m. 34 Ameriška Domovi ima AM€M€AN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R MM. CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1953 LETO Lm —VOL. Lin USODA VOHUNOV ZAPEČATENA Zvezni sodnik je odločil, da morata zakonca umreti v tednu, ki se prične z 9. marcem. NEW YORK. — Zvezni sodnik Ir wig D. Kaufman je v ponedeljek določil teden, ki se pri-čne z 9. marcem, kot teden eksekucije zakoncev Rosenberg, 113 smrt obsojenih “atomskih” v°hunov, ki sta zdaj v smrtnih celicah v Sing Singu. Zvezni maršal William Car-roll je prišel včeraj v državno Jetnišnico v Ossinmgu, kjer je določil datum eksekucije. Zvezni sodnik Kaufman je do’-^°čil novi datum justifikacije llato) k0 je zavrnil prošnjo E. ■ft- Blocha, zagovornika Rosem-bergov, da bi odložil eksekucijo Za dobo od štirih do oemih ted-hov. Nadaljevanje boja Odvetnik Bloch namerava na-j e vati boj za pomilostitev. —• Najprej bo spet apeliral na zve-^o prizivno sodišče za ponov-11)0 odložitev eksekucije, da bi b°bil čas za apeliranje na naj-v^je zvezna sodišče za novo ob-^vtnavo. Ce prizivno sodišče Sestanek Eisenhowerja in Stevensona WASHINGTON. — Včeraj sta se osebno sestala predsednik Eisenhower in njegov demokrat, protikandidat Adlai E. Stevenson. ..... Moža sta imela najprej zaseben razgovor v Beli hiši, nakar je bilo malo pred-južnika, na katerega je bila povabljena skupina republikanskih in demokratskih kongresnikov. Napovedan vzrok tega sestanka je bil razgovor o predstoječem Stevensono-vem potovanju okoli sveta. Odpotoval bo 2. marca iz San Francisca ter bo; prebil največ časa na Daljnem iztoku. Pred svojim obiskom pri predsedniku se je Stevenson sestal z nekaterimi uradniki državnega departmen-ta, ki so ga obvestili o stanju stvari v nekaterih krajih, katere bo obiskal. DRUG ZA DRUGIM, -LIST ZA LISTOM... Madžarski Žid M. Rakosi bo baje kmalu “izčiščen”, ker vzhaja na madžarskem rdečem obzorju nova zvezda. DUNAJ. — Matyas Rakosi, “mali Stalin” komun. Madžarske, bo kmalu mrknil pred novo odkloni vzhajajočo zvezdo podpremier-j^ošnjo za nov odlog eksekucije, ja Arlada Hazija, ki ni Žid, kar 0 naslovil odvetnik svojo po- je po najnovejši sovjetski poli-n°Vno prošnja na najvišje zvez. tiki toliko kot zločinec. sodišče.—Prav tako bo men- J p0 zanesljivih poročilih, ki so ^a še enkrat apeliral na pred- dosegla Du;naj, je. bil Hazi, ki !ednika Eisenhowerja, ki pa je je glavar močnega in oblastne-kakor znano — odklonil ga madžarskega “Koncila stro-Porniloščenje. ,kovnih unij,” od Kremlja pover- “Cas je prišel” j j en z nalogo, da izvede protiži- No je sodnik Kaufman zavr- dovsko čistko v komun. Madjar-prošnjo odvetnika Blocha, da ski. 1 spet odložil eksekucijo, je ! Matyas Rakosi, dosedanji prvi ^ejal odvetniku: komunistični oblastnik v Mad- “Mislim, da je napočil čas, da žarski, je sin bogatega židovske-^ izvrši pravica”. Iga bankirja. Zakonca Rosenberg, ki sta bi Ni več upanja za rešitev ljudi v veliki zračni nesreči V Mobile je priplula ladja obrežne straže s trupli 17 mrtvecev na krovu. MOBILE, Alabama. — Dne 16. febr. je priplula v Mobile ladja obrežne straže, ki je pripeljala v pristanišče 17 trupel zračne nesreče, ko je strmoglavilo v morje veliko potniško letalo. Med temi 17 mrtveci je 14 žensk. Druge ladje še vedno iščejo trupla nadaljnih 29 žrtev. V mrtvašnici so se zbrali sorodniki in prijatelji pogrešanih oseb, da si ogledajo trupla in pomagajo; ©blastvom identificirati žrtve. Ladja Triton je našla na morju neke razbitine in obleko. — Zadnje upanje, da je morda vendarle nekaj ljudi ostalo pri življenju, je šlo, ko je obrežna straža sporočila, da je našla rešilni splav iz kavčuka, ki je bil že četrti najden — in prazen. — Letalo je imelo s seboj štiri take splave oz. čolne, ki so bili vsi najdeni, toda vsi prazni. Štirimotorno letalo, v katerem je bilo 41 potnikov in 5 članov posadke, je strmoglavilo v soboto med silnim viharjem v morje ob obali Alabame. Letalo je bilo na potu iz Tampe, Fla., v New Orleans. Novi grobovi Primož Kogoj Včeraj popoldne ob 5:20 ]e umrl v Cleveland Clinic bolnišnici Primož Kogoj, stanujoč na Edna Ave. Pogreb bo v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. Nemška operna pevka -hišna gospodinja v Ameriki OMAHA, Neb. — Josy Ritter-haussen, bivša nemška operna pevka, je zdaj v Ameriki poročena žena in hišna gospcidinja, ki se zdaj piše Mrs. Donald Wa-ley. V vicjnem času je prirejala koncerte, katerih vsak ji je prinesel $800 in bila je članica Berlinske državne opere. Toda ko so prišli Rusi, je mlada pevka izgubila vse, kar je i-mela. S svojo materjo je zbežala v Monakovo, kjer je pričela poučevati klavir. Eden njenih učencev je bil tudi amer. sar-žent Donald Whaley, s katerim se je poročila leta 1951. Važen posvet o daljnovzhodni politiki WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je imel v ponedeljek v Beli hiši važno konferenco z republikanskimi voditelji kongresa. Razpravljali so o daljnovzhodni politiki in možni uporabi atomskega orožja v korejski vioijni. a obsojena na smrt, ker sta iz-r°čala atomske tajnosti Sovjet-zvezi, Stavka v napravah za , ^ ,, hidrogenske bombe sta imela umreti 14. ^ . ^huarja. Toda sodnik Kauf- . AvUuUSiA’ Ga" — Pred t.u' > je 5. januarja odložil izvr- kajsnjo ogromno tovarno za iz- sitev eksekusije, da sta mogla dekvanJe] hidrogenskih bomb, fPelirati na predsednika Eisen- znano pod imenom Savannah Ri-Werja, ki je njuno prošnjo za- V6r Hydrogen Bomb Project, so Vruij 56 Pojavni v velikem številu pi- Na smrt sta bila obsojena me- keti AFL Paktfrs un^e’ ki s0 seča marca 1951 zavrnili vse delavce, kateri so hoteli na dela Unija ni dala ni-o j kakega predhodnega naznanila, Tej rodbini sb res da namerava proglasiti stavko. vplačuje zavarovalnina SOSTON. — Neka rodbina v Osem sto voditeljev društva Najsv. Imena protestira proti preganjanju Židov in katolikov Na zborovanju v Clevelandu sta bili sprejeti dve protestni resoluciji, ki sta bili poslani državnemu tajniku in Združenim narodom. — V zvezi s preganjanji verstva so na dnevnem redu protesti tudi v Angliji. CLEVELAND. — V nedeljo stičnega poslanca Cahir Healy, je 800 uradnikov in voditeljev društev Najsv. Imena v clevelandski škofiji soglasno odobrilo dve resoluciji, ki obsojata preganjanje Židov in katoličanov po sovjetski in Titovi vladi. Resoluciji, ki sta bili predloženi na narodni konvenciji teh društev v avditoriju St. John’s kolegija, priporočata, da Zdr. države predlože te proteste, diplomatskim krogom in Združenim narodom. Preganjanje zidov označuje resoucija kot “kršitev božjih in človeških zakonov”. Ena resolucija bo poslana državnemu tajniku Dullesu s priporočilom, da jo predloži organizaciji Združenih narodov. Preganjanju katoličanov v Jugoslaviji pa naj posvetita svojo pozornost kongres in državni department pri svojih bodočih poslih z vlado te dežele (Jugoslavije). Tozadevna resolucija naglasa, da Jugoslavija že dolgo sprejema ameriško gospodarsko in vojaško pomoč. * * * Zaradi Titovega preganjanja katoliške Cerkve in njenih reprezentantov je mnogo protestiranja tudi v Vel. Britaniji, kjer je napovedan skorajšnji Titov obisk. Član