladne hrane. Drag nedostatek je bolj teoretskega značaja. Hladna hrana se mora v želodcu ogreti na telesno temperaturo. Ta toplota pa nastaja z zgorevanjem hranil. Del hladnih jedi se porabi torej za njih ogretje. Ta del, če bi uživali jed telesno toplo, bi telo lahko porabilo takoj zase. Ce se hočemo odebeliti in okrepiti, je tedaj priporočljivo, da jemo po možnosti 36 stopinj Celzija tople jedi. Za zdravega človeka, ki dovolj je, pa temperatura hrane nima posebne uloge — če seveda ne pretiravamo.
Atomski dež iz vesoljstva
Po izjavah dr. Brodea, profesorja fizike aa kalifornijskem vseučilišču, dežuje na zemljo neprestana ploha mezotronov, delcev atomov iz vesoljnosti.
V prostornini onkraj sonca in planetov nastajajo po njegovih raziskavah atomski delci z velikanskim električnim potencialom, na bilijone in bilijone elektronov brzi na vse strani, majhen delec jh doseže tudi zemeljsko ozračje. Tu se zadevajo ob atome in ko Izgubljajo v trčenju svojo energijo, proizvajajo žarke gama ter druga atomska izžarevanja. Mezotroni so edini kozmični delci, ki lahko dospejo v večji
množini do zemlje in ob svojem trčenju s atomi v ozračju proizvajajo večji del koz-mičnih žarkov, ki dosežejo površno naše premičnice.
Znanost, pravi prof. Brode, še ni dognala, od kod dobivajo prvotni kozmični žarki svojo velikansko energijo. Verjetno pa je, da izvira iz kombinacije magnetskih in električnih polj ali pa iz razpada atomov, pri čemer se spraščajo delci visokega potenciala. Premnogi mezotroni ne priletijo do zemlje, ker eksplodirajo in se spreminjajo v navadne elektrone ter v premajhne delce amorfne materije v prostoru, ki zemeljskega ozračja ne morejo prebiti.
Glava in genij
V nasprotju s splošnim naziranjem se geniji ne morejo ponašati ne s posebno lepimi telesi, ne s šibko konstitucijo, je izjavil znani češko-ameriški psiholog Aleksander Hrdlička s Smithsonovega zavoda v Washingtonu. Po njegovih ugotovitvah označujejo genija v splošnem telo, preko normale razvita lobanja, slabo razvite čeljusti in brada ter temni ali celo črni lasje in očL
Dr. Hrdlička je zadnje čase raziskoval 150 članov ameriške akademije znanosti, ki predstavljajo najbolj znane učene osebnosti Zedinjenih držav in Evrope. Med temi osebnostmi so številni nagrajenci z Nobelovo nagrado, kakor Milikan, Compton, Einstein, Urey, Lawrence in drugi, povprečna starost pa jim je 60 let, to je od 35 do 84 let.
Psiholog je tem akademikom premeril ln pretehtal telo, proučil je barvo njihove kože, njih las ln oči, obliko nosu ln čelo ter debelino mišic ln lobanjskih kosti. Uspeh njegovih raziskav je bila podoba o genialnem človeku, ki smo jo navedli zgoraj. Dodajmo še, da so telesa genialnih ljudi v splošnem krepka in zdrava.
Izkazalo se je tudi, da je nepravilno tisto naziranje, ki pravi, da imajo genialne glave visoka, pokončna čela. Baš naprotno je res. Najgenialnejši ljudje imajo »bežeča« čela, a navpična čela se v splošnem dobe češče med ženskami nego med moškimi.
Glave so debelejše od normale, vendar nižje, pred vsem kar se tiče obraza. To je v zvezi s slabšim razvojem čeljusti in brade. Lobanje imajo le malo večjo prostornino od normalnih lobanj, pač pa so jim stene tanjše, kar omogoča možganom elastičnejšo lego in kar je znak, da je krvni obtok v možganih živahnejši.
Posebna karakteristika, ki bo marsikoga razočarala, je barva las, ki je večinoma črna ali temna, med tem ko je nordijska plavolasost med genialnimi možmi ameriške akademije znanosti zelo redka, rde-čelascev pa sploh ni med njimi. Kot zaključek svojih raziskav pravi prof. Hrdlička, da se je tudi v tem primera izkazal stari latinski rek: Mens sana in corpore sano. To je v ostalem skoraj samo ob sebi umevno, kajti izredni možgani morejo biti v splošnem le proizvod krepkega, zdrave« ga telesa.
Novi mostovi čez Tibero
Preko Tibere gradijo ta čas šest novih mostov, ki naj bi skupaj s prejšnjimi 17 mostovi olajšali promet med obema bregovoma. Vsi ti novi mostovi skupaj bodo imeli dolžino 1714 m in površino 77.000 štirjaških metrov, zanje pa bodo porabili 313.000 kubnih metrov gradiva.
Posebno omembo zasluži most XXVIII. oktobra, ki ga gradijo v bližini zgodovinskega Milvijskega mosta in ki bo vezal Rin. s severom in vzhodom polotoka. Dolg bo 440 m in širok 40 m. Med starim Železnim mostom in mostom Vittoriom nastaja novi most Sv. Ivana Florentincev, Afriški most pa bo z dolžino 128 m vezal okraja Trastevere in Testaccio. Poleg rečnega pristanišča Sv. Pavla gradijo most, ki se bo dal zaradi ladijskega prometa odpirati, a dva druga mostova nastajata v MaglianL
Kemična industrija znižuje cene
V okviru splošnega prizadevanja, da bi se znižale cene industrijskih proizvodov, je nemška kemična industrija sklenila znatno znižanje za svoje izdelke. Posebno opazno bo znižanje cen za farmacevtske proizvode, usnje, nogavice in loščila.
Casanovov založnik
Pred 120 leti je eden najbolj znanih založnikov, F. A. Brockhaus v Lipskem, imel srečo, da je prišel v posest rokopisa »Spominov Jakoba Casanove, viteza Seingalt-skega«. Največji avanturist 18. stoletja je svoje spomine začel pisati, kakor znano, v samotnosti gradu v Duhcovu na Češkem, kjer mu je grof Waldstein, s katerim se je seznanil že kot star in utrujen mož v Parizu, ponudil mesto knjižničarja. Toda od smrti Casanove 1. 1798. do 1820. ni vedel nihče povedati, kje so ti spomini.
šele v decembra 1820. se je neki trgovski nameščenec Gentzel predstavil Brock-hausu in mu ponudil odkup obilnega rokopisa, ki ga ima neki Casanovov potomec. Brockhaus je komaj preletel nekoliko listov, ko se je odločil, da si zagotovi izdajo obširnega dela. Mesec dni pozneje je s potomcem viteza Seingaltskega, Carlom Angolinijem ali Angiolinijem, ki je tedaj bival v Lipskem, podpisal pogodbo, ki mu je priznavala vse pravice do dela. Toda založnik je moral premagati nemalo zadržkov, preden je dal v javnost ta nenavadni dokument celega stoletja. Prost odušnost tekst je bila pač takšna, da
bi lahko prestrašila še marsikoga dragega, ne samo založnika stare in zdrave tradicije, kakršen je bil Brockhaus. K sreči pa so ga znali njegovi prijatelji in literarni svetovalci, kakor Ludwig Tieck, Wilhelm von Schiitz, Friedrich Gustav Scilling in dragi, prepričati, da je izdal prvi zvezek Casanonovih spominov ob koncu 1. 1821., nadaljnjih 11 zvezkov je izšlo potem do 1. 1828.
Vedeti je pa treba, da rokopis do danes še ni izšel z vsem svojim tekstom. Izvirnik je skrbno shranjen v arhivu Brockhausove založbe v Lipskem, okrog njega pa je nastala cela knjižnica del s prevodi Spominov v jezikih vsega sveta in neštetimi razpravami. V rokopisu, ki ga hranijo v Lipskem, segajo Spomini do 1774., vendar pa je iz njihovega dragega naslova »Zgodovina mojega življenja do 1. 1797.« razvidno, da se je neko število zadnjih listov izgubilo, ln sicer bržkone za vselej, kajti doslej jih skrbno iskanje ni moglo odkriti.
(NSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Šota za izdelavo cementa
Italijanska industrija cementa je že od 1936 proučevala možnost uporabe domačih goriv za izdelavo cementa. Sprva so delali poskuse z mešanicami, ki so vsebovale 25 odstotkov nemškega in 75 odstotkov sardinskega ali istrskega premoga. Danes uporabljajo že same domače vrste premora. V najnovejšem času pa delajo poskuse. da bi izkoristili lignite, šoto in ksi-loide. Najboljša mešanica, ki so jo doslej dosegli, vsebuje 20 odstotkov ksiloidne šote in 80 odstotkov nemškega premoga. Tehniki skušajo odstotek šote še povečati, ker se je izkazalo, da ima sicer nizko kurilno vrednost a je zelo uporabna za izdelavo cementa.
Versajski parki za družine
Celo vrsto javnih in zasebnih parkov ter vrtov v Versaillesu so namenili za hišice in vrtove družin, ki imajo mnogo otrok. Na ta način bodo dali domove kakšnim 150 družinam.
ANEKDOTA
Polarni raziskovalec Shackleton je rad pripovedoval o svojih potovanjih vesele zgodbe. Ko se je raznesla novica, da je Peary odkril Severni tečaj, je neki Shackleton c v prijatelj pridi rja 1 na njegov dom in za vpil:
»Pearv je odkril Severni tečaj!«
Shackletonova teta je sedela s pletivom ob oknu. Ne da bi treniia z očmi. je vprašala:
»Tako, tako? In kje ga je odkril?«
VSAK DAN ENA
»Gospod razsodnik, ker sva oba majhna, morava izvesti medsebojno tekmo na lestvi, kajti gledalci hočejo le nekaj videti za plačano vstopnino...« (»Marc Aurelio«)
EL Salgari:	25
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski roman
četvorica topničark si je obupno prizadevala, da bi skrajšala razdaljo do jahte in bi mogla streljati nanjo.
Okrog štirih je jahta priplula do ne velike ga otoka ki se mu je ob bregovih divje penil morski odboj.
»To je Pina,« je rekel Yanez. »Zdaj je napočil trenutek, ko se lahko otresemo teh radovednih muh, ne da bi nam bilo treba sprejeti boj.
Mati! Stopi na prednji gradič in zmeri globino vode. Povej natančno, kolikšna je. Vse je na tem.« Mati je skočil z nekaj možmi na prednjo palubo in začel meriti.
»Koliko čevljev?« je napeto vprašal Yanez.
»Sedem, gospod.«
»Koliko jih je zdaj?« je vprašal Yanez, ki je v tem zakrenil še bliže k obali.
»Pet čevljev.«
»To zadostuje.«
Yanez je vozil naravnost proti odboju.
Mahoma se je razlegel njegov klic, ki je preglasil rjovenje valov:
»Pozor! Zdaj zaplovemo skozi! Držite se!«
Topničarke, ki so videle, da vozi jahta naravnost proti odboju, niso bile izpremenile smeri, kajti upale so, da bo voda tudi zanje dovolj globoka.
Plule so v vrsti, po kakih tri sto korakov vsaksebi.
Velik val je zanesel jahto skozi odboj. Zaškripalo je. Hrbtica malega parnika je drsela čez peščino. Drhte in gugaje se je jahta spet srečno zaplavala v globljo vodo.
Prva topničarka je kmalu dosegla odboj in poskusila kreniti za jahto. Njen kljun se je vzdignil, nato je poniknil: obtičala je!
»Pali!« je kriknil Portugalec. »Mati, zdaj pokaži, kaj znaš!«
Dva strela sta počila drug za drugim in oba dimnika topničarke sta se treskoma podrla na palubo.
»Zmaga! Živel gospod Yanez!« je zavpila posadka na jahti. Mornarji so se imeli za kaj veseliti, kajti Portugalčevo drzno in nevarno dejanje je pomenilo rešitev jahte, ki je bila zdaj na varnem.
Zasledovalci so srdito streljali, toda vsi njihovi napori so bili zaman. Jahta je bila že zunaj streljaj a in je naglo odplula proti severu, da bi čim prej dospela v Gajski zaliv.
11. poglavje POSLANIKOV BEG
Gajski zaliv je kaj pripravno skrivališče za manjše brodovje, ker je ves obdan z izredno ne-
arnimi čermi.
Jahta, ki ni varčevala s premogom, je drugi dan proti poldnevu dosegla ta cilj.
Komaj se j? zasidrala, je že pristal ob ladijskih stopnicah čoln in na palubo je splezal mož, ki se mu je na obrazu zrcalil obup.
»Gospod,* je rekel, vzemite svoji pištoli in ustrelite me, kajti zaslužil sem smrt.«
»Kaj praviš, Ambong?« je osuplo vprašal Yanez.
»Velika nesreča se je zgodila, gospod Yanez. Angleški poslanik je ušel.«
»Tako mi Zevsa!« je vzkliknil Portugalec. »Kaj govoriš?«
»Resnico, gospod.«
»Kako ie mogel ^obesmiti?«
»Podkupil je dva izmed vaših Indov.«
»Kdaj je pobegnil?« je vprašal Yanez ves pie-paden, kajti poslanikov beg je utegnil obroditi re-preračunljive posledice.
»Predsnočnjim.«
»Kako je ušel?«
»V čolnu.«
»Kaj ga prahi niso zasledovali?«
»Vso noč smo ga iskali, gospod, toda najti ga nismo mogli nikjer. Gotovo je pobegnil v Labuan.«
»Meniš, da je imel dovolj časa, da je prišel na otok?«
»V oseminštiridesetih urah je ob mirnem morju tudi s čolnom na vesla marsikaj mogoče.«
»Tega človeka moram spet dobiti v pesti,« je rekel Yanez. »Ce nas ovadi, nas obsodijo kot gusarje in obesijo.«
»Nimajo nas še, gospod, in tudi nobili nas ne bodo zlahka. Ali se mislite vrniti v Varauni?«
»Najprej moram ujeti čoln s poslanikom. Dokler je ta prost, nam je nevarnejši od celega brodovja križark. Bojim se, da bo treba premagati še mnogo težav, preden krene Sandokan s Kristalnih gora x
nižino. Za zdaj poj dem s sultanom na majhen lovski izlet.«
»Na lovski izlet!«
»V Varauniju zame ni dober zrak. Bolje bo, da pošljem tudi jahto semkaj. Brodovje naj bo zmerom nared. Človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi. Imej oči odprte.«
Ambong je zapustil jahto, in ta se je obrnila proti izhodu iz zaliva.
»Poiskati ga moramo,« je rekel Yanez Kamamu-riju. »Ce pride do Viktorije, nam lahko pošlje križarko na vrat.
Stražo na jambor! Pet funtov šterlingov tistemu, ki prvi opazi čoln. Ti, Mati, pa pripravi topove za boj, kajti mogoče je, da srečamo še enkrat topničarke.«
Ne eden, ampak kar nekaj Malajcev in Daja-kov je bilo splezalo na jambor ter jelo z daljnogledi oprez&ti po morju.
Ko je jahta preplula dvajset ali trideset vozlov, se je obrnila proti otočku Dehuanu, ki je bogat s skrivališči.
Več ur je prešlo, ne da bi se bilo -godilo kaj posebnega. Ko pa je jahta preplula kakih šestdeset milj. so straže mahoma zakričale:
»Čoln na vidiku'
Yanez je z daljnogledom v roki planil na poveljniški mcitič.
Zagledal j.e majhen čoln, ki se je bližal obali otoka Dehuana.
