Poštnina plačana v gotovini. Štev. 46. V Ljubljani, dne 12. novembra 1931. Posamezna stev. Din v- 'Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina t a tnzemstvo: eetrtletno II Din, polletno IS Din, celoletno 3« Dlg; za lno> zemstro razen Amerike i četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Di«. Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, St 10.711. Veličastna zmaga državne misli Pri skupščinskih volitvah v nedeljo je glasovalo v vsej državi nad 64 odstotkov, a v dravski banovini sami okrog 52 odstotkov volilnih upravičencev — Mogočen odmev v inozemstvu Potek volitev v vsej državi Volitve v narodno skupščino so v nedeljo dne L t. m. po vsej državi potekle mirno in v najlep-I šem redu. Razen pri treh brezpomembnih izgredih, mir nikjer ni bil kršen. Zelo pa je oviralo ponekod potek volitev slabo vreme. V dravski banovini je skoro ves dan deževalo, v južnem delu savske in v vse] primorski banovini pa je vladalo tako neurje, da na mnogih krajih ljudje zaradi nalivov in snežnih metežev sploh niso megli iti iz hiš. Zato 3e bila v teh krajih volilna udeležba razmerno najmanjša. Kliub temu pa je bila v splošnem udeležba pri volitvah naravnost ogromna in celo večja kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah leta 1927. Skupno je volilo v nedeljo v vsej državi 2,361.620 volilcev, kar znaša 65'4 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pri zadnjih volitvah leta 1927. je bilo oddanih vseh skupaj 2,324.569 glasov ali 645 odstotka. Po posameznih banovinah znaša udeležba po odstotkih: v Beogradu z Zemunom in Pančevim 61; ' v moravški banovini 79 7; v zetski banovini 78 7; vdrinski banovini 75 8; vvardarski banovini 713; vdunavski banovini 711; vvrbaski banovini 69 4; v savski banovini 54 8; v dravski banovini 52 0; v primorski banovini 34'4. Prestolnica in vsa naša prosvetna središča so daleč prekosila volilno udeležbo pri prejšnjih volitvah. V Beogradu je glasovalo 31.500 volilcev, leta 1927. pa je bilo 27.000 volilcev vseh strank. V Zagrebu so bili oddani 23.204 glasovi, leta 1927. pa so vse stranke skupaj dobile 19.530 glasov. V Ljubljani je to pot glasovalo 13.464 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa> je bilo oddanih za vse stranke skupaj 10.100 glasov. V Sarajevu je glasovalo 15.980 volilcev, leta 1927. pa 12.765. V Nišu je bilo oddanih 21.193 glasov, leta 1927. pa so vse stranke prejele 15.511 glasov. V Novem Sadu je glasovalo 10.446 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa komaj 5.165. Podobno je bilo v drugih mestih. Naj še omenimo, da jih je v Mariboru od 9364 upravičencev volilo 6771. V Celiu jih je volilo od 1963 upravičencev 1548 (78 odstotkov). Z nedeljskim zgodovinskim glasovanjem je naš narod dokazal, da se je kraljevina Jugoslavija ukoreninila v njegovi duši in da ne dovoljuje več, da bi kdorkoli o tem podvomil. Razmerje glasov v dravski banovini po srezih Srezi: Volilnih Glasovalo je upravičencev: po številu: v odstotkih: Glasov so dobili: Ljubljana mesto.......16.460 Brežice . .........8.534 Celje ... s .... i . 16.671 Črnomelj-Metlika 6.068 Dolnja Lendava.......9.533 Gornji grad 4.677 Kamnik 9.573 Kočevje .........9.721 Konjice .......... 5.241 Kranj . « . . ......14.402 Krško..........13.360 Laško Litija 9.977 9.862 Logatec.........7.255 Ljubljana okolica......19.099 Ljutomer..... Maribor desni breg . Maribor levi breg Murska Sobota , Novo mesto . » Ptuj . , . . . Radovljica. . . Slovenjgradec , Šmarje 10.247 13.860 22.789 14.825 . 11.741 , 18.335 . 9.955 . , > , . 7.616 11.368 Prevalie . .........8.395 13.464 4.899 7.372" 3.206 6.195 2.621 4.147 6.485 1.387 7.002 6.272 5.779 4.247 3.770 10.551 4.768 7.723 12.970 10.812 5.606 7.101 6.976 2.227 3.124 2.722 82 57.40 44.60 52.38 64.60 56.04 43.31 67 26.46 50 46.95 60.34 43.06 52 55.04 46.53 56 54 76 39 39 70.07 29.10 27.48 32.43 dr. Kramer Urek Krulej Prekoršek Piki Lovšin Makar Hajdinjak Faflik Goričar Pustoslemšek dr. Potokar dr. Rožič Cerar Pucelj Gajšek Goričar Barle Drmelj Majcen Vale Grebene Pavlic Juvan Turk dr. Zoreč Mrovlje dr. Rape Jarc Koman Pavčič Zebal Šinkovec Zemljič dr. Vauhnik Kirbiš Krejči dr. Pivko Vezir Hartner Benko Kline dr. ZupaniS Vuk Petovar Petek Mohorič Ažman dr. Vošnjak Mermolja Rupnik Zdolšek Spindler Drofenik dr. Rapotec inž. Pahernik 13.464 3.398 1.501 4.543 2.829 1.556 1.650 3.511 2.684 1.282 1.339 632 1.009 2.506 6.485 1.349 38 7.002 1.895 1.495 991 1.891 3.399 2.380 476 1.016 2.755 3.770 2.045 5.675 1.174 1.464 193 4.768 2.349 2.084 3.290 12.970 586 5.079 5.147 4.711 895 1.490 5.213 398 4.236 2.740 1.162 354 711 1.162 1.241 721 1.018 1704 «DOMOVINA» št. 46 ... ,. ■ -r^-n--- Stran Z = Narodni poslanci dravske banovine Kakor kaže sprednje razmerje glasov, so bili v dravski banovini izvoljeni naslednji kandidati: za Ljubljano mesto: dr. Albert Kramer, minister za gradbe; za srez Brežice: Ivan Urek, posestnik in župan v Globokem; za srez Celle: Ivan P r e k o r š e k, upravitelj javne bolnišnice v Celju; za sreza Črnomelj in Metliko: Danijel Maka r, posestnik in gostilničar v Metliki; za srez Dolnfo Lendavo: Anton H a j d i n j a k, posestnik v Odrancih; za srez Gornji grad: Rasto Pustoslem-š e k, novinar v Ljubljani; za srez Kamnik: Anton C e r a r, posestnik in gostilničar v Kamniku; za srez Kočevje: Ivan P u c e 1 j, minister in posestnik v Velikih Laščah; za srez Konjice: Karel G a j š e k, notarski kandidatov Konjicah; za srez Kran|: Janko B a r 1 e, župnik v Ljubljani; za srez Krško: Alojzij D r m e I j, posestnik in župan v Boštanju; za srez Laško: Alojzij Pavlic, profesor verouka v Celju; za srez Litijo: Milan M r o v 1 j e, geometer in posestnik v Ljubljani; za srez Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani; za srez Ljubljano okolico: Albin Kojnan, posestnik v Vižmarjah; za srez Ljutomer: Jakob Z e m 1 j i č, posestnik in župan v Radencih; za srez Maribor, desni breg: Anton K r e j č i, -tovarniški ravnatelj-v Rušah; za srez Maribor, levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; za srez Mursko Soboto: Josip Benko, in-dustrijec in župan v Murski Soboti; za srez Novo mesto: Anton Kline, župan v Gornjem polju; za srez Prevalje: inž. Franc P a h e r n i k, posestnik v Vuhredu; za srez Ptuj: Lovro P e t o v a r, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih; za srez Radovljico: Ivan M o h o r i č, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v v Ljubljani; Soteščan: Zaklad v grobnici (Starodavna zgodba.) *Ali je prav povedal?* je vprašal nadzornik beričev. Nato je tudi Karel začel pripovedovati. Njegovo pripovedovanje se je ujemalo s tem, kar je bil lopov izpovedal. «Kdaj ste pa odnesli zaklad?* so poizvedovali beriči. «Dokazano je, da so posetile grobnico nepoklicane osebe...» «Mi nismo tega storili*, je moral ropar ponovno nadaljevati. «Res so se tovariši drugo noč vrali na Ostrožje, a grobnica je bila že izropana. Zaradi tega so Abdonu dejansko grozili. Tedaj je sklenil, da pojde na Otrožje, kjer se bo uveljavil kot lažni dedič. To je pomirilo razdražene duhove. O njegovem uspehu pa še nimamo točnega poročila..,.» «Pa ga tudi ne boste imeli*, mu je Klemen pretrgal besedo. Ponovno je pozval eriče, naj preiščejo prostore, zakaj vedno bolj se mu je dozdevalo, da so roparji oplenili grobnico. Morda so prikrili celo Abdonu, da ni bilo treba deliti. Karel pa je previdno molčal; svojega mišljenja o zakladu ni maral razodeti. Karel in Durgelj sta ostala v sobani, kjer sta se pogajala za plačilo pred kratko uro. Knko naglo se je izpremenilo. Poprej se je pred njim šopiril razbojnik in zahteval visoko odkupnino. Zdaj pa gospodari jetnik ua poti v svobodo. Nje- za srez Slovenjgradec: dr. Bogumil V o š -njak, poslanik v p. v Beogradu; za srez Šmarje: Vekoslav S p i n d 1 e r novinar v Mariboru. Veličastne manifestacije po volitvah Po volitvah so se v nedeljo zvečer vršile po vseh krajih Jugoslavije velike manifestacije. V Ljubljani se je zbralo pred Kazino več tisoč ljudi. Ko je stopil na balkon Kazine minister za gradbe, g. dr. Albert Kramer, je nastalo med občinstvom nepopisno navdušenje. «2ivel dr. Kramer! Živela enotna in močna Jugoslavija!