londonskega mestnega sveta Brannagan, je predlagal tihi protestni obhod po mestu, ne z zastavami, temveč z rožnimi venci v rokah. Charles Kelly je v imenu Društva staršev predlagal, naj vsi naprosijo člane parlamenta za posredovanje. Polkovnik R. W. Tobin je nagla- ki zastopa Fermanagh in South Tyrone. OKRNITEV DAVKOV ZA 10% Odbor zbornice poslancev je glasoval za okrnitev, toda predsednik Eisenhower ji nasprotuje. WASHINGTON. — Posebni odbor poslanske zbornice je k veliko večino odobril 10-odstot-no okrnitev individualnih dohodninskih davkov, in to v oči-gled opozicije od strani administracije. Toda trajalo ho še dolgo časa, preden bo ta okrnitev, ki ima postati učinkovita 1. junija, realnost. Ko ha zakcnska predloga sprejeta v zbornici poslancev, kjer je malo dvoma, da bi ne bila, bo prišla v senat, kjer njena pot ne bo več tako gladka. Pa tudi če jo sprejmeta obe zbornici kongresa, je še vedno možnost, da jo predsednik veti-ra, zlasti ker je znano, da Eisenhower vztraja pri tem, da je treba najprej (okrniti izdatke in uravnovesiti proračun, preden je misliti na okrnitev davkov. Senatar Taft, ki stoji v tej zadevi ob strani predsednika Ei- Enkraf za vselej —- • česen je odličen v kranjskih ewtonu je v zadnjih osmih klobasah, nikakor pa v — kul-tm nakolektala $16,453 avto- ^urj_ ^bilske zavarovalnine, kar 2llase povprečno po eno zavano-valnino na vsakih 52 dni. Mati je dobila llkrat zavaro- ^nino v skupni vsoti $1584, en PARIZ _ Jean Franvay, do-590 Gkra^’ v skuPr|i vs°t^ $10,- pjsnik “Paris-Presse”, poroča tal-’ dru£° so Pa ’koiektali os_ pod gornjim naslovom o sestanki elani te rodbine, vštevši sta- kUj ki s0 ga imeli inozemski folrnater’ ki je dc>dda zava"! časnikarji z jugoslov. komunis-Vj, lne- kik)^ še kaj ta- ^nlm oblastnikom Milovanom Val zavarovanc^v’ ki šle zavaro- p)jiiasom v Zagrebu ob priliki , inske družbe kmalu na kongresa komunisične partije. Franvay piše: “Zakaj ne dovolite opozicijskih strank? Zakaj ste nacionalizirali nočne lokale? Zakaj ni tisk svoboden? Zakaj svojim sonarodnjakom ne dovolite, da bi svobodno potovali v inozemstvo? Zakaj je Msgr. Stepinac še vedno konfiniran? Zakaj? — zakaj? Kar celo uro se vrste ‘zakaj’. V mali preraizgreti sobi je dim NEVAREN OBJEM — Kljub s snegom pokriti pokrajini in sneženemu možu, ki ga objema dekle v kopalni obleki, ni nevarnosti za njeno zdravje. Slika je posneta v‘zna-nem vročem kopališču Fuessing na Bavarskem. Vroči vrelec, ki je menda najtopejši v vsej Evropi, vsebuje precej soli in žvepla ter ima zdravilen učinek. Tako se v tej okolci eni smučajo, drugi pa kopljejo na prostem in vendar ne sodi nihče, da s kom v glavi ne bi bilo čisto v redu. šal, da je treba apelirati tudi senhowerja, je izjavil, da ni čina Kanado in dciminijone, da bo- s^° ni<^ presenečen nad akcijo do vsi pomagali pri skupnem odbora poslanske zbornice. De-nastopanju. jjal je tudi, da bo vzelo še dolgo O nastopu britanskega kardi- ^ Preden Pride Predloga v nala poroča “The New York Times” v posebnem poročilu iz Londona, ki dodaja tudi poro- senat. čilo o protestih v parlamentu, kjer so pri uradni seji nastopili proti 'Titu: H. O’Neill, poslanec severne Irske, Lady Glen Coats, predsednica škotske liberalne stranke, in Mrs. Alice Chllen, poslanka mesta Glasgow. “The Tablet” poroča, da sta Združenje katol. mladine in Sword of Spirit skupno izdala posebno brošuro, ki pojasnjuje preganjanje vere v Jugoslaviji. “C. Times” v Londonu objavlja proteste konservativnega poslanca za Pavilion-Brighton, — William Teelinga, in nacionali- Zakaj, vraga, niste demokrati? ! Hanes jasno in bolj toplo. De-oblačno in ne posebno mr-21° ponoči. naših cigaret že tako napolnil zrak, da se ne more dihati. Devet in dvajset posebnih dopisnikov, odposlancev zapada, je bilo tu na komunisgtičnem kongresu. Stoje, sede, čepe smo se drenjali med osemdesetimi, domačimi kolegi. Med nami so bili Italijani, Francozi, Nemci, Angleži, Amerikanci, da, celo neki japonski časnikar je pol ležal pod neko mizo ali kaj je že to bilo. Ime mu je bilo Hiro — in ne vem kaj še. Mi smo mu po modi dali ime Hito-Tito. Celo uro, pravim, že traja naše večno ponavljanje ‘zakaj’. To vpraševanje pač kar smešno: simbor lizira radovednost naših bralcev, kaj se godi v tej čudni Titovi Jugoslavija Nenadoma, sredi nemira in la podobnega Manni, ali pa radi ropota, je padlo vprašanje, ki je njegovih očal, radi katerih bi mahoma vzbudilo pozornost, da je nastala grobna tišina v tej gneči. Iz nekega kota sobe je zaklical močan glas: ‘Zakaj, vraga, niste demokrati?!’ Bil je Stefana Terra, ki je to zaklical. Prvič se je človek, ki smo ga oblegali z vprašanji, prenehal smejati. Njegov teman črnogorski obraz se je zgubal in brž_ je začel z očmi iskati predrznega vpraševalca. Stefano Terra je dopisnik ANSA, italijanske časnikarske agencije, ki je v Jugoslaviji najbolj zasovražena. Ona je poluradni glasnik Italije. Menda so Stefana sprejeli v Jugoslavijo radi njegove brade, ki ga de- bil lahko Trocki jev dvojnik. V tihoti, ki je naenkrat nastala v naši skupini, je Milovan Djilas, to je bil namreč on, prvi teoretik jugoslovanskega komunizma, ki nam je dal priliko za ta časnikarski razgovor, povzdignil glas, iztrkal svojo pipo, da je dobil nekaj časa ib potem rekel enostavno: ‘Ne, moj stari, ne zahtevajte! O tej besedi (demokracija) se ne bomo nikoli sporazumeli’ Tale vprašanja in posebno tale odgovor odlično kažejo resni in globoki nesporazum, ki je med Jugoslavijo in Zapadom, čeprav se je uradno Jugoslavija nekako priključila zapadu. Možen skorajšnji poziv očetov v vojaško službo WASHINGTON. — Selective Service direktor Lewis B. Her-shey je v soboto izjavil, da je pričakovati, da se bo pričelo v teku prihodnjih osmih do štirinajstih mesecev pozivati v armado očete, če se h c če vzdržati moč obioroženih sil 3,600,000 mož. Dalje je rekel, da če pride tako daleč, da bomo ogroženi in bo Šlo za to, biti ali ne biti, se bo pričelo pozivati v armado tudi ženske. Za zdaj seveda na to še pi misliti. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Preprečitev večje nesreče— Pouk, ki ga je dobila 16-let-na Rosemary Krasovetz v High šoli, je pripomogel, da je v ponedeljek zvečer rešila življenje svojemu očetu. — Družina živi na 19511 Nottingham Rd. V ponedeljek zvečer je oče nekaj popravljal svoj Buick avtomobil. Ker ga le ni bilo iz garaže, je šla njegova hčerka gledat in ga je dobila omamljenega v garaži, kjer je bil motor avtomobila v pogonu. S pomočjo svoje matere ga je naglo spravila v hišo, kjer ga je neprestano vodila sem in tja, ker se je v šoli u-čila, da se v takem primeru ne sme dovoliti osebi, da bi počivala in zaspala. Poklicana policija je odpeljala očeta Franka Krasovetza v Euclid-Glenville bolnišnico, kjer je oče izven vsake nevarnosti. Šesta obletnica— V petek 20. februarja bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Josephine Sirola v spomin 6. obletnice njene smrti. ^etrta obletnica— V petek 20. februarja ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Pirc v spomin četrte obletnice njegove smrti. V bolnišnici— Anton Fink, 16812 Fairfield Rd., se nahaja v