POROČILA O ČASOPISIH Arheološki vestnik (Acta archaeologica) IX—X/1—4, Ljubljana 1958—1959, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologijo, 341 str. Arheološki vestnik IX—X je izšel v štirih zvezkih. Prva dva zvezka sta izšla samostojno, tretji in četrti pa združena v enem. Tehnična stran in razpored vsebine sta ista kot v predhodnih številkah. Vsi prispevki so uvrščeni v tri oziroma štiri glavne skupine: razprave, poročila in knjižna poročila. Pred knjiž­ nimi poročili imamo v zadnjih treh zvezkih še dva nekrologa. V razpravah tokrat ni zastopan paleolotik, ravno tako tudi nista zastopani starejša in mlajša železna doba. Neolitik obravnavata dve razpravi. V prvi obravnava pod naslovom »Neolitske kultne posude iz Smilčiča« Širne Batovič del materiala — kultne posode najdene na neolitski naselbini Smilčić pri Za­ dru. Druga razprava Josipa Korošca »Miniaturne steklenice v neolitu Jugo­ slavije« obravnava male keramične stekleničke iz raznih najdišč Jugoslavije, ki pripadajo raznim kulturnim skupinam, katere kronološko niso istočasne. Pavla Korošec v prispevku »Kulturna opredelitev materialne kulture na ko­ liščih pri Igu« opredeljuje gradivo iz starejših najdišč pri Igu v dve kulturni in časovni skupini: Ig I in Ig II. Poleg vseh kronoloških ugotovitev je zanimiva še ugotovitev avtorice, da faza Ig II, oziroma njena materialna kultura pri­ padata novi etnični skupini, ki je na Ljubljansko barje prišla po vsej verjet­ nosti iz Severne Italije. Antiki pripada razprava Petra Petrua »Okvirna, časovna in tipološka klasifikacija iz južne nekropole v Bobovku pri Kranju«. Časovno uvršča tu najdeni material v čas vladanja Flavijcev pa do 3. st. po n. e. V skle­ pu prihaja tudi do zanimivih ugotovitev o gospodarstvu. »Zgodnjesrednjeveško grobišče v Celegi pri Novem Gradu v Istri« objavlja Branko Marušič. Najdene grobove datira v drugo polovico 7. stoletja in jïh pripisuje Slovanom. Prispevek o trgovini in trgovskih stikih med oddaljenimi kraji predstavlja razprava J. Slame »K vprašnju kavri polžev v slovenskih najdbah«. Poročila so številnejša. Vsi članki brez izjeme obravnavajo antično Obdobje. Tako Elica Boltin poroča o inventarju antičnega groba zgodnejšega časa v po­ ročilu »Arheološke najdbe na Kaštelirju nad Kortami«. Prispevek R. A. Cross- landa »Nedavna odkritja na predgrških najdiščih v Mali Aziji« v prevodu B. Čopa je prevod predavanja, ki ga je imel imenovani. angleški profesor iz Sheffielda v Arheološkem društvu v Ljubljani. Obravnava pa pregled pred- helenističnih najdišč in izkopavanj v Turčiji. Branko Marušič poroča pod na­ slovom »Tri poznoantične najdbe iz Istre« o sondažnem delu v Dalji in o dveh naključnih najdbah poznoantičnih grobov pri Peroju in pri Mrčani. Iva Miki poroča dalje »Poročilo o sondiranju v Dolgi vasi pri Lendavi« o svojih raziskovanjih na antični naselbini. Petru Peter in Vera Kolšak objavljata nekaj novih spomenikov v članku »Nove rimske najdbe v okolici Vitanja«. Petru Peter in Valič Andrej podajata rezultate drugih zaščitnih, izkopavanj antičnih grobov na Bobovku v poročilu »Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Bo^ bovku pri Kranju«. Vinko Šribar je prispeval štiri članke o svojih terenskih ugotovitvah in izkopavanjih »Arheološke topografske ugotovitve v Simonovem zalivu pri Izoli«, »Rimski žgani grob iz Vel. Loke pri Zaini« ter »Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli Cerkvi«. Vsaki razpravi in poročilu je priključen povzetek v tujem jeziku. 