« Vzklika-nje je utihnilo šele, ko je g. dr. Kramer povzel besedo in dejal med drugim: «Dragi someščani! Dragi prijatelji! Globoko ginjen se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje. Vem, da niste volili samo mene, vem, da ste volili tudi za veliko misel, za katero smo danes manifestirali. Ljubljana je bila vedno na čelu našega naroda, pa tudi danes se je izkazala kot prava voditeljica Slovencev v narodni brambi. Visoko je dvigala jugoslovensko zastavo in nikoli ni bila Ljubljana tako složna v fronti kakor danes. Bila je to ena sama armada, ki je oddajala svoje glasove in volila za veliko narodno stvar. Izginile so med nami vse bivše strankarske razlike, izginila so vsa nasprotja in sovraštva. Današnja nedelja bo zgodovinskega pomena ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo. Dragi someščani! Mislim, da-je danes Ljubljana stopila na čelo vseh mest in vseh krajev Jugoslavije. Nad 80- odstotkov ljubljanskih volil-cev je oddalo svoje glasove na voliščih. Ljubljana je dala zgled .vsemu našemu slovenskemu rodu, kako zna biti v volilni borbi složna v veliki misli za Jugoslavijo. Pa ne samo Ljubljana, tudi drugi okraji po domovini so stopili na branik državnih koristi.. Vsi oni, ki so hoteli naš narod odvrniti od zanimanja in sodelovanja pri borbi za zmago državne misli, so žalostno propadli! Zagotavljam vas, da bom kot ljubljanski poslanec vedno zastopal program in misli, za katere sem se boril. Ti veliki dnevi bodo za vedno ostali zapisani v zgodovini našega mesta. Še enkrat: Srčna vam hvala za izkazano mi zaupanje. Vračal bom zvestobo za zvestobo! Živel Nj. Vel. kralj Aleksander!« Vsa prešinjena od teh lepih besed se je množica pridružila v-VIkrt Vr-i"i Aleksandru s prav I tistim navdušenjem, s kakršnim je že prej pre- govi okovi so zgrabili rokovnjača, da mu je pritekla kri izza nohtov. Zaman jih je otresal in poskušal ubežati. Ko je spoznal, da je železo močnejše kot njegova moč, se je vrgel skesano na kolena. «Ple-meniti gospod!* je začel z drhtečim glasom. «Stregel sem ti kot prijatelju, ne pa kot jetniku. Vzel sem te iz ječe, da bi te oprostil. Tisto zaradi odkupnine je bilo le poskušanje — rešil bi te bil vendarle brez plačila.* Karel se je namuznil in rekel: «Prepozno, Durgelj!* «Zakaj?» Rokovnjač se je zvijal in kremžil: «Izpusti me, prijatelj! Zaupam v tvojo plemenitost. Nikar me ne zavrzi! Pusti me, naj živim in uživam svobodo.* «Zaman me prosiš in vzdihuješ. Zamudil si lepo priložnost. Pokazal si, da nisi vreden mojega plačila.* «Zaklada nimam ter ti ga ne morem obljubiti. Imam pa hvaležno srce, katero ti bom poklanjal vse življenje.» «Dovolj! Nimam več oblasti nad tvojo usodo.* — Karel je zamahnil z roko, češ, naj ga več ne nadleguje. Razbojnik je zarjul in planil v rov proti izhodu. Odprtina v podzemsko ječo je bila še odprta, zraven nje je ležala kamenita plošča. Tukaj se je vrgel na tla in tulil: ^-Hinavec, ti si kriv moje smrti! Do groba naj te peče moj beg iz življenja!* kinjala posamezne poudarke govornika. Železni-čarska godba je nato zaigrala državno himno. Po odigranju veličastne državne himne, ki jo je vse občinstvo poslušalo odkritih glav, je prisrčno pozdravljen izpregovoril ljubljanski župan g. dr. Dinko P u c. Po županovem govoru se je razvil po mestu veličasten sprevod z železničarsko godbo in prirejal navdušene manifestacije. Med vzkliki kralju, Jugoslaviji, predsedniku vlade Živkoviču in ljub-skemu poslancu ministru za gradbe dr. Kramerju je sprevod prispel pred bansko palačo, kjer se je pojavil ban g. dr. Marušič, ki so ga manifestanti navdušeno pozdravljali. Istočasno so manifestirale v Ljubljani še druge manjše skupine. Važen mejnik v zgodovini Jugoslavije Vedeli smo, da bo pri volitvah večina jugo-slovenskih volilcev šla volit, saj so bile te nestrankarske volitve nekaka preizkušnja, ali je jugoslovenski narod zadosti zaveden in zadosti zrel, da pokaže, kako so mu napredek, lepa bodočnost in moč Jugoslavije nad vse na svetu, toda tako sijajne zmage nismo pričakovali. Nad 65 odstotkov volilcev je oddalo svoje glasove in še med onimi, ki niso opravili svoje državljanske dolžnosti, je velika množica takih, ki so jih doma zadržale razne ovire. Tako je v dravski banovini mnogokje obdržalo volilce doma deževno vreme, a v primorski banovini ponekod zaradi bore vo-lilci sploh niso mogli na prosto. Te volitve so eden najvažnejših mejnikov v zgodovini naše* lepe Jugoslavije. Sijajen uspeh volitev je podlaga, na kateri bomo dalje gradili našo bodočnost do cilja, da bo ves naš jugoslovenski narod živel v blagostanju in na visoki stopnji prosvetljenosti. Nič nas ne Lodo sedaj ovirale stare strankarske mržnje na potu za napredkom in v novi narodni skupščini se ne bo s praznimi marnjami tratil dragoceni čas. Mnogo resnega in treznega dela bo treba, da se odkri-žamo gospodarskih težkoč, ki sieer niso po naši krivdi padle na nas. Uspeh volitev je poparil vse mračnjake, ki so hoteli odvrniti naš narod od izvršitve volilne pravice. Konec je sedaj njihove žalostne slave. Z veseljem moramo ugotoviti, da smo tudi Slovenci storili svojo dolžnost. Huda je bila volilna borba v Sloveniji, zato je zmaga pri nas še večjega pomena. Pokazali smo, da smo pri nas v večini pravi Slovenci in pravi Jugosloveni. __________ ______ _______ Ker je bil zvezan, si z rokami ni mogel pomagati. Priril se je s telesom do odprtine in zdrknil v globino. Priletel je z glavo na tla ter si zlomil tilnik. Zgodilo se je, kakor bi trenil. Karel je dospel prepozno, da bi bil preprečil padec v globočino. Ko se je nekdo izmed beričev spustil nizdol po vrvi, je bil rokovnjač že mrtev. Ušel je pravični sodbi. Beriči so zakrili odprtino in odšli iz brloga. Zunaj je sijalo solnce. Karel si je zatisnil oči, ki so se odvadile svetlobe. Cim se mu je nehalo bleščati, je pozdravil divno prirodo. Videla se mu je kakor prerojena. Iz daljave se mu je smehljalo sivo zidovje ostroške graščine. «Hitimo!* je priganjal poglavar beričev. «-Lo-pov na Ostrožju nam ne sme ubežati.* Četica je pokorno pospešila korake. 7. Z m a g a pravice. Abdon, sleparski nasilnik, je sikal od jeze. Oblastno je sedel v mehkem naslanjaču s pre-križanimi rokami. Čakal je poročila o ukradenem zakladu. Bilo pa ni nikogar, ki bi se bil opravičil, kaj šele priznal tatvino. Zadovoljen bi bil, ako bi se našel nekdo, ki bi vsaj koga očrnil. Tako bi imel povod, da bi lahko strogo nastopil. Toda grajsko osebje je bilo edino, kadar je šlo za pravico in poštenost. Domišljija mu je neprestano kovala nove zvi-jače. Tozval je nadzornika grajske straže. Prišel pa je njegov namestnik ter mu javil, da je K le- pere zares čisto GT.33 chetti Engelbert (Ljubljana), Vrečar Ivan (Domžale), Brieelj Ivan (Ljubljana), Volk Jakob (Šoštanj), Bureš Franc (Maribor), Litrop Štefan (Turnišče), Ambrožič Josip (Ljubno na Gorenjskem), Golčar Jernej (Celje), Krapež Milko (Ljubljana), Holi Josip (Brežice), Oset Andrej (Maribor) in Cešarek Alojzij (Ribnica); za njihove namestnike: Zupančič Leopold (Ljubljana), Kralj Andrej (Brežice), Berličič Josip (Ptuj), Pust Franc (Ljubljana), Lampret Franc (Krško), Nova doba se začenja. Vsi, ki smo glasovali v nedeljo za državo, smo s tem svečano obljubili, da bomo vse svoje moči posvetili skupnemu delu za močno in srečno Jugoslavijo. V inozemstvu je veliki volilni uspeh državne Zivkovičeve liste mogočno odjeknil. Splošno pišejo tuji časopisi, da pomenijo te volitve veliko okrepitev jugosiovenskega ugleda. Zaupanje inozemskega gospodarskega sveta v našo domo/ino se je takoj dvignilo, kar je našlo izraza tudi v dvignjenju vrednosti dinarja na curiški borzi. Zaupanje