»Čudno!« je vzkliknil Portugalec. »Samo dva moža vidim v njem.«.
»JUTRO 9t JSf	"	V	8.fT13fl-XIX ........
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kt i&čejo služb. Najmanjši znesek as enkratno objavo oglasa Din 1&—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 30.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din
MaUvglasi
Ponudbam oa šifra ne prilagajte znamk! Is, čo zahtevate od
Din 3.' t znamkah
Vse pristojbine za malt oglase Je plačati pri predaji naroffla,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Kam pa,kam 1
V gostilni
»Pod gozdom«
Je zopet vse živo ln veselo. V senci kostanjev bo danes prijeten koncert. Med vsemi kuhinjskimi dobrotami bo kraljeval pohan kozliček ln med vsemi pirvlačnost-mi kleti pa opojni din-gač.	10918-18
Obiščite danes
gostilno pri Panju, Vegova ul. 10, postreženl
boste s finim vinom, — svežim pivom ter z raznimi jedili. Vljudno se priporoča Tone Huč.
10910-18
Službo dobi
Vrtnar
samski dobi takoj stalno službo. Ivan Javornik, Ljubljana, Domobranska cesta 7.	10662-1
Prodajalca(ko)
s kavcijo 10 do 50.000
din, iščem, z vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10686-1
Tapetniškega
pomočnika
zmožnega za vsa dela, sprejmem takoj. Gosposka ul. 11.
10802-1
Pletiljo
zmožno modnih vzorcev,
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10796-1
Razpis
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani odda v delo 90 letnih službenih oblek. Krojači ki se interesirajo za to delo. naj pošljejo ponudbe do 13. t. m. Informacije dobe med dopoldanskimi uradnimi lirami v pisarni v Zg. Šiskl.	10794-1
Za tovarno usnja
Iščem dobrega, vestnega strojnika. Ponudbe z navedbo reference na ogl. odd. Jutra pod -Zanesljive.	10773-1
Lovskega čuvaja
treznega, zanesljivega, energičnega. željen je mlajši orožniški upokojenec .iščem za lovišče v bližini Ljubljane. Ponudbe z zahtevki In podatki na ogl. odd. Jutra pod »Lovski čuvaj Log«.	10781-1
Hlapca
poštenega, mlajšega ali p-are i šega ali služkinjo
za vsa kmečka dela — sprejmem takoj. Janševa ulica 15, Ljubljana.
10737-1
Dva čevljarska
pomočnika
in šteparico sa fina dela iščem. Koščak Jože, Vi-dovdanska 1.
10821-1
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice ln
s posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, — Predjamska ul. 25-1.
10890-1
Daktilografko
zmožno italijanščine ln slovenščine sprejmem, ls to tam sprejmem mladega tekača po možnosti s kolesom. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »Stalna služba«.
10889-1
Gostilniško
podjetje
išče Inteligentno, mlado, pošteno natakarico lahko začetnica in dekle za vsa aela, zmožno nekaj kuhe, ter postrežni-co za nekaj uro ur dnevno. privatno Naslov ▼ vseh po&L. Jutra.
10850-1
Hotelskega vratarja
perfektnega Išče hotel na Gorenjskem. Kavcija neobhodno potrebna. — Oferte na ogl. odd. Jutra pod šifro »Okupacijsko mesto«.
10979-1
Denarni zavod
sprejme mlajšega bančnega uradnika s per-fektnim znanjem italijanskega jezika. Ponudbe s podatki o izobrazbi in praksi na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv ln ambicij ozen«.
10983-1
Šivilja
samostojna za boljša dela, obleke, kostume ln drugo, iSče delo. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10975-2
Snažno dekle
poštena. vajena vsega gospodinjskega dela Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo zahteva<.
10686-2
Samostojna
kuharica
z večletno prakso, lSče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Perfektna«.
11002-2
Šiviljsko
pomoemeo
zmožno finih oblek ln kostumov sprejme takoj salon Božič, Beethovnova 15-1.	11012-1
Plačilni natakar
vsestransko verziran v stroki, dobi v službo v boljši restavraciji. Pogoji: reprezentativna oseba, fini nastop, tres-nost in znanje poleg slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalna služba« v Ljubljani.
10931-1
Fotografinjo
prvovrstno retušerko. — štajerko, sprejme takoj. Foto »Pelikane, Maribor, Herrengasse 23, Nastop službe takoj. 10630-1
Planca in služkinjo
t? ko j sprejmem. Tudi
s- reiiega, Puntar Logatec.	10920-1
Pcstrežnico
pošteno in marljivo, takoj sprejmemo. Delo od 7. do 14. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10914-1
Boljšo služkinjo
r''dno, čisto, natančno Iščem za 19.—20. junijja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra DOd »Dobra hiša«.
10904-1
Delavca za
kokošjo farmo
Iščemo, ki se razume na kokošje in zajčje-relo. Stanovanje na farmi. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Farma«.
10548-1
Blagajnik
ki je po 30. letih neoporečne državne službe radi vojnih razmer izgubil eksistenco, verziran, dober ekonom in organizator, govori več Jezikov, išče primerne zaposlitve. Sprejel bi vsako pisarniško delo. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv 22«.
10722-2
Knjigovodka
Slovenka, stara 21 let,
absolventka državne trgovske akademije, pomožna moč z dveletno prakso, begunka iz južnih krajev, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra poj šifro »Poštena 23«.
10723-2
Šivilj
Čevljarskega
pomočnika
prvovrstnega — takoj snrejme Sožar Franc, Kongresni trg 16. Ljubljana.	10549-1
Sodarja
mlajšo moč, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. oc!d. Jutra pod »Sodar«.
10879-1
a
dobra ln poceni gre šivat na dom. Pred škofijo 15, m. nadstr.
10808-2
Frizerka
dobra moč, vešča vseh
del, išče stalno mesto v boljšem lokalu v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Frizerka«.
10872-2
Strojnik
Izprašan strojnik tn Kur jač, lzučen strojni ključavničar, delal v inozemstvu, zmožen vseh strojniško monterskih del, z dolgoletnimi spričevali, primoran zapustiti službo. Išče mesto strojnika ali podobno v Ljubljanski provinci. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Slovenec«.	10998-2
Vajenci (ke)
Vajenko
za modistko sprejme salon Chic, Wolfova 3.
10763-44
Vajenko
za trgovino s čevlji — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10840-44
Vajenca
Išče trgovina s tehnično mehaničnimi predmeti v Ljubljani za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10841-44
Vajenca mehanika
sprejme takoj Kristan Fr„ meh. delav., Tyrše-va cesta 54.
10814-44
Frizerskega vajenca
sprejmem. Naslov v vseh posloval Jutra.
10917-44
Vajenca
sprejme takoj tapetnfk dekorater. Gosposka ul. 11, Falatov.
10318-44
UHteIja(leo) I Otroški voziček
n poučevanje klavirske harmonike k 9 letni deklici, sprejmem. Vprašati Karlovika cesta it. 4.
10792-4
Prodam
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10383-6
Štedilnik
kotnostoječ, rabljen, na 2 ln pol plošči, obložen z emailnlml ploščicami, naprodaj. Ponudbe na upravitelja Ljubljana, Prešernova ul. 3, med uradnimi urami.
10804-6
Otroški voziček
globok, prodam. Rožna dolina. Cesta n, 43.
10785-0
Otroški voziček
globok, otroško košaro ln klavir radi selitve ugodno prodam. Prašnl-kar, Tavčarjeva 4.
10832-6
Flanto
sistem »Bohm« ter rabljeno moško kolo ugodno prodam. Preša, Apl-hova 22, Bežigrad.
10854-6
Seme solnčnic
za silažne jame nudi — Sever & Komp., Ljubljana,.	10838-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10923-6
Prodam
otroSko emajllrano posteljico. Novak, Podllm-barska 44, Šiška.
