T fl . . * • , Pinfcihii plinu n » ptoH mm Ona IMn 1- SlmrensHl dnin ste«. 126 U f)uliDJiitl* 4. Minila 1936 feto t Ministri obljubili kredit« za lavna dela In za pobi|anje brezposelnosti Delegati JR1 za slovenske potrebe Bckjrad, junija. m. Sinoči ie predsednik vlade 9- dr. Milan Stojadinovič sprejel delegate )RZ iz Slovenije in sicer dr. Frana Kulovca, Fr. ?.ebota, Alojzija Mihelčiča, Karla Suklja, Janeza Siroma, Marka Kranjca in Belcjana. Slovenski delegati so predsedniku vlade pri lej priliki podčrtali najvažnejše zahteve Slovenije, kar sc tiče gospodarstva. Predvsem so delegati opozorili, da sc na cesti l.jubljana-Kranj doslej niso izvedla Se nobena dela, ki so predvidena v programu. Zastopnik Maribora g. Zebot se je pritoževal zaradi cestnih del državna meja-St. .Ilj-Mnribor. Zatrjeval je, da jc ministrstvo kredit v znesku 5 milijonov Din že davno dalo na razpolago. Tako v predsedništvu vlade, kakor v gradbenem ministrstvu so izrazili začudenje, da se izvedba teh del niti v tehničnem pogledu še ni izvršila. Zastopnik Celja g. Mihelčič je pojasnjeval predsedniku vlade regulacijska dela na Savinji ter je zaideva!, nnj se s temi deli takoj nadaljuje. G. Škulj se je pritoževal zaradi zavlačevanja cestnih del na cesti Ribnica-Dolenja vas in pa Ljubljann-Sušak. To je isti primer, kakor pri cesti državna meja-Maribor. Tako predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič, kakor tudi gradbeni minister dr. Marko Kožul ter ostali člani vlade so vzeli poročila delegatov )RZ iz Slovenije na znanje ter so izjavili, da se čudijo, kako da še vedno ni prišlo do izvedbe že odobrenih del. Delegati )RZ iz Slovenije so nato predsedniku vlade dr. Stojadinoviču predočili, da b[ se z izvedbo gornjih javnih del zelo, zelo zmanjšalo število brezposelnih v Sloveniji, ki jc bila^ tudi zaradi sankcij najbolj prizadeta. Za zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji pa bo treba najti tudi še druge kredite. Končno so delegati Slovenije dr. Stojadinoviču še prav posebej podčrtali željo in zahtevo Slovenije glede dviga splošnega gosi>odarstva v Sloveniji. V tem oziru so zahtevali, naj kr. vla- da izposluje slovenskim denarnim zavodom več gotovine ter jim na ta način pripomore do likvidnosti. Nato so delegati iz Slovenije poročali predhodniku vlade in predsedniku )U7. o izvedbi strankine organizacije v Sloveniji, ki je, kakor znano, do vseh podrobnosti izvršena. Ko se ie predsednik vlade dr. Stojadinovič poslovil od ostalih delegatov, je pridržal pri sebi ministra dr. Kulovca, s katerim je ostal še dalje časa v razgovoru. Nalo je poklical v svojo sobo poslanca )RZ in člana ožjega glavnega odbora )RZ dr. Franca Klara ter narodne poslance dr. Koceta, Gajška, Kersnika in dr. Šemrova, ki so predsednika vlade znova prosili, naj ukrene vse potrebno, da bi se železnica Črnomelj-Vrbovsko čimpreje zgradila. — Slovenskim poslancem je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič ponovno zagotovil, da se bo tudi to železnica zgčela graditi v najkrajšem času. Poraženi in zmagovalec prihajata v Evropo ondon, 4. junija, o. Včeraj zjutraj bo s par- I kom ^Oxford« prišel v Southampton abesinski cesar s prestolonaslednikom in s svojim spremstvom. Kljub temu, da se je 7.bralo v pristanišču veliko ljudi, je neguš takoj sedel na brzovlak ter se odpeljal v London, da bi se izognil vsakim demonstracijam ali manifestacijam. Pred Londonom je n rednega brzovlaka izstopil ter se odpeljal z drugim vlakom dalje. Angleške oblasti so nni na kolodvoru priredile sprejem, kakor vladarju, ki potuje incognito. Angleži ne dajo detektivov za neguša Angleško notranje ministrstvo je obvestilo abesinskega poslanika v lNameravamo zahtevati od Društva narodov pravično odločitev. Abesinsko cesarstvo obstoja pravno dalje. Ni mogoče legalizirati akcije države, ki jo je Društvo narodov proglasilo za napadalca. Sicer pa obstoja v jugozapadnem delu Abesinije dejanska abesinska vlada, ki vodi državo. Tej vladi sem pred svojim odhodom dal potrebna navodila in vlada dela v duhu mojih naziranj in načrtov. Nikoli ne bomo priznali nasilne osvojitve. Branili se bomo do kraja.« Komunisti organizirajo grške nemire * Atene, 4. junija. Uradno se povdarja, da stavka v Volosu nima nobene zveze s stanovskimi zahtevami delavstva. Tekstilni delavci so že sprejeli kompromis, ki je bil dosežen na iniciativo inšpektorata dela in so to izjavo o sporazumu objavili v krajevnem tisku. Dasi je prišlo do sporazuma in da bi ponovno motili red, so delavci nato stavili nesprejemljive predloge in zahtevali, da naj se plače izenačijo s jilačami moških delavcev. Včeraj so začeli stavkati delno tudi še delavci v kovinski industriji, dalje krojači, mizarji in slikarji, danes pa še delavstvo v tobačnih tovarnah. Vlada objavlja izročila o napadih stavkujočih na organe javnih oblasti. 'Komunistični govorniki so r>ozivali delavstvo na upor. Stavkujoči so hoteli zasesti brzojavni urad in so streljali na policijo Neki častnik in več orožnikov je bilo ranjenih. Policija je morala rabiti orožje, da bi preplašila napadalce. F n delavec je ubft, šest komunistov pa je ranjenih. Sedaj vlada red in mir. Zrak zahteva žrtve Berlin, 4. junija, o. Včeraj se je smrtno ponesrečil z letalom generalni jnoročnik Wewer. načelnik generalnega štaba nemškega letalstva. We-wer je pilotiral novo vojaško letalo, katero je hotel preizkusiti. Dvignil se je z njim z dresdenskega letališča v družbi onega mehanika. Letalo pa se je iz noj>ojasnjonega vzroka zrušilo na zemljo, pri čemer sta se ubila tako Wewer, kakor mehanik, ki je sedel r.a njim. Amsterdam. 4. junija, o. Včeraj proti večeru sta se z letalom smrtno ponesrečila Adrianus Vanhengel, ravnatelj dunajskega Kreditnega zavoda in znani avstrijski športnik, letalec in rekorder Uninovvski. Letalo se jima je vnelo v bližini amsterdamskega letališča. Arabski narodni praznik ■ Kairo, 4. junija. Odbor za obrambo Palestine je sklenil proglasiti 17. junij, 50. dan gibanja, za palestinski dan: ta dan bodo v vsej državi zbirali prispevke za družine padlih Arabcev. Odbor je izdal apel v časopisih s pozivom na egiptski narod, da f>odpre brate v Palestini. London, 4. junija. Cesar Marie Selasije je izjavil na parniku »Oxford«, da se bo že v najkrajšem času odločil, ali pojde v Ženevo ali nc. Triumfalen sprejem podkralja Badoglia v Rimu Rim, 4. junija. (Reuter.) Maršala Badoglia je na postaji v Kirnu sprejel Mussolini in ga poljubil. Tudi v Rimu je bil sprejem maršala s strani mladine in občinstva in predstavnikov oblasti izredno navdušen. Godba jo na postaji zaigrala >Giovinezzo<, mnike na Dunaju, kakšno je njihovo stališče glede vzpostavitve Habsburžanov. Avstrijska vlada ni pri inozemskih vladah naredila nobenega koraka, ki bi opravičeval take vesli. Schuschiiigg in Mussolini bosta imela v Viareggiu razgovore samo o važnih in pomembnih evropskih vprašanjih, med katera pa vzpostavitev Habsburgovcev še malo ne spada. Dobro poučeni krogi trdijo, da se bosta Mussolini in Schuschiiigg sestala v četrtek in petek na jiosestvu predsednika italijanske vlade v okolici Bologne. Iz zaupnega vira se izve, da je iniciativo za ta sestanek dal avstrijski kancler Schuschnigg, ki želi, da bi prišel osebno v stik z Mussolinijem j»o ukinitvi dualizma v Avstriji, posebno, pa zato, da dobi od njega jiojasnila o točnem stanju sedanjih odnosov med Rimom in Berlinom. Pariz, 4. junija. Potovanje dr. Schuschnigga v Rim je vzbudilo v pariških političnih krogih veliko zanimanje. Journal« je mnenja, da se hoče dr. Schuschnigg pri Mussoliniju samo informirati, kakšna bo bodoča italijanska politika v Evropi. Z njim se bo sestal koncem tega tedna. • Echo de Pariš« priobčuje s pridržkom poročilo, da bo dr. Schuschnigg skušal pridobiti Mussolinija za vrnitev Habsburgovcev na avstrijski prestol. List pristavlja, da Italija po vsej priliki nikakor ne bo pristala na restavracijo v kakršnikoli obliki, ker je bila njena glavna pridobitev v svetovni vojni ta, da je odstranila habsburško dinastijo. Washington. 4. junija. Ministrstvo vojske jc sestavilo načrt zakona o okrepitvi državnega nadzorstva nad industrijskimi in drugimi gosjvodarskimi liodjetji za primer vojne ali mobilizacije. Načrt navaja niz podjetij, ki bodo morale v primeru mobilizacije takoj predložiti vojnemu ministrstvu seznani vsega svojega osebja, z vsemi potrebnimi podatki. Osebje bo podrejeno vojaškim oblastvom ves čas mobilnega stanja. Sestavilo je tudi načrt zakona o tiskovni cenzuri v vojni in mobilizaciji. »Ncwyork limes« poroča, da je tehnični štab vojnega ministrstva razširil mobilizacijski načrt iz leta I933. la načrt odreja za primer vojne splošno Amerika se pripravlja na vojno kontrolo nad vso industrijo in trgovino; kontrolo bo izvajalo vojno ministrstvo. To ministrstvo bi imelo skrbeti tudi za oskrbo s sirovinami in določati cene ter sklepati potrebne pogodbe z dobavitelji. Načrt odreja tudi neke določbe glede cenzure časopisja. PROTI KORUPCIJI San Francisco. 