Marymount bolnišnici. Obiski od 3. do 4. ure :m od 7. doi 8. zvečer. Zamenjan klobuk— V nedeljo je v Slov. del. dvorani na Prince Ave. nekdo zamenjal klobuk. Naj ga vrne v SDD in pride iskat svojega. V bolnišnici— Miss Mary Stergar, 3764 E. 77 St., je v Marymount bolnišnici. Obiski dovoljeni od 3. do 4. ure pop. in od 7. do 8. zvečer. K molitvi — člani Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St., k molitvi za umrlim Frankom Lovšin, v četrtek pa naj se udeleže njegovega pogreba. Pogreb F. Lovšina— Pogreb pok. Franka Lovšina bo v četrtek ob 7:45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Vida in dalje na pokopališče. Rojenice— Mr. in Mrs. Emil Bradač, — 19510 Pawnee Ave., se je rodila hčerka, drugi otrok, s čimer je postal Mr. John Bradač sedmič stari oče. čestitamo! “Korotan” vabi k molitvi— Odbor pevskega zbora “Korotan” prosi vse pevke in pevce, da se zberejo v sredo, dne 18. feb. 1953 ob pol 8. uri zvečer pred hajnovejše VESTi;vsi-“ poslovimo od umrlega rojaka Franca Lovšina. Poizvedovalni količek NEW YORK. — John D. Pro-voo, bivši ameriški vojak, ki je bil spoznan za krivega izdaje, ko se je nahajal pri Japoncih, je bil obsojen v dosmrtno ječo. MOSKVA. — Sovjetski premier Košuta Anton, pok. Franca in Marije roj. Zorc, rojen 16. januarja v Dobravljah na Goriškem, Stalin in indijski ambasador j sedaj v Jugoslaviji, je emigriral K. P. S. Menon, sta se včeraj i leta 1909 v Ameriške Združene sestala k polurnem razgovoru, države. Bil je začetkoma v New Ni dvoma, da sta govorila o Yorku. Kasneje ni več pisal v korejski vojni. BEOGRAD. — V stari kraj. Sedaj oblasti poizve-bližini Sara- dujejo o njegovih sorodnikih, jeva je utonilo pet drvarjev, | Če kdo ve naslov imenovanega ko je plaz odnesel njihovo ko- Košuta Antona ali kakega nje- čo v neko gorsko reko. govega sorodnika ali mu je zna- NEW YORK. — Zakoncema Ro- no, kaj se je s Kosutom Anto-senberg je bila zopet odlože- nom zgodilo, naj bo tako dober, na eksekucija do 30. marca ali da to sporoči njegovemu bratu še dlje, da bo njun zagovor- Leopold Košuta, via Torrebian-nik lahko še enkrat apeliral ca, št. 9. Trst (Trieste) Free na najvišje sodišče. Teritory of Trieste. Ameriška Domovina /v» i ii ic-r%i— »to /v» DS 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zpd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No 34 Wed., Feb. 18, 1953 X Obramba kardinala dr. Stepinca Glasilo ameriškega protestantizma “The Christian Century” je v svojem uredniškem članku v zadnji številki iz leta 1952 napadlo kardinala Stepinca in mu očitalo, da je delal med vojno roko v roki z ustaškim režimom. V istem časopisu je dne 14. januarja letos napisal Sherwood Eddy, odličen član prosvetnega odbora pri YMCA ponovno oster napad pod naslovom: “Stepincev rdeči klobuk je rdeč od krvi.” Isti pisec je v Sovjetom prijaznem- časopisu “Churchman” priobčil slavospev Titu, kjer poroča o obisku 50 ameriških vzgojiteljev pri jugoslovanskem diktatorju, katerega slavi kot junaka. Na vse te napade je poslal informacijski urad pri National Catholic Welfare Conference dokumentiran odgovor, kjer med drugimi povdarja sledeče: Trditev,’da dr. Stepinac pri sodni obravnavi ni predložil dokazov, da ni podpiral ustašov, ne odgovarja dejstvu. Stepinac je podal polno dokumentov, ki so dokazovali njegove proteste proti delu hrvaške vlade med vojno, toda to dokazovanje mu ni bilo dovoljeno od Titove vlade. Titov režim je očital Stepincu, da ni nastopil proti po-kolju Srbov in proti nasilnemu spreobračanju pravoslavcev. Toda dejstva govore popolnoma drugače. Že 14. maja 1941 je Stepinac pisal na ustaškega poglav-nika Ante Paveliča, kjer je ostro obsodil pokolje Srbov v Ciini. V svojem pismu z dne 15. maja je opozarjal preganjane pravoslavce in Jude, da mora biti vsak prestop v Katoliško cepkev iskren in ne prisiljen. Dne 22. maja 1941. se je obrnil Stepinac na notranjega ministra Paveličeve vlade, kjer je ostro obsodil preganjanje Srbov, Judov in ciganov. Ker na ta protest ni prejel nobenega odgovora, je nadškof pisal 30. maja zopet na notranjega ministra v isti zadevi. Koncem junija je nadškof Josip Ujčič iz Belgrada pisal pismo Paveliču v tej zadevi. To pismo je poslal poglav-niku nadškof Stepinac. .Nadškof Ujčič je nujno apeliral na hrvaškega vodjo, naj preneha s preganjanjem pravoslavnih Srbov na Hrvaškem. Julija meseca je nadškof Stepinac v svoji pridigi v stolnici javno ostro nastopil proti vsemu nasilju. Med drugim je govoril sledeče: “Kličem Boga za pričo, da sem bil vedno proti nasilnim prestopom v Katoliško cerkev. Javno moram izjavljati, da sem vse storil, kar je bilo v moji moči za pomoč in varstvo pravoslavnih.” Dne 16. julija 1941 je poslal nadškof svojega osebnega odposlanca kanonika Lončarja k vladi in sicer k ministru pravde. Na mizo pred ministra je vrgel 300 prošenj pravoslavnih za prestop v katoliško Cerkev in zaklical ministru v obraz: “Od^ koga je dobila država oblast in pravico siliti ljudi v Katoliško cerkev? To je le versko vprašanje. Cerkev ne more in ne želi sprejemati pravoslavnih v množicah, marveč le posameznike, pri katerih se je ugotovilo, da niso bili v to prisiljeni. Cerkev ne more in noče sprejeti v lastnino niti ene cerkvene ali župnijske stavbe, ki pripada pravoslavnim. Kakšna je zdaj to vaša politika, da silite ljudi iz judovstva in pravoslavja v katolicizem z grožnjo, da jih pobijete ali pa jih internirate v koncentracijska taborišča.” Kanonik Lončar je ob tej priliki ostro protestiral proti \ sakemu nasilju za prestop v Katoliško cerkev. Dobesedno je kanonik Lončar navajal naročilo nadškofa: “Cerkev more sprejeti le onega, ki se je spreobrnil brez najmanjšega pritiska iz svoje popolne svobodne volje in iz prepričanja, da je Katoliška cerkev edino prava cerkev.” V svojem pismu na Paveliča z dne 20. novembra 1941 je nadškof ponovno in osebno razložil poglavniku stališče Katoliške cerkve, ki ostro obsoja vsako nasilje pri spreobračanju in kjer je ponovno obsodil vse krvave zločine proti pravoslavnim. Nadškof je radi tega ustanovil posebno komisijo, ki naj bi točno preiskala vsak slučaj prestopa, ki ga je smela dovoliti le, če se je ugotovilo, da je bil popolnoma prostovoljen in iskren. Decembra 1941 je sedanji kardinal zopet svaril Paveliča proti nezakonitim postopkom proti osebni svobodi in lastnini, drugovercev in zahteval, da se vse to prepreči. Da bi pomagal pravoslavnim je nadškof Stepinac ustanovil posebno sirotišče za otroke pravoslavnih staršev, ki so v pokoljih izgubili svoje reditelje. Kaj pa Vatikan? To je splošno znano, da sveta stolica vedno obsoja vsako nasilno spreobračanje, ki ga ostro prepoveduje cerkveni zakonik. V tem smislu je Vatikan poslal več navodil v Zagreb. Prepovedal je strogo vsak prevzem in vsako rabo pravoslavnih cerkva in njih poslopij, ki jih je vlada nasilno odvzela. Radi odklonilnega zadržanja nadškofa Stepinca tako l apram ustašem kot napram nacistom so nacisti in ustaška vlada trikrat zahtevali pri Vatikanu, da odstavi nadškofa dr. Stepinca, ker da si je nakopal jezo Paveliča in Hitlerja. Sveta stolica kakor tudi nadškof pa se nista uklonila. Za