TRST, petek 28. septembra 1956 kto XII. . št. 218 (3456) PriirtORSKI DMEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO* ' —-—----------------------------------------------- .______________________________________________________________________________________________________________________. — --------------——- —-------- ■* J*.37-338 - GOR^PA^n1! 6» n* #3“5!!, ffL!’4 63# ~ ^oštni Predal 559 — UPKAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. lne v Sirim j t •, t * . '£• ■h?° 1_I1- . 3 ™ , 0(1 8,"12>3° in 0(1 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, ^ * aiuipca. trgovski 80. finančno-unravn 120. mmrtnifc 90 ir _ 7.u jtt.r t -»o «««1, m™ 1 ctnm..n ca * » T ____ ~ . . . .. . ..... . . - . ... . _ * . .*___r» -7/17. _ Trst Tito nenadoma odpotoval na oddih v Sevastopol s Hruščevom in v Jalto I3D ral z cnllm 80 odpotovali še njegova soproga, A. Rankovic in Dj. Pucar - Sprejem v evastopoIu - Zahodni krogi v Beogradu izjavljajo, da so vzrok potovanja te-z destalinizacijo v SZ in s tem v zvezi nekatera nesoglasja med KP SZ in ZKJ J*I0grad na$ega dopisnika) tajnik k„„’ .27- ~ Glavni s2 Nin* “.unistične stranke P1 "s “'vanj ovfctsito*,i?.ta v .Batajnici v Ivanin v .JU,raJ Po kratkem S«** letaiiš-!0slavJji z v°Ja- “Upotovan ZVezo' 2 nj'm so "J »balo Crll kratek oddi" morja pred- 1 ^Pro.A lke maršal Tito nega m . podpredsednik zvez- Itr RanilDega sve,a Aleksan- sk( sk kov.'c. predsednik Ijud- "tovineP Tvne Bosne in Her' 'ietski v , Pucar in so-Iradu Pi ^'Poslanik v Nj i , ,Jubin. 19 °d Ti? ■ u v Batajoici so Vili n.j a 'J1 Hruščeva poslo-^tšnega ?- S?dnik zveznega Beo- >■ drž; sveta Edvard Kar- #je zaa„Vru tajoik za zuna-Jtugi . * Koca Popovič in '1taionJ-ryOS'OVanskl v>sok' fyttščpvStek lz Sevastopola so '•atli ^oršal Tito in ostali ?ts 0Dolri?.mstva Prispeli da-*ališču ne.v Sevastopol. Na •,tedsedniV^n Sevastopolu so 9n Dr.--j-- lta pozdravili Prvi ta^f\ l]a CK Kp sz ‘n 5'vičenko .CK Kp Ukrajine "roovp tamik CK KP SZ Sovjetske W* GreeSarial ^ • 1 Sem.r ’ armadm gene ‘o Ka.at^' admira!i Gorškov nr.in°-v. 'n drugi. Po o- y°ine ji jozajev iz krimske 16 obpotnv ^?ta so Vls°ki gost- V „ V Jalt0- Jin t*?!!ri?akovanem potovalko ViSa Ti,a v Sovjetsko - ontlli0, zatl°dm politični Pfvi tain-. domnevanj, da S. Prišel v ,KP SZ Hruščev 1, ■ tetm,• Jugoslaviio na od-ore, kj 8 na važne razgo-0Vipt,r? bodo nadaljevali h vl=tči? 2Vezi- V teh kr°- ??0adena Prepričanje, da je »Oevs Prihod Nikite Hru-v 2 odhod predsednika Jviijski. ez’ z medsebojnimi S kjja?1. odnosi in težava-n;1 Nakita Hruščev vj^cfjp politike destali- 15e ip začela po - tern 8rrsu KP SZ. V zvezi r?!110. it, °menja tudi tajno N, . «a je CK KP SZ jelkam , ra' komunističnim . ki n .zR°dnoevropskih dr-?v5B'asia bilo povod za t l Zat, J18'5 KP SZ in Valci «hodni polmčni a. v. Beoi opa-°gradu so mm vafkaia r>!e Hruščev povabil *o*3 željo h V Sov.ietsko zve-' da z osebno nav- biap da k lOf ».“"stio - ““ ‘ oseono nav-abitvi brisPeva k hitri od-°menjenih težav, BBOg- B B' !ftit>0rninb,OrO^a med drugim rr^ršar1^..8« tudi "jk 27. — Dopis, 'a med d: tudi. sedaj prvikrat da se nadržal Časa ■n skoraj vedno tli kujJm s tako pomemb' stn-1^ ve,'|?0stom. Jugoslova-,rali,0tna iz j,’ ma Hruščev po-Sk k,z«u.bij, tla v c;n. van^anke komunistič- ).» * in. m lugoslo- bro^ePričar,ormaciiska služba 1‘ --kf v da ima Hruščev P. vtsoko in gočno sovjetsko birokracijo. Masaryka, bivšega zunanjega Hruščev <« opira na množice. Bile so množice tiste, ki so najbolj pokazale, da so zadovoljne s spravo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Med množicami in Hruščevom pa obstaja — po mnenju istih krogov — še vedno tiha in strnjena pregrada, ki zadržuje novi kurz politike. Nadaljnji znak tega prikritega nasprotja, je bila nedavna okrožnica, ponlana komunističnim strankam satelitskih držav, glede katere se zdi, ča Hruščev ne odobrava v celoti njene vsebine. V tej okrožnici se na eni strani izreka želja po vedno večji poglobitvi odnosov z jugoslovanskimi komunisti na uradni in vladni ravni, z druge etrani pa se opozarja na titoistične izkušnje, ki jih imajo še vedno za izraz kvečjemu levičarskega socializma, toda ne pravega komunizma. To in druga stališča ne morejo biti všeč Jugoslaviji in bilo bi jih treba od zgoraj kritizirati — nam je izjavil neki predstavnik beograjske vlade — toda mi nismo tega napravili, in tudi če tvegamo negativno reakcijo s strani Zahoda, se ne nameravamo oddaljiti od Rutije, ker vemo. da delamo s tem uslugo stvari miru in hrabrimo z našo pridružitvijo tiste struje, ki se v Sovjetski zvezi in v vzhodnih komunističnih državah upirajo povratku stalinizma, ki bi bil danes zaraci svoje ostrosti in zaradi svoje ozkosrčnosti še bolj zlonosen kakor v preteklosti. Edini veleposlanik, ki je i-mel stike s to vlado po odhodu Tita. je angleški veleposlanik sir Frank Roberts’, ki je imel razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Popovičem. Angleški diplomat bo odpotoval konec prihodnjega tedna v London na posvetovanje s svojo vlado.« Isti dopisnik poroča, da je bilo Titovo potovanje v Sovjetsko zvezo sklenjeno včeraj ponoči na seji med Titom in njegovimi najožjimi sodelavci, člani centralnega komiteja ZKJ. Na seji s« pretresali vprašanje, ali naj Tito odpotuje ali ne, da nadaljuje z najvišjimi sovjetskimi predstavniki razgovore, ki jih je imel s Hruščevom o razjasnitvi odnosov med ZKJ in KP SZ. V zahodnih krogih prevladuje po trditvah istega dopisnika mnenje, da je namen Titovega ochoda skrbno proučiti sedanje etanje *v odnosih med SZ in Jugoslavijo. V CSR preiskava o Masarikovi smrti PRAGA, 27. — Zvedelo se je, da je predsednik CSR An-tonin Zapotocki odredil preiskavo v zvezi s smrtjo Jana ministra, ki je napravil samomor, ko je skočil skozi okno s tretjega nadstropja zunanjega ministrstva. Kakor zatrjuje agencija U-nited Press, je neki češkoslovaški advokat izjavil, da je dosedanja preiskava ugotovila, da je bil Masaryk umorjen, oziroma, da ga je češkoslovaška .tajna policija po nalogu Stalina prisilila, da napravi samomor Avstrijski protest pri rimski vladi DuNAJ, 27. — Uradno javljajo, da je avstrijski zunanji minister Figi sprejel danes italijanskega veleposlanika dr. Corriasa, kateremu je «z vso odločnostjo sporočil stališče avstrijske vlade v zadevi Egona Mayra v smislu sklepa ministrskega sveta od 25. septembra in ga naprosil, naj o tem obvesti svojo vlado«. Avstrijski veleposlanik v Rimu dr. Loewenthal pa se je danes vrnil v Rim z enakimi navodili. Predsednik italijanske vlade Segni je danes v odgovor avstrijskemu kanclerju podal sledečo izjavo: «Trditev; da Italija ni spoštovala pogodbe Gruber-De Gasperi, je brez podlage. Sam podpisnik pogodbe Gruber in drugi politiki Južne Tirolske so v ne-dvomljivih časih priznali, da je Italija spoštovala pogodbo. Ker ta poznejša nepri-znanja nimajo zato veljave, bi bilo želeti, da se podobne izjave ne bi dajale. Ce bi bila kaka posebna vprašanja, ki jih je treba proučiti, Italija, ki se vedno zaveda svoje pravice, tega ne odklanja in ni nikoli odklanjala.il V Bocnu pa je deželni svetovalec Nardin poslal predsedniku deželnega odbora zahtevo. naj mu pojasni, v kakšni meri dobivajo južnotirol-ske godbene skupine deželno podporo, in pripominja, da je zveza teh godb odklonila sodelovanje na folkloristični povorki. ki je določena za 23. septembra, in da je sVojo odsotnost utemeljila kot protest proti prepovedi zborovanja nemške ljudske stranke, ki je bilo napovedano za 30, septembra. ra, in izreka upanje, da bo spor rešen na miren način, ne da bi pri tem trpela suverenost Egipta in tudi ne pravica drugih držav do svobodne plovbe po prekopu ob plačevanju primernih pristojbin. Poročilo izreka dalje upanje, da se ne bo v škodo E-gipta izvajal politični ali gospodarski pritisk, ki bi zakasnil mirno rešitev in bi lahko imel daljnosežne nezaželene posledice. Nehru je včeraj iz Riada prišel v Geddo, kjer ga je ogromna množica navdušeno pozdravljala. Pred odhodom iz Riada je imel Nehru "e zadnji razgovor s kraljem Saudom in s predsednikom vlade princem Feisalom. Danes je obiskal Behrein, jutri pa se bo vrnil v Novi Delhi. KOPENHAGEN, 27. — Danski parlament je s 139 glasovi proti 11 in 2 vzdržanima sinoči odobril zakon, ki uvaja pokojnino za vse prebivalce. Zakon bo stopil v veljavo v enem letu. Na podlagi tega zakona se bo priznala letna penzija vsem Dancem od t>7 leta starosti dalje (ženske, ki so same, pa bodo začele dobivati penzij.o od 62. leta dalje), Penzija bo različna in bo odvisna od dohodkov posameznika, ne bo pa mogla biti nižja od 1020 kron letno za poročene pare in nižja od 685 kron za neporočene. BEOGRAD, 27. — V zagrebški umetni galeriji bodo 1. oktobra odprli retrospektivno razstavo sodobnega italijanskega slikarstva in kiparstva. Razstavo bodo potem prenesli še v druga mesta. TURIN, 27. — Po hudih nalivih, ki so bili te dni v Piemontu, se je danes zopet pokazalo sonce. V pokrajini Biel-la pa je v vrhovih nad 1800 metrov visoko zapadel sneg. spornim o terjatvah FLRJ BONN, 27. — Danes popoldne je Bundestag ratificiral sporazum o ureditvi jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev, ki je bil podpisan 10. marca letos. Po tem sporazumu se je Zahodna Nemčija obvezala plačati Jugoslaviji 300 milijonov nemških mark. Ratifikacija sporazuma ustvarja po mnenju v Bonnu osnovo za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo in omogoča uresničenje prvega gospodarskega sporazuma, ki je bil podpisan julija letos. Delegacija jugoslovanskega parlamenta si ie danes ogledala Koeln m njegove znamenitosti, Jutri bo delegacija prisostvovat seji Bundestaga, zatem pa bo obiskala Dues-seldorf. Nocoj je bil predsednik delegacije Moša Pi.iade z nekaterimi člani delegacije gost na večerji vodstva socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije. BUDIMPEŠTA, 27. — Glasilo madžarske KP «Szaibad Nep» javlja, da je ministrstvo za premogovno industrijo odredilo, naj rudarji delajo eno nedeljo na mesec zaradi izrednega pomanjkanja premoga. Ukrep začne veljat: 30. septembra in bo veljal do konca leta. PO NEURADNEM ODGOVORU ITALIJE P1NEAUJU Palača Chigi odgovarja kritikom njene politike glede Sueza Vladni dnevnik «!Vlessaggero» in «Voce Repubblicana» zagovarjata Pineauja, medtem ko vsa javnost odobrava Martinov sklep, da se pristojbina za plovbo plačuje Egiptu v okviru clearinga (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Jutri bo zunanji minister Martino poročal na seji vlade o glavnih črtah svojega poročila o zunanji politiki, ki ga bo podal pred parlamentom 2. oktobra. Ni dvomu, da bo najbolj zanimiv dtl poročila tisti, ki zadeva odgovor na Pineaujev napad na Martinovo zadržanje na drugi londonski konferenci. Poluradno izjavo palače Chi-g. glede tega smo objavili že včeraj. Izjava je vzbudila na splošno odobravanje razen v krogih okrog Scelbe in republikanskega prvaka Pacciardi-ja. Prvi izraža svoje mnenje v dnevniku «Messaggero», drugi pa v glasilu PRI «Voce Re-pubblicanan. #Me;saggerO)> piše, da je sklep palače Chigi, da bo pristojbino za plovbo skozi Suez Italija plačevala Egiptu, ne pa združenju koristnikov, »precej nejasen«. Na ta način daje list prav Pineauju in obsoja Martinovo ravnanje ter Poročilo o razgovorih Nehru-Saud NOVI DELHI. 27. — Danes so objavili skupno poročilo o razgovorih med Nehrujem in kraljem Saudom. Poročilo, ki je skoraj v celoti posvečano sueški zadevi, poudarja, da bosta Indija in Saudova Arabija skupno nastopali v interesu obeh držav, miru, napredka in svobode v svetu. Podočilo poudarja dalje, da uporaba sile ne bi rešila spo- .Bell X-2‘ So „»J' ponesrečilo iSr^OH, 27. _ Pred_ počii letalstva k * 0 W^1 poskusno <>Vno 1d <>' ki Stih v hi. oseslo svetovni kk^aviit,tr°s’ti in v višini, lot, atdsa „ na tla v bližini i. .ie , .Kaliforniji. Pi-0 letalo in ki J* ttbur’n -1®, 32-letni kape- t(iti Usodil.,0: APt. Nesreča [>t| 7*0 se , dve minuti po-ki 'hbnpo leta,° odklopilo vlet, letala “H-50«’ k' Je Ut!, 0 v višino, jb > °rd .d°seglo višin- 0s«f, 16h ’ K,? vodil kape- H81a hifcheloe. ko je ank e”!.- rekorc', pa erest. N St V Ministrski zUn«?-maraal Bulga-I* Se i1 m'nister Se-1, z^rah, anes sestala v vN> ‘J(ionezSk Crnem mor' isltim predsed- 1,9 o>>h.al’'om ln zunanjim v ,se pripravljata domovino. Na progi To- . vlak o1 danes “iztiril yjldrve’la je na trai;" hm ad vaEQ,, Vel‘ka skala. H tlriT‘10tlhonpr_.. Ministrski & d n*frt „m?k* vlade je tV? bonozak°na, k, di Cii Naš r°k "“vezni vojaški O ?Crt takn 12 tnese-^°t^'oženna b0,v krat-in? -Zr>an0 parlamentu. tok Cal 1«L ]e Prvotni °K. 18-mesečm služ-lij>, „ — VNtta S . bil ?