4. junija. A A. (Stefani.) V tukajšnjem redarstvu so opravili strogo anketo o iino-vinskeni stanju in virih dohodkov posameznih uslužbencev, ker so krožila jioročila o primerih korupcije. Uradnika, ki ni mogel pojasniti porekla svoje vloge v banki v znesku 83.400 dolarjev so aretirali. Odmev kongresa JRZ v Franciji Pariz, 4. junija. AA. Kongres Jugoslovanske radikalne zajednice jc zbudil |x>zornost francoske javnosti, zlasti'zaradi govora, ki ga je imel na kongresu predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Obširne izvlečke iz tega govora so objavili mnogi pariški listi, ki jiovdarjajo, da jc govor zelo važen in j>omemben. Listi so podčrtali zlasti tiste odstavke dr. Stojadinovičevega govora, ki se nanašajo na zunanjo politiko Jugoslavije in na mednarodni položaj sploh. »Pctit Parisicn«, »Malina, “Figaro«, »Tenif««, »Journal des Debats«. »Jour« in razni drugi listi ojiozarjaio svoje čitateljc zlasti na besede predsednika jugoslovanske vlade o Zvezi narodov, Mali zvezi in revizionizmu. Vsi listi ugotavljajo, da je govor dr. Stojadino-viča žel na kongresu viharno odobravanje. »Information« piše v tej zvezi: Vsi delegati so soglasno in s toplimi manifestacijami odobrili politko dr. Stojadinovičeve vlade kakor tudi program, ki ga je sestavil izvršni odbor stranke. List pravi na kraju: Najx)sled je Jugoslovanska radikalna zajednica ustanovljena. Kongres je |iotckel v kar moči prijateljskem ozračju in v popolni slogi. Za predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča pomeni velik osebni uspeh. Od ostalih govorov na kongresu omenjajo j>a-riški listi zlasti govor bivšega ministra in p>oslanca dr. Vojislava Janjiča. Prihodnje olimpijske igre Helsingtors, 4. junija. Semkaj sta prispela z letalom grof Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, in dr. Teodor Le\vald, član mednarodnega olimpijskega odbora in jiredsednik organizacijskega odbora za berlinsko olimpijado. Zastopnika mednarodnega olimpijskega oejbora hočeta na licu mesta proučiti možnosti za prireditev prihodnje olimpijade leta 1040 na Finskem Naročajte „Slov. dom ## Razpust madžarskih nacistov Budimpešta, 4. junija. Notranji minister je prepovedal vsako delovanje madjarski narodno-socialistični delovni stranki in odredil njen razpust. Vse osebe, vpisane v stranki, ki je bila že globoko ukoreninjena, pridejo pred sodišče. Ta ukrep pojasnjujejo z delovanjem stranke in z nevarnostjo, ki jo pomenijo mieni organizirani člani za javni mir in red. Znano je, da je bilo ta stranka že pred več meseci pripravila načrt oborožene vstaje, n ga ie policija v pravem času odkrila in pri tem aretirala mnogo oseb Desetletnica predsednika Poljske Varšava, 4. junija. Glede na današnjo desetletnico volitev g. Moscickega za predsednika poljske republike se je vsa Varšava prebudila v zastavah. Dopoldne se je vršila svečana služba božja v katedrali v navzočnosti predsednika republike, predsednikove družine, ministrov, članov diplomatskega zbora in generalitete z generalom Ridz-Smiglijem, glavnim vojaškim insjiektorjem, na čelu. Po službi božji se je vršila velika revija vojske in šolske mladine na Mohotovskem polju. Mussolini o spremembah v Italiji Rim. 4. junija. AA. (Havas.) Zadnje dni sn krožile vesti o spremembah v Italiji. Govorilo se je celo o spremembi ustavo. Toda te vesti je sam Mussolini najodločneje demantiral. .lasno pa je, da bodo fcedaj tiste vodilne osebnosti, ki so se udeležile vojne v Afriki kot dobrovoljci, zavzemale važnejše položaje v Italiji. To se posebno nanaša na grofa Člana in Bottaija, Staraee še ni bil poklican iz Abesinije. Menijo pa, da bo neka druga osebnost prišla na njegovo mesto. Govorilo se je tudi o Suvichu in baronu Aloisiju. Toda njuni mesti bi bili zasedeni z novimi ljudmi le tedaj, če bi prišlo do popolne spremembe v italijanski zunanji politiki, kar pa lahko povzroči le sprememba v sistemu. sankcij. Nov pomorski sporazum London, 4. junija. Včeraj ob popoldanskem sestanku med (>oljskimi in angleškimi mornariškimi strokovnjaki je prišlo do načelnega sporazuma v vprašanju sklenitve dvostranskega pomorskega sjio-razuma. Besedilo te pogodbe posnema dejansko vsebino londonske jx>niorske pogodbe med Anglijo, Francijo in Ameriko. Sedaj bo izdelano končno besedilo pogodbe, ki bo predloženo vladi v Varšavi. Dr. Schacht potuje Berlin. 4. junija. AA. (Havas.) Dr. Schacht bo odpotoval koncem tedna v liasel, kjer se ho > ponedeljek udeležil seje Mednarodne banke. Nato bo nastopil jnitovanje v glavna mesta jugovzhodne .fci«r-.v. ..Btilifrad.. Bukare- što in Sofijo. Dan njegovega odhoda na to potovanje še ni določen. Odvzem koncesij tujcem Ankara, 4. junija. Po temeljiti proučitvi tega vprašanja j evlada sklenila začeti jjogajanja o odkupu gotovih koncesij, danih tujcem svojčas od otomanskega cesarstva. Vlada je mnenja, da te koncesije ne ustrezajo več gospodarskim interesom in jvotrebam sedanje Turčije. Orkani nad Kanado Wasliington, 4. junija. Iz Detroita jx>ročajo, da j'e tamkaj besnel strahovit vihar, kakršnega niso že dolga leta doživeli. Tri osebe so bile ubite, 10 jih je pa ranjenih. Z mnogih hiš je vihar odnesel krove. Poškodovanih je tudi na stotine avtomobilov. Skoda je ogromna. Razpust abesinskega Rdečega križa Addis Abeba, 4. junija. Z odlokom namestnika abesinskega podkralja je bil danes razpuščen abesinski Rdeči križ. Vse |->osle na abesinskem ozemlju prevzame italijanski Rdeči križ. V zvezi s tem pričakujejo, da prisjie 8. t. m. v Addis Abebo dr. Junot, odposlanec mednarodnega Rdečega križa, ki se sedaj nahaja v Džibutiju. Kitajske zmede Šanghaj, 4. junija. Po vesteh iz Kantona je tamkajšnja organizacija (Juomintanga proglasila potrebo vojne proti Japonski in je pozvala nankinško vlado, da naj na|>ove vojno Jajxinski. Po vesteh iz japonskega vira |x>meni ta korak odprt konflikt med Kantonom in Nankingom. Pogajanja med obema vladama so se razbila zaradi tega, ker je Nanking zahteval, da naj se južne jx>-krajine Kvantung in Kvatigsi vrnejo jx>d njegovo kontrolo, prav tako pa naj se ukine kantonska armada in finančna in denarna avtonomija Kantona. Po istih vesteh pripravljata obe stranki vojaške napade na meji Kantona in vrhovni poveljnik nan-kinške vlade jc že zbral 350.000 vojakov v bližini Kvantsija in Kvantunga. Jasno je. da hoče kantonska opozicija j>ridobiti javno mnenje zase. da bi se lahko predstavila kot glavni organizator borbe proti Japoncem. Dijaški rok v Avstriji Dunaj, 4. junija. Uredba o splošni vojni obvezi v Avstriji predvideva, da bodo skrajšani dijaški rok imeli samo tisti dijaki, ki so maturirali in ki so člani domovinske fronte. Dr. Beneš potuje Praga, 4. junija. V četrtek zvečer odpotuje predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v spremstvu zunanjega ministra dr. Milana Krofte v Bukarešto, kjer bo ostal do 11. junija. Amsterdam, 4. junija. Holandska narodna banka je zvišala eskontno mero s 3 in pol na 4%. London, 4. junija. Londonski diplomatski kroni menijo, da sc bosta Eden in Grandi ponovno sestala pred 16. t. m. Bruselj, 4. junija. Mandatar krone g. Vandcr-velde nadaljuje konsultacije. Govoril je z zastopniki vseh političnih strank zastran sestave vlade narodne sloge. Sofija, 4. junija. Blizu Lom-Palanke so našli znatne sklade črnega premoga. Menijo, da ga ie več 10 milrjonov tor. Zborovanje Kmetijske družbe Ljubljana, 4. junija. Včeraj dopoldne je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Kmetijske družbe, katerega so udeležili delegati vse Slovenije. Kakor znano, ima Kmetijska družba v Sloveniji okrog 10.000 članov. Otvoril in vodil je občni zbor predsednik družbe Oton Detela, ki je pozdravil navzočne zborovalce, med njimi tudi senatorja Ivana Puclja. Nato je podal podrobno poslovno poročilo ravnatelj -družbe ing. Bogdan Ferlinc, ki je očrtal delovanje družbe v preteklem poslovnem letu. Posli družbe kot dobaviteljice poljedelskih potrebščin so znatno padli. Povečanje poslov - povečanje izgube Kljub temu, da so se kupčijski posli družbe v preteklem letu povečali za 111 milijonov v primeri z letom 1934, izkazuje lanskoletna bilanca 232.497.25 Din izgube. Predlanskim pa je bil izkazan dobiček preko 12.000 Din. Celoten denarni promet v letu 1935 je znašal 275,260.406.38 Din. Debata o bilanci Po poročilu tajnika g. Janka Bukovca se je razvila obširna debata o delovanju družbe. Mestoma je bila debata prav ostra, posebno, ko se je razpravljalo o bilanci in računskih zaključkih za preteklo leto. V tem oziru sta dajala zborovalcem pojasnila predsednik g. Detela in ravnatelj ing. Ferlinc. Prav čudna je bila zadeva z razrešnico. O tem, ali se da odboru razrešnica, se je glasovalo namreč dvakrat. Pri drugem poimenskem glasovanju se je izkazalo, da se je veliko delegatov vzdržalo glasovanja, proti pa je glasoval le eden. Volitve Znani narodni poslanec Milan Mravlje je nato predložil zborovalcem sledečo listo za volitve v glavni odbor Kmetijske družbe: Detela Oton, “velefios., Preddvor; dr. Stanko Kovačič, pos., Košaki; Franc Hočevar, pos., Stru- ge; Ivan Košan, pos., Družmirje; Fr. Benedik, pos., Dol. vas; Ivan TTrek, pos.. Globoko; Martin Bajuk, pos., Božjakovo; Franc Mastnak, pos., Dramlje; Albin Koman, pos., Vižmarje; Anton Zdolšek, pos., Holunje; Jvan Ažman, pos., Hraše; Kar-ničnik Gašper, pos., Sv. Lovrenc; Ix>vro Petovar, pos., Ivanjkovci; Ivan Grad, pos., Berifevo; Anton ITrfik, ekonom, Št. .lanž; Ivan Pucelj, [>os.. Velike Lašče; Spar) Kranjo, pos., Jarenina; Štefan Kuhar, pos., Murska Sobota; Saje Alojz, pos., Žabjek; Križnič Alojz, pos., Konjice; Aonton Avsec, pos., Gotna vas; Glaser .loško, pos., Kapele; Milan Mravlje, geom., pos., Lj.; .ložo Kaviar, živzdr.. pos., Kamnik; Verbič Josip, pos., Vrhnika; Lojze