vsakega pametnega človeka so ti jasni dokazi dovolj. Hvaležni pa moramo biti obveščevalni pisarni National Catholic Welfare Conference, da je priobčila te dokumente, ki razgalijo do kosti vso komunistično propagando. Upamo, da bodo tudi pravoslavnim, ki so dobre volje, to jasen dokaz, da je nadškof Stepinac postopal po vsem pravilno in da je pomagal Srbom, kolikor ja pač mogel. M. I! BESEDA IZ NARODA til.,ti., Z obiska pri guvernerju Lausdiefu Ko sem prvič stal pred guvernersko- palačo v Columbusu sem mislil na marsikaj. V tem lepem poslopju s kupolo torej živi in dela slovenske matere sin guverner Frank Lausche. V duhu sem se prenesel na tiho Dolenjsko!, med tiste gmajne, ki se od Dobrepolj vlečejo tja proti Velikim Laščam. Vem, da je po tistih dolenjskih poteh nekoč hodila guvernerjeva mati. Hodila kakor druge dolenjske matere. V delu in skrbeh so ji tekli dnevi in nikoli ni mislila, da bo nekoč imela sina, ki bo v Združenih državah stal blizu vrha. Stal sem -pred palačo in mislil na to preprosto dolenjsko- mater, ki je znala tisto, kar marsikatera mati ne zna: znala je sinu dati od svoje bogate preprostosti, znala je vliti vanj duha besede, tiste besede, ki je prav blizu Velikih Lašč našla prvega, ki jo je prelil v knjigo. In ta beseda je v sinu ostala in še živi. To je bilo zame najlepše, kar sem videl v guvernerski palači. Ko sem stopil skoz portal, sem se dobro zavedal, da prihajam k guvernerju v imenu tistih, ki si žele za svoje vodnike take kakor je guverner Lausche. Držal sem v rokah album, ki mi ga je poslal Narodni svet koroških Slovencev, -da ga v imenu ljudi, ki morajo še v dvajsetem stoletju stati v obrambo svojih pravic na ickop-ih, izročim možu, ki kljub visokem položaju ni pozabil na najlepše, na materino govorico. Sem naj bi se prišli učit Vedenigi, Karischi, Schumiji in ostali, ki hočejo biti vodniki cele Koroške, pa jih je sram, da bi vsaj kdaj poskušali govoriti v jeziku svoje matere. Le takrat, ko jim gre za slovenske glastolve, le takrat bi bili radi blizu preprostih ljudi, še iz ljudskega štetja bi radi napravili burko in spravili slovenskega človeka na stopnjo, ki mora biti za slehernega poštenjaka poniževalna. Z bridko mislijo sem stopil v sprejemnico. Nekaj minut za tem sem. segel v roko človeku, v katerem vidim tisto, kar sem v Ameriki marsikdaj iskal. Takoj po- pozdravu me je -obšlo veselje. Slovenski pozdrav, -izrečen v dolenjskem narečju, m-i je bil tako dobrodošel kakcr še malokdaj v življenju. Ameriška širina in slovenska preprostost obenem, to je kar dela guvernerja Lauscheta velikega. Spomnil sem se človeka, ki sem ga nekoč srečal na St. Clairju. To in ono sva govorila, nazadnje sva se ustavila ob domači besedi. In mi je takole dejal: S slovenskim jezikom ne prideš daleč in tudi ne nese nič. Trdo besedo sem rekel tistemu človeku in šel. Imel je ameriško širi-; no od domače preprostosti pa nič. Zato mi je bil tuj. Ko pa sem v guvernerjevi pisarni zaslišal dolenjski pozdrav, se mi je zazdelo, da slišim dolenjski) zemljo1, ki sem jo veliko prehodil. Prav, kakor da je iz kota pozdravila g u v e r nerjeva mati. In prepričan sem, da je za guvernerjevo mizo še vsa živa, tiha in. skromna, preprosta in boječa, da guverner Lausche ni pozabil nanjo in da se dobro zaveda, da mu je mati ravn-o- s svojo preprostostjo dala največ. Samo tisti ljudje morejo biti veliki, ki znajo biti preprosti. In guverner Lausche je eden teh. Skupno smo- nato pregledali album in zemljevid Koroške. Guverner se je čudil lepoti krajev im visokim goram. Izročil sem mu kratek memorandum, v katerem -sem lomenil težnje poštenih Korošcev, ki nočejo šovi-zna ne na eni ali drugi strankin žele samo eno: enakopravnost nemškim sosedom. Zahteva po dvojezični šoli v slovenskem delu Koroške, po učiteljišču, po slovenski kmetijski šoli, zahteva po gospo-dimijskih šolah, to pač niso šovinistične težnje temveč običajne narodne pravice. želel sdm samo eno: da bi ljudje, ki visoko cenijo dem okra cij-o vedeli, da živi na Koroškem slovensko ljudstvo, ki se deset letja bori za osnovne pravice. In guvernerju Lauschetu je hotelo to ljudstvo- pokazati, da ga spoštuje, ker sam spoštuje tisto osnovno dobrino, ki jo je prejel od matere, svoj jezik. To- je tisto, kar slovenski človek na Koroškem na Lauschetu najbolj ceni. Človeka vsak dan sproti bogati. Obisk pri guvernerju Lauschetu me je obogatil še posebej. Nisem poznal guvernerjeve matere, pa sem jo -natančno videl v guvernerju. Dolenjsko preprostost, prijaznost, domačnost, tisto, kar imajo samo izbrani ljudje, to je dala preprosta žena s-imu in ta. dolenj-ska preprostost danes utiplje v Guvernerski palači. In to je naj Lepše, kar moreš videti v Columbusu. Karel Mauser. ------©------ Gramofonske plošče Lemont, lil. Plošče “Romanje k Mariji Pomagaj” so pošle Niti enega albuma- nimamo več na razpolago. Toda še zelo sprašujejo po njih. Ali bi dali narediti novo izdajo? Lahko, toda samo pod enim pogojem in ta je: vsaj 200 predn-aro-čil moramo imeti. Kdor hoče plošče še imeti, naj jih naroči vsaj do Velike noči. Denarja ni treba pošiljati naprej, samo naslove. Kmalu bo tu materinski dan, očetovski dan. Po Veliki noči bodo na vrsti zopet poroke, potem razni življenski jubileji. Za take prilike je najprimernejše darilo album gramofonskih plošč. Naročite jih zdaj, denarja pa ni treba naprej pošiljati. Stroške boste poravnali, ko prejmete plošče. Plošče se nanoče pri : Rev. O-dilo Hajnšek, Box 608, Lemont, Illinois, U. S. A. \ P. Odilo. Gikaški Slovenski program jim ugaja Chicago, 111. — Dragi Mr. Leskovar: Že kar precej dolgo poslušam Vaš radijski program. Ne zdi se mi prav, da bi samo poslušal pa nič žrtvoval, zato tukaj desetak v ta namen. Da bi še dolgo dictnela naša beseda in lepa slovenska pesem v naši svobodni Ameriški domovini. Zdravstvujte, Peter čemažar. * ❖ * . . . Upamo, da boste lepo in dobro uspeli z Vašim radijskim pregramom. Začetek je vedno težak, ampak korajža se ne sme izgubiti. Ljudje so zelo zadovoljni z Vašo- radijsko uro ter boste prav gotovo uspeli. Torej pozdravljeni in želim Vam mnogo uspehov z Vašim Radio programom, ki je zares vsem ljudem v zadevo! j st vo. Agnes Benčan. . . Pošiljava Vam pet dolarjev kot pristopnino- k Vašemu radijskemu klubu lepe slovenske pesmi. Mr. in Mrs. Framk Koren. ij: * sj: . . . Tu Vam pošiljam pet dolarjev, da obnovim članarino Klubu. Drugega Vam ne svetujem, ker zares lepo urejujete Vaše programe. Večkrat pa bi rad slišal tisto: “S’-noč pa dav’ je slanica pala,” ker so mi tudi Čehi rekli, da najraje poslušajo to melodijo. In tudi Čeh nekaj ve, v tem se tudi jaz strinjam z njimi. S pozdravom, Josip in Ana Sladič. -------o---— Vesela vesi iz Rima Rim, Italija. — Novo leto je prineslo v krog rimskih Slovencev novo veselje. D,r. Janez Be-lej je postal uradnik na Kongregaciji za širjenje vere in bil s tem Vključen v rimsko/ kurijo. Gospod Bele j je končal srednjo šolo v Mariboru, kjer si je izbral nato duhovniški poklic. Leta 1941 je vstopil v papeško bogoslovje “Propaganda,” se po sveti! najprej filozofski in teološki znanosti. Po končanem rednem študiju je doktoriral