“nzul konzu,"ovega ita Začetek procesa zaradi dogodkov y Poznanu Navzoči so tudi tuji opazovalci - Disciplinski postopek proti policijskim tunkcionarjem, ki tniso vršili svoje tunkcije korektno* a v Zagre- T) 'bftsV6 bil‘HVan dr- »P v ?Sedan-de|egaci’Sedaj flan *98rJlnH eeV, 18 pri NA" w ie tba (fm era'ni konzul imen Ppe Hrigidi Lk bi kjb Poslnl, an za od- «ji- Na V Seulu na °val n„ n°vo mesto »ovembra. VARŠAVA, 27. — Agencija PAP spcroča, da se je danes začel proces proti dvema skupinama obtožencev zaradi po-znanjskih dogodkov in navaja sledeče podatke: v prvi skupini so trije mladeniči, stari 18, 19 in 20 let, od katerih sta dva poštna funkcionarja. Obtoženi so, da so ubili razoroženega vojaka, da so napadli sedež policije in druga javna poslopja, da so razdejali notranjost teh poslopij in zažgali dokumente ter izvršili še druga tolovajska dejanja. Pozvanih je bilo 33 prič. V drugi skupini je 9 oseb. ki so povečini mladeniči od 18 do 22 let (samo eden ima 35 let). Obtoženi so oboroženega napada na policijska poslopja, uporabljanja orožja, ki je povzročilo človeške žrtve, in sodelovanja z napadalci. Obtoženi so tudi nezakonite nošnje orožja, ki so ga pobrali v poznanjskih zaporih, katere so napadli, preden so napadli sedež policije. Tudi za to skupino bodo pozvali 33 prič. Prvi je bil zaslišan obtoženec Josef Foltynowicz, ki je zanikal, da je ubil vojaka in je izjavil, da je med preiskavo priznal obtožbo ker da se je bal, da go bodo tepli. Izjavil je dalje, da je med neredi bil v bližini skupine 200 ali 300 ljudi, ki so se zaganjali v vojaka in proti njemu kričali, da je zločinec, ter ga obtoževali, da je ubil neko žensko in dva otroaa. On je udaril vojaka tri ali štirikrat a se je potem umaknil, ker mu je nekdo rekel, da vojak ni ubil nikogar. Razpravna dvorana je polna ljudi. V prvi vrsti sedijo tuji opazovalci, ki so jih po- vabile poljske oblasti. Ti so francoski profesor Alfred Legal, angleški laburistični poslanec Fied Elwin Jones in predstavnik belgijskega združenja ((prijateljev človeških pravic« Jules Wolf. Drugi obtoženec Kazimierz Zurek je izjavil, da je kriv samo, da je oklofutal nekega policista, ki ga je množica obtoževala, da je ubil neko žensko in dva otroka. Zurek je priznal tudi. da je sodeloval pri razdejanju in oplenitvi treh prodajalnic cigaret, čokolade in piva. Tretji obtoženec Zenon Ur-banek je priznal, da se je polastil štirih pušk in ene brzostrelke ter da je to orožje uporabljal, da pa je to napravil, ker je slišal govoriti, da policijski agenti streljajo na množico. Priznal je tudi, da je sodeloval pri napadu na zapor, ker da je slišal govoriti, da so tam zaprti sindikalni delegati. Varšavski radio je nocoj javil, da je sodišče sprejelo predlog obrambe, naj pokličejo za izvedence najuglednejše poljske sociologe, zavrnilo pa je predlog za daljšo odložitev razprave. Radio je tudi javil, da je državni prifvdnik izjavil, da med preiskavo niso sodni funkcionarji nasilno ravnali z obtoženci. Vendar pa je bilo sodišče obveščeno, da so nekateri policijski funkcionarji »brutalno ravnali z nekaterimi obtoženci*. Dodal je, da bodo krivci pozvani pred sodišče. Sporočil je tudi, da so proti nekaterim policijskim funkcionarjem iz Poznanja uvedli disciplinski postopek. «ker niso Vršili svoje funkcije korektno*. POROGIH LUIGIJA LONGA IN PIETRA NENNIJA Longo postavil zahtevo po vladi delovnih slojev, ki naj uresniči vse določbe republikanske ustave • Nennijevo stališče do komunistov in demokristjanov v zvezi s procesom združeva n ja socialistov •» Kongres KP! bo verjetno 8. decembra t. L RIM, 27. —- Dve nadvse važni poročili za sedanje delovanje italijanskega delavskega gibanja sta bili podani danes v Rimu: Togliattijev namestnik Luigi Longo je govoril na zasedanju centralnega komiteja KRI, istočasno pa je imel «uvodno poročilo* ivenni na zasedanju centralnega komiteja PSI. Na obeh zasedanjih so člani komemo-rirali smrt znanega naprednega politika prof. Piera Ca-lamandreia, ravnatelja znane revije «11 Ponte*. Luigi Longo je v svojem poročilu obrazložil osnovna načela, na podlagi katerih je posebna komisija sestavila načrt tez, ki so predložene centralnemu komiteju. Longo je nato analiziral najnovejši mednarodni položaj, ki ga označuje okrepitev sistema socialističnih držav. Nato pa je govoril o diktaturi proletariata in dejal: «Ta izraz tudi v leninistični koncepciji ne pomeni samo nasilje in niti ne predvsem nasilje, temveč v bistvu nujno potrebno vudy stvo delavskega razreda v borbi vseh delavcev in vseh izkoriščanih za prehod iz kapitalistične v socialistično družbo. To bistvo diktature proletariata, ki izhaja iz samega značaja delavskega razreda. je neodvisno od načina, kako doseže delavski razred oblast in neodvisno od oblik, v katerih se ta oblast uresniči ter od širine zavezništva, ki se ustvarja okrog delavskega razreda. Ti vidiki so bili in so že v državah ljudske demokracije in na Kitajskem različni glede na sovjetsko zgodovinsko izkustvo.* «V Italiji pa je položaj še bolj različen: obstaja možnost korakanja v socializem v okviru republikanske ustave. Nasilna dosega oblasti in meščanska vojna dejansko niso obvezni pogoji za dosego politične oblasti s strani delavskega razreda. Obstaja pa možnost, da se pride do ustvarjanja novih in originalnih oblik oblasti in demokracije, pri čemer pomagajo poleg delavskega razreda tudi drugi razredi in stranke, ki so različne od proletarskih in v katerih se v dejanjih izraža hegemonija delavskega razreda.* Longo je nadalje dejal, da so komunisti tisti, ki morajo zahtevati jamstvo za demokracijo, ko se govori o jamstvih zanje Komunisti ne zanikajo važnosti formalnih demokratičnih pravic, toda oni vidijo tudi meje, ki jih je potrebno prekoračiti, da bi te pravice postale učinkovite. Bot v socializem se na ta način krije s potjo k vedno širšim svoboščinam in k demokraciji, Govornik je nato obravnaval gospodarska vprašanja in dejal, da ni mogoče ozdraviti pomanjkljivosti v ogrodju italijanskega gospodarstva, ne da bi uničili oblast monopolističnih skupin s pomočjo demokratičnih reform, ki u-smerjajo socialistično preobrazbo družbe. Ko je nato Longo podrobneje govoril o izvajanju ustave je dejal, da se italijanski delavski razred v okviru ustavnega režima lahko organizira v vodilni razreč in združi okrog svojega programa socialistične preobrazbe družbe in države veliko večino ljudstva, ((Danes, je dejal Longo, je enotnost in sodelovanje vedno krepkejše, kar dokazujejo perspektive za združitev PSD! s PSI in težnje za sindikalno enotnostjo. Politični monopol krščanske demokracije je na- čet in centrizem se nahaja v globoki krizi. Segnijeva vlada je trenutno v zastoju s politiko diskriminacij ter je postala v svoji gospodarski politiki negotova,- To pa vseka kor ne pomeni, da , 17. uri 20. aračni tlak 1012,3 stanoviten, veter 15 km, vi as a 70 odst., 94,2 mm padavin, nebo 8/10 pooblač., morje lahno iazg.. temperat. morja 21.7. 1 .... Danes, PETEK 2«. sept*mt>,a Vaclav, kr.. vld*ca Sonce vzide ob 5.58 *n za! u,,a 17.52. Dolžina dneva 11J>«. ““L vzide ob 24.00 in zatone <»'■ Jutri, SOBOTA 29. septembra Mihael, nadan.. Stojan S' SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Župan zagotavlja sodelovanje opozicije v javnih ustanovah U izključitvi liste bo razpravljala komisija pravnikov, ki bo svoje izsledke predložila občinskemu svetu Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali v glavnem o navadnih upravnih vprašanjih. V začetku seje je župan Bartoli izrazil željo plodnega delovanja občinskega sveta in ce- na gospodarska vprašanja mesta in vprašanje deželne avtonomije, je župan Bartoli zaprosil posamezne svetovalce, r.aj predložijo odboru svoje želje, v kateri lcomisiji hočejo sodelovati. Hkrati pa je lotne občinske uprave s so- dejal, da bodo te komisije delovanjem vseh skupin. Na* to je počastil spomin umrlega funkcionarja občinskega tehničnega urada ing. Dad-dija, ki je pred nekaj dnevi napravil samomor. Na vprašanje svetovalca Pincherla, ali je seja rednega ali izrednega značaja, je Bartoli odgovoril, da je to redna seja, na kateri pa bodo razpravljali tudi o prizivu Tržaške unije glede izključitve liste «Trst Tržačanom« iz zadnjih občinskih volitev. Nadalje je Bartoli sporočil, da odbor želi sodelovanje opozicije v vseh javnih ustanovah. Poudaril pa je, da se mora to omejiti na sodelovanje in ne na vladanje opozicije. V tem primeru, je dejal Bartoli, zagotavljam, da bo opozicija zastopana v vseh javnih ustanovah kot manjšina, ker morajo imeti stranke, ki sestavljajo odbor, večino, če hočejo izpolniti svoje poslanstvo pri upravljanju občine in raznih občinskih ustanov. Glede notranjih občinskih komisij, kot na primer komisije za prosto cono, za deželne avtnnom.jo i.dr., pa je župan zagotovi:, da bodo vse skupine v občinskem svetu sorazmerno zastopane, in sicer po svojem zastopstvu v občinskem svetu. Poleg tega je župan sporočil prihod v Trst predsednika republike Gronchija in predsednika vlade Segnija. Po teh uvodnih Bartolije-vih sporočilih m izjavah, je prišlo na vrsto vprašanje pritožbe Tržaške unije. Župan Bartoli je poudaril, da je to vprašanje izključno juridič-nega značaja in da je zato najbolje, da občinski svet izvoli posebno komisijo pravnikov, Zato je predlagal, naj bi v omenjeno komisijo izvolili naslednje svetovalce: odv. Agneletta, odv. Antoni-nija, odv, Caravellija, dr. Deklevo, odv. Wondricha. odv. Morpurga, odv. Mianija *n odv. Pogassija. Po kratki razpravi, med katero so nekateri svetovalci predlagali zožitev drugi pa razširitev komisije’ je odv. Caravelli (MEN) odstopil in je bila izvoljena komisija, ki šteje osem članov. Naloga te komisije bo, da prouči vse gradivo v zvezi z izključitvijo liste «Trst Tržačanom«. Po končanem deJu bo komisija svoje izsledke predložila občinskemu svetu, ki bo na osnovi tega odločil o zadevi. Glede sestave notranjih komisij, ki bodo proučevale raz- tehničnega značaja in da je najbolje, da so sestavljene iz ljudi, ki se z določenimi vprašanji posredno ali neposredno ukvarjajo. Komisije bodo formalno sestavljene na prihodnjih sejah. Nato je župan prešel na upravni del seje in predložil občinskemu svetu v potrditev številne upravne sklepe, ki jih je odbor že odobril. Večina sklepov je bila sprejeta brez razprave. Samo sklep štev. 680, ki se nanaša na priziv občine na kasacijo proti razsodbi tržaškega prizivnega sodišča o tožbi odv. Sblattera proti občinski upravi, je povzročil obširno razpravo. Občinski odb-or je predlagal, naj bi o tem sklepu govorili na tajni seji. Svetovalca Morelli (MSI) m Pogassi (KP) pa sta predlagala, naj bi o tem razpravljali in glasovali na javni seji. Končno je občinski svet z večino glasov sklenil, da bodo o tem razpravljali na tajni seji. Glede tega moramo omeniti, da tožba med odv. Sblatterom in občino traja že mnogo časa Do sedaj je odvetnik Sblat-tero dobil tožbo v prvi stopnji in na prizivnem sodišču. Kot smo že večkrat pisali, je odv. Sblattero tožil občino, ker mu ni dovolila nadzidavo enega nadstropja stavbe štev. 3 na Trgu Goldoni. Občina je to prepoved utemeljila S tem, da je v načrtu izvedba delnega regulacijskega načrta Trga Goldonh Ta načrt predvideva rušenje stavb štev. 3, 4 in 5 Toda odv. Sblattero ni bil tega mnenja. Tožil je občino in dokazal, da mu občinska u-prava ne more prepovedati nadzidavo njegove stavbe, ker po zakonu ne sme spreminjati regulacijskega načrta. Ce bi občina izvedla celoten regulacijski načrt Trga Goldoni, potem bi bilo po mnenju sodišča prve stopnje in prizivnega sodišča ravnanje občinske uprave pravilno. Ker pa gre za delno izvedbo regulacijskega načrta oziroma celo za neki omejene regulacijski načrt, ki ni bil zakonito potrjen, je prepoved občine odv. Sblatteru glede nadzidave stavbe štev. 3 nezakonita. Do sedaj je ta spor stal občino nad 7 milijonov lir za odškodnino odv. Sblatteru in za sodne stroške. Sicer pa se sedaj občina ne more umakniti. dokler ne poskusi še na najvišji sodni instanci. Prihodnja seja bo v torek. Zahteve kamnosekov Med kamnoseki in delavci, ki so zaposleni v kamnoseški industriji, spet vre im sindikalne organizacije pripravljajo stavko te stroke, ki bo verjetno prihodnji teden. Kakor je znano, so kamnoseki in delavci pri kamnoseški industriji že prea časom postavili delodajalcem svoje zahteve glede stalnih nagrad, delavskih oblek in plačila menze, toda delodajalci imajo še vedno gluha ušesa za te upravičene zahteve. Prejšnji teden je bila v vseh obratih dvourna stavka, a je bila brez uspeha. Spričo vsega tega so prizadeti delavci odločni na krepkejšo akcijo. Končana stavke v DILFI Kakor smo že objavili v našem listu, je bil predvčerajšnjim dosežen sporazum med sindikalnima organizacijama in vodstvom podjetja DILFI glede zahtev delavcev omenjenega podjetja. Na vabilo sindikalnih organizacij so delavci po 11 dnevih stavke včeraj zjutraj prišli v tovarno, kjer so jim sindikalni predstavniki na sestanku pred začetkom dela pojasnili točke doseženega sporazuma. Po nekaterih pojasnilih so delavci odobrili sporazum in nato odšli na delo. Končno je bil dosežen sporazum v sporu, ki se je vlekel 11 dni. Delavci so dosegli uspeh s svojo vztrajno in e-notno borbo za svoje pravice, saj so spričo nerazumevanja vodstva vztrajno in strnjeno stavkali od 14. t. m. O Vladni generalni komisar je nakazal določen fond za razvoj kmetijstva na našem področju. Ta sredstva bodo u-borabili za financiranje melioracijskih del, za nakup trt, sadik, sadnega drevja, rož, tulipanov in za nagrade za vzgojo najboljših telet. Zainteresirani morajo predložiti prošnje pokrajinskemu Kmetijskemu nadzorništvu v Ul. Ghega 6- ZAKADI ZAVLAČEVANJA OBČINSKE UPRAVE PRED NOVO STAVKO uslužbencev Acegat ? Nezadovoljstvo uslužbencev, ker občinski upravni odbor še ni razpravljal o njihovih zahtevah Zaradi zavlačevanja občinske uprave in upravnega odbora Acegat so uslužbenci tega podjetja silno nezadovoljni Zato ni izključeno, da bodo pričeli ponovno stavkovno gibanje. V podjetju veljajo še splošni normativni predpisi pogodbe iz leta 19'M; za vozno osebje predpisi iz leta 1939; za osebje javnih uslug, to je vodovoda, plina in elektrike, pa predpisi iz leta 1940. Zahteve sindikatov pa se nanašajo na prilagoditev teh predpisov sedanjim razmeram, tako da ne bi bili uslužbenci mestnega podjetja na slabšem od u-službencev iste stroke v ostalih občinah države. Kakor je znano, so uslužbenci Acegat večkrat stavkali to poletje, nato je posredoval župan in je bil dosežen sporazum za odškodnino menze v znesku 80 lir dnevno od 1. avgusta naprej in izplačilo 10 STATISTIČNI PODATKI 0 PROMETU SKOZI JAVNA SKLADIŠČA 1,709.000 TON v prvih devetih BLAGA mesecih Promet se je v primerjavi z lanskim letom povečal, vendar izključno na račun masovnega blaga - Konkurenca Hamburga bra, ko bodo zopet razprav-vljali o primeru bivšega policijskega podčastnika Alta Salsanija, katerega je 6. julija letos sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov' obtožbe poskusnega umora. Salsanija so obtoževali, da je hotel ubiti svojo bivšo ljubico, zaradi česar naj bi jo vrgel skozi okno njenega stanovanja na Opčinah. Salrani je seveda dejanje zanikal, vendar ni dosegel več kot dvomljivo oprostitev, ki pa ga nikakor ni zadovoljila. Za to razpravo, kakor je že bilo za prvo, vlada precejšnje zanimanje. 