Prašičereja v krizi
Pred nekaj meseci seje na trgu mesa izvršil preobrat v ponudbi in povpračevanju mesa. ki ga ni nihče prevideval. saj smo bili pred tem priča daljšemu obdobju ponianjkanja mesa. Kaj je po-vzročilo ta preobrat? Neposredni vzrok je v večjem uvozu svinjskega mesa v spomladanskih mesecih nadomestilo za izvoženo koruzo. Poleg tega pa so še drugi globlji vzroki. Zaradi znižanja kupne moči se je pričela zniževati potrošnja mesa. Na drugi strani pa so rejci zaradi pomanjkanja krme in drugih koncentratov pričeli predčasno oddajati živali v zakol. Zskoko-vitim naraščanjem cen koruze. sojinih tropin. ribje mokein dru-gih dodatkov. je reja živaii. ki temelji izključno na močni krmi. postala nenadoma nerentabilna. Od decembra leta 1983 do danes so se cene leh surovin podvojile. na primer pri koruzi je cena narasla od 17.00 din na 37.00 din. medtem ko je cena prašičem narasla v istem času le od 170,00 na 190.00 din. Ker predstavlja v prašičereji krma 75fT vseh stroškov. je takšno nesorazmerno gibanje cen povzročilo. da se pri reji prašičev us-tvarja izguba okrog 70.00 din po 1 kg žive teže. Na osnovi seda-njih cen surovin na trgu znaša povprečna proizvodna cena 250.00 din. pri tem znašajo sami stroški krme blizu 200.00 din. Torej sedanja prodajna cena 190.00 din ne pokrije niti stroškov krme. Takšno nesorazmerje cen je bilo leta 1964.
Sedanja situacija je še toliko težja in brezizhodna. ker maloprodajna cena svinjskega mesa temelji na odkupni ceni 134,00 din za 1 kg žive teže. Klavnice že sedaj trpijo razliko od dejanske odkupne cene. Kaj torej storiti v tej situaciji? Ali naj tudi v Sloveniji družbeno organizirana reja znižuje prirejo tako. kakor se to dogaja na drugih rejskih področjih Jugoslavije? Vseh sedem farm v Sloveniji se je odločilo. da nadaljujejo rejo v nez-rhanjšanem obsegu. V nasprotnem primeru bi se znižala tista stabilna prireja mesa, ki je tudi nedavno znatno blažila pomanj-kanje mesa. Naša prireja v Sloveniji krije 67f Hedanjih znižanih potreb po svinjskem mesu in ni bila vzrok prevelike ponudbe.
Odločitev na nezmanjšani reji sloni na pričakovanju, da bomo deležni družbene podpore pri pokrivanju izgub in na prepriča-nju, da je takšna situacija le prehodnega značaja, kateri bo sle-dilo ponovno pomanjkanje mesa. Prva znamenja na borzi v Novem Sadu to že potrjujejo, saj je ponudba že nižja od pov-praševanja, cena pa se ježedvignilaza 10,00 din. Rejci ttidi raču-namo na ugodnejši odkup koruze ob obiranju saj sedanje cene reja živine ne bo prenesla. V kolikor pa se razmere ne bodo ure-dile. bodo posledice v živinoreji katastrofalne in s tetn tudi v oskrbi z mesom.
Naša farma doslej ni bila prizadeta zaradi dragih krmil. ker smo se s koruzu oskrbeli ob obiranju pod ugodnimi pogoji. Se-daj, ko bo ta zaloga pošla, bomo soočeni z večjimi disparitetami cen, ki bodo povzročile večje izgube.
Posebne težave pa imamo zaradi nezagotovljenih obratnih sredstev. vsled česar ne moremo napolniti farme in izkoristiti zmogljivosti, ki so nastale z rekonstrukcijo farme. Tako farma obratuje sedaj z 80(I zmogljivosti. V tej krizni situaciji tak zma-njšan obseg proizvodnje celo ustreza. Posledice so v večjih fik-snih stroških na 1 kg prirasta. Poleg tega pa novega večjega pov-praševanja ne bomo dočakali z možno večjo proizvodnjo, saj traja proizvodni ciklus 1 leto.
Alojz Plantarič, dipl. ing. agr.