iz teologije in iz prava, Z daljšim bivanjem v Švici, v Avstriji in na Angleškem si je pridobil temeljito znanje glavnih svetovnih jezikov, ki so za njegov urad ne-obhodno potrebni. Z djolgotraj nim delom se je temeljito pripravil na odgovorno mesto, kamor ga je poklical prefekt kongregacije, kardinal Fumasoni-Biondi. V imenu vseh znancev prisrčne čestitke in obilo božjega blagoslova! —------o----- Koncert slovenskega solista v Venezueli Los Tequ-es — Las Canales Med slovenskimi kulturnimi prireditvami so gotovo solistični pevski koncerti bolj v manjšini, deloma zato, ker pevcev solistov nimamo- na' pretek, deloma pa tudi zaito^ ker tudi -občinstvo k takim izbranim prireditvam neder e v prav velikih rekah. Če je to veljalo za domovino-, toliko bolj velja to za tuje dežele, kjer je slovenski pevec solist popolnoma neznan, tako osebno, kot tudi dežela, iz katere je prišel, Zato je bilo kar precej poguma treba, če se je mladi slovenski operni in režiserski umetnik prof. Vladko Kos v Venezueli upal prirediti samostojen pevski koncert in to v Mestnem gledališču v Caracasu, kjer nastopajo le že priznane veličine ali pa umetniške družine velikih narodov, ki jim pred njimi in za njimi vsi zvolnovi slavo zvone. Kljub vsem. tem neugodnim c-kolnostim je mlademu pevcu podjetna misel popolnoma uspela in se je s tem menda prvim svojim samostojnim pevskim koncertom, pred takim mednarodnim občinstvom dobro uveljavil. V tiskanem programu, ki je izšel v kar razkošni opremi, so bili na kratko podani najvažnejši življenski podatki umetnikovi, da se je rodil 1. 1915 v mestu Videm v Sloveniji, da je po končani gimnaziji začel svoje tovrstne študije na konservatoriju v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, med vojno da je študiral na Kr. Akademiji za Dra-matsko umetnost v Rimu, tu v Venezueli pa, da je končal pevske študije na šoli prof. Alfreda Holanderj a. Slovenskemu občinstvu sicer ni tako neznan, saj je nastopal -na radiju v Trstu, na poti iz Evrope pa priredil več koncertov med rojaki v USA (v Clevelandu, v Milwaukee), v Venezueli je pa imel že več dobro posrečenih nastopov, tako na Višji Glasbeni šoli, v Ateneju, na zavodu “Musiča Sacra” in v državnem radiju, vendar je bil v četrtek, 5. feb., v Mestnem gledališču prvi njegov samesto-jen nastop velikega' obsega in doraslega sloga. Velike dvorane sicer ni napolnil do zadnjega kotička, kar pa jih je prišlo, so prišli prav iz ljubezni do lepega petja in so mu bili hvaležni poslušalci. Tudi Hrvatje ,so se v hvalevredni solidarnosti odzvali vabilu in v lepem številu prišli na koncert. Po prvem presenečenju zanj in za poslušalce, ko je bil on še nekako uraden in tog, po-slušalci pa pred njim kot strogi sodniki, ki še ne vedo, kaj naj bi pravzaprav rekli, je že v tretji točki prebil ta uradni led in vzpostavil domač stik med seboj in poslušalci, bodisi, da je k temu pripomogel ves njegov naravni, lahkotni nastop in njegov sijajni glas, ki je sočen, poln in velikih dimenzij, bodisi, da so se poslušalci že po prvih točkah zavedli, češ, saj to je pa pravi operni pevec, to pa ni niikak novinec, ampak dozorel baritonist, ki ga mimo more -postaviti ob stran komurkoli, ki so se že upali izkazovati na tem odru, skratka: poslušaci so ga vzljubili, ga' ponovno klicali na oder, eno točko je moral pa celo ponoviti. Daši je koncert obsegal 16 pesmi in arij (med temi 3 slovenske) in je z eno kratko pavzo trajal dve polni uri, pevec ni kazal ni-kake utrujenosti ali izčrpanosti in je oh koncu z enako lahkoto; in polnostjo obvladal veliko dvo- rano Mestnega gledališča kot ob začetku. Pel je pa “v enem jezi’ ku manj kot papež,” t. j. v šestih' (papež menda govjori v sedmih) in sicer: italijanskem, nemškem španskem, slovenskem, franoo-sketn in angleškem, kakor je bilo mednarodno tudi njegovo občinstvo. — Finančnega uspeha, morda ni dosegel takega, kot bi ga bilo želeti ali kot bi ga po! svoji pridnosti in sposobnostih zaslužil, nesporno pa je dosegel velik moralen uspeh, ko je na; velikomestnem odru, pred mednarodnim občinstvom, ki ni štedilo š pohvalo in med katerim so bili tudi strokovnjaki v tej stvari, nastopil s takoi izbranim programom in jie ves nastop tako elegantno in dovršena izpeljal. Na klavirju ga je spremljal dr. Willy Mager zelo obzirno in skladno s pevcem, kar j d tudi doprineslo svoj delež k tako sijajnemu uspehu. Ko mlademu umetniku k pogumu in uspehu čestitamo, mu obenem želimo, da bi ne preminul — ± ostalimi rojaki vred — v tuji deželi kot “kulturni gnoj,” kakor so nas nekateri črnogledi' plašili, preden smo zapustili Evropo, ampak da bi našel odprto-polje svojemu delovanju, kjer bi-mogel svoje sposobnosti razviti in pokazati v vsej polnosti izžeti tudi temu .primerno vsestransko priznanje. Lojze Ulja. Bencin iz sladkorja V našem vsakdanjem življenju pomeni sladkor pomembno hranilo; z njim sladimo jedi in dajemo našemu organizmu potrebne snovi. V znanstvenih laboratorijih pa pomeni sladkor nekaj več; iz njega delajo prvovrstno -loščilo, kadimo ga v cigaretah, iz njega lahko izdelujemo gumijaste pete in še marsikaj drugega. Loščilo iz sladkorja je nov izdelek, ki ga imenujemo allyl sucrose. Odkrila sta ga dva kemika v laboratorijih našega ministrstva za kmetijstvo. Allyl sucrose je težka, svetlorumena tekočina, ki se ob segrevanju in ob dotiku z zrakom strdi v ne-raztopljivo prozorno smolo. U-porabljajo jo za prevleko tal, sten, oprave in raznih lesenih izdelkov. Loščilo je zelo trdo, ima lep sijaj in izredno odpornost proti razpokanju, zraven pa dovolj prožno, kjer bi kaka druga platična snov ne bila primerna, ker bi razpokala. Poleg tega ne prepušča vode, toplote, je odporno proti razjedam kislim, maščob in alkohola. Očala za varilce, ki jih prevlečejo z loščilom ally! sucrose, lahko uporabljajo 400 ur, medtem ko običajna očala te vrste postanejo že po 100 urah neuporabna. Cigareta, ki jo kadite, ima kdaj pa kdaj sladek okus. Pri navadnih lahkih vrstah ameriških cigaret odpade na sladkor 10 do 25% njihove teže. V letu 1948 so ameriške tobačne tovarne porabile približno 12,000 ton prečiščenega sladkorja. Žgoč o-kus cigarete povzroča alkalij. Če bi cigareta ne vsebovala sladkorja, bi bila grenka. Sladkor, ki je v cigareti, se izpremeni v organične kisline, ki nevtralizirajo amoniak in alkalične snov:, ki se razvijajo pri izgorevanju in s tem da cigareti prijeten o-,kus. Raziskovalci tehnološkega oddelka Carnegie so izjavili, da bodo s posnemanjem dela narave lahko ustvarili trajne vire bencina in premoga, ki ju bodo pridobivali iz sladkorja in škroba rastlin. Iz 100 ton posušenega bili toliko bencina, da bi lahko za leto dni z njim založili vse a-meriške osebne in tovorne avtomobile. Mnogostranska uporaba sladkorja je tem večjega pomena, ker so kemiki ugotovili, da po razpoložljivosti prednjači med vsemi čistimi organskimi kemikalijami. V ZDA ga pridobivamo vsako leto približno 6,350,-260 ton. Poleg tega pa lahko pridobivajo iž sladkorja še kakih 250 stranskih proizvodov. Ker je sladkor cenena surovina je razumljivo, da v zadnjih dvajsetih letih znanstveniki zlasti v industrijskih laboratorijih