Kolenc, učit., pos., Zagorje; Franc Kristan, pos., Selo; Valentin Janhar, pos.. Žeje; Anton Soršak, ravn., Ljubljana; Vilko Senica, pos., žaleč; dr. Srečko Goljat', odv., pos., Št. Vid; Valenlin Babnik, pos., Glince. Lista je bila skoraj v celoti sprejela, le mesto Saje Alojzija iz Žabjeka je bil izvoljen Ivan Deu, posestnik iz Mokronoga, mesto učitelja in |M>sest-nika Alojzija Kolenca iz Zagorja pa posestnik Jakob Modic. V nadzorstvo Kmetijske družbe pa so bili izvoljeni: Ivo Sancin, načelnik v p., Ljubljana: Franc Trupej, pos., Sevnica; Anton Meden, pos., Begunje (Cerk.); inž. Tržan Jože. Ruše; Hlade Jože, pos., Sv. Križ; Ivan Rus, pos., Grosuplje; dr. SpH-ler Muys, odv., pos., Ljubljana. Konec Kadar se zberejo veljaki, kakor so nekateri poslanci In senatorji, pride skoraj vedno tudi do kakih pikantnosti. Tako jc senator Pucelj na včerajšnjem zborovanju Kmetijske družbe prišel do zanimivega spoznanja, da bi bilo n. pr. krasno, če bi »mi z vami sodelovali«. Dopovedoval je to nekemu gospodu — seveda s posebnim namenom. Zanimivo je pri tem samo to, da pride g. senator Pucelj do takih želj samo v za njega izrednih časih. Bogati ljudje - mestni ubožci Majhna mariborska senzacija Maribor, 3. junija. O nenavadnem dogodku gre zadnje dni govorica po Mariboru: občinska reva, ki je živela samo od podpore mestne občine ter je dobivala hrano v Ljudski kuhinji zastonj, je kar naenkrat postala bo-| gala. Prav za prav, premožna je bila že poprej, le ' da je v svoji silni varčnosti znala to spretno prikri-; vati in je živela, kakor pač žive največji mariborski ubožci, za katere skrbi mestna občina s skromnimi : mesečnimi podporami. Živela bi bila v taki revščini ! gotovo do konca svojih dni, da ni spravil vse skupaj na dan nesrečni slučaj. Zenica ima dvoje otrok: j sina, ki je državni uradnik v Celovcu v Avstriji, in hčerko, ki je poročena v Belgradu. Te dni je zadela I ženico kap. Pri tem je padla po tleh tako nesrečno, | da si je povrhu še zlomila nogo. Prišli, so reševalci, i jo naložili na reševalni avtomobil ter jo zapeljali v ' bolnišnico. Od tam so obvestili o tragični nesreči j matere njena otroka. Prva je prišla v Maribor na obisk hčerka iz Belgrada. Podala se je najprej v bol-I nišnico, potem pa na stanovanje matere ter se potem zopet poslovila. Iz Maribora pa ni odšla praz-I nih rok. Ker je mislila, da so ure matere že štete, ! je vzela s seboj za spomin tudi zlatnino, ki jo je J hranila mati doma in hranilne knjižice. Vse skupaj 1 pa je predstavljalo znatno premoženje Vrednost zlatnine cenijo na nič manj kot 80.000 Din. na hranilne knjižice pa je imela ženica naloženih v raznih mariborskih denarnih zavodih tudi lepo vsotico 00.000 Din. Tako je posedovala občinska uboga, ki je živela samo s podporami občine, v resnici lepo premoženje okoli 150.000 Dan ki bi bilo gotovo zadostovalo, da bi na primeren način in brez podpore mestne občine preživela svojo starost. Zadeva je prišla na dan nekaj dni po odhodu hčerke. Iz Avstrije se je pripeljal k materi njen sin. Prva pot mu je bila v stanovanje, kjer pa ie prestrašen ugotovil, da je zlatnina s hranilnimi knjižicami vred zmanjkala. Šel je potem v bolnišnico k materi ter povprašal, kam je spravila imetje. Tudi njo je prestrašila novica in oba la pravilno sklepala, da je lepa vrednost odrajžala s hčerko v Belgrad. V sporazumu z materjo je potem sin sporočil zadevo policiji, ki je napravila 'svoje korake ter dobila knjižice in zlatnino nazaj v Maribor. Danes je dobila policija te predmete iz Belgrada. Med zlatnino, ki obstoja iz raznega nakita, je tudi lep kupček zlatih angleških funtov ki so bili zašiti v dolg platnen trak, v katerem pač nihče ne bi pričakoval in iskal takega bogastva. Policija je takoj knjižice in zlatnino izročila lastnici v bolnišnici, ta pa j* v svoji j£*i na hčerko vse skupaj prepustila jmn. S tgjj pa najbrž zadeva še ne bo končana. Tudi mestna občina bo sedaj najbrž izpregovoriila svojo besedo Izplačevala je starki podporo ter jo je vzdrževala v mnenju, da nima sama dovolj sredstev in da tudi njeni svojci ne premorejo vzdrževalnine. Ker pa se je sedaj po čudnem slučaju izkazalo, da je ta občinska reva v resnici premožna ženska, bo najbrž občina zahtevala svojo vzdrževalnino nazaj. Tudi ne bo občina nosila bolniških stroškov, ker ima ženica dovolj denarja, da jih lahko plača sama. Zaradi teg« bo najbrž premoženje nekoliko splahnelo. Celjske novice Gostilničarski kongres Pozdravni večer gostilničarske zveze Ljubljana, 4. maja. Danes dopoldne sc je v »Unionu« otvoril gostilničarski kongres v okviru zveze gostilničarskih združenj. Včeraj, na predvečer kongresa pa }e bil prucien pozdravni večer v dvorani -»Kazine«, katerega so sc udeležili delegati gostilničarskih združenj vse države s predsednikom zveze g. Nikoličem a Belgrada im predsednikom slovenskega združenja g. Cirilom Majcemom. — Pozdravnemu večeru so prisostvovali zastopniki oblasti in korporacij, za g. bana svetnik g. P>or-štnar, za mestnega župana m. .s. g. Miroslav Zupan, železniški direktor dr. Fatur, predsednik TOI g. Ivan Jelačin, dr. Dular z« ljubljanski velesejem, inž. Šuklje za inženjersko zbornico in še drugi. Večer je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik pripravljalnega odbora g. Ciril Majcen, ki jc želel delegatom združenja dobrodošlico in izrazil veselje, da se vrši prvi vsedržavni gostilničarski kongres prav v Ljubljani. Za njim jc govoriJ predsednik državne gostilničarske zveze g. Nikolič iz Belgrada, ki se je zahvalil prirediteljem za lep spreiem in počastitev, ki so je bili deležni delegati iz ostalih delov države, posebno pa • za vzorno organizacijo, s katero so Slovenici pripravili ta kongres. Za TOI pa je kongresnike in prireditelje pozdravil predsednik g. Idačin, ki ie povdoril posrečeno misel, da se je letos v zvezi z velesejmom priredila gostilničarska razstava, ki naj daje našemu tujskemu prometu novega zagona in povdari velike naloge, ki jih pri tem morajo izvrševati prav gostilničarji in hotelirji Ista misel je vodila tudi vse odseke ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da so si priborili še četrti odsek, namreč gostinski odsek. V imenu ljubljanske občine je goste pozdravil g. Zupan. Zatem se je razvila zabava, med katero je igral orkester, kvartet bratov Lombarjev iz šiške pa je zapel nekaj pesmic. Otvoritev Ljubljana. 4 junija. Včeraj so s« zbrali v Ljubljani števiiui delegati in člani vsedržavne gostilničarske organizacije, ki ima danes svoj kongres. Včeraj dopollne je imel svojo sejo upravni odbor Združenja, popoldne pa je bil občni zbor. Na obeh teh sestankih so ničarji razpravljali o svojih stanovskih zadevah, obenem pa so pripravili materijal za današnji kongres. Razumljivo je, da so si ogledali tudi gostilničarsko razstavo na velesejmu, ki vzbuja splošno pozornost, posebno pa so na njo ponosni gostilničarji. Zvečer je bila v Kazini na čast delegatom prirejena slavnostna večerja, o kateri poročamo na drugem mestu. Danes dopoldne so delegati in člani Udruženja veliko unionsko dvorano skoraj popolnoma napolnili, Nekoliko pred deseto uro je zaigrala godba državno himno, nakar je predsednik slovenske gostilničarske organizacije g. Ciril Majcen otvoril kongres. Pred oficielno otvoritvijo pa so bili predvajani zborovalcem najlepši odlomki iz slovenskega filma »Triglavske strmine«. To je trajalo okrog 15 minut. Po .uvodnem pozdravu je g. Majcen predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade in resornemu — trgovinskemu ministru. Takoj nato je predsednik g. Majcen prešel na dnevni red ter dal besedo predsedniku vsedržavne gostilničarske organizacije g. Nikoliču iz Belgrada. j Ko je tudi ta izrekel svoje pozdrave ter opozoril | na pomen kongresa in gostilničarske vzajemnosti, so zborovalci prešli na dnevni red, ki obsega poročilo o delovanju vsedržavne zveze, dalje poro-I čilo o novelizaciji obrtnega zakona v smislu potreb gostilniških obrti, razpravo o davčnih in taksnih vprašanjih, o ostalih obremenitvah gostilničarskih podjetij, o tujskem prometu in hotelirstvu, o varnosti,stanovske organizacije itd. — Kongres ob času poročanja še traia. Celje, 3. junija. Obisk tujcev v mesecu maju. Meseca maja je obiskalo Celje 1033 tujcev, med katerimi je bilo 816 Jugoslovanov' in 217 inozemcev. Meseca aprila se je pa mudilo v Celju 895 tujcev, v lanskem mesecu maju pa 1044. Da je tujski promet napram |Pn. ' ~*rni mestecu maju padel, je gotovo največ krivo '.i c J no slabo vreme, ki je vladalo zadnji mesec. Umrljivost v Celiu meseca maja. V Celju je umrlo v maju 25 oseb, od tega 10 v mestu in 15 v bolnišnici. Nesreča pri gašenju hisc. V nedeljo, 31. maja je pomagal kočar Potočnik Henrik iz Stranske gorico pri Pilštanju gasiti hišo. Pri gašenju se je opekel po obeh rokah in nogah. Bik ga je pobodel. Dne 1. junija je v Dramljah pobodel bik 52 letnega zidarja Kukoviča Jurija. Bik se je splahnil, odtrgal z verige in pobodel Kukoviča ter mu poškodoval hrbtenico in prsni koš. Surov napad. Pred dnevi sta na Sladki gori napadla dva fanta s cepci 27 letnega posestniko- vega sina Voduška Andreja iz čoče vasi pri Rogaški Slatini in ga poškodovala po obrazu in rokah. Zlomila sta mu tudi spodnjo čeljust. Žrtve nesreč. Pri nabiranju drv se je v gozdu ponesrečila 39 letna posestnikova hči Breznik Marija iz Košnice. Na Breznikovo je padel štor in ji zlomil dva prsta na levi roki. — Šumlak Anton, 43 letni delavec iz Pobrežja pri Rečici ob Savinji je padel s hišnega ogrodja in si poškodovJkjfprsrvi koš. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Število brezposelnih, ki so prijavljeni pri ekspozituri Borze Jela v Celju, je v zadnji desetini meseca maja padlo od 641 na 639, med temi je 68 brezposelnih ženskih delovnih moči. Pri regulaciji Voglajne je zaposlenih sedaj 24 brezposelnih iz mesta Celja. V torek, 2. junija je mestna občina začela v lastni režiji z regulaeljo Ložnice v prvi etapi, to je od izliva v Savinjo do Joštovega mlina. Od brezposelnih, ki so pristojni v mesto Celje, ali pa stanujejo tukaj vsaj 5 let, je bilo pozvanih k delu 64 delavcev, a odzvalo s« jih je samo 46. Tajinstveni „tekal okoli * Maribor« Maribor, 3. junija. SSnoči okoli polnoči so opazili pašami na Aleksandrovi cesti v športni dres. kakor ga nosijo lah-koatleti, oblečenega moža, ki je spešil z dolgimi , koraki po cesti naprej proti Krčevini. Pojava v športne hlačke in majo oblečenega človeka s oprtnjaco na ramenih je vzbudila umevno pozornost in nekateri pasanti so hiteli za njim ter ga začeli izpraševati. Mož je kar med tekom kratko odgovarjal v srbohrvaščini, da se je namenil na pot okoli sveta, ki jo namerava napraviti v rekordnem času peš. Začel ie svoj tek v Skoplju. Kmalu je izginil v smeri proti Košakom. Nekateri so se spomnili, da so pred kratkim čitali v srbskih listih, da se odpravlja neki Dunaj - Sušak Ljubljana, 4. junija. Kakor smo napovedali že v včerajšnjem »Slovenskem domu« je bila včeraj otvorjena zračna linija Dunaj-Oraz-Celovec-Ljubljana in Sušak. Ob 12.40 je pristal na 'letališču v Dev. Marija v Polju velik Junkersov trimotornik, s katerega so stopili predstavniki avstrijske avijatikr ter koroške deželne vlade. Po kratkem pristanku in po medsebojnih pozdravih s predstavniki naše javnosti, je nadaljevalo letalo pot proti Su-šaku. S tem je bila otvorjena zračna proga, ki je izredne važnosti za nadaljni napredek in razvoj turizma, ne samo na ladranu, marveč tudi v ostalih predelih naše države, ki so z uvedbo nove linije znatno približajo srednje- in severo-evropskim centrom, od koder prihnln glavni dotok tujcev. Razglasitev obvezniškega razporeda Maribor, 3. junija. Razglasitev obvezniškega razporeda bo tudi letos na travniku vojaškega vežbališča na Teznu pri Mariboru ob vsakem vremenu dne 14. junija z začetkom ob 7 zjutraj ter bo trajalo ves dan do 6 zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki rojeni v letih 1886. do vključno 1914., ki so vojaško pristojni v Maribor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni okolici, to je v Kamnici, Košakih, St. Petru, Teznu, Radvanju in Studencih. oportnik v Skoplju na tek okrog sveta. Sklepali so iz tega, da je tuji tekač, ki se je sredi noči pojavil na mariborskih ulirsh, identičen s podjetnim Skoplian-cem. Io ugibanje bo najbrž pravilno. Čudno pa je samo to, da danes niso mogli ugotoviti ne na obmejni policiji, ne na meji v St. liju. da-li ie ta le-kač že prekoračil državno mejo. Pač pa so se javili nekateri očividci, ki so pravili, da so videli tega športnika, kako se ie nahajal v neki gostilni v Košakih pošteno v rožicah ter navzočim gostom obširno pripovedoval o svojem podvigu. Izgleda, da so ga prijetnosti mariborske okolice osvojile in jih raje pošteno uživa, kakor da bi nadaljeval svoje rekordno potovanje okrog sveta ... Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico. Od te dolžnosti so izvzeti: Vsi obvezniki, ki stanujejo izven območia mestne občine, razen v bližnji okolici, rezervni častniki naše vojske, vsi duhovniki, vsa stalno in začasno nesposobni, vsi težko bolni kar bodo morali dokazati z zdravniškim spričevalom, in zelo nujno zadržani, kar morajo tudi uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in motornih vozil, ki jim je bil dostavljen poziv od mestnega vojaškega oddelka. Živine, oziroma motornega vozila jim ni treba pripeljati. Ta dan bodo vozili mestni avtobusi z Glavnega trga na Tezno in nazaj. Žrtve praznoverja V Kovačiči y Srbiji se je orožnikom po dolgem iskanju posrečilo, da so prijeli skupino nevarnih ciganov, prav za prav cigank, ki so se največ ba-vile s čaranjem in prerokovanjem in pri tem ociga-nile neštevilno praznovernih žensk za težke tisočake. Pri vsem sta igrali najvažnejšo vlogo dve ciganki, katerih ena je žena ciganskega poglavarja. Ta ciganski poglavar je junak posebne vrste, trgovec s konji na veliko, bogataš, ki si je denar zbral na vse načine, ki je pa obenem tudi lastnik avtomobila. Njegova žena pa spravlja ob denar praznoveren svet. Tako je izvabila iz neke kmetice kar 11.000 dinarjev ob čarovniških ceremonijah, ki so prav podobne srednjeveškim čarovniškim obredom. Od nekega bogataša pa je znala vešče izvabiti prazno, a podpisano menico, na katero je napisala pozneje asma veliko vsoto. Za- regMaciJo Mure Slatina Radenci, 4. junija. Zadnja silna poplava Mure tudi naši okolici ni prizanesla. Mura je nastopila v laki višini nad normalo, kakor že dolgo ne. Od liroda na 1’etanj-cih pa prav do zdravilišča so se dva dni razlivale ogromne mase vode, ki so v širini 2 km drvelo kot veletok ter pustile za seboj silno razdejanje. Slučaj je nanesel to poplavo pred pričetkom graditve mosta na Petanjcih ter je nehote opozoril na važne okolnosti, katerih projektanti morda sploh niso vpoštevali, ali pa so jih vpoštevali v premajhnem obsegu. V kolikor ti momenti niso bili vpoštevani v vsem svojem obsegu, bi želeli i na nje opozoriti merodajne faktorje, Io je predvsem bansko upravo in cestni odhor. Graditev mosta je projektirana okrog 80 m nad sedanjim bro-dom. Preložila se bo do mostu od Obalice ludi cesta, pod katero je predvidenih nekaj vodnih propustov. Ker bo most nekaj višji, bo tudi cestni nasip višji kakor pa sedanji cestni nivo. Ne računamo s lem. da bi slična poplava, kakor je bila sedaj, u^^nila poškodovati ali razrušiti most, ker bo golovo grajen dovolj solidno in trdno z upoštevanjem vseh škodljivih momentov. Opozoriti pa moramo na posledice, ki jih bo manjša ali večja poplava imela na cesto in propuste ter za bližnjo okolico na desnem bregu. Ker bo cesta ležala višje, bo cestni nasip oviral ob poplavah prost odtok vode. Da bi predvideni popusti zadostovali za vse ogromne mase vode, kakršne smo videli sedaj, ni niti misliti. V primerih poplav bo voda vedno podrla cesto ter odnesla ves nasip, zaradi česar bo treba cesto, če ne v vsej dolžini, vendar na mnogih krajih v večji dolžini znova delati, kar bo povzročalo vedno velike stroške. Ce danes Mura v večji ali manjši meri poplavi cesto, raztrga običajno samo kratek košček na najnižjem mestu pri Obalici, medtem ko ves ostali del ceste ne trpi posebne škode, ker je cesta nizko položena ter ne ovira prostega odtoka vode. V primerih, ko poplava ne bo dosegla takega obsega kot n. pr. sedaj ter bo cestni nasip kljuboval^ vodnemu pritisku, se bo pa tok vode zagnal že_oh prvem naraščanju vzdolž ceste proti nizko lezeci Obalici ter Petanjski slatini, ki bosta poplavljeni že veliko prej kakor pa sedaj. Ne samo umestno, temveč nujno potrebno i bilo z graditvijo mosta izpeljati tudi regulacij Mure, bodisi, da se na mestu, kjer se ta v®wo izlije iz struge, [>ovišajo nasipi in rta se hkrati i poglobi struga Mure, ali pa da se reguluajo slran-I ski rokavi Mure s tem, da se posamezne večje ko-l tanje povežejo med seboj s primerno širokimi prekopi, da se na ta način omogoči s par rokavi i prost odtok vode. Stroški, ki se zdijo na prvi po-| gled odveč, bodo vsekakor veliko manjši, kakor 1 pa 1)0 veljalo vsakoletno popravljanje ozir. celo ' nova graditev ceste, ki bo gotovo ob vsakem sličnem primeru veljala najmanj 30—50 tisoč dinarjev. 2e z ozirom na financiranje bi bilo umestno, da prizadeti faktorji vpoštevajo gornje opozorilo. Kakor doznavamo, pripravljajo prizadeti posestniki iz Radencev in Petanjcev peticijo na bansko upravo, da se vsaj nekaj uredi v vprašanju regulacije Mure, ki stalno ob poplavah povzroča veliko škodo. LJUDSKI TABOR V MENGŠU V nedeljo 7. junijk s« vrši v Mengšu velik ljudski tabor. Med govorniki bo tudi več ministrov iz Belgrada, posebno minister brez Ustnice dr. Miha Ivrek ter minister za gozdove in rudnike i inž. (ijura Jankovič. Obljubili pa so svoj prihod i tudi še drugi ministri. Pozna sv. maša bo v Mengšu v nedeljo ob 'J liri, uakar se začne ob 10 velik liudski tabor. Požar v Britofu Kranj, 3. junija. V vasi Britof pri Kranju je sinoči okdli 11 ponoči izbruhnil požar pri posestniku Bučarju .L, (X) domače pri Kocjanu. Požar je jiopolnoma uničil vsa gospodarska poslopja, tako pod, dve šupi in drvarnico. Poleg lega je uničil mnogo drv, voz, poljsko orodje, stroje in zadnjo zalogo slame, seno in deteljo. Ravno tako je tudi sosedov pod, ki stoji v bližini, močno ožgan. Le gasilcem, tako domačini kakor kranjskim, se je treba zahvaliti, da so požar omejili, da se ni razširil še na hišo, ki sloji 7 metrov od kraja požara. Kdo je zažgal, se ne ve. Sumijo pa nekega berača, katerega ni hotel gospodar malo prej vzeti na stanovanje, ker je bil vinjen in ni hotel izročiti svojih listin'; morebiti, da je ta v svoji jezi zažgal. Vedo le lo, da je gospodarjev sin, takoj ko so šli spal, slišal, da nekdo po dvorišču sem in tja hodi. Ker pa so bila hišna vrata zaklenjena in pelje mimo cesta, ni na to polagal važnosti. Kmalu po lem. pa je nekdo na cesti zavpil — ln že je izbruhnil velik ogenj. Skoda, ki jo je napravjl požar znaša nad 50.000 din, a je biia le neznatno krita z zavarovalnino. Svetovna kriminalna policija v Ljubljani Tekom včerajšnjega in današnjega dne so se zbrali v Ljubljani člani stalne komisije mednarodne kriminalne policije, ki so kakor anano — pred dnevi zasedali na zborovanju v Belgradu. 