235 Korošec Josip in Korošec Paola nas z dvema nekrologoma obveščata o smrti jugoslovanskega zgodovinarja in arheologa dr. Gregorja Čremošnika in o smrti enega najpomembnejših nemških arheologov — prazgodovinarja G. K. K. M. Merharta von Bernegga. Prispevke za knjižna poročila so prispevali: Tatjana Bregant: Stanko Pa- hič, Drugo žarno grobišče v Rušah; Josip Korošec: B. Benadik — E. Vlček — C. Ambrus, Keltske pohrebiskâ na jugozapadnom Slovensku; Dimitz Krandža- lov, Jak se ze stare pevnosti v Aboby stala Pliska; Lihnid I; Rad Vojvodjanskih muzeja 4, 5, 6; Richard Pittioni, Urzeitlicher Bergbau auf Kupfererz und Spur­ analyse: Slovenska archeologia V/2, VI/1, VI/2, VII/1; Viktor Korošec: Realle­ xikon der Assyriologie; Iva Mikl: Erich Swoboda, Carnuntum, seine Geschichte und Denkmäler. Na koncu četrtega zvezka je Staško Jesse dal prispevek o jugoslovanski bibliografiji za leti 1957 in 1958 ter prispevek o Zamenjavi knjig za leti 1958 in 1959, ki jih Arheološka sekcija zamenjuje z drugimi znanstvenimi ustanovami. Tatjana Bregänt Situla, Glasnik Narodnega muzeja v Ljubljani (Opuscula Musei Nationalis Labacensis) zv. 1, Prazgodovinske študije, Ljubljana 1960, str. 141. S prvim zvezkom Situle (pripomniti je treba, da je zv. 2 izšel pred prvim zvezkom leta 1957) smo dobili novo arheološko periodiko. V spremni besedi je naznačeno, da Situla v nekem smislu nadaljuje dosedanjo tradicijo muzejskih publikacij, vendar pa se hoče izogniti s Situlo periodiki, ki bi imela čisto re­ vialni značaj. Zato bo novo glasilo prinašalo v tekoče numeriranih zaporednih zvezkih gradivo in drobne monografije predvsem s področja arheologije od paleolita do zgodnjega srednjega veka. Objavljala pa bo tudi potrebne diskusije o znanstvenih ugotovitvah tako v stroki kakor tudi razna metodološka in ostala vprašanja, s katerimi se arheologija kot družbena veda mora ukvarjati. Prvi zvezek obsega več razprav is področja predzgodovine. J. Kastelic je v članku »Nov tip halštatskega diadema v Sloveniji« podal kratek opis ilirske naselbine in nekropole v Stični, njen pomen, kratek pregled literature ter seznam najvažnejših najdb. Težišče pa je na zlatem diademu, najdenem v go­ mili v grobu 27, ki jo je začel raziskovati Narodni muzej. Istočasno pa obrav­ nava še ostale zlate predmete, ki so v Narodnem muzeju in so bili najdeni po drugih najdiščih v Sloveniji. Po avtorju gre pri naših zlatih diademih za po­ sebno vrsto, Izdelano v lokalnih delavnicah jugovzhodno alpskega halštata s središčem nekje na Dolenjskem. V naslednjem članku' »Grob z oklepom iz Novega mesta« obravnava S. Galbrovec v zvezi z oklepom iz Novega mesta tudi ostale oklepe in čelade, najdene na Slovenskem". V svoji študiji se naslanja na Merchartovo študijo o izvoru oklepov (Panzer-Studie, Origines, Como 1954), ki mu služi tudi kot izho­ diščna točka za podrobno razčlenitev naših oklepov. Vendar je bistvo cele štu­ dije na omenjenem oklepu iz Novega mesta, ki so ga našli tik pred drugo sve­ tovno vojno. Ta grob datira v 7. st. pr. n.St., to je v kasnejše obdobje starej­ šega halštata. V zvezi z datacijo tega groba pa na novo definira pojem starej­ šega halštata v jugovzhodnoalpskem prostoru. Tretji članek »Grob 108 iz Dobove« je napisal F. Stare in v njem poroča o grobu 108, ki so ga izkopali leta 1957 v Dobovi in, ki pripada kulturi žarnih grobišč. Avtor analizira podrobno predvsem bronasti inventar na podlagi kate­ rega je postavil tudi časovno opredelitev tega groba. Obročki s pravim pre­ pletom so pri nas že v HaÄ/НаАг fazi. V isto fazo postavlja tudi fibulo v obliki violinskega loka s spiralno nogo. Podobno je opredelil dvojnokrižno pašno spono, ki je tipološka predhodnica dvojnokrižnih pašnih spon »ljubljanske va­ riante«, ki spadajo v HaB stopnjo kulture žarnih grobišč. Prav tako ne izklju­ čuje» možnosti nastanka fibule očalarke z osmico v HaA fazi. Grob' 108 je avtor tako postavil v starejšo fazo kulture žarnih grobišč, kar potrjujejo tudi najdbe iz sosednjih grobov. 236