raziskuj©| o velike možnosti u-porabe sladkorja v industriji. Od leta 1929 so v Združenih državah Amerike podelili več kot 200 patentov za predelovanje sladkorja in njegovih stranskih proizvodov v platične in druge snovi. Mnoge od teh šele preizkušajo v laboratorijih, nekatere pa že izdelujejo. Mlečna kislina, ki jo pridobivajo iz sladkorja, je podlaga za alkidne smole, ki jih potrebujejo za izdelovanje barv v avtomobilski industriji. Iz mlečne kisline so ameriški kemiki izdelali nov u-metni gumi — “lactoprenie.” Iz njega delajo gumijaste pete, zamaške, gumijasti cement in na stotine drugih izdelkov. Poleg tega se je znanstvenikom posrečilo pridobivati iz sladkorja nadomestke za beljakovino kot n. pr. za meso. Za ta raziskavanja se posebno zanimajo angleški strokovnjaki, ker ima britanska Zahodna Indija izdaten presežek sladkorja, s čigar industrijsko predelavo bi lahko znafno izboljšali prehrano. Sladkor uporabljajo tudi za pridobivanje drožja “torula uti-lis,” ki je podobno navadnemu kvasu. Glivice tega drožja so v devetih urah pomnožijo 64 krat. Pri poizkusni postaji na Jamajki, katero oskrbuje angleška vlada oziroma ministrstvo za znanstvena in industrijska raziskovanja, dodajajo raztopini melase dušik. Melasa je kot znano stranski proizvod pridobivanja sladkorja iz sladkorne- sladkornega trsa bodo lahko pri-1 ga trsa. Sladkorno drožje spre- dobili 13,410 litrov bencina, 15,-435 litrov dobrega strojnega o-Ija in 5,445 litrov olja za maziva ter 8.45 ton surovega sladkorja. Če pomislimo, da je sladkornega trsa mnogo, da hitro raste, bo njegova tehnična uporaba prinesla mnogo koristi. Leta 1946 so imele ameriške tovarne med svojimi odpadki 260 milijonov ton suhega sladkornega trsa; iz te zaloge odpadkov, bi lahko do- meni melaso v' živilo, ki vsebuje približno 50% beljakovin in ima mnogo vitamina B. To živilo ima obliko prahu mlečnobeN barve, po okusu pa spominja na meso. Uporabljajo ga kot pri' mes h krušni moki, za razne j11' he in za pripravljanje drugih je' di in zelenjav. Približno 17 dkg prahu vsebuje količino beljakovin in vitamina B, ki jo dnevno potrebuje odrasel človek. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda Kako si je neuko ljudstvo, ki ni znalo ne citati, ne pisati, pomagalo z zarezami in znamenji, nam priča “rovaš” pri kmečki sodbi in “lesena pratika”. Poslednja je služila kmetovalcu, da mu je naznanjala Nedelje in praznike, vremenska ^namenja, ščip, mlaj,' prvi in zadnji krajec. S črtami, križi in krogi, ki so zarezani v ozke hrastove deščice, je izraženo vse potrebno, kar je moral kmet vedeti za domačo raoo. -aki leseni koledarji so še v Poznejših stoletjih viseli po mnogih kmečkih hišah, vendar kaže njih preprosta oblika na sivo starodavnost. Iz 15. stoletja imamo nekaj majhnih slovstvenih drobtin. ^Ta prvem mestu je omeniti 'ljubljanski rokopis” v nekem zborniku, ki je nastal okoli 1. 1430. Obsega pa dve očitni ^.povedi, katerih jezik se zelo Približuje sedanjemu dolenjskemu narečju. Gotovo sta lužila ta dva obrazca ljudstvu Sa javno porabo v cerkvi. — Zgodovinsko društvo v Celov-Cu. hrani z nemškimi črkami Pisan rokopis, ki obsega na eni strani “Oče naš”, “češceno šarijo” in “Vero”, iz početka 15. stoletja, na drugi strani pa krstna imena onih oseb, ki so Ustanovile in vzdrževale Mari-Pno bratovščino v Ratečah na Gorenjskem z letno številko 1467. Iz tiste dobe so slovenska imena mesecev v nekem }°kopisu iz Loke na Kranjcem, ki se večinoma strinjajo z našimi sedanjimi imeni, le Za “rožnik” (junij) so rabili C6 “bobov cvet”, za kimovec september) “poberuh, za ok-ober ge je imenoval “listo- glloj” in november “kozo- Prsk”. V beneško-slovenskem, ali bole hrvaškem narečju je spisan 2apisnik Marijine bratovščine v Šrnjevu na vzhodnem Furlanskem. V njem so zabeležena da-in ustanove, ki so jih razni Judje napravili pri tej bratov-s^iui. Zapisnik, ki izvira delo-iz leta 1497., deloma iz leta 1502 -518, je pisan v italjanskem Pravopisu. Jezik kaže mnogo posebnosti furlanskega narečja in Italijanskih tujk, ki so še dandanes po Primorskem in na Kra-Su v navadi. V petnajsto sto-^etje pripada najbrž tudi rokopis mesta Kranja, ki obsega štiri slovenske, z nemškimi črkami pisane prisežne obrazce, !P° katerih so prisegali meščani, ^govorniki, sodniki in priče v branju. Te prisege kažejo, da Je slovenščina tudi pri sodniji 2avzemala važno mesto. Vsi navedeni odlomki so bili Prvi poizkusi, izražati živo narodovo govorico z latinskimi ali nemškimi črkami. Vendar Pri presojanju naših srednjeveških slovstvenih razmer ne gre Prezreti vpliva, ki ga je imelo Slovence cerkveno-slovansko glagolsko slovstvo, ki sta ^a ^°t dediščino zapustila slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Jezikoslovci so dokazali, da so bili že “brižinski spomeniki” Napravljeni po glagolskih vzor-cih od duhovnikov, ki so bili Vešči slovenskega jezika, pa tu dl glagolskih pismenk. Isti vpliv ripričuje šola v Črnomlju in pa Nlnogi glagolski odlomki (ma-SNih knjig, obrednikov in bre-vlrjev) iz 15. stoletja, ki so se Našli p0 raznih krajih, posebno Na Kranjskem in Primorskem. Cerkveno - slovansko slovstvo Se je med Slovenci širilo tem ložje, ker so prihajali v naše dažele duhovniki iz Istre in Hrvaškega Primorja in so celo C°tje iz tistih krajev opravljali Pri nas službo vikarjev akvi-'Gjskega patriarha. Glagolica Pa ni služila le za cerkveno ra- °> temveč so jo rabili tudi v Svetnih zadevah. “Turški glasi”, ki so naznanjali o gibanju turške vojske in so jih raznesli po vseh slovenskih pokrajinah, so bili mnogokrat pisani z glagolico. Celo pozivi, s katerimi so se sklicevali kranjski stanovi na deželni zbor, nosijo glagolske podpise. Vse to priča, da moramo tudi hrvaško glagolsko slovstvo prištevati duševnemu zakladu našega ljudstva v srednjem veku. Šele Primož Trubar je zavrgel “krovaško besedo” in “krovaške puhtšabe” in začel pisati slovensko dolenjsko narečje najprej z nemškimi, potem z latinskimi črkami. S tem je bila književna vzajemnost s Hrvati pretrgana. * * * Med tem, ko je bilo slovstveno delovanje v srednjem veku vsled pomanjkanja tiska še o-mejeno, se kaže na polju umetnosti vesel razvoj. Spomeniki te vrste so trajne priče verskega življenja in verske vneme naše dobe. Za slovenske dežele pomenja 15. in še začetek 16. stoletja višek srednjeveškega stavbarstva in umetnosti. Takrat so se zidale naj lepše cerkve po mestih in trgih in nastale so mnogobrojne podružnice po naših, gorah, ki še sedaj vzbujajo veliko pozornost tujcev in zanimanje ljubiteljev umetnosti. Več kot polovico vseb naših cerkva je iz 15. stoletja Mnogim se sicer komaj pozm prvotni značaj, ker so bile pozneje potrebam primerno prezidane, vendar še marsikje spominjajo deli stavbe, okna, rebrf ali šiljasti lok na dobo, v kateri je nastala. Primeroma do konca 13. stoletja so zidali pri nas v romanskem slogu, katerega označuje pred vsem mogočni svod (Ge-wolbe) nad cerkveno ladjo, k: ga nosijo močni slopi ali stebr: in visoki duhovniški kor s kripto ali podzemeljsko kapelo. O kna so završena s polkrožnim lokom in velika vrata bogate okrašena s polkrožnim čelom ob katerih se