2e včeraj so slavni kriminalisti s svojimi tipičnimi policijskimi postavami vzbujali po ljubljanskih ulicah in kavarnah splošno pozornost. Z današnjim zagrebškim brzovlakom so prispeli še zadnji člani mednarodne policijske usja-nove tako, da imamo danes zbrane vse najtiolj znane svetovne preganjalce kriminalnih tipov. Proti enajsti uri so se vsi ti številni gospodje, ki so v zadnjih dneh prepotovali tudi že dobršen del naše države, sešli v dvorani Trgovsksga doma. Opoldne bo prirejen kriminalistom banket, ki se ga udeleže tudi predstavniki državnih oblasti in mestne občine. , Odločni gimnazisti ' Sabac je pred kratkim doživel posebne vrste senzacijo. Dosedaj še nepoznani dijald tamkajšnje gimnazije so napadli gimnazijo in jo poskušali zažgati, da bi na ta način zabrisali sledove svojih slabih ocen na koncu šolskega leta. Ko se je šolski sluga zgodaj zjutraj pojavil v šolskem poslopju, da očisti učilne sobe, je našel vrata profesorske sobe odprta, iz sobe pa se je valil debel in gost dim. Sprva je mislil, da je bil preko noči izvršen vlom, ko pa je stopil v sobo, je opazil, da se dim vali iz predalov, v katerih so bili shranjeni zvezki s šolskimi nalogami dijakov in pa katalogi z ocenami. Plamen je že objemal en katalog, glavno žrtev napada razjarjenih dijakov. Na srečo je prišel sluga pravočasno v šolo, saj so se plameni lotevali že vseh lesenih predmetov, ki so 3e nahajali v profesorski sobi, da je moral poklicati gasilce, ki so rešili pred popolnim uničenjem del šolskega poslopja. Ravnatelj gimnazije pravi, da so bili to najbrže mali maturanti, ki so žoli letos kaj slabe uspehe. Ce bi se jim dejanje posrečilo, bi najbrž dosegli to, da bi jih profesorji morali ponovno izprašati. Vendar so imeli prav malenkosten uspeh, ker so bili vsi ostali ka-talogi shranjeni v ravnateljevi sobi. Lfis&ljjana danes Koledar Danes, četrtek. 4. junija: Frančišek Ks. .Intri, petek, 5. junija: Bonifacij. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva ulica 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 1*2; mr. Komotar, Vič. Ka| bo danes Društvena dvorana Sv. Peter: ob 8 sestanek fantovskega odseka šentpetrskega prosvetnega društva. , , , »Ljubljana«: drevi ob 8 vaja celotnega zbora. Pevski 7,bnr (rM: ob 20 seja širšega odbora z reditelji. I. letošnja operna produkcija drž. konservatorija bo šele v petek, dne 12. t. m., in ne kakor je bilo prvotno javljeno, jutri, v petek, dne 5. t. ni. Kupljene vstopnice veljajo. Produkcija bo v open, naslednja operna produkcija bo v ponedeljek, dne 15. t. m. .. Absolventi konservatorija Glasbene Matice, odnosno drž. konservatorija v Ljubljani: ga. 1 avla Lovšetova, operni pevec Gostič Jože, Planl^ Lipovšek Marijan in Šivic Pavel, violinist Karel Rupel, Ljubljanski kvartet (Pfeifer, Stanič, feuster-žič, Miiller) in godalni orkester pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanca sode ujejo na III. -bilejni produkciji, ki bo v ponedeljek, dne 8. pinija ob četrt na 7 v Filharmonični dvorani. Na skrbno sestavljeni koncertni spored se se povrnemo. Sporedi, ki so obenem vstopnice, bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice od petka dalje. V počastitev spomina ponesrečenega kolege Bojana lx)vša je Akademski klub montanistov namesto venca poklonil Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu znesek 100 din. Redni nabor za mesto Ljubljano bo v dneh od 15. do 24. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2, I. K nalioru nihajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni v letu 1 , ■ vsi oni rojstnih letnikov 1915 do 190$), ki doslej še niso bili pregledani, ali pa so l«li proglašeni za začasno (privremeno) nesposobne. Dosluieni vojaški obvezniki, ki so poslali nesposobni za vojaško službo, pa doslej še niso 1 ocenjeni za nesposobne, naj se nemudoma zg lase za pregled pri svoji domovinski občini, LjuDljan-žani pa v vojaškem uradu na Ambroževem trgu JH_ 7, I. nadstropje. . Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obvezniki do 50. leta staro^i, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso bilt^aprisežem, naj se najkasneje do 10. junija t. 1. zglase v vojašl em uradu na Ambroževem trgu št. 7, 1., kjer prejmejo priglasnice za prisego, ki bo v nedeljo, dne 21. junija t. I. ob 10 nri, v Mišičevi vojašnici na taboru. Kdor bo neopravičeno izostal, bo najstrozje ka7,1Rczervni častniki se obveščajo, da bo_ pre-fled uniforme za pehotne častnike v ponedeljek iiiniia za vse druge Častnike pa v torek 23. ju-Liatlob B uri popoldne v dvorani Mestnega Soma na Krekovem trgu št. 2, L Vsi oni častniki, id imajo državno uniformo, naj pridejo zanesljivo l pregledu. Posebnih pozivov se ne bo razpošiljalo, pač pa bo klican na odgovor, kdor k pregledu ne pride. 'repertoar narodnega GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20 uri. r-oirtpk 4. junija: Mladi gospod šef. Red C. Petek 5 junija: ob 15. uri Prva legija. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 din. Opera. Začetek ob 20 uri. četrtek, 4. junija: Faust. Red četrtek. Petek, 5. junija: zaprto (generalka). Sobota, 6. junija: Vesela vdova. Premiera. Izven. Drama. >Prra. legija«, znamenito delo ameriškega pi-ratelja Laveryju, se vprizori kot dijaška predstava r petek, dne 5. t. m., ob 15 uri popoldne v drami. Ker je to poslednja dijaška predstava v tej sezoni, še prav posebno opozarjamo nanjo naše dijaštvo. Opera. Poslednja vpriioritev Gnunodejevega »Fausta« bo v letošnji sezoni v četrtek, dne 4. t/ m. V glavnih vlogah' nastopijo ga. Gjungienac, g. Banovec, g. Primožič, ga. Poličeva in g. kolacio. Predstava je za red Četrtek. V soboto, dne ti. t. ni. zvečer, bo v operi pre-miera Leharieve >Veselo vdove", 1<« je bila pred leti najprivlačnejša opereta vsega operetnega repertoarja. Na novo je postavil to delo kapelnik Štritof. V glavni vlogi nastopi ga. Gjungjenac, ostalo zasedbo javimo jutri. Izreden obisk na velesejmu Maribor Ljubljana, 4. junija. Včeraj je bilo na velesejmu ves dan zelo živo. Lepo vreme ie pripomoglo, da sc je pri velesejmskih blagajnah vsaj deloma nadoknadilo, kar ie bilo zamujenega čez praznike. Včerajšnji dan pa zaznamujejo na velesejmu tudi izreden obisk. Okrog poldneva sta po ljubljanskih ulicah vzbujala pozornost dva, prav ogromna vola, ki sta počasi in dostojanstveno, kakor se za taka velikana spodobi, koračila po Gosposvetski cesti proti velesejmu. Oba sta bila lepo ovenčana, imela sta napise odkod sta in kam sta namenjena. Imela sta celo v repih vsak po eno vrtnico — znak velikega prijateljstva, ki sta ga bila deležna tam, kier so jih redili. Par volov 2655 kg Krnet je vola prignal na velesejem. Kmalu sc ie okrog obeli velikanov zbralo vse, kar jc bilo na velesejmu. Vsi so občudovali ogromne kolose, vola pa sta zrla med ljudi začudeno, kakor, da bi hotela vprašati, zakaj ju gledajo. Kako sta vola ogromna, kaže najbolje njih teža: tahtala nič manj kakor 2.655 kg. Doma z Blok Vsi so se zanimali ,odkod sta vola. Napis pa je razodeval, da sta doma z IMok. Redil jih je posestnik Zakrajšek Matevž in sta vola stara po 7 let. Sedaj — tako ie pravil - sta že dovolj zrejena in ni nič prezgodaj, da ju proda. In tako ju je prodal mesarju in prekajevale« g. Javorniku v Ljubljani. Tam sta morda vola dames že storila svoj konec; če pa še nista, bosta pa jutri ali te dni. - Vola sta namreč kupljena za mesnico Posebna cena »Ali ste pri ceni kaj več dosegli?« »Saj so tudi voli nekai posebnega in zato mora biti tudi cena posebna.« Dobil je za vole 6.50 Din po kilogramu, do-čim je cena volov sicer znatno nižja . Rila sta na ta način zadovoljna oba: kmet, ki jc vole še kolikor toliko dobro prodal in mesar, ki jc dobil prvovrstne vole. Sredi popoldneva sta vola zopet dostojanstveno odkoračila proti Gosposvetski cesti, velesejem pa ie bil ob svojevrstno zanimivost. REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Četrtek, 4. maja ob 20: »Kariiera kanclista Win-ziga« Poslovilna predstava Maksa Purijana. Izven. Kamnik Huda cestna nesreča Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 3. junija: 12.00 Narodne pesmi t* ramnili ftažol tpioBiSe) T-S.4S Vr«nven»l.(K1 Na^mved 5nsa vremtMmka na-inoved, poročila, objava .spoTedn. 22.18 Plwn« erUisba -isr« Radijski tara, |HW*k« vložke poj« K. Prago Zagat. Drugi programi fJETOTEK. 4. Junija. Belffrad h Moaarlov koneert 21.30 Zidovske pesmi 22.00 Narodne pesmi -Btflgrrui II: 14.0» Bravovo predavanje -BoKaiJ«ka mor-n&riotL« — Zaf/rvb: 20.0<) Prenos iz, B6lgTtwlft 1?) Mjvtj-rloMtfiflM kvartot — Dunaj: 20.