30. OKTOBRA BO PRVO ZASEDANJE Štiri razsodbe v razpravi prizivno-porotnega sodišča Najzanlmivejši bo priziv bivšega podčastnika Salsanija, ki je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Ce? približno mesec dni s* njem letu pa bo 27. novem bodo vrata dvorane porotne- l--" razprav ga prizivnega sodišča zopet očprla in začele se bodo raz-prave od katerih nekatere obsojene otebe pričakujejo, če že ne popolnega zadoščenja, pa vsaj znatno znižanje Sodišču bo predsedoval, kakor že lani, dr. Arbanassi, medtem ko bo stranski sodnik dr. Nachich. Na mestu državnega tožilca pa se bosta izmenjavala dr. Colotti in dr. Santanastaco, medtem ko bo zapisnikar čr. Maggi-Prva razprava bo 30. oktobra. Razpravljali bodo o prizivu, ki ga je vložila 45-letna Irene Giove por, Lis-siani iz Ul. Risorta proti obsodbi porotnega sodišča o-junija letos. Sodišče je namreč obsodilo žensko zaradi sramotenja naroda, odpora m žalitve policijskih agentov ter preklinjaja na 1 leto, 2 mereča in 15 dni zapora ter na 3000 lir denarne kazni. Teden dni kasneje, to je 8. novembra pa bodo razpravljali o 24-letnem beguncu Mariju Culeju, ki je bil zaradi povzročitve telesnih poškodb ter posesti noža obsojen 17. julija letos na 10 mesecev zapora ter na plačilo 5000 lir denarne kazni. Cule je 5. novembra lani skupno s tremi begunci napadel nekega Tržačana. Medtem ko je bil on obsojen, je sodišče njegove prijatelje oprostilo. Takoj po obsodbi pa je Cule vložil priziv v upanju, da ga bodo na razpravi druge stopnje popolnoma oprostili. 20. novembra pa se bo moralo prizivno sodišče ukvarjati z dvema prizivoma, ki sta ju vložila 46-letna Paola Zlatič in njen 57-letni moz Giuseppe Debernardi iz Ul-sv. Marka. Prva je bila spočetka obtožena, da je hotela s plinom usmrtiti moža, ta pa da je ženi povzročil telesne poškodbe. Prvo obtožr bo je porotno sodišče spremenilo v izreko groženj ter je Zlatičevo obsodilo na šest mesecev, medtem ko so njenega moža obsodili na 3 mesece in 20 dni zapora. Zlati-čeva je svojo kazen nekaj dni po obsodbi že presedela, a je vseeno vložila priziv Zadnja razprava v le-toš- Podatki o prometu Javnih skladišč v septembru, čeprav niso dokončni, ker so za september računani na osnovi prometa prvih treh tednov, dokazujejo, da se je promet .-kozi Javna skladišča v prvih devetih mesecih povečal v primerjavi s prometom v istem razdobju preteklega leta. Ti podatki se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in torej ne upoštevajo prometa lesnega skladišča in prometa surovih mineralnih olj. Skupno je dosegel promet Javnih skladišč od januarja do septembra 1,709.000 ton, medtem ko je znašal lani 1,649.133 ton. Povečanje gre izključno na račun obsežnih dovozov premoga, železne rude in starega železa, saj so v prvih devetih mesecih izkrcali kar 1.324.000 ton tega blaga, medtem ko so lani le 1,096.601 tono. Vse ostalo blago pa je i-stočasno zabeležilo padec in so izkrcali le 226.000 ton žitaric (lani 335.617 ton), in 159.000 ton raznega blaga (lani 219 915 ion). Le malo se je povečal obseg blaga, katerega so vkrcal' v Javnih skladiščih, saj so letos vkrcali 496.000 ton, medtem ko so lani 452.186 ton. Promet prvih devetih mesecev torej ne nudi najugodnejše slike, čeprav je zabeležil relativen porast, ki gre izključno na račun masovnega blaga, medtem ko se je promet raznega blaga ponovno znižal. Prav ta pojav pa je za naše pristanišče zelo neugoden in je posledica vrste nerešenih vprašanj, kot n. pr. pomanjkanja ladjevja, povečanih pristaniških tarif, povečanih železniških tarif, neure-.enih gospodarskih odnosov s CsR, prepoved! prevoza »strateškega blaga« in podobno. Vsi ti faktorji prispevajo k temu, da konkurenčna pristanišča pritegujejo znatne količine predvsem raznega blaga ne samo avstrijskega zaledja, temveč zlasti iz uvoza in izvoza CSR in drugih zalednih držav. Položaj pristanišča je zaradi teh razlogov odvisen izključno od pošiljk železne rude in premoga in če se znižajo te pošiljke, zabeleži celoten promet resen padec, kar sc- je na primer že zgodilo v septembru, ko So izkrcali le 14U.OOO ton blaga, medtem ko so v istem mesecu preteklega leta izkrcali 216.615 ton Nezgode na delu Med delom v delavnicah nekega podjetja v Soninovem drevoredu je 53-letni delavec Jurij Kriszanovsky iz Tržiča najprej zaslišal močan ropot, takoj nato pa je začutil skelečo bolečino na levi nogi. Ko se je zavedel, je ugotovil, da sc se mu zvrnile na noge jeklene plošče, ki so bile naslonjene ob zid in katere so se pievrnile po krivdi nekaterih njegovih delovnih tovarišev. Kriszanovsky je takoj zapustil delo in se z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico, k'er pa so ga zdravniki zaradi glolokih ran pridržali na II kirurškem oddelku. Okreva) bo v 20 dneh. Proti večeru so morali pri-dižati na istem oddelku tudi 14-ietnega pekovskega vajenca B.una Sternala od Sv. M. M Sp. ki je med delom pri nekem stroju v pekarni Pegan v Ul. S. Spiridione po nesreči zašel z levo roko med ostra rezila. Roko je hitro odtegnil a vseeno so ga rezila ranila na kazalcu ter mu tudi odrezala kos nohta. Ce ne bo komplikacij, bi moral mladenič ozdraveti najkasneje teinu dni. Med delom v tovarni čoko lade »Lejet« se je ponesrečil tudi 18-letni Luciano Monaro iz Ul. della Guardia 37, ki si je s kalupom odrezal kos palca desne roke. Po nudeni zdravniški pomoči v bolnišnici so mladeniča odslovili ter mu priporočili 10 dni zdravljenja v domači oskrbi. blaga. Padec je nastal izključno zaradi tega, ker so izkrcali le 91.600 ton premoga in železnih rud (lani 150.780 ton) •n le 29.400 ton žitaric (lani 44.229 ton), medtem-ko je o-stal promet raznega blaga skoro neizpremenjen in je dosegel 19.000 ton (lani 21606 ton). Nekoliko ugodnejši je obseg blaga, katerega so V Javnih skladiščih vkrcali v septembru na ladje, saj je dosegel obseg vkrcanega blaga 45.000 ton, medtem ko je znašal v lanskem septembru 47.667 ton. Med vkrcanim blagom so bile pomembne pošiljke avstrijskega papirja in železnih izdel- skih pregledov, ki je zastarel, poniževalen in ga delavci več ne marajo. S tem sistemom se namreč zavarovancem vsiljuje zdravnik, ki ga izbere ravnateljstvo zavoda, ki pa večkrat ne uživa nujnega zaupanja zavarovanca. Zavarovanci morajo čakati dolgo časa v vrstah v ambulatorjih in zdravniki opravljajo le površne preglede, ker so preobremenjeni z delom. O zadevi je julija meseca razpravljal tudi pokrajinski odbor INAM. Tedaj so trdili, da bodo ta sistem uvedli v Trstu že septembra meseca. September pa je ze skoraj pri koncu, a smo vedno še pri sta- SPOROČILO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Za zaščito odpuščenih v.Farmacoterapico Triestino" Smdika'ni organizac ji se bosta borili, da bo nov lastnik trgovinskega oddelka sprejel čim več uslužbencev tisoč lir za zaostanke. V sporazumu je bilo tudi omenjeno, da se bodo pogajanja za novo delovno pogodbo začela v avgustu. Končal je avgust, skoraj že september, toda sporazum o izplačilu odškodnine za menzo se sploh ne izvaja in o novi delovni pogodbi ni ne duha ne sluha. V sredo bi podžupan prof. Dulci moral odgovoriti sindikalnim organizacijam podjetja glede njihove zahteve po izvedbi omenjenega sporazuma. Podžupan pa je odgovoril, da občinski upravni odbor ni še o tem razpravljal zaradi odsotnosti župana. Uslužbenci Acegat so se spričo takega odgovora in zavlačevanja zelo razburili, tembolj ker jim je župan avgusta meseca zagotovil, da bo rešil zadevo. Ze v juliju in avgustu je ravnanje uprave Acegat in občinske uprave močno razburilo uslužbence, ker je uprava Acegat zahtevala od sindikalnih organizacij, naj predložijo načrt za novo delovno pogodbo; ko pa sta ga ji predložili, se je začela opravičevati, da bodo o tem razpravljali le s pomočjo občinskih u-stanov. Čeprav je bil nato v Trstu sestanek teh zastopnikov, je ostalo vse pri starem. Na občini trdijo, da bi vprašanje nove delovne pogodbe morali rešiti v okviru vrste vprašanj glede občinskih u-stanov, o katerih bi moral občinski svet razpravljati na predlog občinskega odbora. Skrajni čas je, da se prouči in razčisti vsa zadeva, da bo pri občinskih ustanovah vse v redu, da se ugotovijo krivci sedanjega žalostnega stanja in da podjetje pride pod upravo, v kateri bodo zastopani tudi predstavniki opozicije in ki bo znala uspešno voditi občinska podjetja v korist mesta in prebivalstva. kev avstrijski magnezit (8500irem. Zaradi tega delavci spra-ton) in 15Q0 ton sovjetskega šujejo svoje sindikalne za-kroma katerega so skozi Av-|stopnike kako je z zadevo in c tri jo in Trst poslali v ZDA. kdaj bo urejena. Glede na to Tudi podatki o prometu v septembru torej potrjujejo kaj malo ugodno sliko o stanju tržaškega pristanišča. Položaj pa je v resnici resnejši, saj Hamburgu v zadnjem letu _u-speva pritegniti stalno večje količine avstrijskega tranzitnega prometa. V juliju so tako v tem pristanišču vkrcali 16.081 ton avstrijskega blaga in izkrcali 19.065 ton blaga za Avstrijo, kar je znatno več kot v istem mesecu preteklega leta, ko so vkrcali 12.657 ton in izkrcali 5592 ton. Se bolj značilni so podatki o avstrijskem tranzitnem prometu skozi Hamburg v prvih sedmih mesecih, ko je ta promet dosegel 434.723 ton in znatno presegel promet prvih sedmih mesecev 1955, ko je znašal le 182.146 ton. Za prosto izbiro zdravnika Včeraj se je sestal glavni svet sindikatov nove delavske zbornice CGIL in je poleg drugih raznih organizacijskih vprašanj razpravljal tudi o zadevi glede proste izbire zdravnika INAM. Kakor je znano, lahko v ostalih italijanskih pokrajinah zavarovanci INAM sami izbirajo zdravnika, ker velja tam Jako imenovana prosta izbira. Pri nas pa se ta sistem še ni uvedel. Zato številni delavci zahtevajo, da se jim tudi tu o-mogoči v primeru bolezni svobodno izbiranje zdravnika. Povsod težijo po izboljšanju socialne zaščite delavcev in je nedopustno, da se v Trstu nadaljuje sistem ambulatorij- je. glavni svet sindikatov nove delavske zbornice CGIL na svoji seji sestavil resolucijo, v kateri zahteva, naj bi omenjeni sistem čimprej u-vedli v Trstu. Škodljiva injekcija Namesto da bi 45-letni Idi Coceani por. Ferenat iz Ul. dei Leo injekcija pomagala, ji ie precej škodila in jo prisilila. da si je zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico. Ferenatovo so zaenkrat pridržali na II. zdravniškem oddelku s prognozo okrevanja v 5 ali v najslabšem primeru v 10 dneh^ Njena mati, ki jo je spremila v bolnišnico, je zdravnikom izjavila, da je neka njej neznana bolničarka dala hčerki injekcijo, po kateri ji je postalo slabo ter je zaradi tega tudi padla na tla. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ZARADI PRETEPA 9 oseb pred Usi obtoženci, med katerimi sta bili tudi dve ženski, so bili oproščeni, ker je sodišče ugotovilo, da niso kršili zakona Sindikalni organizaciji sta glede vprašanja odpusta 50 delavcev podjetja «Istituto Fermacoterapico Triestino« izdali včeraj naslednje poročilo: «V torek 25. t. m. so se u-službenci podjetja «Istituto Farmacoterapico Triestino« se-tali, da bi slišali poročilo sindikalnih zastopnikov o izidu razgovora, ki so ga imeli 22. septembra na sedežu Zveze industrijce, za končno proučitev spora glede prodaje trgovinskega oddelka IFT Zvezi lekarnarjev Furlanije in lede odpusta 50 uslužbencev. Zbor je vzel na znanje brezuspešen izid sestanka, na katerem je vodstvo IFT ponovno potrdilo svoj sklep glede prodaje trgovinskega oddelka in odpusta 50 delavcev. Ob zaključku sestanka na sedežu zveze industrijcev je bil namreč sestavljen zapisnik o Soproga našega delovnega tovariša Egona Kravsa, tovarišica Irma, je danes zjutraj povil a krep/iega dečka. Srečnima roditeljema iskreno čestitajo člani uredništva in uprave našega dnevnika. Novorojenčku pa mnogo zdravja in sreče v življenju! Arcobaleno. 16.30: «V hišo se vrne mir«. BentlMevf D. l*>rs' I. notranjosti cerkve na Hortiso-vem trgu, medtem ko so bolničarji Rdečega križa, ki so jo pripeljali v bolnišnico, izjavili, da so starko našli nedaleč od njenega doma, kjer naj bi malo prej padla. Kaj je res, zaenkrat ni znano. Luzzatovo, kateri so ugotovili poleg udarca tudi podplutbe na čelu in lažji možganski pretres, so sprejeli na II kirurškem oddelku, kjer menijo, da bo okrevala, razen seveda če ne nastopijo kom plikacije, v 10 dneh. Šolska obvestila Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča svojim dijakom, da bo otvoritvena šolska maša v sredo 3. oktobra 1956 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dijaki naj gredo naravnost v cerkev, po maši pa v šolo Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ul. Montorsino 8 (Rojan), obvešča, da bo otvoritvena šolska maša v rojaneki župni cerkvi v torek dne 2. oktobra t. 1. ob 9. uri; učenci in učenke naj se zbero ob 8.45 pred šolo. Reden šolski pouk pa se prične v sredo, dne 3. oktobra t. 1. ob 8, uri. Buchanan. mkova Astra Rojan. 16.00: »Inkova n ost«. Č. Heston. R-Goddard .. t Capitol. 16.00: «mte» J11 ' Martinelli, M. Aueia ', jtrt-Cristallo. 16.00: ''Junaki na tosferi«, G. Maciigan. v y, Grattacielo. 1.00: «Serenaoa». Lanza, J. Fontaine. jodi. Aiabarda. 16.00: «V01S(or(i. šče». G. Cooper. C. Bic*r. Ariston. 16.00: «Bol.l živ tev». D. Martin. J. ‘j*v!' Aija-Armouia. 