zunanjega sveta potrebuje danes vsaka država in sijajni rezultati nedeljskih volitev so važen prispevek h gradnji našega ugleda v svetu. Imenovanje novih članov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo «Službene Novine» objavljajo naredbo, s katero so razrešeni svojih dolžnosti vsi člani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in njihovi namestniki. Na njihova mesta so postavljeni: za predsednika Ivan Jelačin iz Ljubljane, za podpredsednike Elsbacher Konrad iz Laškega, Franchetti Engelbert iz Ljubljane in Hribar Dra-gotin iz Ljubljane. Za člane trgovinskega odseka zbornice so imenovani: Jelačin Ivan (Ljubljana), Elsbacher Konrad (Laško), Stergar Anton (Kamnik), Ceh Franc (Murska Sobota), Vidmar Stane (Ljubljana), Bru-derman Leopold (Konjice), Berjak Franc (Kranj), Kovačič Josip (Ljubljana), Bahovec Ivan (Ljubljana), Pinter Ferdinand (Maribor), Lenarčič Stanko (Nova vas pri Rakeku), Stermecki Rudolf (Celje), Lavtižar Josip (Kranjska gora), Kljun Janko (Prevalje), Kastelic Edmund (Novo mesto), Senčar Milko (Ptuj); za njihove namestnike: Verbič Anton (Ljubljana), Pavlin Vinko (Trbovlje), Fiirsager Leopold (Radovljica), Kos Ivan (Slovenska Bistrica), Kuharič Ludovik (Ormož), Humek Anton (Brežice), Sporn Josip (Ježica;, Lukas Franc. (Celje), Smerkolj Albin (Ljubljana), Verdajs Viljem (Maribor), De Gleria Anton (Logatec), Rom Matija (Kočevje), Fabijani Pavel (Ljubljana), Kostanjšek Jakob (Šmartno pri Maribora), Divjak Josip (Ribnica) in Cvenkelj Anton (Sv. Peter v Savinjski dolini). Za člane obrtnega odseka so imenovani: Kavčič Franc (Ljubljana), Zadravec Jakob (Središče ob Dravi), Hohnjec Franc (Maribor), Fran- raen odsoten. Po nenadno nastali sledi je odšel za tatovi. Lažni graščak je bil satansko zadovoljen. Be-rič se mu je prikupil, potiho mu je namenil odlikovanje. Domislil se je nove nakane, zato je prav za prav beriča dal pozvati. Velel mu je, naj trosi po okolici tole novico: «Kdor bo prinesel kako poročilo o zakladu, ta bo prejel nagrado.» Tudi ta obljuba je ostala brez uspeha. Pri namišljenem graščaku se ni zaradi tega nihče oglasil. Živ krst se ni zmenil za njegovo plačilo. Z Ostrožja je izginila zaupnost in z njo vred tudi spoštovanje. Bal se je odločnega upora. V tem primeru ne bi imel nikogar na svoji strani, zato «e mu je videlo nevarno razburjati pohlevno ljudstvo. Več bo dosegel, ako se kroti in premaguje. Potuhnil se je kakor kužek in poklical beriča. Njegovo ponovno naročilo se je glasilo: «Straža naj mi privede vsakega uslužbenca, drugega za drugim, a vsakega posebe. Posebno je treba paziti, da kdo ne uide. Predvsem je potrebno poročati, s kakimi občutki se bo kdo odzval pozivu.» Zlobnik je računal na dejstvo, da je strah najkrajša pot do priznanja. Kadar se človek ustraši, tedaj ga ni težko ujeti v besedi. Poskusil bo najprej s sladkimi obljubami, pa tudi z rahlo grožnjo. Preden bo drugič zatonilo solnce, mora priti do smotra. Beriči so prijeli vratarja ter ga tirali pred preiskovalca. Mož se ni ustrašil; imel je čisto vest, lahko ga je pogledal z mirnim očesom. Spremljala ga je zavest, da se mu ni treba ničesar bati. Abdon je bil ljubezniv in sladek. Vprašal ga je najprej, koliko let že opravlja svojo službo. «Dvajset let», mu je odgovoril in dostavil ponosno: «Gospod Teodor je bil z menoj vedno zadovoljen. Nisem mu dal povoda, da bi me oštel ali grajal.» «Vsi uslužbenci pa najbrže niso bili taki. i.» ga je zvijačno preizkušal. ^Pokažite mi tja, kjer je največ sence.. .> Vratar je spoznal, kam merijo njegove besede. «Ne boš me, Jaka», si je mislil in rekel: «Med nami ni nikogar, kateremu bi se dalo kaj slabega očitati. Vsakdo je stregel graščaku po svoji najboljši moči brez ugovora in nejevoljen «Seveda, dokler je še živel>, se je zvijačnik porogljivo namuznil. «Ko pa je odšel, niste imeli gospodarja.. «Njegovi hčerki Olgi smo služili z isto pokornostjo. Tako smo ji sladili grenke rre...» «Morda pa ne vsi... Kdo je izvedel tatvino?» «Gospod, o tem vem prav toliko, kakor kdaj bom umrl...» «Cuduo. Ključe imate od izhoda in veste, kdo pride in odide. Pa tudi — kdo kaj odnese.. «Gledam tudi na to, pa nisem ničesar zapazila Nasilnik si je izmislil: cNekdo je videl nekoga, ki je prišel ponoči z dvorišča s težko vrečo...» «Gospod, to je popolnoma izmišljeno^, mu je pogumno ugovarjal. «Glavni izhod je ponoči zaprt; prepovedano mi je odpreti po določeni uri. Svoje dolžnosti še nisem nikoli zanemaril. Ako bi se bil kdaj res izpozabil, tedaj bi me bili prijeli beriči in čuvar na stolpu. Na stražnici je priprava, ki zaznamenuje vsako odpiranje vrat po prepovedanem času.j Vratarjev odgovor je bil tak, da ga zvijačnik ni znal zavrniti. Jezilo ga je, ker se je dal ugnati. Začel je prostovoljno popravljati: «Neznanec z vrečo je lahko preplezal obzidje ali pa je prišel po tajnem izhodu.. «To je prav za prav stvar nočne straže^, ja spretno izpodbil njegovo mišljenje. «Znano mi je sicer, da je nekje pod zemljo rov, a je že davno zasut in zazidan.» «Ali je graščak pogosto hodil v grobnico?» je nenadno zasukal vprašanje. «Redno vsak dan, odkar mu je umrla so-, proga...» «01ga ga je seveda spremila .. .> «Oba sta se rada mudila ob grobu dragega' bitja...» «Pa osebje?* — Nadležnik je pogledal vratarja, kot bi ga hotel predreti. Odgovora je iskal na njegovem obrazu. Odgovoril mu je, ne da bi trenil z očesom: cGrobnice se ogibamo vsi, kar nas je v graščini. Nihče ne gre tja doli sam brez posebnega opravila. Celo misel nanjo je strašna...* g"'.......—— O -i stran 4 Keršič Ivan (Ljubljana), Himelina Karel (Slo-venjgradec), Lešnik Miha (Maribor), Volk Josip (Maribor), Perdan Jernej (Ljubljana), Dolšak Franc (Celje), Dolinar Fran (Ljubljana), Geyer Rudolf (Ljubljana), Lasič Vinko (Maribor), Za-vodnik Franc in Hohnjec Miloš (Celje). Za člane industrijskega odseka so imenovani: Bonač Fran (Ljubljana), Krejči Anton (Ruše), Lenarčič Josip (Vrhnika), Hajnrihar Franc (Škof-ja Loka), Hribar Dragotin (Ljubljana), inž. Dra-čar Oskar (Maribor), Sire Franc (Kranj), Rojina Anton (Ljubljana), Pogačnik Josip (član upravnega sveta pri TPD), Ribnikar Adolf (Ljubljana), dr. Rekar Ernest (Jesenice), inž. Jelene Jožef (Maribor), Florjančič Ignac (Ljubljana), Pogačnik Hinko (Ruše), inž. Kobi Jožko (Borovnica) in Westen Avgust (Celje); za njihove namestnike: dr. Pavlin Ciril (Ljubljana), Sadnik Julij (Šent-pavel pri Preboldu), Majdič Franc (Domžale), inž. Šuklje Milan (Ljubljana), Naglas Viktor (Ljubljana), Marinko Ivan (Tacen), Setina Tilek (Jarše), Rus Ivan (Loški potok), inž. Klinar Anton (Ljubljana), inž. Fok Makso (Kranj), Medica Franc (Ljubljana), inž. Šlajmer Vladimir (Maribor), Birsa Stanko (Ljubljana), dr. Ahačič Kozma (Tržič) in inž. Toman Anton (Ljubljana). « DOMOVIN A» št. 46 Zahvala vsem volilcem radovljiškega sreza Pri nedeljskih volitvah ste z Vašo ogromno in sijajno udeležbo dokazali, da bijeta v srcih planinskih sinov pod okriljem našega mogočnega Triglava globoka in neomajna jugoslovenska zavest in iskrena ljubezen do rodne grude. Pokazali ste, da pravilno razumevate veliko dobo, v kateri živimo, da pa se tudi zavedate hudih in skrbi polnih časov, v katerih se nahajamo, in da želite, naj složno delo bodoče narodne skupščine pomaga narodu v boljše čase. Zahvaljujem se Vam v svojem imenu kakor tudi v imenu sokandidata g. Ivana Ažmana za mnogoštevilno udeležbo pri volitvah in za izraženo zaupanje in Vam izjavljam, da bom, opirajoč se na Vaše zaupanje, zastavil vse svoje sile, da bodo gospodarske koristi naše prelepe Gorenjske v skupščini pravilno tolmačene, da se eaščiti domače delo, pospešuje podjetnost in omogoči socialni in prosvetni napredek vsega sreza. Obljubljam, da hočem ostati z vsem sre- zom v stalnih stikih, in v posebno zadovoljstvo mi bo, da se bom mogel čim več časa muditi v Vaši topli in prijateljski sredini. Ivan Mohorič, narodni poslanec. Politični pregled Naše zunanje