še večkrat naha-jajjo vitki stebriči, združeni 2 okrožnicami, izpeljanimi v obliki loka nad vilikimi vratmi, Najznačilnejša stavbsi te vrste je škofijska cerkev v Krki ki je bila dodelana okoli leta 1216. in se je skoraj neizpre-menjena ohranila do današnjega dne. V enakem slogu so bile zidane cerkve dominikanov v Brežah, benediktincev v Št. Pavlu in bazilika avguštincev v Sekovi. Pri drugih zgradbah so se o-hranili le še posamezni deli, tako pri cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki, v Konjicah in drugod. Zanimivi ostanki iz te stavbinske dobe so tudi nekatere grajske kapele, tako dvonadstropna kapela na “Malem gradu” v Kamniku, ki je že gotovo stala v začetku 13. stoletja. Gornji prostor je služil za gospodo, spodnji za družino. Spodnja kapela ima precej prostorno lopo in hodnik (galerijo), ki je izpeljan okoli nje. Ob vratih dva prosto stoječa stebriča podpirata polkrožni lok. Iz prezbiterija (duhovniškega kora) vodijo ozke stopnice v gornjo kapelo, ki ima zvezdnat svod s prav topim šiljastim lokom. Pod spodnjo kapelo je kripta z bajastim svodom, ki je primeroma 3 metre dolga. Lesen, osmerokotni stolpič je bil prejšnje čase zidan. Druga zanimiva ostalina iz zgodnjega serdnjega veka je romanska kapelica v Trebelnem na Dolenjskem. Dobre pol ure od Mokronoga stoji blizu cerkve sv. Petra kapelica, ki je že zelo razrušena, brez strehe in vsa zaraščena s bršljinom. Tloris ima obliko kroga, čegar premer je približno štiri in pol metra dolg. Na koncu je prizidana polukro- GORIŠKE VESTI Atentat na slovensko šolo v Gorici V noči pred Svečnico je okrog 4. ure zjutraj eksplodirala bomba, ki so jo nastavili neznanci ob glavnih vratih šolskega poslopja v ulici Randaccio, kjer sta nastanjeni slovenska strokovna in nižja srednja šola. Bomba je pri eksploziji poškodovala vrata, zid, in razbila 72 šip v šolskih oknih. Pok je bil slišen po vsem mestu, a kljub temu ni bilo na' lice mesta nobenega stražnika, dokler jih niso zjutraj poklicali. Pouk se tisto jutro ni vršil in tudi po ostalih slovenskih šolah so tretjo uro jutranjega pouka v znak protesta vsi dijaki slov. liceja, višje gimnazije, učiteljišča in ostali dijaki nižje gimnazije zapustili šolo. Vsi slovenski časopisi in Slovenci sploh so ta, napad ogorčeno obsojali, medtem ko so italijanski časopisi vrgli krivdo na nas Slovence same. Petčlanska delegacija dijakov višje gimnazije in učiteljišča se je v torek zglasila pri goriškem orefektu in mu izročila pismo, v katerem ostro obsojajo napad na slovensko šolo in priporočajo, naj bi prefekt podvzel take rkrepe, ki bodo v bodoče prepre-nli taka dejanja in zagotovili lijakom miren pouk. Prefekt je lijakom obljubil, da se bo zavzel za njihove zahteve in izrazil jvoje obžalovanje nad podlim napadom na slovensko šolo. Prav tako je prefekt izrazil svoje obžalovanje občinskim slovenskim wetnikom, ki so tudi zaprosili ori njem za avdijenco. seji občinskega sveta teden je goriški župan ostro obsodil teroristični napad,” ki je v nasprotju z našim z'adržanjem, 'd gre odkrito za tem, da bi se vrnila mir in normalnost v deželo, ki je že preveč trpela.” Vsi Slovenci so z zadovoljstvom vzeli na znanje te izjave višjih predstavnikov goriške oblasti. Po mestu se tudi širijo še nepotrjene vesti, da so v isti noči bile Sodna razprava odložena Za 5. februarja je bila prvotno določena sodna razprava pred goriškim sodiščem v zadevi tožbe, ki jo vodi Enite Tre Venezie proti najemnikom iz Pevme. Sedaj so to razpravo odložili na dan 5. marca. Zastopnik slovenskih kmetov, odvetnik Targioni, je imel pred dnevi govor, kjer je prizadetim kmetom prikazal neutemeljenost zahtev ustanove Tre Venezie, in med drugim omenil zakon, po katerem ni mogoče razveljaviti takih pogodb, pred potekom štirih let. Ta rok pa bo za omenjene najemnike potekel šele leta 1955. V pomoč prizadetim kmetom se je med goriškimi Slovenci nabrala že lepa vsota denarja, ki bo vsaj deloma krila stroške sodne obravnave. Akcija za pomoč poplavljenemu v Holandiji Kakor po- vsej Italiji in tudi po drugih deželah tako se je tudi v Gorici in na Tržaškem začela nabiralna akcija za pomoč po-plavljemcem na severu. V Gorici so v nedeljo 15. feb. po vseh cerkvah pobirali prostovoljne prispevke. Goričani so se lepo odzvali tej tako potrebni akciji v pomoč poplavlj encem. Iz Trsta je že odpotoyal en železniški voz raznih najpotrebnejših reči, ki bodo vsaj nekoliko olajšali strašno nesrečo prizadetih ljudi. * * * TRŽAŠKE VESTI Izjava SKSZ v Trstu širši odbor Slov- kršč. socialne zveze, za Tržaško je na svoji Tudi na seji dne 1. feb. soglasno sklenil pretekli !•) Obsoditi z vso odločnostjo pospešno vključevanje cone A STOja v sosedno republiko, ki ga zadnje čase izvajajo iz Rima semkaj poslani tuji zastopniki. Slovenci zahtevajo, da se spoštujejo predpisi mednarodne pogodbe, ter se uresniči Svobodno tržaško ozemlje. 2.) SKSZ izreka iskreno zahvalo duhovnikom na-brežinskega dekanata, ker so- javno obsodili nasilno odstranitev Iz Boršta v tržaškem Bregu Sprejem na čast novega rav- nastavljene še dve bombi pred slovenskih krajevnih napisov na slovenska poslopja v Gorici, ena pred šolo v ulici Croce' in druga nekje pri goriški bolnici. Župan je zatrdil, da bodo: krivce iskali in jih strogo kaznovali. žna, dva metra dolga dolblna za altar. Ljudje v okolici pripovedujejo, da sta v tej kapeli nakdaj maševala sveta brata Ciril in Metod in da se je v prejšnjih časih rabila za slovansko bogoslužje . (Dalje prihodnjič) Tudi v Borštu ,so imeli v nedeljo 8. feb. svojo lepo uspelo prireditev. Šolske sestre, ki so v tako težkih razmerah začele svoje delo med našo mladino, so ta dan zadiobile vsaj nekoliko zadoščenja za ves svoj neprecenljivi trud. V njihovo malo dvorano so se popoldne zatekli vaščani vseh barv in prepričanj. Vsi so z velikim veseljem sledili veseloigri “Izgubljeni raj,” in navdušeno ploskali domačim igralcem. Nastop domačega zbora “Slovenec” je prireditev še bolj poživil. Sicer so hoteli dobro znani elementi zabraniti pevcem njihov nastop s tem, da so jih drugam vabili na svoja predavanja, a nihče jim ni nasedel. Tako so se vsi združili v dvorani šolskih sester in tako pripomogli k lepemu uspehu prireditve, ki upamo ne bo zadnja. Iz Mavhinj V našo slovensko šolsko poslopje se je v decembru naselila še italijanska šola, ki šteje nič manj in nič več kot šest učencev! Za to res izredno veliko število so šolsko poslopje kratko in malo razdelili kar na dvoje, in sicer tako, da ima šest otrok italijanske šole spodnje prostore, 33 otrok slovenske šole pa isto število zgornjih prostorov. Zdaj pa še celo govore, da bi si Slovenci poskrbeli druge prostore in pustili to šolo: šestim učencem italijanske šole Vsa stvar postaja precej podobna basni o ježu in lisici. Stavka uslužbencev javnih skladišč V Trstu vtraja že cel teden stavka uslužbencev javnih skladišč, katerim so se v petek pridružili še vsi pristaniški delavci. S to, stavko zahtevajo delavci in uslužbenci odpravo fašističnih zakonov in izboljšanje delovskih pogodb. Z malenkostnimi izjemami so se vsi delavci vzdržali dela in še posebno nadurnega dela. Delodajalci pa le nočejo popustiti, zato so se po enem dnevu zopetne vrnitve na delo sestali delovski sindikati in proglasili zopetno stavko za v torek 17. feb. Radi te stavke je deloi v tržaškem mestu precej utrpelo, zlasti še tržaška luka. Odmevi afere Trust v tržaškem mestu Pretekli mesec so zavezniki odkrili v tržaškem tehničnem uradu TRUST veliko denarno afero, pri kateri je sodelovalo deset uradnikov omenjenega slovenski zemlji. 