15.00: <« Calhoun. P. Caetle ^ Impero. 16.30: «Nesi P01-';; rnese-renči«. M. Vitale. A. jv(> Italia. 16.00' «Moja setra lina«. J Leigh. J-. L utJ>-S Marco. 17.00: "Štirinajsta P Douglas. D. Paz*" ^usodna Kino ob morju. 16.00. - J# listina«. M. Carol, R, Moderno. 16.00: »Slavni nedoseženem sporazumu, «ker je bilo razvidno stališče sindikalnih organizacij proti odpustom in z druge strani ni bilo nobene možnosti za druge rešitve«. Končno je zbor pohvalil sindikalni organizaciji, ki sta že od meseca maja, ko je nastal spor, vložili vse sile, da bi preprečili izvedbo žalostnega ukrepa, prepričani o pravičnosti svojega nastopa in o konkretni možnosti za rešitve trgovinskega oddelka. Obenem je zbor izrazil svoje obžalovanje in razočaranje na račun pristojnih oblasti, ker so dovolile podjetju, ki je dobilo 40 milijonov lir državne podpore, da je zmanjšalo svojo dejavnost na polovico, kar bo prgv gotovo škodljivo vplivalo na socialno in gospodarsko življenje. S temi izrazi se popolnoma strinjata sindikalni organizaciji, ki sta izdali to obvestilo, kakor tudi uslužbenci drugih tovrstnih podje-tij. Vsekakor sta se sindikalni organizaciji obvezali, da bosta nadaljevali borbo za zaščito odpuščenega osebja in da bosta v ta namen stopili v stik z Zvezo lekarnarjev Furlanije, k: prevzame trgovinski oddelek. da bo sprejela v službo čimvečje število uslužbencev, kakor se je obvezala pri vladnem generalnem komisarju Palamari. Na ta način bo nekoliko omilila hud ukrep u-pravnega odbora in vodstva IFT.» POSLEDICE MOKRIH CEST IN DEŽJA I dežnikom pr se je zaletel v avtocisterno Neprevidni kolesar se je ob trčenju hudo ranil, tako da so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo Deževalo je le malo, ko je 24-letni zidar Mario Debernardi iz Trebč št. 60 odšel z doma in sedel na kolo, s katerim je bil namenjen na delo. Pot ga je vodila proti Banom, a sredi poti se je ulila pravcata ploha, ki bi vsakega prisilila, da se ustavi. Debernardi pa tega ni storil, morda tuči iz strahu, da ne bi prišel prepozno na delo, a to ga je drago sJaio, Mladenič je odprl dežnik ter z njim pred obrazom nadaljeval svojo vožnjo. V bližini Batiov pa se je iznenada znašel na tleh; kolesar je namreč med vožnjo trčil *• precejšnjo silo v zadnji del avtocisterne, ki je bila ustavljena ob cesti in katere ni videl. Debernarčiju je šofer težkega vozila, ki je tedaj popravljal motor, takoj priskočil na pomoč in ga spravil v prvi avto, ki je privozil mimo. Nezavestnega in krvavečega mladeniča je šofer odpeljal do policijske postaje na Opčinah, kamor so prišli ponj bolničarji Rdečega križa V bolnišnici so Debernardi-ja nujno poslali na prvi kir. oddelek, kjer so mu zdravniki nudili vt'o potrebno pomoč. Ker so mu ugotovili precej hude poškodbe na glavi in obrazu in tudi lažji možganski pretres, so si zc ravniki pridržali prognozo. Dež je včeraj zakrivil tudi drugo nezgodo, katere žrtev je tokrat postal 24-letni Livio Zuanelli s Kjadina, ka-terega so zaradi zloma zapestja leve roke in verjetnih kostnih poškodb na komolcu sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. Zuanelli. katerega so pripeljali v bolnišnico z nekim zasebnim avtom, je izjavil, da se je okoli 7.30 vozil s svojim skuterjem po Ul. Com-merciale proti mestu. V bližini hiše št. 135 pa so kolesa spodrsnila na spolzki certi, zarači česar je izgubil oblast nad vozilom in trčil ob pločnik. Posledica je 'Seveda bila da se je zvrnil z vozilom na tla. S precejšnjim strahom se je predstavilo sodnikom kazenskega sodišča kar 9 os-eb, med katerimi sta bili tudi 2 ženski, ki so se morale zagovarjati zaradi obtožbe pretepa. Njihov strah Pa se je kmalu spremenil v veselje, kajti sodniki so vee brez izjeme oprostili s formulo, da njihovo dejanje ne predstavlja kršitve zakona. a točnostjo ugotoviti, kako je prišlo do pretepa, je praktično nemogoče, ker je vsak obtoženec imel svojo obrazložitev. medtem ko je neki a-gent javne varnosti, ki je interveniral na mestu pretepa, dal deseto verzijo. Agent je bil na nočnem obhodu na Borznem trgu. ko je okoli 1.50 ponoči 25. maja lani zaslišal precejšnje kričanje. Stekel je v t-mer, od koder so prihajali glasovi in ko je prispel do bara Urbanis, je opazil skupino, ki se je na pločniku prerivala sem in tja. Seveda se je mož postave takoj vmešal in res se mu je posrečilo s pomočjo nekaterih prisotnih razdeliti skupino na dva tabora. Trije od njih, in sicer 42-letni Federico Bra-schia iz Ul. Beccherie 9, 53-letni Domenlco Fort iz Ulice Belpoggio in 24-letni Salvato-re Secoli od Sv. M.M. Sp., so bili krvavi, zaradi česar jih je odpeljal v bolnišnico, kjer so jim zdravniki izprali rane in praske ter razne podplutbe. Po nudeni zdravniški pomoči pa so morali ranjenci, kakor tudi ostali in sicer 29-letni Giuseppe Dionis1 iz Ul. delFEreino, 43-letni Lino Santellani iz Ul. dell’Univer-sita, 30-letna Elvina Belli iz Ul. Beccherie ter 32-letni Pie-tro Bendagli iz Sal. Promon-torio slediti agentu na komisariat, kjer so ugotovili, da sta jim dva zbežala. Ob 530 zjutraj pa se je prijavil policijskim organom 28-letni Silvano Belli iz Ul. Beccherie ter obrazložil, zakaj in kako je prišlo do pretepa-Ker je tedaj omenil tudi 36-letno Marino • Borghetti, so jo agenti kasneje aretirali in tuci njo zaslišali. Tako so ugotovili, da je bila Borghettijeva v družbi znancev v baru Urbanir. Nedaleč od nje je bila druga drtižba in ker je nekdo iz.re-kel nekaj pripomb na račun ženske, je ta vsiljivcu odgovorila kakor se spodobi. Incident bi se lahko končal brez posledic v baru, a ko sta družbi zapustili lokal, so zo- pet padle na račun Borghet-tijeve neokusne pripombe, kar je posebno razburilo Braschio. Jezen kot je bil, je stopil nasproti crugi skupini in može hotel opozoriti na dostojnost. In prav tedaj, kako in po čigavi krivdi ni mogel nihče ugotoviti, je nastal splošen pretep, ki se je sedaj srečno zaključil pred sodiščem. Preds. Gnezda, tož. Tavella, zap. Rachelli, obramba odv. Nardi in Bologna. Strela v lokomotor Neurje, ki je včeraj s precejšnjo ploho in grmenjem zajelo naše mesto in okolico, na srečo ni povzročilo večje škode, razen seveda nekaj prometnih nezgod in poplave dvorišč e slabo kanalizacijo. Kakor poročajo, je v dveh dneh padlo približno centimeter dežja. Nekaj nevšečnosti in predvsem izgubo časa za potnike pa je povzročila včeraj okoli 8.15 strela k,i je zadela lokomotor vlaka E.T. 454, ki bi moral privoziti v Trst ob 8.32. Strela je v bližini Nabrežine zažgala baterije, zaradi česar je bit vlak ustavljen dalj časa. Potniki so lahko nadaljevali pot z naslednjim vlakom, ki je prispel na kolodvor z več kot enourno zamudo. Ves čae se je promet vršil le po enem tifu, zaradi česar so morali vlaki voziti s precejšnjo zamudo. Brzovlak Marsej-Turin-Benetke je i-mel 91 minut zamude, medtem ko je imela garnitura iz Muenchena skozi Dunaj, Trbiž in Videm nekaj manj kot eno uro zamude. S tričetrt-urno zamudo pa je odpotoval iz Trsta vlak E.T. 350, ki je moral čakati zaradi popravil pokvarjenega lokomotorja. Podlegla poškodbam Po dveh mesecih zdravljenje na ortopedskem oddelku, kamor so morali sprejeti zaradi zloma stegnenice desne noge, je 65-!etna Giuseppina Zcnco por. Centazzi iz Ul. K. Servolo včera: dopoldne podlegla poškodbam. Že ob sprejemu v bolnišnico so si zdravniki zaradi hudega z'oma pridržali prognozo. Pokojnica se je poškodovala, ko je padla na stopnišču stavbe, v kateri je stanovala. Dijaška Malica v Trstu je v preteklem šolskem letu 1955-56 podprla naslednje število slovenskih dijakov: V dijaškem domu v Trstu je sprejela 79 rednih gojencev; podpirala pa z delnim plačevanjem vzdr-ževalninc dva gojenca Di' jaškega doma v Gorici. v tržaškem domu je imela nadaljnjih 37 zunanjih gojencev. Trinajstim dijakom je dajala denarno podporo, s tem da jim je plačevala delno ali celo voznino v mesto. Knjige in šolske potrebščine je prejelo v lanskem šolskem letu od Dijaške Matice 46 dijakov; trem je plačala šolske Vri’ stojbine in nadaljnjim trem je pomagala s honoriranjem inštruktorjev, odnosno z nabavo obleke. Poleg vseh teh podpor, ki so jih prejemali srednješolci, je v lanskem šolskem letu Dijaška Matica izdala 14 viso-košolcem dolgoročna brezobrestna posojila. To široko podporno aktivnost omogoča Dijaški Matici le razumevanje naše javnosti za potrebe študirajoče mladine. Tudi v šolskem letu, ki se ravnokar pričenja, bo imela Dijaška Matica mnogo skrbi, da zadosti vsem potrebam. Zato jo njeni stari prijatelji in dobrotniki ne smejo pozabiti, temveč naj pobite, da doprinesejo k Dijaške Matice svoj deleč. Pozivamo pa tudi vse tiste, ki doslej niso spadali v krog dobrotnikov naše dijaške mladine, da se vključijo v ta krog in po svojih močeh doprinesejo svojo žrtev k plemenitemu delu, ki ga vrši Dijaška Matica. SNG za Tržaško ozemlje Olvorilev sezone 1S5C-5I V torek, 2. ok'obra 1956 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU Joseph Kesserling in sl G. Cooper. D. Niven. ^ Savona. 16.00: «Irma Zre ,tvra kore h t j.d ’. *> Italijan#11*1' _ Prekop grobov Občina obvešča, da bodo v kratkem prekopali grobišče XV na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrli med L julijem in 3. septembrom 1946. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v drugo grobnico, mora to javiti najkasneje do 29. septembra 1956 odseku za pokopališča pri tržaški občini, in sicer v Ul. del Teatro 5-III, soba 43-44. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. septembra 1956 se je v Trstu rodilo 12 otro-k. umirlo je 12 tseb. porok pa ie bilo 7. POROČILI SO SE: narednik am. voj. VVatter Ripson in gospodinja Eleonora Plojer. tiskar Marino Busatto in knrgovezka Livia Salo. cevar Benedetto Ob-lach in delavka Marcella Neri, mehanik Dino Dud i n e In šivilia Vanda Delise. častnik Francesco Paolo Turcio in uradnica Silvana Zorzut. zdravnik Mario Se-ghini in gospodinja Eugenia Pan-grazi. mehanik Luciano Vimer-cat' in gespodinia Maria Ghez.z1.. UMRLI SO: 96-letna Marija Ivančič vd. Mahne, 73-letna G Justina Koeek vd Paolettl. 91-1 et-na Lucia Gitaldi por. Benedetti. 74-letna Antonia Spadich vd Zu-rovlch, 59-letna Maria Radessi vd. Fiorencis, 70-letni Renato Daddi, 57-letni Romano Bertom, 70-letni Albano Mcschini. 89-1 et-na Maddalena Fragiacomo, 65-letni Aldo Grassi, 70-letni Ivan Matjak. 92-letna Kristina Koren vd. Riavitz, Usoden padec Po sprejemu 88-letne Marije Ivančič por. Luzzatto iz Ul, CaVana v bolnišnico so morali policijski organi uvesti preiskavo, da ugotovijo, kaj se je starki pripetilo. Luzzattova je namreč izjavila, da je padla v Poročila v slovenšč111' 13.30 in 19.00. Poročila v ------------------ , „ 12.3«. 17.45 m 23.00. c,«!*)!,; 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Ljubljane; 6.10 JuWarTj» 7.00-12.00 Spored >z J«,B|I 13.40 Ugani z nami. K“;'4,3()-1ii 14.20 Zabavna glasba. rij Spored iz Ljubljane. ..(jo- j, Straussova valčka; ']5 M.a Spored iz Ljubljane: ' L tw,ie 'in ritmi za Ki? 5 Borut Lesjak: 19.30-22; k«« iz Ljubljane: 22.15 Ve ne glasbe. SLOVE N'1 J.* n 212,« V .1.1,1 iu, .U.,* ^ J«. ,} Poročila oo 5.00, ' 13.00. 15.00, 17.00 gOO 7.10 Zabavni zvokn^ipti jjj. NOČNA sluzha lekarn v septembru Biasoletto. Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar- chlo. Ul. Ginnastica 44: Rovis Trg Goidoni 8: Kossettl. Ul. Schiapparelli 58: Harabagita v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Excelsior. 15.30; «Tihl svet«, dokumentarni film o podmorskem svetu. Fenice. 15.30: ((Zavojevalec«, J. Wa,yne, S. Havvvard, Naztonale. 16.00: «Rop z orožjem v roki«, S. Havden. Fiiodrammatico, 18.30: «Moi sin Neron«. A, Sordi, B. Bardot. Supercinema. 16.00: "Serenada« M. Lanza. J. Fontaine. Seveda! Tudi letos kupim najbolje vse za šolo edino v tkžaSki knjiga um ) Ul. sv. Frančiška, 20 spored slovenski« nar«- . « ■ni: 8.30 Radijski rod'a vu*J .am VVooas Manueia 5" .j l* Popularne melodije: g.45 ,i be za violino in diiska Soia za nižio - z i*,-Soiske poti', bJ poJtfo.l5J<4' otroci! t ponovitev). iri I cert po željah: ll<* % ie do merodije; U-5® ofd^sil1 žene: 12 00 Lahek glasbeni spored; 14“,'' poP^V' Darinka Bernetič iSr' .5 4 klavirske skiaobe: D' zeA4 letno razvedrilo; «■«“ Zlg> — poslušane!: 151 rjuhi; * glasba: 15.35 Poje ^i^U komorni zbor; 16«« var&Jf literature - Georgi pgpoV-F Pred podobo: 16,"*. ip ilr koncert; 17.15 Zaba^ jj^i:f>4 na glasba; 18.00 Nov^.^ pogo vor i; 19 00 Z a*** VA - Odlomki iz oper i La« 18.50 n Knez Igor; l8'^vna AčL »govori: 19 00 Za®lzo 20.00 Lirični. ititerm*»” 8fl č na besedila Heinricn^,y (spominska glasbena ^j-tiAki: 100-letnici pesnikove a ^ Iz modernega č]a ,,ad ifJ’1',. Louis Durev: PonU . Sfjj <5 morja: Igor Strav;n»k plts anomalije, ki se tičejo bil h kega oseb3a in ki so 2J6 . ^ans^o osnovni razlog dOTevi111'1131110 gibanje, ki je sta,! sv°i višek ob veliki istj l. ^4. julija letos. Toda Pr»blVlr* zatriuiei°, da s tem sam emom m zainteresirano ^ 0 osebje državnih želez- drj' an)Pak tudi osebje drugih j)ravvn'lt ustanov, ki bi bilo rieni kriterij ne mogel kore-t z novimi izdatki, ter da hkra-nito zadostiti zahtevam in po- ti ni mogoče prenašati razpo- Vaj; i3*"1 upravičeno zahteve*' v* Se P°Pravijo anoma-’ *i se tičejo tudi njih. lo d r.a'un’b, ki jih je izdelavi . rzavno računovodstvo v niteSnjeiTl iuliiU' til obreme- ra^v državnega proračuna za-lv . Ustreznih popravkov v tani1 2 režitvil° govuilb vPra' lir, T2naaala ok°li 9 milijard liti a ndvemenitev bi bila to-čelna tedaj, če bi se za-nata 2abteva sindikatov raču- Van.