10912-6
Spalnico
kuhinjsko mizo, dva stola, petcevni radio Tele-funken, radi selitve poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10856-6
Mizarskega
vajenca
sprejmem takoj. Svetek. Karlovška c. 1.
10933-44
Brivskega vajenca
pridnega, sprejme salon »Frank«, Ljubljana. — Kresija.	10942-44
Učenko
sprejme večja trgovina ls Dolenjskem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogL odd. Jutra ped »Dobra računarka«.
11013-44
Vajenko
Pomočnico
začetnico, za boljša dela Išče modni salon Kata-lan Grozdana, Tyrševa 15 II. nadstr.
10968-1
Oglarje
(samo prvovrstne!! sprej me takoj za Dolenj-Zajc Lojze. Ljubljana. Gledališka 7.
10974-1
Drogist
dobi mesto za takojšnji nastop. — Nemški jezik predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Klagenfurt«.
10970-1
Kmečki fant
dobi službo v gostilni »Pri ruskem carju« na Ježicl.
10891-1
Tapetniškega
vajenca
takoj sprejmem Kobilica Avgust. Ljubljana. Tjrševa 36.
10882-1
Hotelska kuharica
in plačil, natakarica
iščeta mesta v boljši re stavracijl ali gostilni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1000«.
10875-2
Simpatična
gospodična
mlada, inteligentna, z znanjem nemščine, Išče službo pri otrocih, kot prodajalka v bifeju ali blagajničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Geneal«.
10837-2
Dekle
išče mesto postrežnlce za dopoldan ali popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10827-2
Kakršne koli
zaposlitve
želi trgovski pomočnik, izvežban v vseh panogah trgovine, z večletno prakso v železninl. Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Potreben — hvaležen«.
10913-2
Brivski pomočnik
mlajši, išče zaposlenje, s hrano ln stanovanjem v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober brivec«.
10961-2
Frizerka
dobra moč. Išče službo za takoj ali po dogovoru. Staretova 25. II. n. Trnovo.	10963-2
Prevajam
v italijanščino trgovska pisma, prošnje in podobno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
i	10949-2
sprejme atelje »Femina* Gradišče 13. 1098 i-44
Zaslužek
Pozor hišni
posestniki!
Delamo zaklonišča po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaklonišča«.
10866-3
Pouk
Nemščino
uči profesor posameznike ln skupine. Z uspehom prilagaja metodo potrebam ln sposobnostim učencev Za otroke specialna metoda. Izkoristite tudi počitnice ln dopuste. Kotnikova ul. 15, II. nadstr., desno.
10709-4
Italijanski, nemški
angleški
poučuje akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena zmerna«.
10843-4
Profesorica
pouču j e Italijanščino ta nemščino učence osnovnih ln srednjih šol. Naslov v vseh posloval. Jutra.	10901-4
Uspešno
konverzacijo
ln pouk v Italijanščini nudi gospod proti skromnemu honorarju. Gre na dom. Cen j. naslove pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Konverzacija«.
10855-4
Sodobno
italijanščino
poučujem. — Takojšnja konverzacija v toskan-ščlnl. Dopise na oglas, odd. Jutra pod značko »Uspešno ln hitro«.
10560-4
Italijanščino
in nemščino
poučujem po hitri kon-verzacijskl metodi. Tudi šolsko mladino. Ve« udeležencev. manjša cena. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«.
10991-4
Več rabljenih
postelj
preprostih, zajamčeno, čistih. ugodno proda. Trnovska ul. 25.
10978-6 Več čolnov
različnih ugodno prodam. Trnovska ul. 25.
10977-6
Otroški voziček
skoraj nov, globok, — športni voziček in pleteno košaro prodam. — Avšič, Streliška 34, (Gol-tezova hiša).
10973-6
Jedilni servis
za 6 oseb original »Ro-senthal« (Mille Hem) — popolnoma nova garnitura se ugodno proda. Naslov v vseh posloval. Jutra.	10897-6
Porcellana originale
Rosenthal
marca Mille Fleur per
6 persone compl. luo-vissima si vende. Indirizzo alla redazione del giornale.
10896 S
Povečevalni aparat
za negative qo 6 v 9 cm ugodno proda »Omnla« foto, Wolfova ulica 6.
10387-6
Naprodaj
dva pulta, dve kredenci, 4 mize ln še več predmetov, uporabnih za mlekarno ali privatno.— Mestni trg 3.
10941-6
Otroško posteljico
dobro ohranjeno ta pisalno mizo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10928-6
globok, rabljen, prodam. Svetek. Korošdeva 14.
Kupim
vspKovrstno
ZLPT0
SREBOO PL RTI NO
BRIUPHTE
SMRRRCDE SRFIR3E RUKIHt
bisere it.d starinske nhkite ter umetnine ' PO HRJVISJIH CEHflH str r n tvrdkr
Jos EBERLE
IJUBIJAMR. TYRŠEVA 2 HOTEI^^SLON
Kupim
Telefonski kabel
ali slično do 10 žilni, kupim. Z. Zor, Brezovica 16 pri Ljubljani.
10747-7
Smrekovega in
hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni 80 din za 100 kg franko vagon LJubljana, Sent Vid pri Stični.	25-7
Kolesa
nova ln rabljena se Vam Izplača kupiti pri »Prometu. nasproti križan-ske cerkve).
33-11
Moško kolo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Moško kolo«.
10765-11
Novo damsko kolo
rumene barve, znamke »Maister«, tovar. štev. 1195624 evid. št. 230874 Je bilo ukradeno. Kdor ga izsledi, dobi nagrado Kristan Fr., meh. del., Tyrševa 54.
10815-11
Knjige
Italijanski
Langenschei dt
velik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompleten«.
10845-8
Različne nemške
knjige
naprodaj za vsako ceno. Vprašati, Margotič, Tržaška 70.
10688-8
Prehrana
Otroško dvokolo
za 10-letnega dečka, z dobro ohranjeno pnevmatiko, kupim takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10775-7
Tračnice
za poljsko železnico, poljsko kovačnico, pri-mož ln dvigalo (vlnto) za zvračanje gramoza — kupi gostilna Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana VII.	10786-7
Prodam spalnico
(mehki les) cvetlice, dve izdelane gamzove kože, gumijaste škornje, nekaj posode, slike, knjige in časopise. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10828-7
Sušilni aparat
(haubo) tudi že rabljenega, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10806-7
Plinski štedilnik
rabljen, kupim. Ponudbe na Jurij Odeb, Tyrševa 51a.	10842-7
Železno posteljo
belo ali rumeno, ernaj-lirano, z mrežo, v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Brezhibna postelja«.
10816-7
Otroški voziček
globok ln žensko kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«.
10915-7
Fotoaparate
ln pribor, kolesa, radio in druge predmete kupim in plačam dobro ceno, takoj. Ponudite: Fo-totehnika, Vošnjakova 4 10905-7
Štedilnik
kupim. Hrenova 12, — Skodič.	10864-7
Povečevalnik
za Leica film kupim. — Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Foto nujno«.
10867-7
Otroški voziček
dobro ohranjen, športni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le od zdravega otroka*.
10893-7
Otroka
vzamem v rejo blizu Ljubljane. Cena nizka. Mleko kozje. Vzamem dojenčka aH večjega. Poizve se: G rum A., Kar-lovška 9, I. nadstr.
10809-14
Oblačila
črno obleko
za manjšega gospoda ter volneno odejo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10813-13
Pozor!
Kupujem tn prodajam rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. — Klavžer, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4.
MRBAHOVEC

P LAM INKA
zdravilni
ČAJ
Poltovorni avto
Chevrolet, prenovljen, gume dobre, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.	10932-10
„PlaninkaM
zdravilni čaj za čiščenje, proti slabi prebavi ta za spomladansko zdravljenje Be dobi tudi v Italiji pod imenom:
»Stella Alpina"
Zastopnik: Farmacla Mizzan, Trieste.