(W> fUlmvaki na klavirjih 21.25 MelodramOitiftnr ura 28.05 . * l*»na irfaisba — Budimpešta: ‘20.15 Onkmter 'm ri 11 Oif?an«>kia glasba 2Ci3*.0f» Plo&fle — Trst-Milan: 17.15 l olj« 30.50 P*«trijeva opereta ^Doretta«, nato plosna fplaana — Rim-Bari: 17.15 TCo-momi k on c or I 20.45 Bi/etova opera «Lovei bi«orov« — Prana: 19.55 Orkestralni in zborovski koncert 20.40 I«Ta 21.50 PloS^e 22.1C Lahka g»ba — Bratislava: 20.55 Koncert z>bora «Hlahol« 21.15 »ketn cVir 7/lravja« 21.35 Klavir 22.30 Lahka Krlasba - Varšava: 20.00 Lahka glasba in ploSče 21.00 Wnrtheiinovc 21.30 Mozartov klavirski kvartet Občni »bor SPD Radovljica Izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva, podružnica Radovljica, se bo vršil v ponedeljek, dne 15. junija 1986, ob ‘20 uri v restavraciji Kunstelj v Radovljici z edino točko dnevnega reda: Odobnmje sporazuma s Sokolskim društvom v Radovljici. V slučaju, da bi se ob določeni uri občni zbor ne mogel vršili vsled prepičle udeležbe članstva, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu nov občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Ptuj, 3. junija. V četrtek 2fl. maia okrog 18 se je zgodila na cesti med Borlom m Zavrčem nesreča, pri kateri bi kmalu prišel ob življenje posestnik w> mizar Pavel Kovačič i/ Vinice. Ob navedeni uri le vozil z dvovprežimn vozom omenjeni mizar v smeri proli Zavrču. Od nasprotne strani pa ie prišel nek osebni avto, baje iz Kranja. Ker ie na tem mestu velik ovinek, avto pa ni dajal nobenega znaka, ni dosti manjkalo, da nista voznik in avto treščila skupaj. V istem hipu so se pa konji splašili, zavili v cestni jarek, nakar se ie voz s konji in voznikom vred skotalil v visoko narastlo pravo. V trenutku so valovi zagrnili voz s konji vred in voznika. Poslednjega so v zadnjem hipu rešili gotove smrti in ga spravili rut suho. Konji pa so se utopili in tudi voz je ostal v globočini reke. Kdo ie zakrivil nesrečo, še ni dognano, dejstvo pa je, da ie na tem mestu cesta dosti Jugoslavija: Čehostavaška Kot priprava na letošnje olimpijske igre v Berlinu se bo vršil dne 14. junija letos v Pragi meddržavni lahkoatletski miting med lahkoatletskima reprezentancama Jugoslavije in Češkoslovaške. Slovenska lahkoatletska podzveza je poslala v Zagreb predlog, kdo pride v poštev za reprezentanco. Naša podzveza je predlagala sedem atletov. Končna postava seveda še ni določena. Ker bo pa našo športno javnost gotovo zanimalo, kakšni so izgledi na rezultat lega srečanja, bomo vporabili priliko, da na podlagi rezultatov, ki so jih dosegli praški lahkoatleti na medmestnem mitingu Beograda, Prage in Bukarešta. To srečanje glavnih mesi držav Male Antante in njeni rezultati nam pokažejo v glavnem prognozo, na podlagi katere lahko spoznalno vpo-znamo, kako odličen nasprotnik je češkoslovaška reprezentanca. Medmestna tekma se je vršila e binkoštih v Bukarešti. Zmagali so praški lahko-alleti s precejšnjo premočjo. Beograd pa je zasedel zadnje mesto. V Številkah je Praga v celoti dosegla 120 točk, Bukarešta 88, Beograd pa 81 točk. | Rezultati so bili: Tek na 100 m: I. Dejanem (Bu) 10.8 sek. | 2. .luranka (Pri 10.9. 3. Bayer (Be) M.2. , Tek na 1500 m: 1. Hošek (Pr). 4:06,8. 2. Hainzl ; (Pr) 4:11. 3. Dinukristi (Bu) 1:15.6. Met krogle: 1. Douda (Pr) 15.23 m. 2. Vučevič (Be) 13.92. 3. Kleul (Be) 13.42. Skok v višino: 1. iti 2. Galanda (Pr), Kratk.v 185 cm. 3. Te les k o (Be) 175. Tek na 400 m: 1. Lorenz (Pr) 50.4 sek. 2. K ra lky (Pr) 51. 3. .Jordaky (Bu) 52. Met diska: 1. Kleul (Be) 42.74. 2. Hovalelz (Bu) 41.92. 3. Vučevič (Be) 40.86. Štafeta 4X100 m: 1. Praga 43 sek. 2. Bukarešta 43.4. Beograd 44.2. Drugi dan: Tek na 400 m z zaprekami: I. Blondt (Pr) 57.6. 2. Banščak (Be) 58.2. 3. Kavan (Pr) 58.6. Tek na 5000 m: 1. Dinukristi (Bu) 15:54.2. 2. Tajbl (Pr) 16:81. 3. Comanesku (Bu) 16:40. Tek na 800 m: 1. Otahal (Pr) 1:50.6. 2. Nikhazi (Be) 2:00.7. 3. Lorenz (Pr). Met kopja: l. Vancany (Bu) 55.90 m. 2. Novak (Pr) 55.56. Skok s palico: 1. Bakov (Be) 3.60 m. 2. Otava (Pr) 3.50 m. Skok v daljavo: t. V oso! sob e (Pr) 7.19 m (nov češkoslovaški rekord). 2. Jonesku (Bu) 7.03 m. Hofman (Pr) 6.98. Švedska Štafeta 400 X 300 X 200 X 100: 1. Praga 2:03. 2. lieograd 2:03.« (nov jugoslovanski rekord). 3. Bukarešta 2:058. Po doseženih uspehih vidimo, da so Čebo-slovaki odlični v skoku v daljavo, višino, v tekih na srednje proge in ludi prav tako dobri metalci. preozka in nezadostno zavarovana ob visokem ; dravskem obrežju. Dokaz temu ie, da so se v kratkem času zgodile že tri slične nesreče na tej 1 cesti. Potrebno ie torej, da merodajni faktorji ukrenejo vse potrebno, da se cesta med l^orlom in Zavrčem končno primerno razširi in popravi, odnosno izpopolni v tem smislu, da se napravi na obrežju ograja, ki bo ščitila voznike pred nevarnim padcem v deročo Dravo. Težka nezgoda. Nevarno se ie ponesrečil letni Prane Bratuša, posestnik i/ Oslušovre. | Pri vožnji apna je zavozil v cestni jarek, nakar i se ie voz /. vso težo prevrnil in Bratuša poko- j pal pod seboj. Ljudje, ki so se slučajno nahajali v bližini so prihiteli ter ponesrečenca rešili in ga izvlekli izpod voza. Dobil pa je pri tem nevarne notranje poškodbe in so ga morali spraviti v bolnišnico, kjer ugotovili, da ima med drugim zlomljenih tud i več reber. merih postavi napadalec, kadar hoče streljati in kako brezskrbno in lahokmiselno mnogokrat strelja. Priti mora do zaključka, da se pri nas mnogo premalo pazi na trening v streljanju na gol, čeprav vsi vemo, da je to najvažnejše. Odločnost, moč in volja je predpogoj, kar mora imeti slednji napadalec. Igralec, ki ie boječ, neener-gičen, počasen in brez temperamenta, je prav tako slab napadalec, kakor bi bil slab tisli dvigovalec uteži, ki je preslaboten Nogometaš, ki mu manjkajo omenjene lastnosti, bi zelo redko mogel biti dober napadalec, če je še tako dober tehničar. Manjkajo mu namreč običajno na prodornosti in na tem, da je uspešen. Med izvrstnim tehnikom in pa uspešnim igralcem je velikanska razlika. Dobre napadalce bomo našli samo, če iščemo.v tej smeri. Tipične napake napadalcev Na trening napadalca je treba polagali posebno važnost in skrb. Popolnoma nesmiselno je videli tik pred golom vseh pet napadalcev, ki se skoraj drug drugemu ne morejo več umikati, kot imamo mnogokrat priliko lo videti Prav tako je brez smisla stat i na treningu sredi igrišča in natepavati žogo proti golu. Velikanska napaka je v tem, da si igralec žogo lepo pripravi iti da šele poleni strelja, namesto. da bi treniral streljati v teku in iz vsake pozicije. Pri tekmi so zelo redki slučaji,-da bi si igralec lahko lepo pripravil žogo in potem streljal. Žoga in igralci so pri lekmi v stalnem gibanju in nasprotnik prav gotovo ne bo dal prilike do lepega in čistega slrela. Druga napaka ir v lem. da igralci streljajo samo s listo nogo, s katero čutijo, da imajo sigurnost, namesto, da bi skušali trenirati tako, da bi z obema nogama imeli enako gotovost. Krilni napadalci naj pravilno presodijo, kdaj se izplača streljati na gol njim samim in kdaj je boljše, da žogo oddajo. Tudi v tem se mnogo greši. Zlasti za krilne napadalce je posebno va/no, da streljajo iz vsake pozicije in v teku. Odločilna drža (elesa Načelno lahko rečemo, da je pri vseli slabih strelih krivda na nepravilni drži telesa in odnosa do žoge. Telo ne sme biti v momentu, ko igralec strelja, nikdar nagnjeno nazaj, žoga gre v tem primeru vedno v zrak. Teža telesa mora biti vedno j>ra-vilno j>orazdeljena na oni nogi, na kateri igralec stoji. Najboljši dokaz za to so slike, ki nam kažejo znane nogometaše pri slrelu. Ravno tako je važno pri strelu, da zadenemo pravi trenutek. To so pa stvari, ki se pridobijo samo z resnim in sistematičnim treningom. Ako napravimo iz vsega zaključek, moramo reči, da je streljanje v nogometu umetnost, ki sicer ni dana vsakemu igralcu, ki se pa da do gotove mere priučiti. Treba pa je zato resnega dela in vedno iznova popravljati napake. O nogometu Streli na gol so merilo za zmago Tako kot je v drugih športnih panogah centimeter in sekunda merilo po katerem se merijo uspehi tekmovalcev, tako je v nogometu gol tisto, kar odloča o zmagi ali porazu, /abiti gol, to je želja vsakega napadalca in po doseženih golih se ocenjuje moč dotičnega moštva. Strel na gol je simbolični izraz tehnike in premoči dveh nasprotnikov in naj bi bil obenem končni uspeh vsake napadalne akcije. Naj katerokoli nogometno moštvo predvaja še tako lepo igro v polju, naj še tako visoko nadkri-ljuje tehnično svojega nasprotnika in od lepote skoraj umira —’ kakor pravimo — vse ne pomaga nič, če ne zna napad te premeči izrabiti v številki — golu. Tudi nogometna publika želi videti predvsem gole; gol je namreč tisto, kar napravi igro zanimivo in napeto. Zato se nam pa zdi odveč, da bi še govorili o važnosti gola pri nogometu. Trening v šutiranju Kdor točno opazuje nogometno igro, bo mar sikdaj lahko opazil, kako klavrno se v mnogih pri Foto amaterji pozor! Nudimo Vnm po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Kobula Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman liiubtjana Kopitarjeva ulica št. 2 Slovenski tabor v Mengšu. Za nedeljo, dne 7. t. m. ie preskrbljeno, da bodo vozili iz glavnega trga v Kamniku avtobusi podietja »Pere-grin« od pol 8 zjutraj dalje, vsake četrt ure v Mengeš in nazaj za ceno 5 Din na osebo. Katoliškim akademikom! Akademska zveza bo ob priliki Slomškovih dni priredila dvodnevni izlet vsega svojega članstva v Maribor. Ta izlet ho prvi oficielni obisk katoliških akademikov v Mariboru. Zelju prirediteljev je, da pride ob tej priliki v Maribor kar največ akademske mladine. Pripravljalni odbor v Mariboru bo nudil akademičarkam in akademikom vse ugodnosti, ki so