-. Predzadnjem napredo-uslužbJ slu?.bo posameznega )etia v oei fPdikaim ne od dneva spre- zahtevajo -e, da cije sindikalne organiza-pte(jjne morejo zadovoljiti s kotn °g°m oziroma s pristan-vlade, ker bi ta empi- ^Pomini Hitlerjeve sestre tyyjlle.riev hu ki sestra Paula Živi v Berchtesgade-upala' ri?Se do pred kratkim Su’ I10 podedovala po Sev,, "dolfu vsaj del nie-bogastva. Ker pa de-jVda bil0>. se je odlo-hiihaub° n5P'sala spomine. nPisa] ° posebno na drohno bjeg0a bratovo mladost ifl Pagli vzpon. praviti anomalij, ki jih je povzročil že prej omenjeni dekret št. 19, Z druge strani pa se zdi, da bi bili v|adni krogi pripravljeni proučiti druge popravke, vendar pa lo v tistih primerih, kjer bi splošen ukrep ne zadostil zahtevam posameznika. Tu smo govorili o zahtevah železničarjev in navedli breme, ki bi ga moral državni proračun vzeti nase, da bi kril izdatke, ki bi bili povezani z izvajanjem dekreta 19 za vse državno osebje. Toda na železničarje bi odpadla približno le polovica prej o-menjene vsote. Ce je torej, kot smo že prej rekli, že sama vlada pripravljena ustreči zahtevam sindikalnih organizacij ir, prevzeti tako breme, pomeni, da so zahteve povsem upravičene. Vendar velja to samo za zahteve v zvezi s periodičnimi poviški. Kar se pa tiče raznih doklad bi znašali stroški samo za ugoditev zahtevan železničarjev nadaljnjih 6 milijard in pol. Vlada mora torej s posebnim zakonskim predlogom, ki ga mora predložiti parlamentu, dokončno urediti nekatera vprašanja tistih kategorij državnih uslužbencev, ki že dalj časa čakajo na rešitev. Zahteve, ki jih postavljajo sindikalne organizacije v zvezi z že prej omenjenimi dokladami, pa bi terjale 10 milijard lir. Gre torej za 3 milijarde in pol razlike. To pa vsekakor ne more preprečiti sporazuma m iz že prej omenjenih virov se je prav tako zvedelo, da vlada ne namerava trmasto ostati pri svojem predlogu, da je torej pripravljena na pogajanja. Osnovno vprašanje pri tem pa je, od kdaj naj bi se to začelo izvajati. Sindikalne organizacije zahtevajo, naj bi se drugi del sporazuma (doklade) začel izvajati s 1. julijem letos in to v smislu dogovorov, ki so bili sprejeti v januarju letos med predstavniki vlade in predstavniki sindikalnih organizacij, torej tedaj, ko je bil na temelju dogovorov -izdan določen dekret, ki naj bi se pozneje v obliki zakonskega predloga obravnaval v parlamentu. Predsednik vlade Segni pa vztraja sedaj na tem, da je bil državni proračun za leto 1956—57 že odobren in datlje zaradi tega praktično nemogoče isti proračun obremeniti ložljivih sredstev iz enega resorja na drugega, Se več, ta težkoča se nanaša tudi na v začetku omenjeno prvo zahtevo glede periodičnih poviškov, Toda jas.no je, da se ob tem sindikalne organizacije ne morejo ustaviti, ker je to problem, na katerega je vlada, čeprav neuradno, . že pristala. Poleg tega to vprašanje terja čimprejšnjo rešitev in mora iti v breme sedanjega proračuna. Tretje vprašanje, ki ga postavljajo sindikalne . organizacije, za katere pa ie ostala vlada, kot se zdi, povsem gluha, je vprašanje tako imenovanih «Gava» seznamov, ki jih sindikalne organizacije niso nikoli sprejele. Ugoditev sindikalnih zahtev glede tega vprašanja terja novo breme 12 milijard lir in predsednik vlade Segni je baje glede tega ostal na svojem stališču in ne mara popustiti niti za las. Po njegovem morajo ostati pri starem. Kot smo že v začetku rekli, je predsednik vlade Segni sprejel sindikalne predstavnike železničarjev razen pred- stavnikov CGIL, ki jih r.i mogel sprejeti zaradi bolezni. Toda ne glede na to, je iz že prej navedenih podatkov jasno, da obstaja med zahtevami železničarjev in med tem. na kar naj bi bila vlada že do sedaj pristala, precejšnja razlika. Ta razlika se izraža v tem, da predsednik Segni ne mara sprejeti niti tistih obveznosti, ki jih je pred časom sprejel minister za promet. Poleg tega se Segni izgovarja na veliko breme, kar je skušal kot smo že omenili, tudi utemeljiti, vendar je hkrati tudi res, da se omenjeno breme ne nanaša samo na železničarje, ampak tudi na osebje drugih državnih ustanov in odpade zato na železničarje le del tega bremena. Se r.ajvečja ovira za morebiten sporazum pa je, kot smo že rekli, tretja zahteva sindikalne organizacije, na katero vlada noče nikakor pristati. Vse to se bo razčistilo če ne danes na morebitnem sestanku med Segnijem in CGIL verjetno že prihodnje dni, ko bo predsednik Segni okreval. In tedaj bo jasno, do kod misli vlada pristati na upravičene zahteve železničarjev. Frank Sinatra poje za demokrate — tako bi lahko rekli za tega znanega pevca in filmskega igralca, ki je na zadnjem kongresu ameriške demokratske stranke pel v zabavo delegatom, ki so se zbrali, da bi se podrobneje pogovorili o predstojecih predsedniških volitvah. NA RAČUN NOVE INDUSTRIJE SPREMENJEN SEZNAM IZVOZNEGA BLAGA Letošnji izvoz iz Slovenije bo prekoračil predviden obseg 1 v Slovensko izvozno blago si utira pot na tržišča, kamor doslej ni nikoli prišlo (Od našega dopisnika) (Ljubljana, konec septembra) Z izjemo meseca avgusta je v letošnjem letu izvoz iz Slovenije v" primerjavi z vsakim predhodnim mesecem stalno naraščal. V januarju je dosegel izvoz vrednost 836 milijonov din. že naslednji mesec se je vzpel na 960 milijonov, marca na 1 milijardo 165 milijonov, v aprilu na 1 milijardo 202 milijona, v vseh ostalih mesecih, t. j. v maju, juniju, juliju in avgustu pa se je stalno gibal nad 1 mili-jardo 300 milijonov din, s tem, d-a je dosegel višek v juliju z 1 milijardo 386 milijonov din. O čem govorijo ti podatki? Predvsem o tem, da je izvoz iz Slovenije potekal približno po pričakovanjih in da bo vsota 15 milijard din, kolikor znaša letošnja naloga, ki jo je predvidel republiški družbeni načrt, pa vsej verjetnosti dosežena, in kot predvidevajo gospodarski stro. 350 MILIJONOV DOLARJEV V ROKAH NEODGOVORNEGA STARCA Ekskluzivni klub za milijardarje na tisoče siromakov pa na cesto Bivši predsednik ameriškega aluminijskega koncerna ne ve, kako bi uničil svoje velikansko premoženje Arthur Vining Davis je nizek, siv, živahen starec. O njem se v zadnjih časih na Floridi zelo mnogo govori in piše ker njegovi postopki izzivajo strah in srd tisočev poslovnih ljudi Floride. Medtem ko ga del tiska, ki je v rokah velikih poslovnih krogov dviga v deveta nebesa, resnejši in treznejši ljudje zatrjujejo, da je Arthur Davis izrazit primer, kako more velikansko bogastvo, ki je' skoncentrirano v rokah enega sameba človeka, spraviti v ^OČNJA PREDSTAVA RUBRIKE (ODNEHAŠ ALI NADAUVJhŠ)) Ulrshovniah za etelite ia mclalje Nožen haiuGdat za naivišjo nagrada »Uv0 bili predzadnjo predihaj ,.v'zijske rubrike «Od-°2tlačili i nadaljuješ» lahko u0rahio žetev milijonov. 1 Dr«i včerajšnjo označiti j* Od ?Stav° začetnikov, ker “va t»urei oslala v borbi le dveh a meca in še od ten ythiJnp eden in to tik pred Mik0mlreačil- Toda kakor ihirnet. “°ngiorno pustil ta bjem k»nec, se bomo ob ' u. 't°ncu ludl nii ustavili na r»vi'"7= torej z začetniki: f-Ucia y,tkhtec. Ne&peljčanka . kot . e,rde' se je predstavi-nfu , .skromno dekle, k’ **«la r kakih ambicij, kot je črhJh lifnA ampak le želje in j1*) bi poznanih izrekov ... . h svni- . Pripomoglo, da bi tiič n Ze*ie uresničila. To-Vpr.l„?omaEal°, da ie do- 2aahih r.asan)e o enem najbolj fi° 8oina2reko,v’ ki ga verŽet' k>ornVsak- Ko ie Mikc o Se , P°stavi 1 vprašanje, »tz, a: flasi zadnji Dantejev r»kla )e napisan na vratih iPeranza SICer «Lasciate ogni dalVo* čhe entrate«. ie 7 ‘hssto ei'il P.omiselku rekla J) svni, <<‘asciate» «perdete». ?lr>U sl naPako je ob opoji >zgov. ■ P°n°vila in se na-,^ahte inlr'a'a' toda Dante je rt e 'iv, ga Neapeljčanka ne S jo P“pravlj.ti Jasno je, Tait0. Mike odslovil. hVrsto ' Za njo je prišel na verittSV' strokovnjak, ki a ' str,'?0 Songiornu. kakor o »flavm;kovn)akom še delal vi, iz r?Mire za Luigia Roc- ttih*4 Ved‘na' ki se 5e Pri-la ,.,'hh. n00,° cvetlicah in me - »tja dokazai, da se IHil S to rtn- Damp ..ittia Iaj., rati ie povedal. ?t»glat!.lPkovn tu..«•«* Vpd„"' ■" »e jc puju- p, 0 o cvetlicah in me-tf.. ua bi j-,___________, j- ... 8 zK;„P°'eg nasadov cvetic Io0tiie'ni r Metlicam, . ,j.P cvetia Pp.Pagnoli prinesel je go- ti#oč ni? metuljev, ki šteje suveth r? ,emPlarjev. Po nje-s kpaj 'Padata ti dve panogi s tri-1 -ker Sla 'rodo rrvih sta obe povezani je «tako lepa». tMal'°,IlnaetpVpraaa,ni se je na' (J )e £i.?yetioe in na vseh d« .av sJ • odgovoril, pa Je že ^ Je Prej izgovarjal 8a *či,,S!l0minre,Cej v let'k in da C' Začentn2aPUSČa ker da Up L* iz,,-"'” >klerozov. Toda bolj ny°ri so bili verjet-U 'i DnO ‘nien’ temu' da bii Pri trpf.aze svoje znanje. ie i10* np irk,-T1 vPrasa,-1iu ie ša.!P°ral ?''ko v dvomu, ko V>, .odgovoriti na vpra- sei ^rste 1? Za ustvaritev no-cija .ve 'ce bolj gotovna 'eS"'« dPvnkriza"JeiK’jub >. nVomu moz 'Omu pa je mož i Pravilno odgovoril. lt0Pilo četrto vpra-ga je Bongiorno se kliče neka ,,, >k» .............. 'o ?Ceh: f sP°d Rocca je bil ko, k° prri° ,ie delfinium in httto' u,' ,em iaz- Ta' K Pripomnil, da je v šopu. ki ga je malo prej daroval Campagnolijevi, bil tudi en Kdelfinium, vendar mnogo lepši od tega. Ko pa je prešel na metulje, je dajal prave lekcije. Ves potek je bil zanj nekoliko prepočasen in na vsa vprašanja je odgovarjal s tako gotovostjo. da je presenetil vse občinstvo. Seveda smo šele v začetku. toda že prej smo rekli, da bo verjetno spravil kdaj v zadrego tudi komisijo strokovnjakov. Žena znanega italijanskega pevca Corrada Lojavona, An-na Ricci Lojacono, je izbrala za temo italijanski film od 1900 do 1950. Gospa je bila precej nervozna, pa čeprav je v dvorani med občinstvom — kot je sama rekla — z «njo trpel« tudi njen mož. že pri tretjem vprašanju se ji je mikaj zareklo. Namesto Emme Gramatiche je v odgovoru imenovala Iso Mirando, toda takoj nato popravila. Pri vprašanju za 80.000 pa ji je iz zagate pomagal Mike z rezervnim vprašanjem, zaradi česar je v dvorani občinstvo močno mrmralo, kar je bilo tudi povsem upravičeno. Toda gospa nosi ime Lojacono,- torej ime danes zelo popularnega pevca, ki mu pa žena. ver-jetno ne bo v tem pogledu nič koristila. Sicer pa je na ostala vprašanja odgovorila zelo naglo i,n ž gotovostjo. Prišla je na vrsto nato zgodovina papežev, za katero se je prijavil publicist Gaetano Dl Vietri iz bližine Salerna. Da mož pozna zgodovino papežev, je ze v začetku poka-kazal, kakor je tudi pokazal, kako v čislih ima to vedo. Navajal je papeže kar po vrsti in z vsemi podrobnostmi, toda ko je šlo zares, jo je speljal le do šestega vprašanja, pri sedmem pa je odpovedal. Slo je za ime papeža, ki je ustanovil znano vatikansko ustanovo: «De propaganda fi-de». Dobri poznavalec zgodovine papežev se je torei spotaknil ob vprašanju, ki ni prav tsko težko. Prišel je nato na vrsto simpatični zidar Egidio Čistini, ki se je pokazal tudi kot duhovit «ijudski pesnik in pe veoi ali bolje kot »cantasto-rie». Na vprašanje za 640.000 lir je gladko odgovoril in postal tako «najvidnejsa osebnost« prihodnje predstave, ko se bo ponovno ubadal s Homerjem. Pred tem pa je zapel tudi daljši pozdrav televizijski rubriki. «Odnehaš ali nadaliuješ», občinstvu, žiriji, in nato poklical na pomoč vse svetnika, ki naj mu pošepeta-io praviien odgovor. In imel je sr.ečo. Prišla je končno na oder gospodična Barbato, ki bi se morala boriti za najvišjo nagrado — 5 milijonov lir. Kot svetovalca je pripeljala s seboj znanega pevca Bruna Pa-vesija. Ko sta stopila v kabino in sbsala usodno vprašanje, je bilo videti, da sta pogorela. Sicer je dekle šepetalo. da je odgovor znala, vendar je bilo vse napenjanje možganov odveč. Morala bi povedati tri imena in sicer Ta-jolija in Maraviglio, ki sta skompohiiala pesem «Luce de-gli occhi neri« in ime pesnika Bracca, ki je napisal be- (Nadaljevanje na i. strani) nevarnost celo gospodarstvo ene dežele ali mu vsaj močno škodovati. Davis je star 89 let, obnaša se pa, kot bi mu jih ne bilo niti 40. On je bivši predsednik velikanskega podjetja ((Aluminium Company of A-merica«. Računajo, da znaša njegovo premoženje 350 milijonov dolarjev in je na seznamu ameriških petičnikov na petem mestu. Pred osmimi leti, ko mu j-; bilo 81 let. se je Davis vrnil na Florido, od koder je doma. Umaknil se je iz poslovnega življenja v aluminijskem koncernu, pa čeprav še sedaj figurira kot njegov predsednik. Pričakovati je bilo, da se bo starec daleč od poslovnega sveta pomiril v eni izmed svojih lepih vil, svoje velikansko premoženje pa razdelil med dediče in humanitarne ustanove. Toda prav tedaj, ko so nekateri začeli pozabljati na Davisa kot velikega človeka v poslovnih akcijah velikih družb in bank, je ta starec začel z velikimi poslovnimi akcijami na svojo roko. Premoženje, ki ga ima na razpolago, je velikansko. On sme — kadar se mu zljubi — dvig. niti iz banke več denarja kot znaša letni proračun katerega koli večjega podjetja. In v kratkem času se je Davis pojavil v svetu kot lastnik ladij, hotelov, kot lastnik plantaž paradižnikov, orhidej, kot graditelj cest, kot lastnik kemičnih tovarn itd. Ze tedaj se je začela kazati njegova naklonjenost k fantastičnim in pretiranim načrtom. Od nekega drugega bogataša je kupil v Miamiju velikansko posestvo in samo za obnovo hiše potrošil pol milijona dolarjev. Da bi bila hiša «bolj udobna« in značilna. je dal zgraditi cisterno v obliki velike gotske katedrale. Državna cesta je tekla preblizu njegovega posestva, zato je s četrt milijpj^a, dolarjev aprenesel« cesto nekaj milj stran. Dva milijona dolarjev je izgubil, rekli bi, za šalo. Mislil si je namreč. da bi na Floridi mogel v posebnih plantažah gojiti paradižnike pozimi in poleti. V ta namen je spravil skoraj ob pamet nekaj Strokovnjakov, ki jih je sicer drago plačeval. ki pa niso dosegli zaželenega uspeha. Načrt je seveda propadel. Ker pa je v ta namen pokupil velikanske površine dobre obdelovalne zemlje, ki ni rodila ničesar, je ta njegov poizkus dvignil cene zemljišč, tako da je večje število maloposestnikov doživelo