»Stella Alpina"
tt te medicinale purgante contro 1' tadlgestlone e per la cura ta primavera si trova in tutte le farmacie della Provincia di Lubiana pure eol nome di t£
„Planinka"
produzlone eselusiva della farmacla L. Bahovec, Lubiana. (Si parla italiano)
Kapital
Forda
4-cilindrskega, poltovor-nega za 1000 kg ln s 5 prav dobrimi rezervnimi gumami prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10780-10
Kdo more posoditi
samostojni gospej 1000 din. Povračilo s stanovanjem ali hrano event. tudi v manjših mesečnih obrokih. .Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo 1000«.
10857-16
Podjetnik s
s kapitalom
Izvrsten organizator, želi prevzeti ali vstopiti v dobroldoče podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetnik«.
10958-16
E
mi
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — jnvelir, Ljubljana, VVollova ulica
8-34
Pohištvo
Spalnico
dobro ohranjeno, zajamčeno čisto, prodam radi selitve. Hranilniška cesta 10, Bežigrad.
10789-12
Pohištvo
moderno spalnico, kuhinjo in ev. druge stvari prodam po ceni zaradi selitve. Poizve se: Moste Tovarniška 26, pritličje, levo.	10817-12
Kupim spalnico
moderno, dobro ohranjeno, samsko sobo in kuhinjo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjam event. z Mariborom«.
10850-12
Financierja
ali družabnika sprejme dobro vpeljana trgovina pohištva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lastne delavnice«.
10966-16
Posojilo din 60.000
iščem za dobo enega leta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Zagotovljena hiša«.
10955-16
Bencin
se ne dobi, zato si pustite predelati vaš osebni aH tovorni avto na pogon z ogljem v Generator delavnici Tyrševa 13 (Figo<vec, levo dvorišče).	10908-10
Kdo mi posodi
7.000 din! Potrebujem nujno! Garancija izbor-na. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod značko »Hiša«.	10947-16

Izkuh
oddam z Julijem, točka in obisk prvovrsten. — Celovška 56. Informacije dvorišče, pletarna Ahlin 10833-17
Otroški voziček 1
globok, zelo lep. siv, prodam. Marn, Mestni trg 17, HI.
10946-6
Umetniške slike
prodam ali zamenjam za radio. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11017-6
Otroški voziček športni, dobro ohranjen poceni naprodaj. Poizve se v trgovini V. Erzin, Karlovška 14.
11021-6
Stavbeni les opeka radi selitve naprodaj. Gramozna Jama 43 (Vodovodna cesta).
11022-6
Kolesne zračnice
nekoliko komadov prodam. Breg 16, I., Kopač 11004-6
Plinski štedilnik
kombiniran s kurivom plinska peč za kopalnico. znamke Junkers. skoro nova, vse potrebne armature za kopalnico ta umivalnik ugodno naprodaj. Vprašati: Breg 16, I, Kopač.
11003-6
Omaro za led
veliko, dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana, Medvedoma e. 8. poleg kolodvora Šiška.
11016-6
Stole in mize
za gostilniški vrt, dobro ohranjene kupim. — Ljubljana. Kollzejska ul. 19, telefon 39-34.
10926-7
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobro kolo 6«.
11020-7
POZOR!
Velika zaloga novih ln starih čevljev. Klavžer, Ljubljana, Vošnjakova 4 10986-7
Plošče
gramofonske, značilne slovenske glasbe, nove ali zelo dobro ohranjene kupimo takoj. Ponudbe s seznamom ln pogoji na ogl. odd. Jutra pod »Plošče«.
11025-7
Radio
Radio Radione
petelektronski super. nov ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10825-9
Kolesa
Damsko in
moško kolo
luksus šport model, italijansko, poceni naprodaj. — Mehanična delavnica, Suštaršlč, Tyr-ševa cesta 13. (Flgovec. levo dvorišče).
10807 11
Spalnico
zelo dobro ohranjeno — ugodno prodam. Cesta v Rožno dolino 3.
10844-12
Krasno spalnico
iz orehove korenine imitacije, kuhinja poljubno pleskana po zelo ugodni ceni takoj proda mizarstvo Artnak - Mayer, Jenkova 7.
10898-12
Več modernih
spalnic
pleskanlh poceni proda »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.	10917-12
Pohištvo
Največja izbira sobnih in kuhinjskih oprav ter posameznih komadov, — postelj, malih kredenc, žičnih vložkov in mo-drocev Vam nudi po najnižjih cenah mizarstvo Sava, Miklošičeva cesta.	10997-12
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1 bo prodala na Javni dražbi dne 16. Junija 1941 14.200 plm iglaste hlodovine na panju lz območja svoje Sumske uprave v Kočevju. Pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in pri š umski upravi v Kočevju.
10427-15
Avto, moto
Mali avto
(zelo priložnostna prilika), predelan na pogon z ogljem, v najboljšem stanju za 12.000 din naprodaj. — Generator delavnica. Tyrševa 13 (Flgovec, levo dvoiriiče).
10906-10
Sbrt
Dama
ki hoče za potovanje, izprehod ali ples imeti po najnovejši letni modi in elegantno izgotov-ljeno obleko, plašč ali kostum, naj obišče dam-ski modni salon »Ida«, na Tržaški cesti 19, kjer ji bo za mal denar ustreženo.
10870-30
Lesene podplate
gibljive in upognjene za sandale in čevlje izdeluje Prva ljubljanska specijalna delavnica za lesene podplate. Cesta 29. oktobra 16.
10939-30
Dva lokala
v Sp. Šiški, oddam. Naslov v vseh pošlo valn. Jutra.	10807-19
Prostor
za večjo garažo aH skladišče, oddam. Informacije pri Gumatehna, — Kersnikova ul. 11.
11011-19
Posest
■BEAIITETA«
pooestoa posredovalnica r Ljubljani je smo » PREŠERNOVI ULICI S4 Nasproti glavne polt« Telefon 44-20
Vsako nepremičnino
v Ljubljani ln njeni okolic kupimo. »Reaiite-ta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr.. nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
Parcele
naprodaj v Šiški v bližini stare mitnice, od 105 din naprej za 1 m2. Na Kodeljevem in v okrajih Sv. Peter, Sv. Krištof ter Sv. Križ.
Prodajamo -
kupujemo
vsakovrstne hiše, parcele, posestva, travnike in gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 10, telefon 35-64.
34-20
Hrvati!
Imam enonadstropno 6-stanovanjsko hišo v Zagrebu, 5 minut od glav. kolodvora, elektrika, kanalizacija in parketi — nosi mesečno din 2500 Vrednost ca 400.000. Za-menil bi za enako vrednost hiše ali posestvo v Ljubljani in v pokrajini. Ponudbe na Anton Marolt, Zagreb, Janko-vačka 34.	10655-20
Parcelo
1000 kv. m poleg postaje Brezovica proda Ivana Mušič, Beuke 38, Vrhnika.
10790-20
.Priporoča se
Elektro Havličeb Fran, — popravila motorčkov, aparatov, instalacije za luč, moč in signal. Specialna delavnica. Wolfo-va 12, telefon 34-21.
11006-30
MS13EISM
Bifejsko - delikatesno trgovino
v Dalmaciji na najpro-metnejši točki, v mestu ob morju, dobro vpeljano, moderno urejeno, — prodam takoj za 350.000 din ali pa dam v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vpeljana«.
10667-19
Prostore za
skladišča
takoj oddamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10791-19
Lokal
na prometni točki vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
11000-19
Večji suh prostor
iščem za delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 839«.
10839-19
Brivsko-frizerski
salon
v Ljubljani takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10959-19
Vinotoč
s koncesijo ln zalogo, radi bolezni ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Redka prilika«.	i
10927-19
Stavbne parcele
naprodaj pod Rožnikom. Informacije od 8. do 12. ure v Udruženju narodnih železničarjev, Masa-rykova cesta 14-1., desno 10801-20
Palačo
v centru, več trgovsko-stanovanjskih hiš od 1,500.000 do 3,500.000 din kakor tudi več manjših objektov proda poslovalnica »Globus«, Ljubljana, Emonska 25, telefon 31-03.	10805-20
Majhno parcelo
ob Tyyrševi cesti prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10795-20
Kupim hišo
v LJubljani do 500.000 din brez posredovalca. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.