sploh možne. Vsi stroški bodo znašali' samo 50 din, ki pa se bodo predvidoma še nekoliko znižali. Vračunana je vožnja Ljublja-na-MarilH)r in nazaj, kakor tudi prenočišče in hrana za oba dneva. V Mariboru se bomo udeležili vseh glavnih slovesnosti, imeli bomo svoje zborovanje in popoldanski izlet z avtobusi v mariborsko okolico. V Marilior od|>otujenio iz Ljubljane v nedeljo, dne 28. junija, ob pol 6 uri zjutraj, vrnemo se pa v Ljubljano v ponedeljek 29. junija zvečer ali v torek 30. junija dopoldne, Oni tovariši in tovarišice, ki n e bodo potovali v Maribor s skupno ekskurzijo iz Ljubljane, naj bodo v nedeljo 28. junija ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 9 uri na glavnem kolodvoru v Mariboru, odkoder bomo skupno odkorakali na Slomškov grob. Prijaviti se je treba do 15. junija pri lov. Pukšiču v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. Obenem s prijavo je treba plačali na račun stroškov delni znesek ‘20 din. Končna navodila bomo objavili v >Slovencu« in na društvenih oglasnih deskah. Akademska ireu. Po stavki gradbenega delavstva Bnlgrad, 3. junija. Inšpekcija za delo za mesto Belgrad, Zemun in Pančevo je izdala ob stavki gradbenih delavcev tole uradno sporočilo: 28. maja t. 1. sklenjena kolektivna pogodba med zvezo gradbenih delavcev, podružnico Bel-grad-Zemun, po eni strani, in zvezo združenja Jugoslovanskih gradbenikov Belgrad, po drugi strani, ureja uradno razmerje, pravice in dolžnosti delavstva in delodajalcev pri poslopjih v Belgradu in Zemunu: Čl. 1. Delovni čas gradbenih tlelavcev je 10 ur, in sicer od 7 do 12 in od 13 do 18 vsak delavnik, v sobotah pa od 7 do 12 in 13 do 16. Nožne delo se plača 100% normalnega dela in se d*la v premenah. Nadurno delo se lahko v izjemnih primerih vrši od 18 do 20 ure, in sicer samo pri betoniranju. To nadurno delo se plača s 50% r»č kakor normalno delo. Ob nedeljah in po zakonu predpisanih praznikih je delo prepovedano na podlagi čl. 12. zakona o zaščiti delavcev. Cl. 2. Minimalna mezda za navadne delavce znaša 2.60 din na uro, za kvalificirane (zidarje in tesarje) pa -1.40 din. Te mezde veljajo od dneva podpisa te kolektivne pogodbe do 1. septembra I. I. Od 1. septembra t. 1. pa do 30. decembra 1936 bodo znašale mezde navadnih delavcev 3 din na nro, kvalificiranih pa 5.50 din. Te mezde so minimalno in ne sme noben delavec gori omenjenih kategorij biti slabše plačan. Delavcem se mezde ne l>odo znižale, dokler bodo delali pri istem delodajalcu. To velja za liste delavce, ki so imeli večje mezde od minimalne. Dajatve in davki po i zakonu. Cl. 3. Kazne določbe: nekvalificirano osebje S se ne sme rabiti pri strokovnih delih. Čl. 4. Akord se ukine za zidanje, betoniranje in tesarska dela. Delodajalci jamčijo delavcem gori navedene minimalne mezde za določeni čas. Plačuje se vsako soboto, če je pa la dan praznik, v ptHek. Izplačilo se vrši po končanem delu čez pol ute. Vsako nadaljnje čakanje na začelek izplačila se ima računati kot pri delu uporabljen čas in tako tudi plačati. Čl. 5. Poskusna delovna doba je 14 dni, od-jjoved po zakonu. Orodje, potrebno za delo, jc dolžan dati delodajalec. Delavci so odgovorni za prevzeto orodje. čl. 6. do čl. 8. govore o tehničnih podrobnostih pri delu. Čl. 9. Delodajalci dovolijo delavcem volitev delavskih zaupnikov na podlagi obstoječih pogodb. Cl. H). I. maj se prizna za praznik delavcev. Delodajalci ne bodo zaradi praznovanja tega dne delali delavcem nobenih ovir. Čl. 11. Vsi delavci, ki so se udeležili te stav-i ke, se imajo sprejeti zopet v prejšnje službeno mesto pod jiogoji tega dogovora, lako da ne sme biti nihče preganjan zaradi stavkanja. Čl. 12. Pogodbeni stranki se obvežeta, da se bosta do 1. julija jiogodili glede sklenitve kolektivne pogodbe. Čl. 13. Če bi nastalo kakšno nesoglasje, a tudi za pravilno razlago kolektivne pogodbe, se bo sestavil skupen paritetni odbor po treh članov z vsake strani pod predsedstvom delovnega inšpektorja. Čl. 14. Ta kolektivna pogodba velja do 31. decembra 1936. Nulo slede podpisi zastopnikov delavcev in delodajalcev. Kolektivna pogodba je registrirana pri delovni inšpekciji v Belgradu pod 831 z dne 29. maja 1936. Po lej kolektivni pogodbi se je na temelju osemurnega dela doseglo povečanje delavskih mefcd za 50% do 1. septembra, od 1. septembra pa še več, tako za navadne kakor za kvali-i ficirane delavce. Kazen lega odreja pogodba do-' ločitev minimalnih mezd za leto 1937 s pogaja-| nji, ki bi se vršila meseca julija. Ker so to- pogodbo sklenili in podpisali delavci in delodajalci, se razglaša delavcem, tla se lahko neovirano vrnejo na delo in da jim bodo i organi obla stav popolnoma zajamčili deio. Iz delovne inšpekcije št. 845 ’« dne it. junij« Iti; Nudebudni sinček. »Mamica danes je učitelj zadel vpraJanje, katero so samo trije v razredu mogli odgovi. Mati: »Moj Kdo je bil gotovo med njimi. Edo: »Na žalost, tudi jaz sem z dveiga tc rišema metal kamenje na njegov vrt.« 1000 in ena zanimivost Padala za pse Da postaja potovanje po zraku vsebolj zložno in vsebolj varno, ni nič novega. Zlasti trgovski in poslovni svet se najnovejšega premikalnega sredstva rad poslužuje, zakaj kljub brezposelnosti in kljub brezdelnosti velja pri trgovini zmeraj pravilo, da je čas denar. Tega se zavedajo tudi letalske družbe in skušajo tej trgovski zahtevi čimbolj ugoditi, saj se zavedajo, da je čas denar tudi zanje. To se pravi, čim manj časa prebije potnik na poti v letalu, leni več zasluži od njega lahko družba. Toda pri zračnem potovanju ne gre več samo za brzine, ki je že skoraj dosegla svoj višek. Gre tudi za udobnost in pa predvsem za varnost. Se tako pogumnega potnika stisne malce srce, ko zaupa svoje življenje železnemu ptiču. Ce ne drugače, pa takrat, ko vstane v zračnih višavah vihar. Zato mednarodne letalske družbe konkurirajo med seboj tudi v tem, katera bo nudila svojim potnikom ' večjo varnost. V tem so bili do zdaj prvi Ainerikanci. Ti so kmalu pogruntali, da potniku ne more biti prav prijetno, če mu že takoj pri vstopu v letalo navežejo na rame nahrbtnik s padalom, ki ga zmeraj opominja na lo, kaj ga lahko doleti. Potovanje, ki se vrši neprestano v senci smrti, ni prijetno, /ato so dali patentirati izum, ki omogoča pilotu, da lahko v trenutku nevarnosti 7. enim pritiskom na vzvod odklopi vse sedeže v letalu, da se s potniki spuste na zemljo. Sedeži so seveda opremljeni s padali. Tudi to ni tako nova stvar. Novo je saino to, da gre skrb za udobnost in varnost potnikov tako daleč, da je neka velika amerikanskn letalska družba opremila s padali tudi pse, pse, ki jih jemljejo s seboj na pot modeme dame, ter prtljago. V primeru nesreče se potnikom torej ni treba bati, da bi izgubili svoje najdražje. Celo ko free po zraku, lahko pogledajo, če je prtljaga, ki lebdi ob njih, v redil, ali pa se lahko pozabavajo s svojim Pufijem ... 10.000 metrov poljubov zaplenjenih Znano je, da je dostojnost takozvanih divjaških narodov precej večja, kakor pa dostojnost civilizirancev. To v vsakem pogledu, celo tam, če gre za uveljavljenje moralnih načel proti najmodernejšim pridobitvam. V tem znajo biti taki narodi zelo radikalni. Japonci li-e spadajo že dolgo več med divje narode. Toda svoj čut za dostojnost so ohranili še zmeraj. Tako je japonski državni urad za filmsko cenzuro pred nedavnim odločil, da se morajo v filmih prizori z objemanjem in s poljubovanjem omejiti na čim manjšo mero, češ, da taki prizori niso za razumevanje filma bistveno prav nič potrebni. Ker so pa prizori te vrste zelo važna sestavina vseh filmov pri nas in na Japonskem, in ker ni enostavna prepoved dosti pomagala, je cenzura poslala na delo može s škarjami. I i so zlasti iz amerikanskih filmov letos izrezali nič manj kakor tO.(KK) m prizorov s poljubi ... Mučenec kajenja Prvi človek, ki se je upal v Evropi kadili, jc bil. kakor so odkrili španski lisli, neki Rodrigo de .lerez. Ta je bil mornar na eni od Kolumbovih ladij. 2e na prvi [Kiti ]>o amerikanskih obalah je odkril čudno navado Indijancev, da uživajo dim. Poskusil je tudi sam in je videl, da stvar ni nič tako strašna, kakor se je zdelo na videz. Kaj kmalu se je kajenja navadil tudi sani. Ko se je vrnil domov v Španijo, je prinesel s seboj precejšnjo zalogo tobaka, katerega si je ob vsaki priliki privoščil. Najbrž je lo njegovo ženo strašno jezilo, saj ji je vsa hiša smrdela. Po drugi strani pa je bila prepričana, da je mož v zvezi s samim vragom, ko požira ogenj. Zalo je šla in ga ovadila krvavemu sodišču zaradi čarovnije. Sodišče je nesrečnega požiralca dima vrglo v ječo, v kateri je presedel celili deset let. Po desetih letih, to je natančno leta 1530, so se ga pa domislili in ga izpustili. Seveda se je čudil, ko je videl, da kadi že ves svet in ne najmanj tisti sodniki, ki so njega pred desetimi leti zaprli. V Španiji so mu zdaj postavili spomenik z napisom: Mučencu kajenja, Rodrigu de Jerez. Gramofon, ki ubija Marsikatera moderna plesna pesem, ki jo poznamo pod imenom »šlager*, je že naredila, če že ne škode, pa vsaj dosti neumnosti. Ubila je predvsem v mladih ljudeh smisel za narodno pesem, za lepoto besedila in vse nadomestila s plitvo mednarodno brezbarvnostjo, ki po večini primerov meji na strahovito neumnost. Toda, da bi kak šlager, ki zveni z gramofonske plošče, postal morilec, še ni bilo slišali. To se je zgodilo v Budimpešti. Tam je