finančni zlom. Ko mu to ni uspelo, se je z vso vnemo lotil druge zamisli. Postal je živinorejec, seveda v velikanskem obsegu, hkrati pa se je lotil velikih nasadov ananasa. Tudi ta dva načrta sta mu propadla, stroški pa so znašali dva milijona dolarjev, hkrati pa je spravil na cesto več sto siromašnih družin. «Leteči diplomat» v nenavadni družbi /'7^04;..; Znano Je, da je Krišna Menon zelo resen človek ln mu razne mondenske prireditve niso pogodu. Toda tu ne gre morda za volitve kakih azvezdii ali iikraljicu, pač pa sta dekleti, med katerima vidim o (letečega diplomata«, le dve študentki, katerima Je njegova vlada omogočila študiranje v inozemstvu. Včasih pa se vendar izplača biti tovrsten norec. Davisu se niti sanjalo ni. da bo obdelovalna zemlja, ki jo je pokupil le zato, da bi uresničil svoje senilne ideje, čez nekaj let bila vredna mnogo več od izgube, ki jo je utrpel na račun plantaž paradižnika in ananasa ter na račun živinoreje. Vsi ti starčevi podvigi so bili nekak uvod v prave «roparske podvige«, kot jih označuje del ameriškega tiska, in pri katerih je stari bogataš včasih zaslužil, včasih pa izgubljal. Stari milijonar si je nekega dne zamislil, da bi v gospodarstvo Floride vlil nekaj ((pionirske krvi«. Kupil je največjo t varno sladoleda na jugovzhodu Floride «Velda Corporation«. Pokupil je še nekaj pomorskih linij, investiral svoj denar v plavže, v letalske družbe, avtobusna podjetja itd. To mu še ni zadoščalo, kupil je tudi tri največje mlekarne na Floridi in tri velike plantaže. Povrh tega je organiziral ((največjo družbo v svetu za proizvodnjo prhidej na masovni bazi«. Največji strah pa je vzbudil' tedaj, ko se je ponovno lotil poslov z nakupovanjem zemljišč. Zaprepaščeni prebivalci Floride, ki so se začeli te norčevati z «na pol blaznim« milijonarjem, so šele tedaj dojeli, kaj pomeni vsota 350 milijonov dolarjev v rokah 89-letnega starca. Davis je začčl kupovati zemljišča in bil tudi v tem zelo velikopotezen. Najprej je v Ken-dallu kupil zemljišče, da bi na njem zgradil nenavadno trgovino, ki bi bila vredna okoli 20 milijonov dolarjev. Od tod je jel proti Jugu, kjer je pokupil okoli 200,000 hektarov zemlje. to se pravi, nad polovico otoka De Pinos, ki leži blizu Kube. Na otoku Uleuthera v Bahamskem o-točju je kupil 30.000 hektarov zemljišča, kjer bo gradu vile «za bogate milijonarje«. Poudarek je tu na ((bogatih milijonarjih« to se pravi, na tistih, ki ne nov. Poleg tega je kupil za 22 milijonov 500.000 dolarjev ekskluzivistični klub za milijardarje, v katerega bo vložil še nekaj desetin milijonov dolarjev. ((Najstrašnejši človek Amerike« namerava v tem klubu, ki je že sedaj nadvse razkošen in ki je namenjen zares izključno za najbolj petične ljudi na svetu, ustvariti vzdušje «mirnega razkošja za skupino ljudi, katerim okoliščine dovoljujejo, da si privoščijo vse, kar je najboljšega na svetu«. Pri vsem tem se zdi da Davisu vendarle pri vseh najbolj čudnih načrtih ne uspe uničiti svojega velikanskega bogastva. Uspelo pa mu je u-ničiti številne zemljiške posestnike in vreči na cesto več tisoč ljudi in to na najbolj surov in nečloveški način. Od dneva, ko se je začelo njegovo «ropanje», se je cena zemljiščem v nekaterih predelih Floride povzpela od prejšnjih 300 na 2.000 dolarjev za hektar. Resni krogi o-cenjujejo Davisa kot senilnega fantasta z velikansko uničevalno silo, drugi krogi pa, ki imajo od vsega tega interes, ga cenijo kot »daljnovidnega moža, ki je toliko pogumen, da svoje načrte tudi uresniči«. V praktičnem poslovanju pa je Davis še sedaj, kljub svojim 89 letom, strašen nasprotnik in to tako po svojem značaju, kakor tudi po sredstvih, ki jih ima na razpolago. Ameriški tisk navaja v ta namen sledeči razgovor med njim in nekim njegovim nameščencem: «Al i delate vi za mene?« vpraša Davis. »Razumljivo, da delam«, odgovori nameščenec, «Ne, vi ne delate nič. Vi se ne znojite!« zakriči starec. Davis nima otrok, ima le eno posinovljeno hčer, ki je Ž3 poročena z zelo bogatim predsednikom neke družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo čevljev. Kljub temu pa mož ne miruje in ko so ga novinarji vprašali, čemu ves ta njegov napor, se je takole odrezal: «Služim denar! Kaj pa drugega! Zdaj pa zbogom, pojdite in pustite me, da kon. čam svoje delo«. kovnjaki, tudi prekoračena, zdaj Prekoračena zato, ker vsakoletni podatki o jugoslovanski zunanjetrgovinski dejavnosti kažejo, da dinamika izvoza raste vedno proti koncu leta; zato se lahko nadejamo, da zadnji meseci letošnjega leta tudi ne bodo zatajili. Za ilustracijo naj navedemo, da je lani vrednost izvoženega blaga dosegla največjo vsoto v dec. 2 milijardi 200 milijonov din. To je pravzaprav nekaj statističnih podatkov o zunanji trgovini, ki je vsakoletno obsežnejša, kar je pač odraz splošnega razvoja slovenskega gospodarstva in še posebej razvoja industrije kot tudi nekaterih drugih panog gospodarstva. Pred vojno je izvoz predvsem zajemal kmetijske pridelke, dalje les in nekatere industrijske proizvode, kot so emajlirana posoda, umetna gnojila, nekaj kovinskih izdel kov in drugo blago. Nismo pa poznali tako širokega asorti-mana proizvodov, kot Sa ima zunanja trgovina Slovenije danes. Nismo poznali izvoza glinice in aluminija, mnogih praš izvodov elektroindustrije, zelo malo je Slovenija izvažala končnih lesnih Izdelkov, zat# pa več nepredelaneea lesa. predvsem hlodovine. Po vojni in predvsem v zadnjih letih se je razmahnila kovinska industrija, ki povečuje izvoz svojih izdelkov. (Te dni izvažajo več sto kosov hladilnikov.) (JJbenem pa se je silno povečalo tudi tržišče, kamor izvažajo to blago. To tržišče se ne omejuje samo na evropske države, čeprav tja izvaža Slovenija največ, temveč si je Slovenija poiskala pota tudi v daljne dežele kot so Južna Amerika. Bližnji, Srednji in Daljni vzhod, vključno Indonezijo, medtem ko so podjetja v letošnjem letu poslala prve pošiljke blaga tudi v daljno Kitajsko, kamor doslej sploh ni nikdar neposredno izvažala. Pri tem trgovanju v veliki meri pomaga tudi domače pomorstvo, ki je odprlo v povojnih letih mnove nove proge in jih redno vzdržuje, predvsem v azijska pristanišča. Verjetno ne bomo zgrešili, če sodimo, da se bo po zagotovitvi jugoslovanskih potreb, rastoča domača industrija morala še v večji meri usmeriti na zunanja tržišča. Industrijske kapacitete so že danes tolikšne, da pravzaprav zahtevajo omejeno ekspanzijo, ker domači trg marsikaj ne more več absorbirati. 2e danes si na pr. tekstilna industrija čeprav z razmeroma zastarelim strojnim parkom, utira pot v druge države. Ce pa bi proizvodnja narasla si bo modernizirana tekstilna industrija za gotovo poiskala kupcev na tujih trgih v še večji meri. Ko že govorimo o tej panogi, naj omenimo, da je v svetu izredno huda konkurenca pri prodaji tekstila, ki spominja na stanje in razmere med dvema vojnama, da pa slovenska podjetja kljub temu uspevajo z izvozom tekstilnega blaga, ker se usmerjajo na primerna tržišča in se prilagajajo potrebam teh tržišč. Podobno bo prej ko slej v kovinski in elektroindustriji, kier gosDodarsko razvite države pošiljajo na svetovna tržišča vedno nove tipe svojih ■številnih proizvodov široke potrošnje. Slovenija pa si v teh panogah šele utira pot na tuji trg. Na drugi strani pa je že slovenski les in lesni proizvodi v tujini zelo cenjeni, prav tako aluminij, usnje in kožna galanterija, dalje savinjski hmelj, živina in vrsta artiklov, ki so si že pridobili svoje dobro ime. Vsa ta zunanjetrgovinska aktivnost Slovenije bo prikazana na prvem sejmu izvoznih artiklov B’LRJ. Čeprav bo sejem letos pravzaprav le poskus, kako prikazati izvozno blago, bo, kot se prireditelji nadejajo, gotovo dosegel svoj smoter, saj se ga bo udeležila vrsta pomembnih in znanih tovarn in podjetij iz vse države in seveda v prvi vrsti iz Slovenije, ki danes dosega skoro eno petino vsega jugoslovanskega izvoza. c. š. IZVOZ IZ SLOVENIJE PO LETIH: 1930 DO 1955 1950 — 6 milijard 312 milijonov din 1951 __ g milijard 820 milijonov din 1952 — 9 milijard 836 milijonov din 1953 — 11 milijard 13 milijonov din 1954 _ 12 milijard 480 milijonov din 1955 — 13 milijard 901 muijon din • IZVOZ IZ SLOVENIJE PO MESECIH V LETU Januar — 836 milijonov din Februar — 960 milijonov din Marec — 1 milijarda 165 milijonov din April — 1 milijarda 207 milijonov din Maj — 1 milijarda 345 miiijonov din Junij — 1 milijarda 353 milijonov din Julij — 1 milijarda 386 milijonov din Avgust — 1 milijarda 901 milijon din STARE LJUDSKE NAVADE SO ZARES TRDOŽIVE Kako «žanjejo ječmen» v Beneški Sloveniji in na Krasu Da so Slovenci iz Beneške Slovenije tesno povezani z ostalim slovenskim življem, se jasno izraža tudi, v ustnem izročilu, navadah, običajih, i:verah, vražah, zagovorih, itd. Koderkoli sem potoval, sem opažal še danes vero starih ljudi v uroke in različne zagovore, v katerih iščejo rešitev marsikateri težavi. Naj vam najprej prikažem zagovor proti «ječmenu» pa očeh. V vseh krajih poznajo to bolezen oči pod istim imenom. V Slovenski Benečiji (v vseh vaseh Nadiške doline v Šempetru, Ažli, Brna-su, Sarženti, Lipi, Brlščih, štedijo milijo-1 Tarcetu, Bijači, I.andarju, Vrhu Ofijaneh Roncu, Podbo nescu, Logu, Gornjem in Dolj-njem Mrsinu, Arbeču, Kalu, Črnem vrhu, Prosnidu, Ca-nebli, Mažaroleh itd.), kot na Tržaškem in v Brkinih. Ljudje vedo marsikaj.-Ker Udno verujejo v te zagovore, si mislijo, da se osmešijo, če izdajo njihovo tajnost. Način in smisel zagovorov se pode duje iz roda v rod. V Bene ški Sloveniji na pr. kdor «pre-žinje ječmen« mora biti naj starejši otrok drugače zagovor nima učinka. Te posebnosti na Tržaškem nisem za- tem od desne proti levi; «ne bodi krajši,« zopet od zgoraj navzdol; «v neč si pršu,«. Palec in kazalec še vedno držimo skupaj in vržemo čez glavo za hrbet in rečemo: «če, v neč hodi!«. Ce to ne učinkuje isti dan, je treba ponoviti naslednja dva dneva. Približno isto besedilo rabi tudi stara gospa J. S. iz Preč-r ika, «Ne bodi večji, ne širši, ne bodi krajši, skore manjši, z neč si pršu, v neč pojdeš«. Z roko dela prav tako, kot gospa M. E. iz šempolaja, samo da se s prstoma dotakne obolelega dela trepalnice. V Beneški Sloveniji je o-stalo preganjanje ječmena v neki naravhi obliki. Tam so nekog vzeli srp, sedaj pa je dobro katerokoli rezilo. Z levo roko zgrabijo pred očmi nekaj nevidnega, snop ječmena, z desno pa z rezilom pre-žanjejo. Ko prerežejo, držijo še vedno stisnjeno pest ter nesejo roko nad glavo, odprejo dlan in vržejo za hrbet. Istočasno pljunejo na desno stran in izgovarjajo besede: «To pitune to duje preganja«, kar pomeni: pitom div- sledil, tako tudi ne v Brkinih, jega preganja. V Sempolaju sem najprej j Take zagovore sem slišal v zvedel za besedilo, ki se u-porablja, ko se hoče »ječmen prežeti«. Opazil sem otroka, ki je imel levo lice in levo (ko zatečeno Vprašal sem ga. kaj mu je, in seveda pristavil, da bo verjetno to ječmen, in Ce ga znajo prežeti. Stara ma. ti tega Otroka, M. E. iz Sem-polaja mi je takoj rekla, da je to že storila. Ko sem jo vprašal, če mi pove. mi je takoj izdala skrivnost zagovora. ((Glejte tako je treba i opraviti. Pa dobro pazite, da boste zapomnili,« me je opozorila; S kazalcem pritisnemo od zgoraj navzdol proti palcu n rečemo: sjNe bodi daljši,# po- vseh prej navedenih vaseh Na Kalu- mi je povedala be- «Ječmen«. «Lažeš!» Med tem pogovorom tisti, ki zagovarja, z levo roko zamahne, kakor bi zgrabil snop ječmena, z desno pa napravi kot, da bi prežel snop, pljune v stran ter vrže z levo roko čez glavo za hrbet. To žetev ponovi trikrat in vsakikrat pljune in vrže za hrbet. Kateri sin ali hči mora prežeti ječmen, mi gospa ni vedla povedati. D. S. U. iz Sežane, mi je povedala še drug način. Kdor prežanje, prime s palcem in kazalcem «snop» ter vrže vstran proti levi in reče: «Sveti Blaž ie imel devet sester«. Nato «snop» preščipne ter vrže vstran in reče: «Sveti Blaž je imel osem sester«. In tako dalje, dokler ne pride do nič. Nato pa reče: «Ne bodi daljši, bodi vedno krajši, ne bodi širši, skore manjši. Iz nič si prišel, v nič pojdi!« Kateri sin ali hči more prežeti ječmen, gospa Tončka ni vedela povedati To se pravi, ni nujno potrebno, da je prvorojeni otrok, kakor v Beneški Sloveniji, Tukaj lahko vsakdo prežanje ječmen, kakor imajo navado na Tržaškem. To o ječmenu na očeh. Ce pa obolijo oči, n, pr. da se vnamejo, je potrebno, da se sedilo in kako se žanje . skupaj s palcem in kazalcem 61-letna gospa G. I. j dotakne nekdo očesa in po- Ko sem bil v Boljuncu,1 tegne proti desni navzgor, našem povpraševal po zagovo- to od očesa navzdol. Tretjič rih in raznih drugih uverah. Pogovarjal sem se tudi z neko ženo iz Skednja, ki pa je po rodu iz Brkinov. Pripovedovala mi je, kar je slišala od svoje mame. Med drugimi stvarmi mi je povedala tudi zagovor proti ječmenu. Kdor ima ječmen sedi, k njemu pride druga oseba, ki zagovarja. Ta reče; «Zanjem, žanjem«. »Kaj žanješ?