DNEVNIK
Ni-n
glasilo osvobooilne fronte za slovensko primorje
TRST torek, 12. avgusta 1947
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOI,DONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v š.rini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba«: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.
Poštnina plačana v gotovim Sp^diziom m abbon. postale
Štev. 667
s
■bralski povezanosti z demokratičnimi Italijani
se Slovencem odpira perspektiva novih pspehev
[1'soc glava množica na zborovanju ob drugi obletnici SIAU - STO mora postati most za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo
I lij]. ^ druga obletnica, odkar Ustanovljena, SIAU. Zato
0 ncdelJo zbra'o na po-tL p°J3^u Gabrovega hriba v
KJrF*'*** 30 t'';soč ^udi’
^ ’v in Italijanov, da bi slo-* »tik- ^novai’. ta velik; dan in fc.T dejansko pokazali, da i_r 'itvu niso samo prazne t#, 8	Iraze,	ampak dej-
II v t>,vfr'm morajo in bodo mo-[ °aoče v vedno večji meri
ispikni'1®1 nalhujši in najbolj SarMi sovražn'W sperazuma jteJ L 2lastl Pa slovensko-: ta-bratstva.
J8 letl borbe in uspehov
? tfboi marajo sovraštva % jj, , To Je dokazala tudi lS rtadsv , teh dveh letih zdru-P*	^tavo	antifašistične
m ' fcj Tj Italijane ne glede na ' ^■J^karsko oprede!'tev.
narodov so po za-
r <
sito' VidaIi sovori
it d. .^dvli, da Je le v slog! ^ * morajo skupaj boriti Llu, jJ to*r In demokracijo na ..toiifj., njlhcva domovina. Nj. ■državljani in pravi depoji v v?0 ^dntžiii pod tem borbj proti ostankom
s ^
iA I, v nedeljo zgrinjale i I ^kžnjlh sloven--X .'j1, že enkrat pot-dljo ‘delo k°j1i“ e!ljem, da pragle-k'toboth ^ dveh let in da pre-' in »ta delo, ki je še pred h v k,.. Privedlo do gotove
^ WaJi b°d«faosfc'--
Jtbj.3* so na mesto zboro-^ h-ir,Vem gaju, kjer so prid-^ >, avl'€ °der za govorni-Okrepčjja, tri ples': !oht®aWice ljudstva.
*5? s
(?,n.
^kme, medtem ko
d^fpdila, tri plesišča ^ obse j G nm6,žlce Uudstva.
^oslor je bil okrašen ^•Vn ^ italijanskimi za-(i;'Vih Popoldanskih urah ■»J41 110 tekme, medtem ko * kamioni ali peš od irjtoj jg Vedno večje množice.
b ^bim Ure	b-l ves Prostor
il 1*0 brtw° h-Polnjen m daleč
^““Khe ^ borovci- so s«*
^O0ra® je vedno isti
\i .^ar^n Prvi spregovoril tov. lil	W	Je	P®dra-
Vse vse uav^e-J1 'HtJh ^dlla pred dvema le-k^ttek Starejšega datuma.
4 yrbe »r, . 8a v dobo part.zan-
5 V5, faQi. °bodo, ko sia se oba
- L ranii borila, da bi
ta tuJ:h tlaži-vaih_ ** Ustanovita«, stati
1
‘dilo dejanskega statike '* 86 J* Izvršni odbor dtlta u°me Istro združil ^ ;rvr<', I;jansklm anffaši-V to. odborom in s tem
Je nastalo že v
f- tvlfravIW' ^ nadaljeval ’»aili n.j80, da smo večkrat
ta UM<)
pot. Toda če je ‘Udi, da j« naš cilj
kpr°8ram je ostal ne-
'%^‘tuP vo'	P^1
^'.reakciji in proti
Vi^riio T-J radi napravili iz ■* in >toeko med Titovo Ju-hn*. ePublikansko Italijo. 'OiB»i ,
* novim ciljem
Je-
ane
^cS^kT! besecl° tov- dr. rk t«r nagovoril zbrane Jb kr|ttko Pozdravil v imenu K';0veSnJ.e, ur'-sal pomen da-
i, p<xlal Preg!ed
'S SleV1 ^ ^ SIAU d°-
‘¥ Rt Jbknr SVOJpga obstoja-P-1 Bonjo, ki jo vod: >V	a Proti Jugoslaviji
[tf^lveh.^^anjanju cerkve vC1	i Propagandi v Slo-
A “»'la Cfrke« pozablJaJO> da j«
Jkblnp v velikanska posc-l> ln .vrednosti, ki so
^ le1	fi«i	ljudska
Ct^e« ueiovnemu ljudstvu k;lo ^ Preeanjanje vere, llUo,P;OUvPrsk° tisto la-- - *' •—
da nismo de-AiNk^demokratl? Alt Je \l\ ,Atlgi;IJa *«• da 40 d0 45 S , lJua ,ev izkorišča 450 1 sn*I'!sUl narodov, ki , frlf1 do delati zanje, iV »i' trt J^moodicčbe? Taki
\\ J ta, JS}° in nočemo bi-
jfuodno demokra-\*sl»o pJudstvom samood-• pr*vično#t in Ijud-
V Gorici je začel izhajati neki list «Demokracija», katerega pisci se niti ne upajo s svojini; imeni na dan. Ta listič nas je začel napadati in bi rad zasejal med slovensko ljudstvo gnev jn razdor proti KP in proti SIAU, češ da so potrebne še druge stranke. Toda v teh dveh letih sm0 videli, da Je SIAU reševala na najboljši način vprašanla sožitja Slovencev in Italijanov, vere, razu a socialna, gospodarska in politična vprašanja. Dokler ta organizacija zadovoljivo rešuje vsa ta vprašanja, dotlej ne potrebujemo drugih strank.