10911-20
Zemljišče
do 100.000 din, na deželi ne predaleč od Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zemljišče«.
10547-20
Parcelo
za zidanje tovarne 2 do
3.000 m2 v Ljubljani ali bližnji okolici, iščem za nakup. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tovarna«.
10980-20
Stavbno parcelo
cca 700 kv. m na severnem delu Ljubljane blizu Stadiona prodam. Ponudbe pod »Sever« na ogl. odd. Jutra.
10880-20 Zemljišče
v lepem kraju se radi odpotovanja ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Odpo-tujeim».
10886-20
Naprodaj
Trgovska hiša v centru, dvonads troprna, — netto donos 60.000 din. Cena 1,050.000.
Trgovska hiša v centru, dvonadstropna. — nettodonos 30.000. Cena 700.000.
Hiša. tristanovanjska, poleg 10.000 kv. m zemljišča. — Cena 230.000 din. Okolica Ljrbljane.
Hiša, enodružinska, 4 sobe, pritikline, vrt. — Cena 220.000 din, Severna LJubljana. Pojasnila daje realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Go-sposvetska 7, vis-a-vis »Slamiča«.	10982-20
Dvostanovanjsko
hišo
eno minuto od tramvaja, prodanu — Naslov v vseh posl. Jutra.
10929-20
Vilo
enodružinsko v mestu ali okolici LJubljane kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Do 400« 10987-20
Prodam
krasno 4 stanovanjsko vilo z velikim vrtom za Bežigradom. Cena nizka. Ponudbe pod šifro »Radi odpotovanja« na ogl. odd. Jutra.	10989-20
Naprodaj imam
trgovsko - stanovanjske hiše, vile, parcele, kmetska posestva in gostilne v centru in okolici. Pojasnila Jančar Marija, Sv. Petra c. 27. Telefon 47-38.	10990-20
Krasno parcelo
sončno, Vrhovci nad VI-čem, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10996-20
Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen dr. Mi-kuletič Fortunat, prej odvetnik v Celju, Vam točno in hitro obavi vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. ure. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem) telefon 34-32.
10712-31
Vola montafonca
in voz št. 471 ter vola št. 472, vse oddano vojaštvu v Rupl na Gorenjskem, iščem proti nagradi. — Ivan Puntar, Ivanje selo 14, Rakek.
10653-31
Komu je kaj
znanega
o Bobnar Bogomilu, re-dovu, ki Je služil kadr-ski rok v Slavonski Po-žegi, 1. puk težke arti-lerije, 5. baterija. Zadnjikrat se je javil 1. aprila iz Zeleznika pri Beogradu, če kdo kaj ve o njem, naj Javi proti povrnitvi stroškov na naslov: Beljan Ina, zavod slepih Kočevje.
10783-31
Iščem konja
proti primerni nagradi. Ime mu je Cveto, je pramast, višina 157 cm, obseg 171 cm, star 10 let na glavi in smrčku ima belo liso in na zadnji desni nogi nad kopitom ima beli venec. Nosi žig 374. Naslov Brvar Jernej Ljubljana, Linhartova ulica 35, rižarna.
10770-31
Lastnik kobilice
Brama, srednja starost, oddana na Bohinjsko Belo 11. marca žig št. 59 nahaja — Slibar Filip, Zg. Dobrava št. 11 p. Podnart, Gorenjsko.
10826-31
Sobo in kuhinjo
parketirano oddam zakonskemu paru za julij. Is to tam oddam takoj prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Riharjeva 2 Mirje Kolezija, takoj za Obrtno šolo čez most Grada-ščice.	10846-21
Komfortno
stanovanje
štirisobno, z vrtom ev. garažo, — oddam takoj stalni in mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«.
10852-21
Stanovanje v centra
2 sob, kabineta in prl-tiklln v I. nadstr., oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10823-21
Dvosob. stanovanje
manjše oddam točnemu plačniku, 2 do 3 odraslim osebam, 10 minut od Stadiona ob Tyrševl cesti. Poizve se v pilarnl v Vošnjakovi ul. 12.
10909-21
Trisobno stanovanje
komfortno oddam 1. Julija za din 700 ob sveto-kriškem tramvaju ulica Majke Jugovičev 1.
10951-21
3-sobno stanovanje
s kopalnico in pritikll-nami oddam 1. avgusta v Mariborski 21. Poizve se na Miklošičevi cesti 6, I.	10944-21
Trisobno stanovanje
v centru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno .v-gusta«.	10995-21
1. avgusta
oddiamo v vili v začeti ku Bežigrada pri Sv. Krištofu, komfortno štirisobno in komfortno dvosobno stanovanje, s kabineti, eventualno tudi z garažami. Interesenti naj sporoče svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »»elo komfortno«.	10992 21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
suho, za takoj ali pozneje, Iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Solidna stranka in točna plačnika«.
10692-2la
Dvosob. stanovanje
v centru ali vsaj bližnjem centru Išče družina treh odraslih oseb za takoj ali pozneje. Vsaka soba naj ima zase izhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačniki«.
10691-21a
V skupno
stanovanje
išče osamljena gospa isto tako osamljeno gospo, katera ljubi dom — radi družbe in nima svojcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Miren, udoben dom«..
10664-2la
Prosim vsakogar
ki bi kaj vedel o mojem možu redovu Kuclar Leopoldu, ki Je služil kadrski rok v Petrovara-dinu 2, četa avto puka. Prosim, da javi na ogl. | odd. Jutra proti povračilu stroškov.
10858-31
Iščem konja
svetlordeče barve, z ma- i lo belo, liso in vdrtino na čelu. Stegno zadnje leve noge na znotraj odrgnjeno. Peta zadnje leve noge bela. Višina 168, širina 180. Star 20 let. Oddan je bil planinski bazi v škof j i Loki. 2ig št. 67. — Sporočiti proti lepi nagradi: Anton Maček. Sp. Zadobro-va pri Ljubljani.
10960-31
Večjo parcelo
v najbližj'. najraje severni okolici Ljubljane, kupim 100.000. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Zidam takoj«.
11018-20
Prevodi, prepisi
razmnoževanj a!
Vsa pisarniška dela. Raz ne zaupne osebne usluge. Nasveti in pomoč v najrazličnejših vprašanjih. Reklamni in anon-čnl posli. Preskrba raznih listin ln naslovov. Vse to vrši zanesljivo ta diskretno »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29-n, tel. 21—09
10964-31
Stanovanje
Stanovanje
dvo ali enosobno, prav lepo, nova hiša, oddam čez dva meseca onemu, ki plača za eno leto naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
J.0834-21 -
Enosob. stanovanje:
oddam takoj. Knific, — Mala vas 76, p. Ježica. i
Zakonski par
brez otrok
išče enosobno stanovanje s pritiklinami in event. s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 718.
10788-21a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo išče boliša gospa z odraslim sinom v Kolezlji ali Rožni dolini. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Točen plačnik 36«.
10836-21a
Dvo ali trosobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami '.'A 4 odrasle osebe v bližini mesta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banovinski uradnik«.	10899-21a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, najraje za Be žigradom ali tudi drugje iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro »Mirna stranka«.
10862-21a
Enosob. stanovanje
eventuelno s kabinetom iščeta dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Julij«.
10892-21a
Enosob. stanovanje
išče mirna stranka treh oseb. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »Enosobno«.
10881-21a Tričlanska družina
mirna, poštena išče enosobno stanovanje za ta^ ko j. najraje v šiški ali v Mostah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Red«.