« vpraša bolnik. zopet od očesa navzgor in vrže iez glavo za hrbet. Gospa J. S. iz Prečnika mi je to pravila in še dostavila, da ko se to dela, se mora zmoliti tri očenaše, in tri zdravamarije. Na koncu mora še dostaviti: «V imenu Jezusovem ti pomaga. Sveta Lucija prosi, da bi ta bolezen iz mojih oči pasala«. (Se nadaljuje) MARIO VASONSKI PRIMORSKI DNEVNIK — 4 28. septembra 1956 V NEDELJO V GORICI PRAZNIK GROZDJA Zaradi previsoke cene široki sloji prebivalstva ne morejo kupovati grozdja v velikih količinah Povprečno poje vsak človek v sezoni, ki traja tri mesece, 13 kg grozdja V času trgatve je v naši pokrajini več praznikov grozdja, na katerih s-e prikazuje velika hranilna vrednost tega sadja, s kaierim se naša pokrajina, predvsem zaradi Brd in bližnje furlanske nižine, upravičeno ponaša. V nedeljo bomo imeli tudi v Gorici tradicionalni praznik grozdja, na katerem bodo s svojimi pridelki sodelovali marljivi vinogradniki. Ob tej priliki naj poudarimo neskladnost, ki obstaja meč propagando za večjo potrošnjo grozdja in njegovo ceno. Znano je namreč, da niti na ram praznik grozdja cena ne gre pod 100 lir kg, medtem ko je vse ostale dni precej višja in morajo gospodinje plačati tudi do 180 lir kg dobrega grozdja. Propaganda za večjo potrošnjo tega žlahtnega sadja bi imela smisel, če bi se groze’je prodajalo po znižani ceni več dni, da bi bilo dostopno ‘v večjih količinah širokemu sloju prebivalstva. Zaradi visoke cene povprečno poje v eni sezoni, ki traja 3 mesece, vsak človek 13 kg grozdja, kar je 5 kg več kot pred vojno, vendar še veano premalo, da bi lahko rekli, da predstavlja grozdje važen artikel v naši prehrani. Seveča se cena odloča na podlagi zakona povpraševanja Veliko prjdelka se ,z o-zi v inozemstvo, veliko ga predelajo v vino; Vse piema-lo pa se ga poje pri nas, kar bi morale oblasti upoštevati in napraviti primerne ukrepe, da bi se cena vsaj nekaj dni okoli trgatve znižala. Za volitve v CRDA 36 volilnih skrinjic oktobrom bo trgovinska zbornica pričela izdajati nova nakazila, in sicer; nakazila sinje barve za 5 litrov ter sive barve za 10 litrov. Omenjena nakazila bodo v veljavi do vključeno decembra meseca. ra nova Curica proda Prejšnji mesec je večje število delavcev popravljalo občinsko cesto, ki pelje od državne ceste (nova vojašnica financarjev v Devetakih) čo meje. Cesta je bila svoj čas povsem zapuščena ker se je ni nihče posluževal. Za obnovitev sta prispevali sredstva sovodenjska in doberdobska občina. Cesto so popravili zato, ker bo na podlagi videmskega dogovora pričelo prevozno podjetje Ribi z oktobrom vzdrževati avtobusni promet med Gorico, Devetaki, Opat-jim selom in Komnom. Proga ne bo služila samo številnemu prebivalstvu Spodnjega Krasa, ki doslej ni imelo dobrih zvez z našimi kraji, ampak se je boč o lahko posluževali tudi prebivalci Rupe, Peči in Devetakov, ki se vozijo v mesto na delo in po opravkih s kolesi. Delavcu v SAFOG postalo slabo Rešilni avto Zelenega križa je včeraj dopoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 49-letnega Pietra Barileja iz Ul. Don Bosco l, kateremu je v livarni SAFOG nenadoma postalo slabo. VIDEMSKI SPORAZUM O MALI TRGOVINI V avgustu izdali 43 uvoznih in I7Jzvoznih Izvolili smo električni material, stroje, pnevmatike in kemijske izdelke Priprave na volitve notranje komisije v tržiški ladjedelnici so v polnem teku. Pred dnevi se je sestala volilna komisija, ki je proučila predloge ravnateljstva za namestitev volilnih skrinjic, j Predlogi ravnateljstva so povzročili med delavstvom ne-začovoljstvo, ker premajhno število skrinjic in na neprimernih krajih. Ravnateljstvo ni hotelo upoštevati predlogov volilne komisije- Volilne skrinjice bodo takole razdeljene; 'oddelek za izdelovanje železniških vagonov 6, elektromehanicne delavnice 6, ladjedelnica 24, od teh bosta 2 v Trstu. Proučili so tudi kandidaturo prec stavnika CISL Zaehi-gne iz elektromehanicnih delavnic, kateremu manjka še devet mesecev dela, da bo postal polnopraven volivec z aktivno in pasivno volilno pravico- Volilna komisija vprašanja še ni rešila. V okviru videmskega sporazuma za mali obmejni promet med Italijo ir Jugoslavijo je bilo v avgustu izdanih 43 u-voznih in U izvoznih dovoljenj. Za 115,774.430 lir so u-\ ožili; žagan bukov les. lesne izdelke, drva za kurjavo, goveje, svinjske in ovčje meso, maslo, sadne sokove, sočivje, cement in razno blago. Izvozil: pa so: kroglične ležaje, t adomestne dele za vozila in razne stroje, pnevmatike, e-lektrični material, laneno in , tiombažasto predivo, dežnike. I kemične izdelke in razno v j skupnem znesku 23,863.140 lir. Stanje avtonomnega kom-I oonzacijskega računa 1, sep-i tembra t. 1. je sledeče; preje-i ta plačila od 1. januarja t. 1. I s saldom z dne 31. 12. 1955 dovoljujejo i znašajo 459.581.119 lir; izvršena plačila od 1. januarja t. i. s saldom z dne 31. 12. 1955 pa 274,567.524 lir; saldo; 185,013.595 Pr- Občini zbor Juventine jutri v Štandrežu Oprostitev in obsodba včeraj na preturi Na preturi so včeraj oprostili 18-letnega Karla Pinta iz Ul. Croce 9, ki je 10. februarja lani ukradel iz predala trgovca Giuseppa Dreossija 14 tisoč lir. Oprostilno sodbo so i/rekli zaradi tega, ker ;e zdravnik priložil spričevalo ,z katerega je razvidno, dc je P.nto zaostal v razvoju. Na tri mesece zapora in plačilo 4700 lir globe p* so obsodili 28-letnegs Antona Str.ic-chelija, rojenega v Kojske n :r. sedaj stanujočega v Ul. Ban-monti 6. SUuccheli je zao .-sler v podgorski predilnici. Nova nakazila za bencin Trgovinska zbornica sporoča, da izgubijo 30. t. m. veljavo 5-litrska nakazila za bencin rumene barve ter 10-litrska vijoličaste barve. S 1. skisal iz tovarne oar.esti okoli U kg svnea opazil Vodsfvo nogometnega društva »Juventina« iz Standreža L;,IiSk decembra je vabi elane na redni letni obe-!., IlWo) n zbor, ki bc jutri 29. t. m. ob 20. uri v štandreški gostilni «Brisco» Ako ob določeni uri ne bo zadostnega števila članov, bo pričetek pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Na dnevnem redu je gospodarsko poročilo, volitev novega vodstva in razno. Vab-lienf so vsi č'ani. vendar ga je pri *en. neki delavec policij «Medeot», k' opravlja notni nj* dela, ter ga prijavil. Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da zapade 1. oktobra rok za vložitev prošenj za sprejem v višji institut fizične czgoje v Rimu Prošnje spre-ema šolsko skrbništvo. Umrla zaradi posledic nesreče V Števerjsnu pokopali Gabrijelo Tinta Gabrijela Tinta iz Steverja-nn se je od prejšnjega petka borila s smttjo, ki jo je hote- 1«. ugrabiti i-. kroga njenih dragih. toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman. Iz-dinnila je v četrtek zjutraj na svojem domu. Kakor je znano, je Tinta postala žrtev hude prometne nesreče na Korzu. V bližini bolnišnice Sv Justa je skiiui-'a s kolesom prečkati ceno, ko se je od zadaj zaletel vanje z veliko brzino zdrav i k A-gelo Dainese s svojini av t.mobilom Fiat 1100. Trčenje je bilo tako močno, da je kolesarko vrglo v zrak. pri pau-cu na cesto pa je dobila hud možganski pretres, zlom hrbtenice in notranje poškodb?, zrradi česar so jo takoj spravili v bolnišnico sv. Justa. Zdravniki najprej niso dan trt gnoze, potem pa se je nje-r.ii stanje nekoliko popravilu, odnosno se vsaj ni slabšala, kar je vlilo zdravnikom in svojcem nekoliko upanja. Zadnji dan pa je bilo vei-io ver znakov k’ so kazali, da se njeno starje slabša. Odpeljali so jo dimov, kjer je.h-d hnila v krogu svojcev. Včeraj so jo pokopali na domačem pokopališču. Ženi iz Solkana jo postalo slabo Ko se je v sredo popoldne 80-letna Katarina Cotar ;/. Solkana vračala proti domu ji je v Svetogorski ulici nenadoma postalo slabo. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v boln>šnico k Rdeči hiši, kjer so ji ugotovili pričetek črevesne zastrupitve. Po zdravniški pomoči je Cotarje-va zvečer istega dne odšla domov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Pontom - Bassi Rašlei 2. - tel. 33 49. — KINO — CORSO. 16.30: «Moj sin Ne- ron«, cinemascope v barvah, A. Soroi. VERDI. 17.15: «Lucy Gallant«, J. Wyman in C. Heston. CENTRAI E. 17.00: «Aida», S. Loren, v barvah, VITTORIA. 17.00: »Tvoja za življenje«, G. Andree; 21.15 MODERNO. 17.00: «Otok uživanja*, v barvah. tat psg|| t TjjtHjgjgg •' -p:.• IB, isums “ {r-n Sl T ■#! TJ! II 1 1 :::::: ::::: ::::: P JŠ. Si Hiii . la | • ! * Sliši m. .Ji NA TRAVNATIH IGRIŠČIH V FOREST H1LLSU V ZDA DANES PRVI IGRI POSAMEZNIKOV v medeonskem finalu Davisovega pokala Za ZDA bosta igrala Richardson in Seixas, za Italijo pa Pietrangeli in Sirola FOREST HILLS, 27. — Žrebanje parov za medeonski finale Davisovega pokala med ZDA in Italijo, ki se bo začelo jutri in nadaljevalo v soboto ter nedeljo na travnatih igriščih v Forest Hillsu, je dalo naslednje izide: Petek — posamezniki: Hamilton Richardson - Ni-cola Pietrangeli. Vic Seixas - Orlando Sirola. Sobota — dvojice: Dvojice še niso bile določene. Nedelja — posamezniki: Vic Seixas - Nicola Pietrangeli. Hamilton Richardson - Orlando Sirola. Bill Talbert. kapetan in ne-igralec ameriške ekipe, je sporočil danes, da je za medeonski finale med Italijo in ZDA izbral Seixasa in Richardso-na tako :a igre posameznikov kot dvojic. Talbert je dejal: »Zaupati moram izkušenim igralcem, ker je ta dvoboj preveč pomemben,« Zaupajoč v zmago ZDA, toda ne pretiran optimist, je Talbert dodal: «Ne moremo biti tako gotovi naše zmage, kot smo bili še pred enim letom, ko smo imeli Traberta v veliki formi. Mislim da bomo morali igrati z največjo požrtvovalnostjo ce bomo hoteli premagati Italijane«. Glede ostalih članov a-meriškega moštva za Davisov pokal, Giammalve in Greena je Talbert dejal, da bosta e-ventualno igrala v zadnjih dveh igrah, če bo zmaga ZDA že zagotovljena. Kapetan in neigralec italijanskega moštva grof Cavria-ni ni hotel dati nobenih informaciji o sestavi moštva «Nisem mislil, da bi mogel Merlo doseči tako formo na travnatih igriščih. Toda on je sedaj v odlični formi in njegove kandidature za igro posameznikov ni mogoče prezreti, Ostala člana moštva, Pietrangeli in Sirola bosta igrala v dvojicah, imata pa tudi precej izgledov, da bosta zastopala Italijo tudi v igrah posameznikov« BOKS Johansson v Italiji MII.AN, 27. — Švedski boksar Ingmar Johansson, ki se bo v nedeljo boril z -evropskim prvakom Cavicchijem na stadionu v Bologni, je danes ob 16.40 skupno s svojim me-■nažerjem Ahlquistom prispel z letalom na letališče Malpen-sa. Boksarja je pričakalo veliko število novinarjev in fotografov. Po opravljenih formalnostih je Johansson naglo zapustil letališče. Pred odhodom je izjavil da upa, da se bo vrnil v domovino kot zmagovalec. Jackson premaqal Bakerja PITTSBURG, 27. — V dvo- boju. ki je neuradno veljal kot polfinale svetovnega prvenstva težke kategorije, je Amerikanec Tommy «Hurrica-ne» Jackson premagal v 12 runtah po točkah rojaka Boba Bakerja. Jackson, ki je smatran kot tretji najboljši boksar težke kategorije na svetu, je 'ako ponovno potrdil svojo premoč nad Bakerjem, katerega je premagal februr-ja letos. V današnjem dvoboju je v začetku sicer vodil po točkah Baker, znatno boljši po stiiu in moči, toda izredno počasen. S hitrimi udarci je začel nato Jackson pridobivati izgubljene točke in končno mu je uspelo zlagati. Dvoboju je prisostvovalo nad 12.000 gledalcev, dohodek blagajne pa je znašal skoraj 67.000 dolarjev. NOGOMET Grili bo sodil tekmo Udinese-Roma DUNAJ. 27. — Avstrijski sodnik Grili bo sodil nogometno tekmo italijanskega prvenstva med Udinese in Ro-mo, ki bo v nedeljo v Vidmu. Prvenstvo rezerv MILAN, 27. — Italijanska nogometna zveza je danes objavila skupine za prvenstvo rezerv. Skupin je 5 in vsaka šteje po 10 moštev. Rezerve Triestine bodo igrale v skupini C skupno z rezervami naslednjih enajstoric: Marzotto Verona, Lanerossi, Udinese, Treviso, Venezia, Mestrina, Padova in Brescia. BILBAO. 27. — V srečanju za evropski pokal je Atletic iz Bilbaa premagal enajsto-rico Porto F. C. s 3:2 (1:2). Ker je zmagal tudi v prvem srečanju, se je Atletic kvalificiral v naslednje kolo. NIZZA, 27. — Srečanje med OGC Nizza in AGF Aarhus veljavno za evropski pokal, ki bi moralo biti danes popoldne, je bilo preloženo na jutri zaradi neuporabnosti igrišča. MEDNARODNA KOŠARKA V GORICI Turški prvak Fenerbahce porazil Goriziano s 60:53 Kdaj bomo lahko prisostvovali srečanju med Gori-kakšnim sosednjim slovenskim moštvom ziano m V torek smo imeli priliko videti v Gorici drugo mednarodno tekmo te sezone, v kateri so nastopili kot gostje turški pivaki v košarki, moštvo Fenerbahce v katerem igra pet državnih reprezentantov in nekaj olimpijcev, ki je pričelo svojo turnejo po Italiji, po nekaj tekmah v Jugoslaviji. Goriziano pa sta izpopolnila igralca Damiani in Porcelli iz Trsta, ki sta vzbudila začudenje med goriškem občinstvom. Ostalo moštvo je bilo sestavljeno iz mladih i-gralcev, ki bodo letos igrali v B-ligi. kot so odlična Zollia in Vittori, Picek. ki pa je igral le malo časa ker je moral odstopiti zaradi petih povzročenih kazenskih strelov, »Boe« Bertola in drugi. Goričani so odigrali zares lepo tekmo, bili so ves čas kos močnim nasprotnikom in le proti koncu so popustili zaradi turškega pritiska. Med g-je bil najboljši Nehmet Batu^ ki je ves čas režiral l8r0’, ber je bil tudi dolgin Alta« Dincer, ki je z lahkoto de koš za košem. Na splos« Turki igrali precej d°br0’ u. dajali so si zogo precejl no, a nismo opazili skupinskega igranja kot *> Cehi; KEGLANJE Svetovno prvenstvo v keglanju v Torinu TORINO. 