ministrstvo je poslalo tajništvu Društva narodov odgovor na poziv k pristopu Jugoslavije k enoletnemu premirju v oboroževanju. Odgovor naglaša: Jugoslavija pristaja na to premirje, ki bi trajalo od 1. novembra letos do 31. oktobra prihodnjega leta, in v tej dobi ne bo povečala svojega oboroževanja. Smatra pa, da se to premirje ne more nanašati na izpopolnitev vojaške mornarice, ki tudi po izvedbi izpopolnitve ne bo dosegala onega stanja, ki bi bilo Jugoslaviji gotovo priznano tudi v primeru popolne razorožitve. V Angliji so se vršiie nedavno, kakor smo že poročali, volitve v spodnjo zbornico, pri katerih je sijajno zmagala narodna fronta. Te dni pa se je izvršila svečana otvoritev spodnje zbornice. Iz prestolnega govora, ki ga je prečital kralj pri otvoritvi, je razvidno, da se bo Anglija dalje prizadevala okrepiti svetovni mir in da bo nadaljevala politiko obnovitve meddržavnega zaupanja. Prav tako bo šlo delo narodne vlade za tem, da se spravijo v red gospodarske razmere. Predsednik vlade Macdonald je na banketu v čast novemu londonskemu županu imel velik govor o sodobnih gospodarskih vprašanjih in je izjavil, da je ' nujno potreben sporazum vseh držav, zlasti Nemčije in Francije. Vse države morajo, kakor je govoril Macdonald, odnehati, ker se bo sicer poslabšal svetovni gospodarski položaj tako, da bo nastal polom. BELA CERKEV. K uboju pri kožuhanju nam pišejo, da Janez Grahut sploh ni šel od doma. Zgodilo se je to ob pol 10. zvečer in ne o polnoči, kakor se je poročalo. Grahut tudi ni imel noža v roki in je umrl v sobi v materinem narfičju. Za-i bodel ga je ubijalec pod oknom domače hiše brea vsakega vzroka. GORENJA VAS. Naš Sokol nas bo razveselil v nedeljo 15. t. m. s prav prijetno igro «Dva bregova*. Začetek ob pol 4. Po igri prosta zabava. Pridite vsi! GORENJI LOGATEC. Iz naše občine je izginilo strankarstvo. Nekaj malih ostankov ne pomeni nič. To so jasno pokazale skupščinske volitve. Od 226 volilcev jih je volilo 198. Le nekaj trdovratnežev je ostalo doma, drugi so bolni, oziroma odsotni. Večina je šla skupno v strnjenih vrstah na volišče z godbo na čelu in za napisom: «Na klic domovine gre ves Gorenji Logatec složno na volišče.* Gasilci so bili v krojih. V slogi je moč! GORJE PRI BLEDU. K vojakom je odšel načelnik Sokola br. Jožef Zalokar, ki ga bo Sokol zelo pogrešal. Upamo, da se bo br. Zalokar, ko izvrši svojo državljansko dolžnost, zopet povrnil v našo sokolsko četo. — Dne 9. t. m. je umrl v Zagrebu na kliniki znani tovarnar in industrijec, brat g. Franc Golob, naš prvi sokolski starosta. Ohranimo ga v trajnem spominu! — Yolitve so pri nas prav povoljno uspele. Imeli smo štiri sestanke. Tudi minister g. Pucelj nam je razložil pomen volitev. Volilo je 63 odstotkov volilnih upravičencev, čeprav smo imeli tudi hudo proti-akcijo, ki je razmetavala Koroščeve lepuke po cestah in pred našimi domovi. Nismo jim sedli na limanice. Na dan volitev sta dva bivša klerikalna pristaša popisovala imena volilcev, a naši vrli orožniki so ju zasačili. Imela sta že okrog 80 imen. Upamo, da bodo oblastva naučila oba možaka, da je tako strahovanje nedopustno. KRANJ. V «Domovini*, katere naročnik sem, sem bral, da je novo vino po 1 Din. Pisec teh vrst pa je nedavno plačal mariborski vinarski zadrugi novo vino po 4 Din in staro po 5 Din. Vožnja stane 50 par od litra. LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrti narskega društva v Ljutomera priredi v nedeljo 22. t. m. popoldne ob pol 2. v Stročji vasi pri posestnikih gg. Janšovcu in župani Bobnarju sadjarski tečaj za Pristavo, Stročjo vas, Nunsko grabo, Presiko in druge vasi. Tečaj bo vodil sreski referent g. Znidarič, ki bo kazal pravilno sajenje dreves, snaženje, obrezovanje, gnojenje, sploh vse jesensko opravilo. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva! Za primer slabega vremena se preloži tečaj na naslednjo nedeljo. «Mislim namreč podnevi*, je zlobno namignil. «Ni razlike*, mu je ovrgel. «V grobnici je vedno tema.. .* «Ali ste vedeli vsi, kam je shranil Teodor zaklad, preden je odšel na vojno ?> «0 tem se nismo nikoli menili.^ «Kaaaj ?» je neverno zategnil. «0 tem, kar je najbolj važno, niste govorili !> «Nismo», je odločno potrdil. «Podnevi smo bili zaposleni z delom, zvečer pa smo opravljali v grajski kapeli skupne molitve, da bi se graščak srečno vrnil.* «Pa niste bili uslišani*, ga je zbodel zaničljivo. «Božja volja je tako odločila.. .» «Čigava volja pa se je zgodila, da so izginili zakladi?> je vprašal zasmehljivo in dostavil: «Po-zval sem vas zato, da mi olajšate zasledovanje.* Vratar je zmignil z rameni in rekel: «Go-Bpod, tukaj vam ne morem pomagati.* «Gorje vam, ako tajite!* — Nejevoljno je zamahnil z roko, naj odide. Pred vrati je čakal Lovro, najstarejši uslužbenec in pravcati strahopetec. Dospela sta do griča, ki je čepel ob planini kakor velika zelena kepa. Na griču je samevala mala polrazpala koča. Cimbrov jo je pokazal: «Ali jo vidiš? To je edini spomin naše nežne mladosti. Kako lepa se mi vidi danes! Prav kakor tedaj, ko sem letal bosopet okoli nje. Njena slamnata streha je bila zame lepša kakot vsaka druga reč. Ti bi bil rad ostal pri meni, da bi se maščeval nad svojimi nasprotniki. Pojdi k njim in pobotaj se z njimil Bodi vesel, da smeš med poštene ljudi! Če so te osramotili, vedi, da te niso oni, temveč tvoja strast! Z njo obračunaj! Ali nimaš nič značaja, ki mora biti zrcalo tvoje duše? Poglej, kako je mene udarila usoda, vendar se nad nikomer ne znašam. Te dni sem pisal bratu v Ameriko. Morda se mu posreči, da me spravi preko luže. Srečen bom, če si ohranim življenje, čeprav malo upam! Vesel pa ne bom nikoli, če bom moral zapustiti te kraje!» Jaka je molčal. Na križpotju sta se ustaviia. Cimbrov mu je ponudil roko: «Dobro se imej in pameten bodi! V življenju se vedno usoda maščuje za vsako krivico, tu zahteva sam Bog!» Jaka mu je stisnil desnico in nekaj zamrmral. Tone se je obrnil in odkorakal na hrib k rodni koči. Obsedel je tam, strmeč v daljavo. Naposled je sklonil glavo na kolena in nekoliko zadremal. Ko se je prebudil, se je dramila prva zarja. Skočil je kvišku in obstal ponosno vzravnan na vrhu hriba. Njegova krepka postava je začrtala senco preko pobočja. Senca je zavalovila preko grička do lesenega kozolca in se povzpela po njem. Mladenič jo je opazoval in se bridko nasmehnil: «Med trami se vzpenja moja s;enca. Zdaj visi kakor obešenec. Ne, ne maram umreti! Živeti hočem! j Zavriskal je in se pognal na p)ot v planine. * Uredba o praznikih. Na temelju zakona o splošnem upravnem postopku je izdal predsednik ministrskega sveta in notranji minister uredbo o praznikih. Po tej uredbi se smatrajo poleg nedelj za praznike: a) za vse državljane rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan uedinjenja kot državna praznika; b) za državljane pravoslavne ver« prazniki, ki jih ne bomo naštevali, ker jih praznujejo samo v krajih s pravoslavnim prebivalstvom; c) za državljane rimsko-katoliške vere naslednji rimsko-katoliški prazniki: novo leto, sv. Trije kralji, svečnica, sv. Jožef, Marijino oznanjenje, sv. Ciril in Metod, sv. Peter in Pavel, veliki šmaren, vsi sveti, brezmadežno spočetje Device Marije, prvi in drugi dan božiča, drugi dan velike noči, binkošti, vnebohod, drugi dan binkošti in sv. Rešnje telo. Uredba našteva dalje praznike za državljane grško-katoliške, evangel-ske, muslimanske in židovske vere. Za pravne osebe veljajo kot prazniki dnevi, ko oblastva po zakonu o praznikih ne delajo. * Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja, da poštne položnice, ki jih pravkar razpošiljajo in dostavljajo davčne uprave davkoplačevalcem za IV. četrtletje 1931., niso nikaki opomini za plačilo davkov, temveč so samo opo-uoritvenega značaja (opozoritvene poštne položnice), obračun o letnem predpisu, plačiiu in morebitnem zaostanku davkoplačevalca, da -;e ta tako seznani s svojim davčnim