vse mlade ljudi osvojila melanholična popevka z naslovom »Mrka nedelja*. Vse trgovine z gramofonskimi ploščami so prodajale samo to pesem, vse gostilne in vse kavarne so bile polne njenih melodij. V vsej Budimpešti ni bilo moči slišati drugega, kakor »Mrko nedeljo . Sirila se je ka(ior epidemija. Ukratu z njo se je pa začela širiti epidemija samoumorav. <"'islo po vzorcu, ki je bil napisan na gramofonski plošči. Plošča je govorila, kako si mrko deževno nedeljo vzame življenje zaljubljenec in pred smrtjo prosi svojo drago, naj pride k njegovemu mrtvaškemu odru in mu privošči še zadnji pogled. Mladi ljudje so se streljali, zastrupljali in obešali kar na ducate, tako, da je morala [Kiseči vmes policija in prepovedati prodajanje in predvajanje te plošče v vsakršni obliki. Predhodnik brzojava Kljub dejstvu, da se radio in njegov blagoslov širi z vso naglico tudi med divje narode, se vendar še vsi afrikaneki črnci pri sporočanju vesti na daljavo poslužujejo svojih bobnov, imenovanih tam-tainPoročila, ki jih pošiljajo s tem brzojavnim orodjem, gredo tako naglo od rodu do rodu in od kraja do kraja, da človeka preseneča. Raziskovalci v notranjosti Afrike so bili pogosto naravnost osupli, s kako brzino in na kako razdaljo so bobni prenašali sporočila. Da navedemo en sam primer: Leta 1898 je v Ondurmanu angleški general lord Kitcbener premagal mohamedanske derviše. Ondurnian leži v Zapadni Afriki v egiptovskem Sudanu. Čez nekaj ur so to vest že imeli v Tan-gerju, ki leži nasproti Gibraltarju. Vest o angleški zmagi je šla čez sredo Afrike, čez puščavo, prav do drugega konca. Posredoval je to zvezo zamorski boben »tam-tam«: Človek, ki posluša udarjanje tega bobna, meni, da so vsi glasovi enaki. Zvok se mu zdi dolgočasen in monoton. Toda udarci na Mam-tain niso samo daljši ali krajši, marveč predstavljajo celo pesem močnejših in šibkejših, višjih in nižjih zvočnih tresljajev, katere pa more razbrati in razvoz-Ijati samo vajeno in neskončno ostro uho zamorskega brzojavnega izvedenca. Nagrada * a. olimpijske zmagovalce jc laka. kakršne so bile kolajne pri prejšnjih olimpijskih igrah. le napis je drugi. Glasovita raziskovalna ladja »Fram , « katero no pluli do tečaja, je zdaj v pokoju. Ni vse zlato, kar se sveti To je star pregovor, ki pa zmeraj dobi po novno svoje potrjenje. Zlasti tedaj, kadar so ljudje posebno radodarni z zlatom. Vsi vemo, s kakšnim navdušenjem so Italijani za časa sankcij oddajali zlato in srebro. Nastala je prava domoljubna epidemija darežljivosti, ki je delala prava čuda. Ta darežljivost jc šla lako daleč, da je bilo že skoraj sramotno nositi zlat. poročni prstan. Vse je bilo treba nadomestiti z železom. Uradne statistike so izkazovale naravnost ogromne množine srebra in zlata, katerega so darovali zvesti državljani. V tem ni zaostal nihče, oficirji so darovali svoja najvišja odlikovanja, športniki svoje najdragocenejše pokale. Toda prav pri lej priliki se je tako športnikom kakor oficirjem pripetilo nekaj neljubega. Komisija, ki je pregledovala podarjene dragocenosti, je namreč morala ugotoviti, da je velika večina odlikovanj, pokalov, plaket in kolajn samo pozlačenih, v glavnem pa so-vse narejene iz manj vrednih kovin. Zaradi tega je seveda v domoljubnih krogih nastalo veliko ogorčenje, ki ga vlada ni znala pomirili drugače, kakor da je nekdanje dobavitelje teh odlikovanj poklicala' na odgovor in so bili vsi težko kaznovani. Televiziogenični obrazi Televiziogenija je nova znanost, katero je prinesla s seboj televizija, brezžično gledanje na razdaljo. S to iznajdBo je poslalo aktualno vprušanje, kakšni bodo morali biti napovedovalci, zlasti pa napovedovalke pri televizijskih oddajah. Zdaj ne ho zadostoval samo lep glas in simpatična barva glasu zato, da bodo poslušalci zadovoljni; treba bo tudi simpatičnega zunanjega videza in lepega nastopa. Za televizijske oddaje bodo zdaj prihajale v poštev predvsem napovedovalke, ki odgovarjajo na slednjim lepotnim zahtevani: morale bodo imeti obraz, ki bo imel močne kontrastne poteze. Zaradi tega bodo pri televiziji postale spet moderne temnolaske. Vrli lega bodo zaradi boljšega prenosa morale svoj obraz še posebej našminkati in pripravili. Veke si bodo morale pobarvali zeleno. Trepalnice in obrvi ogljeno črno, nosnice temno rumeno in na robu škrlatno, ustnice kostanjasto, ostali obraz pa okrasto rumeno. Vrh tega bodo napovedovalke morale imeli silen spomin Prva zahteva, ki io bodo slavili vsaki kandidatinji, bo la. da mora povedati vsak program brezhibno na pamet z vsemi domačimi in tujimi imeni. $ola za neveste Ženska društva na Japonskem z bolestjo in žalostjo opazujejo propad starih šeg iu navad, ki jih vsebolj izpodrinja moderni čas s svojimi pridobitvami in izgubami. Da bi lo povodenj modernosti, ki japonskemu značaju in japonski narodnosti samo škodi, malce zajezile, so japonske dame ustanovile v Dajrenu posebno šolo za de- kleta. V tej šoli naj bi se mlade Japonke seznanil« /. vsemi starimi izročili, običaji ter vrednotami, da bi jih znale dajati tudi kot vzgojiteljice svojim ali tujim otrokom. Sola se je v začetku imenovala všola življenja v. Toda kljub temu zapeljivemu naslovu niso kazale mlade Japonke nobenega smisla za to ustanovo. Niti ena se ni priglasila za vstop v šolo. Gospe iz društev so si belile glavo, kaj naj začno, da bodo imele v svojem prizadevanju kaj uspeha. Nazadnje jim je prišlo na misel, da bi šolo prekrstile. Res so ji dale ime »Šola za neveste«. Uspeli ni izostal, dekleta so pričela prihajati v rojih. Zakaj nevesta postati je danes tudi na Japonskem težko. Ta 'Sola za nevestec traja dve leti, na koncu dobi vsaka absolventka spričevalo, ki se glasi: »Po vsem tem moremo absolventko priporočiti kot teoretično in praktično dovršeno nevesto, ki odgovarja najvišjim zahtevam.« Film o medvedovem prebujenju Moderni kulturni film se je spravil že nad marsikatero ležko kulturno nalogo. Med tiste, ki niso najmanj zanimive, spada gotovo poizkus, ki so ga naredili na skrajnem severu švedske. Filmali so, kako se prebuja iz dolgega zimskega’ spanja medved. Naloga n i bila lahka, že zato ne, ker se medvedovo spanje ne konča ob kaki določeni uri ali dnevu. Zato so morale straže Laponcev čakati dneve in dneve pred jamo, v kateri so domnevali, da spe trije medvedi, ki se bodo kmalu prebudili. Okrog in okrog jame so postavili skrbno zakrite filmske aparate; Laponci so morali noč in dan paziti na najmanjši znak življenja, ki bi se pojavil, da so lahko takoj obvestili operaterje, ki so čakali v bližnji gostilni. Po več kakor enotedenskem čakanju so se medvedje res predramili in se začeli pretegovati, filmske kamere so stopile v delo, in lako lahko pričakujemo, da bomo film o medvedovem prebujenju v najkrajšem času videli že na platnu. Priprave za to zanimivo filmanje so trajale od lanskega poletja. Mrtvaški humor Amerikance poznamo, da imajo čislo svoje pojme o dostojnosti in o drugih stvareh, ki jih mi cenimo ter spoštujemo. Ainerikanci vsako stvar vzamejo za predmet svojih bolj ali manj surovih šal. Naravnost nemogoč primer amerikanskega humorja pa nahajamo na pokopališču v Richmondu v Virginiji. Tam se nahaja nagrobnik mlade ženske, na katerem je napisano: »Pričakujem svojega ženina. 20. maja 1840.« Ženin, ki je umrl pozneje, je na to željo odgovoril z naslednjim napisom: »Prišel sem 14. decembra 18(51.« Šaljivec, ki se mu ob vsem tem ni prebudila niti ena sama re.ia misel, je pod oba. napisa urezal z nožem besede: »Prepozno, kakor ponavadi.« Ljudje so se seveda tej brezobzirni igri napisov smejali, oblasti pa niso bile tega mnenja, ker so prepričane, da se mora pred vrati pokopali? Sča ustaviti vsak humor. Zato so šaljivca kaznovale i veliko globo. Gimnazija naprodaj O zanimivem primeru nemarne državne upra^ ve poročajo listi iz Romunije. V mestu Rotosani jc prišla na boben državVia ženska gimnazija. Prodalo jo je sodišče na zahtevo nekega brezsrčnega upnika. Ta upnik ni bil drugi, kakor trgovec, ki mu je grozil konkurz zaradi tega, ker je dobavljal šoli vse potrebščine več let na upanje, ne da bi dobil od šolske uprave tudi en sam belič. Šola pa ni mogla za to nič. Ravnatelj ni za nobeno ceno mogel dobiti kakega denarja od prosvetnega ministrstva. Ravnatelj se je sicer pritožil na prizivno sodišče v Bukarešti, toda to je dalo prav trgovcu, gimnazija je pa z vsemi svojimi premičninami in nepremičninami prišla na javno dražbo. Ta dražba je pomenila važen dogodek za ves kraj. Prišli so vsi prebivalci, zlasti pa je bilo lam dosti gojenk, ki so dražbo glasno .pozdravljale, sa j so se jim s lem podaljšale počitnice za najmanj dva meseca. Doiiodek meče čudno luč na romunsko upravo, »Slišiš, nocoj pa bržkone spel dežuje,« zašepeče prijatelju na uho priden obiskovalec I gledališča. »Kako io?« i »Prav gotovo, sai nihče ne odide ven.« Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Oh štirilt nas je že budila trobenta. Odhajali srno v Suejdo. Kolona se je pomikala, mi smo pa bili poslednji člen v njej. Spet smo stali razporejeni ob cesti s prtljago ob nogah. Roke smo tiščali v žepu, kapa je bila potisnjena na uho in šale so pljuskale ena bolj ujedljiva kakor druga. Poročnik Ver-non je prišel s cigaretami. »Ej, Oilbert Clair, ali hočete eno?« me je vprašal v najčistejši angleščini. Res, niti ene nisem pokadil od prejšnje noči. »Kako ne bi, gospo