10894-21a
»JUTRO« 8L J9t
8
JfedeUa.8.VLimZIK
Stanovanje
■obe. fcnbinje ln pritl-»Hn iščem v bližini Prul ali Dolenjske ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«
10935-21»
Stanovanje
eno aH dvosobno, s kabinetom, Iščem blizu tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >1. julij«.
10948-21a
Lepo sobo
oddam. Naslov ▼ poslovalnicah Jutra.
10677-23
Stanovanje dvo- ali trisobno. Išče Štiričlanska odrasla rodbina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna štiričlanska«.
10945-21a
Dvosob. stanovanje
Iščem s kabinetom al! brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Odrasli«.	10993-21a
Lepo dvosobno
stanovanje
s pritikllna-i na periferiji LJubljane, po možnosti v šiški, blizu cestne železnice, iščem za takoj. — Ponudbe pod »Nujno«, vratarska loža, hotel »Unionc.
10014 21a
Trosobno
stanovanje
z vsemi pritikiinaml v Mariboru, se zamenja za enakega v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Stanovanje« v Maribora.
10994-21a
Enosob no
stanovanje
Iščem. — Vzamem tudi prazno sobo. najrajši v Rožni dolini ali okolici Tržaške ceste. Ponudbe pod »Celi c.an odsoten-.
11001-21a
Soba odda
Prijazno sobico
v neposredni bližini centra odda maločlanska družina odraslih oseb stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10797-23
Sobico
s separlranim vhodom, oddam. Slomškova ul. 23 10766-23
Izgubil sem
listnico v njej večjo vsoto denarja, knjižico od kolesa. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra.
10824-28
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam dvema gospodoma. Franc Vovk, LJubljana, Gerbičeva ul. 19, KolezlJa.
10663-23
Sobo
oddam s kopalnico ln posebnim vhodom. Gregorčičeva ulica 7, IL, vrata 13.
10943-23 Sončno sobo
z 2 posteljama, plinska kopalnica takoj oddam. Jamšek, Vrtača 5, H. veža, priti, desno.
10922-23
Lepo sončno sobo
v strogem centru z dvema posteljama oddam 2 solidnima gospodoma. — Naslov v vseh po6l. Jutra.	10916-23
Sobo
z event. souporabo kopalnice oddam. Cesta v Rožno dolino 26, priti.
10859-23
Sobo
sončno v centru, oddam s 15. ali takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10865-23
Dve gospodični
sprejmem na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10869-23
Lepo sobo
z uporabo kopalnice — oddam. Ruska c. 17, -levo. pritličje. Istotam prodam za eno sobo iz mehkega lesa.
10956-23
Dve lepi sobi
dobi pisarna ali zastopstvo. Sv. Petra cesta 27, I. nadstr.
10829-23
1 ali 2 manjši
opremljeni sobi
zelo čisti, prijetni in sončne oddam 15. VI. — 5 min. od banovine, blizu Tivolija. Ogled med 12. in 15. uro. Ažbetova 1, vogal škrabčeve.
10811-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobo«.
10830-23
Lepo sobo
z 2 posteljama, kabinet, kopalnico oddam od 15. Junija dalje. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10851-23
Opremljeno sobo
s separlranim vhodom, oddam nasproti poljanske gimnazije. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10962-23
Sobo
elegantno, opremljeno — takoj oddam z 2 posteljama. Borštnikov trg 2, I. nadstr.
10971-23 Opremljeno sobo
oddam za 15. junij solidnemu gospodu, vhod s stopnišča. P. Martin, Novi trg št. 1, I. desno.
10981-23
V novi hffi oddam mbo bolJUm osebam lepo, čisto, zračno opremljeno sobo a dvema posteljama, s posebnim vhodom, kopalnico. Zins, Jesenkova uL 6, priti. levo.
10878-23
Sobo
opremljeno, solnčno, s
posebnim vhodom, takoj oddam dvema boljšima osebama. Kastellc, Gosposka ul. 10, L
10934-23
Sredi mesta oddam opremljeno sobo samo stalnemu gospodu. Elektrika, parket, poseben vhod. — Najemnina din 350. Prečna nI. 8. _11019-23
2 opremljeni sobi
ln kabinet, vsaka s posebnim vhodom oddam boljšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10940-23
Lepo sobo
prazno, s souporabo kopalnice, poseben vhod, v bližini centra takoj oddam gospodični ali zakoncema. — Naslov v vseh posloval. Jutra. _ 10938-23
Sobo
moderno opremljeno — oddam na Aleksandrovi. Ogled od 10. do 11. in«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10937-23
Neopremljeno sobo
v palači Grafike, Miklošičeva cesta, oddam. Informacije pri hišniku.
10883-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom takoj oddam, lahko dvem gospodom Kavškova c. 26, I. levo.
11010-23
Opremljeno sobo
za stalno, pn možnosti z vso oskrbo išče upok. drž. uradnik pri samostojni gospe ali upokojenki v mestu ali v o-kolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec 53«. 10919-23a
Opremljeno sobo
s popolno prehrano pri boljši rodbini išče zakonska dvojica za dobo 15 dni, takoj. Podrobne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bologna«.
10972-22a
Veliko sobo
oddam z dvema posteljama, s souporabo kopalnice za takoj. Vodovodna 41.
10976-23
Sobo
z 2 posteljama, s posebnim vhodom oddam takoj ali 15. avgusta. — Pretnar, Sv. Petra 43.
10969-23
Dve pisarniški sobi
v sredini mesta oddamo takoj v najem. Pojasnila daje »Servis biro«, LJubljana, Sv. Petra c. 29, n, tel. 21-09.
10965-23
Sobo
z dvema posteljama, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra.	10885-23
Lepo sobo
za eno ali dve osebi oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10884 23
Sončno sobo
oddem gospodu. Souporaba kopalnice, telefon Levstikova 14-1.
11009 23
Sobo
za dve osebi, opremljeno solnčno, s posebnim vho dom, s souporabo kopalnice, oddam v centru. Strossmayerjeva ul. 8, II. nadstr., levo.
11023-23
Opremljeno sobo
moderno, s souporabo kuhinje oadam zakoncema ali dvema gospodičnama Naslov v vseh posl. Jutra. 11005 23
Dve sobi
opremljeni, po možnosti s hrano. Iščem za 15. t. m. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hrana«.	10853-23a
Dva boljša gospoda
iščeta v centru 2 do 3 opremyene sobe s kopalnico ln separlranim vhodom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Častnik«.
10835-23a
Prazno čisto sobo
v bližini Tabora Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »822«.
10822-23a
Sobo
Iščem v strogem centru, lepo opremljeno, z dvema posteljama, s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj Iščem«.
2 opremljeni sobi vsaka z dvema posteljama, iščejo štirje družinski člani z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 222«.
10952-23a
Prazno sobo
preprosto, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22«.
10900-23a
Opremljeno sobo
ali sobico, čisto, sončno, išče za takoj ali s 15. v bližini Novega trga gospod. Ponudbe pod šifro »Ljubljančan< na ogl. oda'. Jutra. 19934 23a
Filatelija
Filatelija Modrijan
Miklošičeva 34, tel. 20-37 nudi lepo izbiro znamk Kupuje jugoslovenske in zasedbene znamke ter zbirke Prevzema znamke v komisijo.
10082-39
Znamke
Jugoslavija, kompletna po štev. Michel, delno poštno sveže v Letra albumu. prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Znamke«.
10873-39
Dražbe
OKLIC
V skrbstveni stvari Pan-ceta Janeza posestnika na Viču štev. 40 se bo vršila v nedeljo dne 8. junija 1941 ob 10. uri prostovoljna javna dražba košnje na licu mesta na parcelah štev. 2021-1, 2021-2, 2022-1 ln 2022-2 travnikih na Viču. Tozadevni dražbeni pogoji se bodo razglasili pred prl-četkom dražbe na licu mesta. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. vm. dne 31. maja, 1941.