bremenom in si prihrani nepotrebna pota k davčni upravi. Te položnice so torej izdane le v prid davčnim zavezancem, ne da bi mu zaradi tega nastali kaki stro-fki. Baš zaradi tega morajo davčne uprave, preden oddajo položnice na pošto, poslati vsem županstvom svojega območja razglas, v katerem objavijo, naj davkoplačevalci dvignejo te položnice sami na pošti, ako jih pošta ne bi dostavila. Šele nove položnice, ki bi se izdale po 15. novembru, bi imele značaj opomina in bi se davčnim zavezancem z&iačunali opominjevalni stroški, na kar se davkoplačevalci izrecno opozarjajo. * Obvezno socialno zavarovanje obrtnikov in trgovcev. V novem obrtnem zakonu je med drugim rešeno tudi vprašanje zavarovanja obrtnikov in trgovcev za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Kakor znano, se je v zadnjih letih med jugoslovenskim obrtništvom in trgovstvom razvila prav živahna akcija, da se uvede slično kakor za delavce in nameščence tudi za samostojne trgovce in obrtnike obvezno socialno zavarovanje, ki je s sedanjim zakonom izvedeno. Za obrtnike predpisuje zakon obvezno zavarovanje tako za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Pri trgovcih pa je obveznost tega zavarovanja odvisna od pravnomočnega sklepa vsakega posameznega trgovskega udruženja (gremija). Ako udruženje, odnosno gremij sklene, da se uvede obvezno zavarovanje, potem so vsi člani udruženja prisiljeni, da se zavarujejo. * Smrt uglednega industrijca. Te dni je umrl g. France Golob, ustanovitelj in solastnik velike kemične tovarne na Viču pri Ljubljani. France Golob je bil doma iz Stražišča pri Kranju. V trgovstvu se je šel izobraževat v znano ugledno ljubljansko trgovino Perdanovo, kjer se je izučil in služboval pozneje kot trgovinski pomočnik in poslovodja pri raznih znanih tvrdkah. Prihranil si je nekaj denarja in ustanovil majhno delavnico, kjer je pričel izdelovati razna kemična čistila, torej podjetje, ki ga dotlej Slovenci še nismo imeli. Podjetje je uspevalo vedno bolje in že pred vojno je kupil France Golob na Viču poleg znane Tribučeve hiše večjo parcelo, kjer je zgradil tovarno za kemične izdelke v večjem obsegu, ki pa je šele po vojni dosegla res ogromen razmah. Mož, ki se je moral posloviti od življenja v najzrelejši dobi 55 let, zapušča v našem gospodarskem in družabnem življenju neizbrisno sled. Bolehati je začel že pred leti, a pred dvema leto-mo se je moral zaradi sladkorne bolezni podvreči operaciji. Odrezati so mu morali nogo in kazalo je, da se je s tem ohranil. Od tedaj je živel po večini na svojem posestvu poleg Vintgarja pri Bledu in prihajal v Ljubljano, odnosno na Glince v svoje podjetje le na zimo. Pred tedni pa je zopet občutil, da se mu je bolezen poslabšala. Podal se je v zdravilišče v Zagreb, kjer se je moral podvreči ponovnim operacijam, ki jim je žal v soboto podlegel. Požrtvovalnemu gospodarskemu delavcu in dobremu Jugoslovenu Francetu Golobu bo ohranjen časten spomini * Italijan administrator goriške nadškofije. Dne 5. t. m. se je po Kopru raznesla novica, da je Vatikan imenoval za apostolskega administratorja v goriško-gradiški nadškofiji g. Ivana Si-rottija, upravnika koperskega medškofijskega seminarja. Listi poročajo, da je bila vest o imenovanju v Kopru sprejeta z veseljem. «Piceolo» naglasa, da je Sirotti znan kot dober državljan po svoji ljubezni napram veri in domovini. Enako ga je označilo tudi tržaško fašistično glasilo «11 Popolo di Trieste». G. Ivan SiroUi, ki je že prevzel svoje nove službene posle kot naslednik nadškofa dr. Sedeja, je doma iz Dinjana v Istri. Skoro ves čas je deloval v Kopru. Po rodu je istrski Italijan. Med italijanskim prebivalstvom v Kopru ima mnogo prijateljev. Ant,. Ljubljana - Mestni tpg Moške nogavice Din Kako postanem dober godbenik. To breznlačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! * Nenadna smrt starčka. Nenadna smrt 761et-nega Jožefa Celana, ki je stanoval v Kraljevcih pri kočarju Satlerju, je povzročila v okolici Svetega Jurija ob Sčavnici dokaj razburjenja. Ljudem je bilo znano, da je stari Čelan še iz predvojnih časov krčevito hranil precejšnjo množino cekinov in srebrnih tolarjev, katere je skrival na raznih krajih. V preteklih dneh pa je starega Čelana nenadoma nekaj zgrabilo, da je odšel v Gornjo Radgono, kjer je v tamošnji posojilnici zamenjal svoje cekine, tolarje in svetle kronice za papirnate tisočake, katere je skrbno shranil doma. Ko se je sedaj razvedelo o njegovi nenadni smrti, je ljudska govorica takoj spravila to v zvezo s skrivnostnim zločinom, katerega žrtev da je postal Celan. Sum je tembolj upravičen, ker niso denarja našli pri mrtvecu kljub vsemu iskanju. Obveščena so biia zaradi tega varnostna oblastva in si je mrtveca ogledal zdravnik iz Gornje Radgone, ki je odkril na levi strani temena malo odrtino, ki bi utegnila izvirati od udarca s kakim topim predmetom. Na podlagi tega odkritja je odredilo državno tožilstvo v Mariboru sodno raztelesenje trupla. * Po 16 letih iz ruskega ujetništva. Te dni sta se vrnila iz Rusije dva bivša avstro-ogrska ujetnika, ki sta doma iz Vojvodine. Eden je doma iz somborske okolice in se piše Štefan Tričevič, drugi pa je 411etni čevljar Zivko Svilengačič, doma iz Jaše Tomiča. Oba pripovedujeta o Rusiji zanimive reči. Ko je leta 1921. v Rusiji lakota najbolj razsajala, so ujetniki umirali kar v tisočih. Še danes je v Rusiji okrog 1500 vojnih ujetnikov, ki so doma iz Vojvodine. Delajo po večini pri velikih podjetjih v Sibiriji. Vojvodinca sta prinesla s seboj kos kruha, ki je podoben cestnemu blatu in je brez okusa. Kilogram takega kruha stane tri rublje in ga dobiš le za krušno znamko. Tedenska plača znaša 84 rubljev, a en par čevljev s papirnimi podplati stane 68 rubljev. Življenje delavcev je zelo težavno in jih zaradi tega mnogo umre. Vsi vojni ujetniki so poročeni * Smrt umoboliiika. 601etni Martin Seršev iz Št, IIja pri Slovenjgradcu, bivši cestar, je lani hudo obolel in se mu je tudi omračil um. Morali so ga doma privezati. Te dni pa je ušel na pod« strešje, odkoder padel na tla in si zlomil tilniki Vsaka pomoč je bila zaman. Podlegel je hudi po* škodbi in bil tako rešen velikega trpljenja. * Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Srbiji. V rudniku Vražjem Kamnu v Srbiji se je 30. ok-ij tobra zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal rudar Alojzij Cvelbar, po rodu iz Rajhenburga;; Cvelbar je bil zaposlen na najnevarnejšem mestuf kjer so manjše nesreče prav pogoste. Nesrečnika! je zasula snov, ki se je vsula s stropa, in ga za* dušila, preden je mogla priti pomoč. Pokojnik zapušča ženo in dvoje otrok, ki so ostali v Sloj veni ji. Bodi ohranjen blag spomin žrtvi dela! * V postelji je zgorela. V noči na petek je ^ svoji hiši na Veliki Cikavi zgorela v postelji 79^ letna Katarina Strajnarjeva, mati cestarja Ivana Strajnarja. Njen sin je bil zvečer jse pri njej. Kol je odšel, se je mati odpravila spat. Prižgano svečo je pustila goreti na skrinji poleg postelje in za* spala. Plamen sveče je pričel polagoma lizatf odejo, ki je pričela tleti in nakrat je bila postelja v ognju. Zenica se je prevračala na goreči postelji, pa si ni mogla pomagati. Gorela je pri živem telesu. Ko je drugega dne zjutraj hotela iti sinova žena iz svoje hiše, ki stoji kakih sta korakov proč od taščine, v hlev molzt, je vi-^ dela, da se skozi okna taščine hiše vali dim. Hitro je poklicala svojega moža in oba sta v hudii slutnji hitela pogledat, kaj se je zgodilo. Vdrla sta v hišo in našla starko mrtvo, visečo s postelje in vso sežgano. * žalostna smrt železničarja. Neko dekle je našlo te dni na progi med Pragerskim in Slovenj sko Bistrico mrtveca brez glave in rok. V nesrečniku so spoznali železniškega uslužbenca,' blagajnika tovorne blagajne postaje na Prager-skern, 341etnega Matevža Polanca. Potniški vlak*1 ki odhaja ob pol šestih iz Maribora, ga je povonlj Kakor kažejo znaki, se