3.) SKSZ daje'urada. Po preiskavi so ugotovi-javno priznanje svojemu zastop- li, da je ta des.etorica nepoštenih niku v devinsko-nabrežinskem svetu g. Dragu Legiši, ki je s svojo odločnostjo in možatimi nastopi branil naša načela in hkrati živi jenske koristi našega naroda. Zavrača vse nizkotne napade, ki so jih politični nasprotniki naperili zoper njega in druge člane SKSZ ter ga poziva, naj do kraja vstraja v borbi za enakopravnost tržaških Slovencev. ----------------$—:— uradnikov prevarila ameriško poveljstvo za celih 65 milijonov lir, ki so si jih potem medsebojno porazdelili. Zavezniško vojaško sodišče, ki je vse te uradnike aretirala, jih je sedaj na njihovo prošnjioi izpustilo na začasno svobodo proti milijonskim kavcijam. Prizadetim so odvzeli osebne izkaznice in potne liste in se morajo večkrat dnevno javiti na policiji. natelja radijske ustanove Pretekli teden je prispel iz Združenih držav v Trst novi ravnatelj tržaške radijiskše ustanove g. Ronald. Novi ravnatelj/ki bo skupno z britanskim majorjem g. Harisonom upravljal obe1 tržaški radijski, postaji, je po rodu iz Bukovine, govori perfektno italijanščino ter precej dobro obvlada tudi slovenski jezik. Poleg tega zna še celo, vrsto drugih jezikov. Na sprejemu se je izrazil, da je njegov trdni namen izpopolniti se v slovenščini. Sprejemu so poleg zavezniških funkcionarjev in italijanskih predstavnikov tržaškega kulturnega življenja, prisostvovali tudi številni Slovenci, med drugimi šolski ravnatelj dr. Anton Kacin, inšpektor Benčič, prof. Karlo Sancin in drugi. G. Ronald Rim je s svojo pozornostjo,: do vseh gostov pripomogel, da je sprejem v vsakem pogledu uspel. ■o------- me!- 'fr 9 «53 HELP W' ■ , CRIPPLED CHILDREN MALI OGLASI Hiša naprodaj Blizu Nottingham Rd., na 1468 Clermont Rd., 6 sob in kopališče, 3 sobe zgorej, 3 zdo-lej, klet pod vso hišo, trd les, garaža in cementni dovoz, vse v dobrem stanju. Kličite TV-3231. (36) Dobra prilika Farma 6 in pol aker naprodaj, lesena hiša, z kletjo v Geneva, O., med Route 84 in 307 — La Fevre Rd. Prazno radi smrti v družini. Kličite VU 3-33J1. ' (feb.18,20) Peč naprodaj Naprodaj je Grand peč v dobrem stanju. Vprašajte na 12012 Corlett Ave., ali kličite LO 1-0286 po 5. uri. Naprodaj Hiša 8 sob — za dohodke — narejena za 3 družine. Klet in plinski furnez na 1069 E. 66 St., blizu St. Clair. Kličite IV-1-6964. (36) V najem Odda se stanovanje 3 sob z straniščem, nič kopalnice, samo odraslim ljudem. Blizu E, 61. ceste. Kličite od 3 do 5 BR 1-0655. (37) Moikl dobijo delo Jeklarna išče delavce Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača fti razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom. REPUBLIC STEEL (feh.16,18) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 ST, ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. (36) Tool and Dlemakers Tool and Gutter Grinders Samo izkušeni naj se oglasijo Morajo biti pripravljeni delati prvi ali drugi šift; dobra plača od ure Oglasite se v employment uradu The Gabriel Oo. 14500 Darley Ave. UL 1-1000 (36) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. MII FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (36) IZDELOVALNICA RAKEV (COFFINS) Rabi moške za pršnje na les SPLOŠNO DELO in NAVADNE DELAVCE 5 dni od 7 :45 do 4 :15 pop Stalno delo celo leto, zavarovalnima, prazniki in počitnice plačane Plača od ure. F. H. HILL GO. 2274 St. Clair Ave. (37) The Day Care Center Skrbimo za otroke ZVa do 5 let. Se igrajo, jedo in spijo pod nadzorstvom. Je res šola — ne samo dom. 1885 E. 79 St. RA 1-3245 (35) Izjava Podpisana izjavljam, da sem plačnik samo za svoje lastne dolgove. — Mrs. Frances Vadnal, 12012 Corlett Ave. Stanovanje se odda V najem se dobi 4 opremljene sobe za 2 ali 3 odrasle. Najemnina $75 vključuje javne naprave. Med E. 55 in E. 79 St. Kličite EX 1-1023. —(36) Ženske dobijo delo Splošno delo v tovarni Za ženske stare 18 do 40 let Dnevni šift Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Oglasite se od 9 do 3 pop. Nove Amerikanke dobrodošle, nekaj angleščine potrebno BENTON GLASS CO. 4540 Hough Ave. (34) MALI OGLASI BODOČI FARMARJI NA OBISKU V BELI HIŠI — Uradniki ‘‘Future Farmers of America” so bili sprejeti v Beli hiši po predsedniku Eisenhower ju. Trgovina naprodaj Izvanredna prilika za slovenskega mesarja. Dobro idoča mesnica in grocerija v slovenski naselbini se mora prodati zaradi bolezni. Vsa pojasnila se dobi ako kličete SU 1-4121. (feb.13,16,18,20) Bi prevzel kuhinjo Kuhar (samec) bi prevzel kuhinjo v najem v kateremkoli mestu v U.S.A. V poštev pride: Društveni dom, hotel, pa tudi dobra gostilna. Katera od takih ustanov ima možnost za upeljavo res dobre kuhinje, naj pošlje svojo obširno ponudbo ter pogoje na naslov: Dragutin Gabrič, 15 W. Erie St., Chicago 10, 111. JOSIP JURČIČ: V zgorenjem delu trga so i-meli kramarji svoje prodajalne šatore. Vabljivo so bile razve-sene svilene rute in raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in urnoročen skače kramar semtertja, razkazuje, hvali in se zna mladi kupovalki pri-dobrikati in uveriti jo, da na vsem semnji ni ednacega blaga po tej slepi ceni. Srečo lovimo po svetu vsi ali sreča je čudna ptica. Vsi jo ed-nako imenujemo, ali vsake oči jjo gledajo, visoko v medbsež-nem višku sedečo, v različni, drugačni podobi. Glej, ona dva dečka, polnih rdečih lic, strmita zamaknena v lepe pištolice, hi jih ima prodajalec otročjih igrač razstavljene. Kako bi bila srečna ta dva, ko bi si mogla vsak edno pištolico kupiti! In pride njima čas, kadar dora-steta, da bosta imela novcev toliko in še več, nego veljajo te pištolice. Ali tačas ju te lepe stvari ne bodo več veselile, ne bode njiju brigalo, pištolic ku- Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet ▼ zalogi. Po poiti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla' Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KF. 1-S0S4 DVA POGREBNA ZAVODA za zanesljivo izkušeno sočutno pogrebno postrežbo p« ceni, ki jo SAMI izberete pokličite AjGMMNAfrSONS povati; po čem višjem in večjem bosta hrepenela, kar jima bode najbrže zopet nedosežno, in — sreče ne bo nikoli. V gručah stoje znanci, mladi in stari. Nekateri se dolgo uže /hišo* videli, tedaj se je treba kaj pomeniti; drugi se posvetujejo, kam bi bilo bolje iti vrč vina pit, tretji opazujejo dekleta in mladeniče, ki hodijo med kramo gori in doli. “Poglej! Smrekarjevega Antona Franina!” kaže eden stoječih mladeničev svojemu tovarišu. “Ta lehko košato hodi, bogata je in lepa. — Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi in tako sili vanjo?” vpraša drug. “To je Pluž-nikov student. Tega so samo babe premotile, da ni šel k farjem. Na dohtarsko študira, pa ves babjak