27. — V Torinu je bil ustanovljen organizacijski odbor za pripravo svetovnega prvenstva v keglanju, ki bo 26., 27. in 28. ok*obra letos. Igrišča bodo uredili v velikem salonu razstavišča na Valentinu kjer bo prostora za 4000 gledalcev. CLEVELAND, 27. — Rayu »Sugarju« Robinsonu so ponudili 75.000 dolarjev če sprejme dvoboj z Bobbyem Doy-dom za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. Ta ponudba pa je vezana na pogoj, da Doyd v jutrisnjeip dvoboju premaga Joea Giar-della iz Clevelanda. Strokovnjak /a cvetica ie metulje OB DBŽAVMEM PRVEMSTVU V HOKEJU flfA KOTALKAH NASTANEK IN RAZVOJNA POT hokeja na kotalkah v Jugoslaviji Prva srečanja - Uspeh na svetovnem prvenstvu - Število klubov narašča - Uetošnje državno prvenstvo - Kdo je iavorit? (Nadaljevanje s 3. strani) sedilo. Vsi napori so bili zaman in morala sta kloniti pa čeprav z njeno neprimerno toda občuteno kletvico, ki je vzbudila mnogo smeha. V tolažbo bo mladi »miss skromnosti« nov avto »Fiat 1400» in pa dejstvo, da so njeni prijatelji že ustanovili nekako akcijsko družbo, ki naj nadoknadi njeno izgubo, če na stavi izgubi, kar se je dejansko tudi zgodilo. Nova Gorica 27. septembra- 1956. — Na prostornem kotalkališču v Novi Gorici, ki leži tik ob jugoslovansko-italijan-ski državni meji, je v teh dneh pravi »živ-žavs. Tesarji dajejo zadnje udarce provizor-mm tribunam, ki bodo lahko sprejele 1500 gledalcev. Na betonski plošči škripajo kotalke; Novogoričani pridno trenirajo zato, da bodo kas ostri konkurenci. Funkcionarji kluba tekajo sem ter tja vsi zaskrbljeni iv- zamišljeni nad težko nalogu, ki jim teži nad glavo v zvezi z izvedbo državnega prvenstva. Na hišnih zidovih se pojavljajo prvi plakati■ Vsepovsod polno radovednežev, ki vtikajo nos kamor se le da. Letošnje državno prvenstvo v hokeju na kotalkah, ki bo od 28. do 30. septembra, je pred vrati, zato jim je vsaka minuta dragocena. Kljub temu pa so našli čas, da so mi povedali kaj več kot smo dosedaj lahko čitali o jugoslovanskem hokeju na kotalkah. PRVI KORAKI Bilo je 1.943, leta, ko je administrativni uslužbenec takratne Fizkulturne zveze Slovenije zabeležil v knjigo športov Slovenije novorojenčka: hokej na kotalkah, rojen v Novi Gorici, roditelji: Pertot Alojz. Malo pred tem pa je isto zabeležil njegov kolega na ilrvaš-kem. Roditelji so bili drugi, rojstni mesti pa Pulj in Keka. Novorojenček si je težke utiral pot v življenje, predvsem zaradi rekvizitov, ki jih je bilo potreba uražati in za katere ni bilo dragocenih deviz. Zato si je pomagal sam. Medtem ko so imeli Hrvati že urejena kotalkališča, so morah Novogoričani s prostovoljnim delom zgraditi potrebni 'objekt, ki odgovarja mednarodnim pravilom te igre. Ze od vsega začetka so se te tri skupine trdno povezale; š temina srečanja pa so pripomogla k dviganju potrebnega znanja in k pridobivanju potrebne kondicije. Toda hokej’-sti niso hoteli ostati pri tem, marveč so sklenili,, da bodo popularizirali ta šport. Toda zveza športov se ni preveč potrudila za uresničitev njihove zamisli .in kotalkarji ■o dolgo časa ostali neznani večini Jugoslovanov, ki so o njih slišali le kakšno besedico. Lokalno pa so se klubi v teh letih Okrepili po zaslugi tamkajšnjih oblastnih organov. Moštvo »Nove Gorice« bo skušalo letos na domačem terenu ohraniti častni naslov državnega prvaka • PRELOMNICA Toda stalna srečanja med štirimi obstoječimi ekipami so postajala nekoliko nezanimiva, znanje in razgibanost igralcev sto spričo tega napredovala počasi; skratka, hokej na kotalkah je životaril. Zato so se odločili, da se prijavijo, prvič v zgodovini, na svetovno prvenstvo, ki je bilo lanskega leta v Italiji. Nemalo poguma jim je pri tem dalo prvo mednarodno srečanje, ki so ga — tneli s Svicarji iz Lausunne, tik pred odločitvijo. sNovinci» so na svetovnem - prvenstvu kar dobro prestali ognjeni krst; v skupnem plasmaju med 14 udeleženci so si namreč priborili častno 10. mesto, ki je iznenadilo domače in tuje športnike. Premagali so Francoze, Norvežane, Dance in Irce. Ta hitri podvig je prebil led na domačih tleh, jugoslovanska javnost in športni funkcionarji so začeli postavljati novi šport na prvo me-ste. Najprej se je oglasilo časopisje, zatem pa športniki, ki so začeli z organizacijo novih klubov. Prva je bila Ljubljana, sledila sta Zagreb in Novi Sad. Kljub temu pa je na lanskoletnem državnem prvenstvu nastopila le četvorica «veteranovi», ker si «novinci» niso nabrali še ,dovolj izkustev. Do tedaj so vsi imeli za glavnega favorita «Cement» iz Pulja, takrat pa se je najbolje odrezala Nova Gorica, ki si je priborila časten naslov državnega prvaka. I.efos spomladi so se Novogoričani kot državni prvaki u-dcležili »turnirja narodov*, ki je bil v Montreuxu. Ker so tu nustopule le velesile tega športa so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom; za njihovo izredno požrtvovalnost in discipliniranost pa so prejeli tradicionalni srebrni pokal. Kmalu zatem pa je prišlo do sklepa Zveze športov Jugoslavije, da se omejijo gostovanja v tujini, s čimer so bili najbolj prizadeti kotalkarji, ki so še morali odpoveduti številnim srečanjem, o katerih so se ie dogovorili, in svetovnemu prvenstvu. Vsekakor pa so jim dc tedanji stik i z inozemstvom mnogo pripomogli pri pridobivanju rutine in prehodu na nor način igre. kjer igralci menjajo svoja mesta v obrambi in v napadu. Dotedaj pa so .gruli tako, da je bil glavna sila napada srednji napadalec, branilec pa m nikdar zapuščal svojega mesta. Za nadaljnji razvoj tega športa v Jugoslaviji pa je nedvomno velike važnosti sklep hokejske zveze, ki pravi, da bodo morali psi klubi, ki gojijo hokej na ledu. gojiti tu-d hokej na kotalkah, sicer pa ne bodo sprejeti na državno prvenstvo. Tu sklep bo gotovo privedel do formiranja novih moštev, kar bo lahko oživilo udejstvovanje in zanimanje za to vrsto športa. LETOŠNJE PRVENSTVO Ob takem vzdušju in v takih razmerah bo izvedeno letošnje državno prvenstvo. U-deleženci bodo: Cement (Pulj), Pula, Olimpija (Ljubljana), Zagreb in Nova Gorica. Reka je v zadnjem trenutku odpovedala svoje sodelovanje zarodi nepripravljenosti, Novosadčani pa se še ne čutijo dovolj močne za tak izpit. Prvenstvo bo v obliki tro-dnevnega turnirja, na katerem se bodo medsebojno srečala vsa moštva. Kdo bo pr-vašt, je težko reči. Toda vse kuže, da bosta tudi letos glavna favoritu puljski Cement in Nova Gorica, ki sta trenutno v najboljši formi, čeprav zna Pula, kot se je že večrkat zgodilo, prijetno presenetiti. O novincih je težko kaj reči, o njih se bo lahko več govorilo, ko bodo prestali prvi ognjeni krst. Zadnje priprave vodijo zadevne komisije, ki jih vodijo znani športni delavci. Ob tej priliki bodo izdali knjižico, ki bo seznanila gledalce z zgodo-vmo, problematiko, pravili in razvojem hokeja na kotalkah v Jugoslaviji. Novogoričani so optimisti in upajo, da bo šlo vse dobro, čeprav ne skrivajo svoje zaskrbljenosti. NO ga imeli pretekli teden žal nam je, da niso ti Pre teden lepše igrali, Se nekaj kronike: V za^_ ku so začeli s hitro igr® mačini, k; so tudi dobi i cejšen naskok, a bolj urn. on, na igra Turkov je proti ^ cu polčasa dosegla uspe , so dohiteli in prehiteli, ne- eb«» samo za eno točko, ^°.r V drugem polčasu se Je ^ ma nadaljevala z isti® ^ pom, dokler ni odstopil in dokler nista za ^efe.,- jn nut odstopila tudi Porce ^ Damiani. V tem času s0 _jjgo ki dosegli precejšnjo ra košev, ki jo je bilo P°*enle[ mogoče nadoknadi*! P°s ker so Turki v zadnjih in tah precej zadrževali ^ Kljub temu smo bili Prl * pi tekmi. y Fenerbahce je Das*°*>!jauet, sledeči postavi: Sacit ®e. .tel. Altan Dincer. Metin Ca , Erdogan Karabelen, ut Batur, Demir Sali, Mah*“. Kislali, Mezih Teletar H* tan Trank. Goriziana Pa' ček. Vittori, Zolli, Bra"bl„. Trebisan. Jordan, Lodatti, mo, Bertola, Damiani, r° ( li, Sodila sta precej s Luglini in Cenni. Na koncu še nekaj Poiri jv( sm0 videh.avn5 pi-icati* Bts-por«1 tro; nisi*" kov. Sedaj mednarodni tekmi z tub reprezentanco Češke m , škimi prvaki. Zakaj ne P Goriziana kakega ju^ ... bi Vronziana Kanec* vanskega moštva, n. Pr-pijo iz Ljubljane. Vld^'§ar-lahko zares kvaliteto B ^ ko, z druge strani bi Pa ^ na košarkarskem P° . premostili mejne ovire: saj je v zadnjem letu razvil® roko sodelovanje me 5 nas0 ^ krajino in med Slovenil0 nogometnem področju. Odgovorni urednne STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT KINO SKEDENJ predvaja danes 28. *• ®' ob 19. uri CEIAD Čudna privlačnost T/timna predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri RKO til®- Ob uri X izreden podvig RK O RADIO ILMS RMCIML m OOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOaOOOCKOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ r IVAN BRATKO 1 24. TELESKOP »Pod žicami se je rov sesul. Odkrili bodo vhod pod mojin pogradom.* Polo ga z nasmeškom zavrne: »Prav tako kot pod mojim, Lojzetovim in Vanekovun!* »Kaj morejo Lojzetu ali Vaneku! Ta dva sta na gornjih ležiščih! Spodaj sva samo midva!* . . . „0 uNo da — Bo mogoče popraviti teleskop?* «Ne verjamem. Ne grem več noter!* «Doslej si ti poležaval na slamnjači in stražil, odslej bom pa p^o se je lahno nasmehnil in pogledal stran. Bil je že navajen podobnih očitkov. »Poleg tega imam jaz ženo in otroke, vi pa ste svobodni! Dovolj imam teleskopa. - Ne bom več na nikogar čakal.* »Kako?* Polo ga je živo pogledal. »Madona! Sam bom zbežal!* «Šlamnjaco bom vrgel na žico. To noč bi jo bil brez skrbi!* »Si znorel, Gato?» »Pri moji duši, da bom!* .... x i • ,. ,, Gato je pihnil kakor razdražen divji maceč m pljunil. Razvnemala sta ga srd in obup. živčno se dvigne in odide iz barake. Objame ga sveži, umiti zrak očiščene pokrajine Nenadoma močno zazvenijo telegrafske žice. Gato obstane kakor vkopan: Telegrafski drog, ki stoji tik ob rovu, se močno nagiba. Vidi ga, kako počasi pada, vsak hip se bo udrl v rov in se prevrgel. Gato umakne pogled, se prime z rokama za glavo in zbezi v Stefanovo barako. Baraka je Se spala. »Štefan, rov je zasulo, drog ho padel! ~t» Štefan se obrne na slamnjači in zamrmra: «Gato, ti si živčen!* Takoj nato pa se dvigne in oba gresta k drogu. »Glej, kako pada! Glej!* Štefan napeto opazuje drog: »Natančno vidim, da ne pada!* »A ga ne vidiš? Ne vidiš, kako se je že nagnil?* »Malo nagnil se je res, a zdaj stoji čvrsto!* »Ne! Ne! Pada!* , . ... Štefan se z dolgim, mirnim pogledom zazre v Gatove oci. v njih je bila groza. , , t Prične ga miriti kakor mimogrede, kakor brat brata, ko jima umre mama in je obema hudo. Govori z glasom, ki ne izdaja niti najmanjše sence, da mu vsiljuje svoje mnenje. »Naj Gato čuti, da sva usodno povezana.* »Veš, Gato, ko boš čez kako uro spet gledal ta drog, Jjoš videl, da si se zmotil!* Gato počasi odhaja proti triintrideseti. Njegove dolge, težke roke ohlapno visijo ob telesu. Spodaj nezapete, preširoke pumparice ga delajo še močnejšega, trdnejšega. Vse je r.a njem kot po navadi, samo na obrazu se zrcali strahota doživetja. Stefan ostane sam in gleda za njim. Vse naokrog ni nikogar. Kampu še počiva. Stefan naglo premišljuje: »Kaj naj storim? Ali naj grem za njim ali nuj ga pustim samega? Če grem za njim, bo morda mislil, da mu hočem nekaj natvesti in da mu celo ne zaupam. Z nobeno kretnjo ali pogledom ni izrazil želje, da bi bila skupaj. Pa vendar ne bo napravil kaj nepremišljenega? Ne verjamem. — Če pa ne grem za njim, bo čez minuto, dve spet pri drogu, ga gledal in nazadnje videl, da ne pada. Privid se mu bo počasi razblinil. Bolje bo, da mu samemu pustim casa.» Štefan se je naglo odločil. Pri delu z akcijskimi grupami v Ljubljani se je marsičesa naučil. Tam so bila neverjetna razburjenja ha dnevnem redu. «čez kako uro, dve, pa grem spet k njemu.* — Počasi se je odpravil proti svoji baraki. Popravljal si je lase, ki so mu na vrhu glave štrleli v zrak. Nerodno je bil spal. «Vrgel se bom pod žice, naj me ustrelijo!* je siknil Gato preplašenemu Polu. Ni več gledal droga, še vedno pa ga je videl, kako se nagiblje ln padi), pada — Ni se mogel otresti tega prekletega droga! Kakor pajek se mu je zagrizel v dušo. Kaj takega ni doživel niti pri najbolj drznih podvigih v Ljubljani niti v strelskih jarkih. Štefan se je premetaval na slamnjači in gledal na uro. »Kdaj bi bilo prav, da bi spet šel h Gatu? Tak hrust, pa ga je tako zdelalo! Vražja stvar!’* NI še minilo četrt ure, pa je spet vstal in izza vogala pokuka! proti drogu. Videl je Gata, kako koraka počasi mimo in se ozira v drog-------------- o0c izhe' zasut, poln vode, drog se je nagnil, Gatu-medvedu so se 1 # verili živci! Drog se bo podrl, rusa bo popustila, spranJ bo razširila teleskop in teleskopce bodo odkrili.* Hude misli so bile to in grizle so ga! po; id Povrh vsega pa se je prav takrat zgodilo še nek^vešK, Žive ure Zagri-ni mu Dušan je imel mnogo tega, kar je terjal teleskop zel se je v delo, noč in dan je živel samo za rov, manjkalo srčnosti, bil je previden in do tovarišev oster kakor rezilo. On in Gato sta bila več v rovu ko v kampu. Gato je kopa! on pa je pripravljal izmene, izdeloval načrte in včasih tudi sam zagrabil za strgalnik. Doštudiral je gradbeno stroko in to je mnogo pomenilo pri tem nenavadnem gradbenem podjetju. Ko pa se je po nevihti ves premočen in blaten priplazil iz na pol zasutega teleskopa, je bil v njegovih rjavih oceh obup. Ničesar ni naravnost rekel, saj ni mogel izdavili iz sebe tega, kar je mislil: da namreč ni mogoče delati naprej. Obšla ga je takšna žalost, da ni več uspel z naglim preudarkom pregledali vsega in urediti svojih misli. »Rov je na pol o ■ UU»W1JCI1JC d J tl KUKU UC1U napadli tam stražarje, jih razorožili in ušli. Z vsem s se je oprijel te zamisli. «Morali pa bi jo izsiliti čimPreJ’ looj, preden odkrijejo rov in nas.* štefan ln črt nista napravila križa čez teleskop. 'epfe-upanje vanj se jima je močno omajalo. V Črtu je kar kipevalo najdrznejših misli. Spet je oživela njegova 0^i zamisel o slamnjačah na žice. Poleg tega sta s ^tel [jo. tuhtala o še bolj drznem podvigu. Napadli bi nočno P -e razorožili alpince, jim zamašili usta, jih zvezali in sl16 jpi? oblekli v njihove uniforme in odšli pri glavnih vratih ^j' straže, črt je že drugo noč opazoval gibanje patrulje- lo-bolje bi jih bilo napasti s pogradov, ko gredo skozi 1)3 efle' ■ Skok z zgornjih ležišč naravnost nanje — to bi bilo Pr čenje!* se je razvnema! »In do orožja bi se dokopali!* f Crt je imel se drug predlog, še Štefana je streslo, K je poslušal; »Zakaj se toliko bojimo tiste vražje ruše pod žicami?, ristimo jo! Prebijemo jo na zunanji strani žic! V te®®i f* en obrat, nekaj skokov, pa si pri mitraljezcu v stolP,.’ je* se še zavedel ne bi, pa bi že skočil nanj in ga pahh* ograjo. Zgoraj Je samo tanka latica, z lahkoto bi ga P^pis čez. Ali pa bi ga zabodel z nožem. Iz aluminijaste žlice napravil nož. ji) (Nadaljevanje