je Polauec v samomori! nem namenu vlegel med tračnice, se z obema] rokama prijel zanje, položil glavo na mrzlo železo, in tako pričakoval strašno smrt. Pokojnik je bil] vesten in marljiv uslužbenec. Zadnje čase je bil silno petrt. j * Smrt pri kopanju peska. Te dni so pokopali po nesreči preminilega Janeza Majcna, posestni- lcovega sina iz Vrlika pri Tržiču. Predzadnji pokojnik, ker se je nahajal v veliki gospodarski stiski. Pred izvršitvijo strašnega čina se je najprej opil z žganjem, potem pa si je sezul čevlje, da je laže splezal na drevo. Ko si je dal zanjko močne vrvi okoli vratu, pa je sedemkrat krepko zamahnil s sekirico po lastni glavi in si zadal smrtnonevarne rane. V nezavesti je omahnil z drevesa in obvisel na vrvi. NAŠI NA TUJEM PISMO IZ LUKSEMBURGA. Huda kriza v Luksemburgu in v Alzaciji-Loreni. Smrtna nesreča rojaka v rudniku. EschsurAlzette, novembra. Od nas se pa prav malo sliši, čeprav nas je tu precej slovenskih rojakov. Mnogo nas je zaposlenih v francoskih rudnikih, a stanujemo V mali državici Luksemburgu. Najprej moramo javiti žalostno vest, da se je 9. oktobra smrtno ponesrečil rojak iz Julijske Krajine, 391etni Jakob Panter. Delal je v francoskem železnem rudniku Audun le Ticshe. Zru» šila se je nanj v rovu težka skala in ga stisnila.; Smrtuonevarno ranjenega rojaka so prenesli ta?" koj v rudniško bolnico, kjer se je za nekaj časa; še zavedel. Govoril je še s svojimi tovariši in se" tolažil, da bo kmalu bolje. Pa je siromak dne 12. oktobra za vedno zatisnil svoje oči. Za dobrimi' prijateljem Jakobom žalujemo vsi tukajšnji Slo-* venci. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Delovne razmere so se v Luksemburgu zelo poslabšale. Delavce stalno odpuščajo. Inozemci so že po večini odpuščeni in izgnani, ker brez**-poselnih tujcev v Luksemburgu ne trpijo. Tu*» kajšnji rudniki so že več kakor leto dni obratovali le po pet dni na teden, a sedaj se dela samo štiri dni. Zaslužek je pičel. Kmalu še za hrano ne bo zadostoval. Delavstvo odpuščajo tudi v sosedni Franciji. V Aumetzu so odpovedali delo okrog 70 delavcem, med katerimi je več Slovencev. Odpuščeni nesrečniki sploh ne vedo, kam naj se obrnejo za delom v teh bridkih časih. Tukajšnji rojaki želimo svojcem in vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno onim v Krški dolini, bogatega Miklavža. — J. B. HUDE STISKE NAŠIH ROJAKOV V KANADI. Cranbrook, oktobra, j Prosim za malo prostora v «Domovini», ki jo dobivam že dve leti. Zal, ne morem rojakom v stari domovini prav nič pohvaliti obljubljene dežele Kanade. Kako hude gospodarske težave so tukaj, si ne morete prav predstavljati. Vem, da so tudi pri nas doma težave, toda beda je tu mnogo hujša. Ce bi opisal svojo borbo za življenje, bi bil to cel roman. Ko smo se svoječasno odpeljali z Jesenic, da pojdemo v Kanado, smo imeli najlepše upanje, da si bomo s svojimi žulji izboljšali življenje in okrepili po povratku v domovino s prihranki svoje kmetije, odnosno da bi si kupili posestva ali kaj prikupili. Zal so se obrnili naši računi. Ze dve leti sem postajajo delovne in gospo? darske razmere v Kanadi skoro vsak dan slabše. Ne ve se, kako dolgo bo to trajalo. Vedno več delavcev je brez dela, brez denarja in škoro brez jela in brez obleke. Kam naj se siromaki obrnejo? Dokler je bilo toplo, se je še nekako živelo, a zdaj, ko je nastopil mraz, ki bo trajal do maja, je hudo. V septembru nas je bilo tu več tujih delavcev kakor domačih prebivalcev. Meščani so že gledali, kaj bo, ko so se vršili nemiri bednega delavstva, zahtevajočega delo in hrano. Popisali so nas vse in nam dali knjižice, s katerimi dobivamo vsak dan hrano v vrednosti za 40 centov* Kako dolgo bo to trajalo, ne vemo. Gotovo se bodo počasi začele deportacije (ne« kaki odgoni). Pred dnevi so tako odpravili v Jugoslavijo nekega dolenjskega rojaka, ki je bil znan kot marljiv delavec. Mož je prišel v Kanado; leta 1928. s pravilnimi potnimi listinami. Zaka| so ga odgnali, ni znano. Bridko so nas torej prevarali, ko so nas spravili v Kanado. Vožnja do sem je bila draga, tako" da smo mnogi dali zanjo zadnje svoje ali pa celo izposojene novce, a tu nimamo nikakega zaslužka«! Ne moremo zaslužiti niti za povratek domov, kaf šele, da bi si prihranili toliko, da bi poravnali-; dolgove. Oni, ki imajo doma zadolžena posestva1 in velike družine, so najbednejši, ker jih poleg bede muči še skrb za svojce. Radi bi tudi vedeli, zakaj pošilja Kanada tujce, ki imajo pravilne potne listine, v njihove! domovine. Kdo bo te potne stroške poravnal? Ali bodo tem siromakom prodali za vožnjo njihove male domačije v Jugoslaviji? Bridek bo odgon tudi za one, ki so prodali doma svoja po-* sestva in prišli sem s celimi rodbinami, če bo treba ves prevoz pozneje plačevati. V tem po-' gledu bi bilo vsekako potrebno nekaj ukreniti, Deportacije ljudi, ki so v tujini nudili prej svoje delo, bi se morale vršiti na stroške Kanade. M. J3. = «UUM je zgorel. Ce se ne bi pripetila grozna nesreča, bi bil mladi Ponikvar gotovo prvi, saj je vozil več kilometrov pred drugimi. Rojakom rudarjem v Franciji. Prejeli smo: Kdor bi kaj vedel o mojem bratu Pavlu Kobanu, ki je odšel leta 1925. iz Ruš pri Maribora v Francijo in se ni od leta 1929. več javil, naj to sporoči podpisani sestri. Njegov tedanji naslov sem izgubila. Kolikor se spominjam, je bil zaposlen v Calaisu. Elizabeta Spanbauerjeva, gostilničarka, Muta ob Dravi. Iz Moncieullesa (Francija) nam pišejo: Imamo svoj kotiček v ljubi «Domovinb, ki jo prečitamo od začetka do konca, vendar se malokdaj kdo oglasi od nas, čeprav je tu več naročnikov. Jesen imamo lepo, bolj mrzlo, pa vendar suho. Praznik vseh svetnikov smo imeli lep in tudi grobovi so bili lepo okrašeni. Ko smo bili ob tujih grobovih, smo se spomnili tudi svojih dragih pokojnikov v domovini. — Tukaj je 4. t. n. zadela huda nesreča delavca Ivana Lupšino. Vžgal se mu je namreč karbid in mu hudo poškodoval obraz. — Pozdravljamo vse bralce iu bralke «Domovine». Brazilijski rojaki so se organizirali. Dne 23ega septembra so se zbrali v Sao Paulu predstavniki vseh jugoslovenskih izseljencev v Braziliji (Srbi, Hrvati in Slovenci, pa tudi Madžari in Nemci iz Jugoslavije) in sklenili, da se organizira celotna jugoslovenska kolonija v Braziliji. V ta namen so ustanovili prvo skupno jugoslovensko organizacijo v Braziliji z imenom: Jugoslovensko podporno udruženje v Sao Paulu, Pra£a da Se 20-1, sala 5. Izbrani so bili v upravni odbor: za predsednika Franjo Paternost, za I.-podpredsednika Stevo Kovač, za II. podpredsednika Bogdan Stoj-kov, za glavnega tajnika Milan Wollner, za pomožnega tajnika Fedor Pollak, za I. blagajnika Jakob Schur, za II. blagajnika Josip Popanka, za gospodarja Ozorio Glazar, za odbornike dr. Luiz Montag, Josip Schoesser in Dragotin Preisler; nadzorni odbor: za glavnega revizorja Ivan Kovač, za I. revizorja I. Budkovič, za II. revizorja Stanislav Anišic. Namen udruženja je, organizirati vse jugoslovenske izseljence v Braziliji, jih podpirati v vseh mogočih primerih, jih zastopati pred domačimi in inozemskimi oblastvi, urediti posredovalnico za delo, podporno bolniško blagajno in zavarovanje za primer nezgode in smrti, gojiti jugoslovensko prosveto in zbližanje z brazilijskim narodom na trgovinskem in prosvetnem polju, ustanavljati trgovske in obrtniške zadruge. )VINA» št. 46 - polijemo prekopane gredice z gnojnico, ki tudi zelo zrahlja zemljo. Zelo priporočljivo je, da še enkrat osnažimo steze po vrtu in iztrebimo plevel. Suho listje sadnega drevja je treba pograbiti in spraviti za steljo. Še bolje pa je, če ga sežgemo, ker se po njem skriva razen mrčes, ki je škodljiv za sadno drevje. Za kuhinjo Ocvrte klobasice. Sesekljaj ali zmelji na stroju pol kile svinjskega mesa in deset dek slanine. Osoli, dodaj malo kumne, popra in na drobno sesekljane čebule in dobro zmešaj. Napravi za prst debele in dolge klobasice, jih povaljaj v moki