10757-32
Glasbila
Klavirsko
harmoniko
italijanske znamke, 120 basov, register, lepe izdelave, lepega glasu in 4krat uglašena, malo rabljena poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »5454«.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Alt saksofon
pozlačen ln posrebren, amerlkanske znamke, — prav malo rabljen poceni prodam. Ponudbe poslati pod šifro »333«.
10924-26
Kupimo žago
parno ali vodno. Ponudbe na Exportles. Ljubljana, Tyrševa 15.
10810-29
Šivalni stroji
»Joh. Jaxc so že 60 let znani kot najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, LJubljana. Tyrševa 36. Najboljša kolesa Es-Ka. Diamant, Dtirkopp dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Tyrševa c. št. 36 .	9699-29
Pisalni stroj
kovček, kupim, oziroma zamenjam lastni, veliki pisarniški stroj proti doplačilu z manjšim v kovčku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10957-29
Pisalni in
računski stroj kupim Ponudbe z navedbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Pisalni stroj«.
20874-29
Kolesa in
šivalne stroje še vedno prodaja po ugodni ceni Triglav, Resljeva 16.
10871-29
Ne zamudite!
še nekaj popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk Je ugodno naprodaj pri — »Promet«, nasproti krl-žanske cerkve).
31-29
Šivalni stroj
Singer, pogrezljiv naprodaj. Torpedo, Miklošičeva cesta 18.
11008-29

Ogrin Jaka
i Takol se oglasi! Puntar. 1 Logatec.	10921-24
EE3H3M
Uradnico
z nekaj gotovine, čedne zunanjosti želi radi pomanjkanja znanja spoznati res izobraženega gospoda od 40 do 50 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«.
10861-25
Poročim
simpatično gospodično, ki mi pomaga do eksistence. Dopise na oglas, odd. Jutra pod značko »življenje«.
11024-25
Mlad, resen,
soliden obrtnik
želi znanja s poštenim dekletom. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Poznejša možitev«.	10988-25
Znanja z gospodom
vdovo ali ločenko 20 do 35 let, v svrho ženitve, želi podjeten obrtnik in trgovec. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Diskretnost častna zadeva«.	10903-25
Z osamljenim
uglednim inteligentom, ljubiteljem narave ln glasbe, čedne zunanjosti do 50 let, sinom kmetskih staršev, bi želela poznanstva samostojna, zelo zaposlena, situirana gospa (vdova) v svrho pomoči vodstva trg. podjetja eventuelno omožitve in osamljenosti v Ljubljani častna zadeva, resno in stvarno poznanstvo. Neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vredno zaupanja«.
10860-25
Državni uradnik
akademsko izobražen, — uslužben v Ljubljani 29 let star, želi znanja z gospodično primerne starosti in čedne zunanjosti v svrho ženitve. Dopise s sliko na oglas, odd. Jutra pod značko »Resni nameni«.
10999-25
Izobražena vdova
Išče moža ali prijatelja, situiranega gospoda, starosti od 45 let dalje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vera«.
10665-25
Poročim
Inteligentno, pošteno 24 do 30-letno, brhko gospodično ugledne fami-1Jje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Ideal«	10876-25
Želi si znanja
v svrho ženitve 27 letni drž. železničar ter obrtnik z 20 do 25 let staro gospodično. Prednost Imajo šivilje z nekoliko gotovine v svrho ženitve. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Sreča in napredek«.
10953-25
Akademsko
izobražen gospod
srednjih let v dobrem položaju v severnih kra jih želi spoznati inteligentno gospodično učiteljico ali slično do 35 let starosti, čedne zunanjosti in dobre srčne kulture, ki bi imela smi sel in veselje za mirno zakonsko življenje. Slika zaželena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prava pomlad« 10546 25
Izgubljeno
Izgubila se je
v ponedeljek 2. t. m. damska siva rokavica iz jelenove kože od Blei-welsove ceste do hotela Tivoli. Poštenega najdi telja prosim, da Jo odda proti nagradi v ogl. odd Jutra.
10902-28
K0RESP0NDENTK0
za italijanski jezik
išče trgovsko podjetje v Ljubljani. V poštev pride samo popolnoma verzi-rana samostojna mlajša ženska moč. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«
pod šifro »Korespondentka«.
Banca dl infteresse nazionale - Zavod obče nar. znečafa
Sede sociale
Genova
Oire7?one centrale
Milano
Oanttaie c riserva:
Lit 623.334*040
Sede di Trieste
Piazza C. Ciano
Tutte !e operazioni di banca, cambio e borsa. Servizio speciale per le relazioni eom-merciali con 1'estero.
Filiali in tutta Tltalia
Banche affiliate:
Banca Dalmata d; Sconto: Zara. Spalato. Sebenico.
Banca Italo Francese di Credito:
Parigi. Nizza. Tunisi.
T-cv^no: Alessan-dria. Cairo, Port Said. ecc.
Banca Italiana per ia Cina: Sciangai.
Ban^a Italo Belga: Antvverpen San Paolo. Rio de Janeiro. Buenos Aires ecc.
Sedež družbe:
Genova
Centralna direkcija:
Milano
Glavnica in rezerva: lit 623-394)040
Sedež v Trieste:
*iazza C. Ciano
Vsi bančni, tečajni in borzni posli.
Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji
Združeni in afiliirani zavodi :
Banca Dalmata di Sconto: Split. Zader. Šibenik.
Banca ItaloFrancese di Credito: Pariš, Niča. Tunis.
Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo. Port Said itd
Banca Italiana per la Cina:
Šangaj.
Banca Italo Belga: Antvverpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd.



INSERIRAJ V »JUTRU"!
Elektrotehnično velepodjetje potrebuje za čim prejšnji
nastop večje število
elektro-lnženjerjev in elektro-tehnikov
za stalno službo. Predvsem prihajajo v poštev reflektanti s prakso. Ponudba
naj vsebuje:
% Kratek opis življenja, lastnoročno napisan, z navedbo lastnih rodbinskih prilik ln rodbinskih prilik staršev. Navedba narodnosti in znanja jezikov.
2.	Nelegaliziran prepis krstnega lista, domovnice in ocene zadnjBh izpitov.
3.	Želje glede vrste zaposlitve, za katero čuti reflektant eventuelno posebno sposobnost in razlog za to opredelitev.
Reflektanti naj bi ne bili starejši od 30 let. Narodnost ln državljanstvo nista važni. Važna je moralna kvalifikacija reflektanta, ki se bo moral na poziv osebno predstaviti v Ljubljani. Ponudbe z vsemi zahtevanimi prilogami morajo dospeti do 10. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »ELEKTROTEHNIKA«
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privez 13 Telefon 36-92
Tovorni prevoz
Za reden ln stalen prevoz premoga Iz rudnika v Črnomlju Iščemo prevoznika s 5 tonskim avtomobilom. Ponudbe na Jakll. Gledališka 10.
10611-37
Boljše brije in dalje traja
• •
Po hudem trpljenju naju je zapustila najina najljubša sestra, gospodična
ELZA LEŠNIK
učiteljica v Mariboru
Pogreb nepozabne pokojnice je bil dne 5. junija t. L na pokopališče na Pobrežju.
Maribor-Ljubljana, dne 6. junija 1941.
Dr. ALOJZ LEŠNIK,	MARICA LEŠNIK
apelacijski sodnik
Hestni pogreoni iavoo Občina Ljubljana
f
Po kratki bolezni nas je v 84. letu starosti Bogu vdano zapustila naša dobra, zlata mamica, babica in prababica, gospa
JULIJA HELMICH
vdova po poštnem upravniku
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 8. junija 1941 ob 15. uri z žal — kapelice sv. Janeza, k sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. junija 1941.
Bojuje Davorin Savljen. - Jjdaja a konzorcij »Jttza« Stanko Virant. - Za Narodno tiskano d. d. ta* tlakaraarja Fnn Jeraa. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Val » Ljubljani.