in na masti ocvri. Te klobasice daš s kislim zeljem za večerjo na mizo Palačinke z gnjatjo. Pripravi testo za palačinke brez sladkorja in jih prav tanke speci. Ko imaš palačinke gotove, jih napolnjuj s tem nadevom: kuhano gnjat prav drobno sesekljaj, a še bolje je, če jo pretlačiš skozi sito. Žlico sirovega masla dobro umešaj, dodaj sneg dveh beljakov, četrt litra kisle smetane in pretlačeno gnjat. Vse skupaj dobro zmešaj. Kožico namaži s sirovim maslom, položi vanjo palačinko, jo pomaži z nadevom, položi drugo nanje, zopet namaži itd. Na vrhu naj bo prazna palačinka. Peci v pečici približno tri četrt do ene ure. Pečeno prevrni na topel krožnik in daj s salato na mizo. Sirovi cmoki. V skledi umešaj sedem dek sirovega masla, eno jajce in tri rumenjake, nato primešaj pol kile sira (skute), pest drobtin, malo soli in osminko litra moke. Vse skupaj dobro zmešaj in napravi cmoke. Skuhaj jih v slanem kropu. Kuhane poberi v skledo, jih posuj z drobtinami in zabeli z razbeljenim sirovim maslom. Zraven lahko daš kuhan topel jabolčni kompot. Praktični nasveti Navadno lončeno posodo vtakni za nekaj minut v mrzlo vodo in pokrij s to posodo v shrambi sveže ali pečeno meso, sirovo maslo in druge take stvari, ki ostanejo tako pokrite dlje časa sveže. Plesnobo spraviš iz perila z lugom iz pepelike (Pottasche), ki se dobiva v drogeriji. Perilo moraš v tem lugu skuhati, nato ga dobro izprati in posušiti na solncu. ===== Stran 10 = IZ ŽIVLJENJA NAŠIH AMERIŠKIH ROJAKOV. C1 e v e 1 a n d, oktobra. V clevelandskem občinskem svetu ie zastopal Slovence že šest let občinski svetnik Janez Mi-helič, ki je pa nedavno odstopil. V poslovilnem govoru je omenil, da pri odločanju o mestnih zadevah ne vpoštevajo, kdo ima prav, temveč kateri stranki kdo pripada. Za clevelandske Slovence pomeni njegov odstop hud udarec. Ravnateljstvo državne univerze v Columbusu je imenovalo clevelandskega rojaka dr. Josipa Kofalta za rednega profesorja kemije na tamoš-njem vseučilišču. Slovenci so lastniki zlatega rudnika v Com-backi. V zadnjem času so tam odkrili velike množine srebra in zlata. Družba, ki ukorišča rudnike, ima v rokah okrog 750 oralov sveta. Za rudnik se zanima večja ameriška družba, pa ga Slovenci nočejo prodati. V Clevelandu je po daljši težki bolezni umrl Frahce Petrič, po domače Anžetov, star 47 let. Doma je bil iz dobrepoljske župnije, v Ameriki je bival 37 let. V Sheboyganu je 16. septembra umrla Julija Jenkova, rojena Jamnikova, stara 43 let. Pokoj-nica je bila doma iz Goričan pri Medvodah. Zapustila je moža, štiri hčerke in sina. Bolehala je že dve leti. V Timmiusu v Kanadi se je 10. septembra smrtno ponesrečil France Možek, doma iz Kota pri Igu, star komaj 27 let. Zaposlen je bil v premogovniku. Med delom se je utrgala večja skala in mu padla na prsi. Zmečkala mu je prsni koš in je bil nesrečni mladenič takoj mrtev. Za njim žalujeta mati in brat. V Madisonu je umrla Josipina Keržičeva, stara 43 let. V Ameriki je bivala 23 let. Zapustila je moža, pet hčerk in štiri sinove. V Milwaukeeju je umrla Maksimilijana Suš-nikova, stara 34 let. Doma je bila iz Luč va Savinjski dolini. V Clevelandu se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil Janez Modic. Doma je bil iz Slemena na Notranjskem, kjer žalujejo za njim roditelji in dve sestri. V Milwaukeeju se je v septembru odigrala grozna ljubavna žaloigra. Mrtvo so našli 561etno Leno Pavličevo in poleg nje nezavestnega Val-terja Grubiča. Zastrupila sta se z lesnim cvetom. Soseda Bogdanovičeva je izpovedala, da sta se večkrat prepirala in pretepala. Na Pavličevi so se poznali sledovi davljenja. V bolnici v Clevelandu je umrl Janez Kaste-lic, star 20 let, prav tam tudi Janez Trhlen, star 56 let. Zadnji je bil doma od Sv. Gregorja na Dolenjskem in je zapustil ženo, sina in štiri hčere. Prav tako je umrla v bolnici v Clevelandu Katarina Stumpova, stara šele 16 let. Rojena je bila v Clevelandu, kjer žalujejo zanjo roditelji, dve sestri in brat. Nadalje je v Clevelandu podlegel pljučnici Martin Štembal, doma z Iga pri Ljubljani. Pred tremi leti mu je umrla žena. Pokojnik je bival 19 let v Clevelandu. V Clevelandu je umrla tudi Marija Klausova, rojena Ivančeva, v visoki starosti 82 let. Doma je bila od Sv. Gregorja na Dolenjskem. Pri avtomobilski nesreči je bil hudo poškodovan in je poškodbam podlegel 131etni Alojzij Inti-har iz Nowalka. Za njim žalujejo roditelji, sestra in dva brata. V Detroitu je umrla Ivanka Gazvodova. Podlegla je hudi operaciji. V Kanterju pri Sotystownu se je 19. septembra v rudniku smrtno ponesrečil Anton Škerlj. JJtrgala se je večja plast kamenja in zemlje in ga Easula. Pokojnik je bil rojen leta 1883. v Begunjah pri Cerknici; po domače so mu rekli Kotnikov Tone. Za njim žalujejo žena in štirje otroci y starosti od dveh do desetih let. V Hartfordu so bile nedavno velike avtomobilske dirke, ki se jih je udeležil tudi 231etni "Anton Ponikvar, znan kot eden najboljših dirkačev. Pri dirki se je na avtomobilu zlomila srednja os in avtomobil je vrglo z dirkališča v stran, kjer se je zdajci vnel. Nesrečni Ponikvar ŽENSKI VESTNIK VRT V NOVEMBRU. Jesen je tu. Vse cvetlice so minile, le krizan-teme še cvetejo kot zadnji pozdrav narave, ki lega k zimskemu počitku. Ako smo pobrali gomolje dalij že v suhem vremenu, so se sedaj že zadosti posušili na zraku in je čas, da jih spravimo v kleti ali v rastlinjake; prav tako čebulice montbrecij in gladijol, ki jih je treba shraniti na suhem in ne prehladnem prostoru. Na vrtu poberemo vsa suha stebla poletnih cvetlic in porežemo odmrla stebla trajnic, kot plamenic, ljubljank in drugih. Porežemo pa tudi suha stebla belušev, katere pa moramo sežgati, da s tem uničimo morebitne zarodke beluševega hrošča in muhe. V zabojčke posadimo korenine zelenega peter-šilja, da bomo imele čez zimo vedno svež peter-šilj na razpolago. Korenček pa porujemo in ko se malo osuši, ga spravimo v klet; enako tudi zeleno. Ko smo tako pospravili po vrtu vse pridelke, moramo prazne gredice prekopati (preštihati) in zemljo pustiti v grudah, da preko zime dobro premrzne. Da pa ostane v grudah, mora biti nekoliko vlažna, zato je najbolje prekopati po deževju, ko je zemlja še mokra. Koristno je tudi, če ZANIMIVOSTI X Nad štiri in pol milijona ljudi je brezposelnih v Nemčiji. Po uradnih poročilih je bilo dne 15. oktobra v Nemčiji 4,613.000 brezposelnih. V enem mesecu se je to število povečalo za pri-bližuo 130.000 oseb. X Mačji vid in pasji vonj. Znano je, da mačka vidi tudi v temi in da vidi bolje kakor človek. Ni pa bilo znano, za koliko je vid mačke boljši kakor vid človeka. To vprašanje pa je rešil nemški učenjak Murr v Konigsbergu. Dognal je namreč po mnogih poizkusih, da je mačji vid 40krat jačji od človeškega, če je svetloba modrosiva, 80krat pa, če je svetloba rumenosiva. Mačka pa vidi bolje kakor človek zato, ker je sestava mačjega očesa precej drugačna kakor sestava človeškega. V mačjem očesu je tudi posebna tvarina, ki se v temi sveti. Ruski učenjak Pavlov pa je preiskoval pse. Tudi pes vidi zelo dobro. Pavlov je dajal psu hrano vedno na črni plošči in je psa navadil s tem na to, da se za belo ploščo sploh ni zmenil; čim pa je zagledal temno ploščo, so se mu začele cediti sline iz poželjenja po jedi. Nattf je dal Pavlov napraviti 50 črnih plošč, med katerimi so bile le neznatne razlike v barvi, in j® dognal, da je pes natanko razločeval vse plošče. Človeško oko razlik v barvi ni opazilo, pes pa jih je opazil. Pes tudi mnogo bolje voha kakor človek, posebno pa dobro sliši. Pes sliši še zračne tresljaje, ki so za človeško ulio že neslišni. Razlikuje pa tudi mnogo več glasov kakor človek. X Kakšen je danes raj prvega človeka. Svetovni potnik Mumm objavlja zanimivosti s svojega nedavnega potovanja po Perziji in pripoveduje med drugim: Basra je pristaniško mesto ob reki Šat el Arabu. Nastanil sem se v predmestju, zakaj v notranjosti mesta je prehuda vročina. Ponoči se mi je po dolgih mukah posrečilo napraviti zasilno ležišče pred hišo. Okoli 2. ure ponoči je vročina odnehala. Zapadel sem v nekakšen polsen, iz katerega me je od časa do časa zdramil glas, spominjajoč na jok malih otrok. Zdramil sem se, pogledal okoli sebe in v svojo osuplost ugotovil, da zavijajo šakali. Zverine so prihajale tik do mene in so iskale, kje bi našle kaj plena. Lakota, ki vlada v teh krajih, je namreč tako velika, da prižene šakale naravnost do ljudi. Seveda nisem mogel več zatisniti očesa. Vstal sem in se okopal v reki Šat el Arabu, použil nekoliko datljev in jabolk in najel arabskega vodiča, ki me je povedel v raj prvih staršev. Bilo je ob 4. zjutraj. Solnce še ni tako'izšlo, da bi pripekalo s svojimi močnimi žarki. Bilo je še prav prijetno. Pot je držala mimo malega potoka v senci palm in drugih dreves. Čim dalje sva šla, tem manj je bilo rastlinstva. Kmalu sva se znašla s spremljevalcem na peščini, vroči kakor razžarjena peč. Vodič je pripomnil, da bova vsak čas na cilju. Zelo sem se začudil. Ne na levo ne na desno ni bilo nikjer nič takega, kar bi spominjalo na raj. Povsod sam pesek in golo kamenje. Le tu pa tam osamljeno drevo. Vodič je ustavil kameli, na katerih sva jahala, in mi pokazal drevo z besedami: «To je drevo spoznanja». Tako torej, sem mislil. Tukaj sta torej grešila Adam in Eva! Ta puščava da je bila raj? Vodič mi je začel razlagati, da so morali domačini drevo spoznanj« ograditi s plotom in ga obdati z verigami, da ga kakor svoje noge. Ko je prišel na postajo, so mu povedali, da ima vlak zamudo. Minister je odšel za kolodovorsko poslopje in ker je bil truden, je sedel na trato. Ko je pa vlak prispel, je skočil v oddelek prvega razreda in se odpeljal. V vlaku je pa z grozo opazil, da se ga je na travi nekaj prijelo. Cela armada mravelj mu je lezla po hlačah. Minister je bil v oddelku sam, zato je brž slekel hlače in jih začel stepavati skozi okno, da bi se odkrižal nadležnih mravelj. Tačas je pa kot nalašč potegnil močan veter in ministrove hlače so sfrčale po zraku. Minister je bil rešen mravelj, obenem je pa ostal brez hlač. Kaj početi? Nesrečnež si je belil glavo, kje dobiti druge hlače in groza ga je obhajala pri misli, da bo moral brez hlač izstopiti. Šele na zadnji postaji pred Londonom je pokukal skozi okno, poklical posta jenačelnika in mu pojasnil svoj položaj. Povedal mu je, da je minister in da so ga mravlje pripravlie ob hlače. Prosil ga je, naj mu vrže skozi okno svoje hlače, čeprav so ponošene ali celo malo raztrgane. Postajenačelnik je smeje prikimal in zamahnil z roko, da je vlak odpeljal. Vrnil se je v pisarno in telefoniral na londonski kolodvor: «V oddelku prvega razreda se pelje norec, ki trdi, da je minister. Spoznali ga boste lahko, ker nima hlač.» Kaj se je zgodilo potem, londonski listi ne poročajo. Gotovo je pa bilo na kolodvoru zelo zabavno, ko so morali spraviti iz vagona ministra brez hlač. X Jed in debelost. Ženske so bile vedno bolj odvisne od mode kakor moški in zato jim je tudi mnogo teže boriti se proti izkušnjavi v obliki sladkih dobrot, ker hočejo na vsak način ostati vitke. Razmerje med jedjo in debelostjo se pa zadnje čase po mnenju danskega veščaka za take reči, profesorja Van der Veldena, odločno pretirava. Splošno je znano, da je na svetu mnogo ljudi, ki lahko jedo karkoli in kolikorkoli, pa ne bi ljudje obrali do zadnjega lističa in da ne j vendarle ostanejo suhi ali debeli. Profesor pravi bi z njega odkrhnili slednje skorjice. Podobno da hrana ne more vplivati na debelost ali rnrša-razočaranje sem doživel nekoliko pozneje na ! vost. Ljudi, ki bi se lahko zredili ali pa shujšal Abrahamovem griču. Nisem se mogel načuditi, i tako, kakor hočejo sami, na svetu ni. Pač pa si ko sem slišal, da se grič postopno manjša, ker ljudje, ki kažejo v gotovih dobah svojega ži\ odnašajo Angleži z njega domov zemljo v spomin Ijenja nagnjenje k debelosti ali mršavosti. Iz teg: na domovino prastarih očakov človeškega rodu. sledi, da oni, ki se postijo zato, da bi shujšali .. -i oi - - — i- ne ravnajo prav, ker jemljejo svojemu teles-, X Tiger na parniku. Strašno noc so preživeli . J, f ' V j- . , ., . ° , r, .v, snovi, potrebne za prehrano poedimh udov potniki na nekem parniku Severnoameriškega .„•■,• i • » ~ , j. * -p, . , 0. . , v.? . 1 torej snovi, ki na povečanje teze prav nič ne vpli Llovda. Parnik le vzel v Singaporeiu na krov štiri: . _ ' v . . , v ,. J r j n • -i i- t vaJ°- Danski učenjak pravi, da se človek ze rod tigre za London. Z istim parnikom so peljali ' v Colombo dva risa, ki so ju prepeljali brez nezgode. V Adenu pa se je vreme poslabšalo, kar je takoj vplivalo na tigre, ki so jih imeli zaprte v kletkah na gornjem krovu. Dan pred tem, ko je parnik prispel v Marseille, je največji tiger ušel iz kletke. Na straži stoječi mornar je naenkrat zagledal v temi pred seboj strašno zver. Prvi hip je mislil, da je parniški pes in poklical ga je. Tiger se mu je približal in mornar ga je pobožal v dobri veri, da ima pred seboj psa. Čim se ga je pa dotaknil, je ves prestrašen opazil, da stoji pred njim tiger. Zbežal je po hodniku ob I strojnem oddelku, toda tiger ga je dohitel in mu odgriznil v zapestju meso do kosti. Potem se je začel lov na tigra, toda bilo je pretemno, da bi se dalo dobro meriti. Neki oficir je odšel v spalnico moštva, da bi mornarje opozoril na nevarnost, ko je pa stopil na zadnji krov, je v ne- z nagnjenjem k debelosti ali mršavosti. To nag njenje se v poedinih dobah življenja izpreminja. zlasti po hudih boleznih ali hudih duševnih udarcih. Tako nastanejo dobe, v katerih delujejo žleze človeškega telesa tako, da človek ne glede na prehrano pridobiva ali izgublja na teži. Ne hrana, temveč delovanje naših žlez vpliva na debelost ali mršavost in dokler znanost ne bo ugotovila delovanja poedinih žlez, se debelost brez škodljivih posledic ne bo dala uravnavati. Torej jejte brez skrbi, seveda če kaj imate. MALI OGLASI 1000 Din plačam, ako Vam , Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori 373 Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 2~6 Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. 195 na pravočasen nakup dobrega posteljnega perja, katero razpošilja Trgovski dom Celje št. 8T Kilogram: mešano 29 Din, boljše 42 Din, skubljeno 60 Din, belo 115 Din, fino belo 160 Din, sivi puh 88 Din, beli pol-puli 240 Din, pnh 360 Din. Nadalje ogromna izbera žime, afrika in gradla za žimnice, inleta in gradla za pernice, potem raznega belega platna za posteljno perilo. v Veliki Unstrirani cenik, ki je pravkar izšel, se pošlje vsakomur zastonj ! Pozor! Pozor! RADIO Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tole 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. Scevni aparat kompl. 4cevni aparat kompl. Din 1.380.— Din 1.980.— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJUBLJANA, Dunajska cesta la/TT. Laško brinje kraško brini e fige nudi najceneje firma Sever & Komp« Ljubljana Gosposvetska cesta 5 380 Ceno se prodajo vetrnice, primerne za lope, barake ali drvarnice, okna, vrata, stoli, krožniki, skodelice in drugo. Vpraša naj se v ljubljanskem hotelu pri «Slonu>. za smeh in kra tek čas Razume šalo. Gospod: «Kaj bi rekli, če bi vam namesto miloščine ponudil delo?* Prosjak: <0 vejo, gospod, jaz razumem šalo.* Raztresena zakonca. Žena (na izletu): ;'' svojo ženo in štiri otroke!* Kriza. Mož: rodaja v lekarnah in drogerijah. \ prodaji so stekleničice tudi po 60 Din. Brezplačno cleiailno znanstveno literaturo «Pre-porod» zahtevajte pod naslovom: Beograd, kralja Milana 15, Miloš Markovič. 575 Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. St. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Prešernova ulica St. 4. Izdaia za konzorcij »Domovine. Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m I a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.