Uspehi zadnjih dveh let nas ne smejo uspavati. Pred nami stojijo nove naloge, nove težnje in nove borbe. Pregledati moramo same sebe temeljito in se preroditi v duhu novega časa, v duhu prave demokracije- Le tako prerojen; bomo črpali iz sebe tisto mCč, ki nam bo pomagala premagati vse težave. Naše geslo za bližnjo borbo je samo eno: ljudsko oblast ljudstvu in smrt faš;zmu.»
Ljudstvo je govorniku burno plo-
Offromna mn&zica
skalo. Medtem je stopil na oder tov. Vidali in pozdravil v imenu KPJK vse prisotne:
Sloga - poroštvo za zmago
«Prv!S smo se hirali na tem kraju pred 28. leti, ko smo se vežba-li za borbo proti fašizmu v obrambi naših domov in kulturnih krož-
posluša govor«
ktov. To so bili prVl predhodniki partizanov. Takrat smo se morali Skrivati, ker smo bili v manjšini. Sedaj pa sq se stvari spremenile in nismo več manjšina ter gledamo z zaupanjem v bodočnost, ki Je naša. In ko se bomo prihodnje leto zopet zbrali, ne bo to samo praznovanje tretje obletnice, ampak tudi praz-
novanje naše zmage po tistih idealih, k; so nam jih postili Oliva, Uče-kar, Plttoni in Regent.
Dokler bomo složni, bomo v premoči. Zato bomo branili našo slogo kot največji zaklad. Mi smo gotovi, da se bo naša enotnost še okrepila, gotovi pa smo tudi, da se no bo okrepila enotnost reakcije, ki jo povezuje umetna enotnost proti demokratični Italiji, Titov; Jugoslaviji in proti primorskemu ljudstvu. Kakor se nismo pridružili Framee-scu Giunti nekdaj, tako se tudi sedaj ne bomo pridružili nobenemu Giunti. Branil; bomo STO, ki mora postati most za zbližanje med demokratično Italijo in Titovo Jugo-slavijo-«
Tov. Vidali je zaključil svoj govor z vzklik; demokratični Italiji, Titovi Jugoslaviji Jn Trstu.
Po govorih je bil kratek kulturni spored- Godba iz Camporjev je zaigrala nekaj komadov. Nato sta pevska zbora «Tomažič» in «Ivan Cankar« ;z Trsta zapela po nekaj pesmi. V mraku se je svečanost zaključila z Ijudtkim rajanjem, ki se je zavleklo v pozen večer.
DOKAZNI POSTOPEK NA RAZPRAVI PROTI VOHUNOM KONČAN
ZAKLJUČNI GOVOR JAVNEGA TOŽILCA
Javni tožilec zahteva najstrozjo kazen za obtožence - Danes bo izrečena sodba
Ljubljana, 11. — Po zaključenem dokaznem, postopku je dobil besed© javni tožilec Viktor Avbelj, ki se Je v začetku svojega govora spomnil milijona in 700 tisoč ljudi, ki so dali življenje za svete cilje narodne osvob;d;tve, neodvisnosti in srečne bodočnosti vsega delovnega ljudstva.
Poudaril je, da so narodi Jugoslavije enkrat za vselej razbili predvojni protiljudski državni ustroj in ljudstvo je samo vzelo Oblast v svoje roke. Jugoslovanski narodi so pod vodstvom maršala Tita ustvarili državo novega tipa. ki Je danes poleg Sovjetske zveze vzor vsem velikim in malim narCdom, ki je zlasti svetel vzor vsem zatiranim narodom v njihovi borbi za neodvisnost in enakopravnost. Poudaril je dalje, da si nova Jugoslavija želi mirnega razvoja in bratskega sodelovanja z vsemi državami, ki imajo pr.štene namene. Omenil je dalje Veliko delo za obnovo domovine in petletni načrt.
V takih okoliščinah in ob takih dejstvih Je razvila svoje zločinsko delovani peščica ljudi, ki sedi danes na zatožni klopi. Analiziral Je nat0 posamezna dejstva, k; jih je ugotovila javna razprava, ln je ugotovil, da Je razprava j ase o dokazala, da Je bil namen obtožencev, upreti se proti obstoječi družbeni ureditvi, da so hoteli vreči ljudsk© oblast, odpraviti vse pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Hoteli so vzpostaviti stanje, kakršno vlada v Grčiji, oziroma v zapadnih demokracijah.
Obtoženci so hoteli prodati neodvisnost Jugoslavije zapadnlm velesilam, prav tako, kakor so brez sramu med okupacijo sodelovali z okupatorjem. Predstavniki zunanjih imperialistov so Jih nagovarjali, naj si nadenejo krinko opozicije, hkrati pa so jim prišepetavall: «Ce sami ne boste zgrabili za orožje, ni pričakovat; tuje pomoči.« Onemogočila jfm je nadeti tako krinko | trdna enotnost našega ljudstva, j
Javni tožilec je nato poudaril, da so obtoženci naslonili svojec vohunsko delovanje na vohunski center 101 v Avstriji, ki je bil povezan z oficirji tajne angleške obveščevalne službe. Obtoženci so tudi spravljali preko meje ljudi, ki so jih zasledovale oblasti zaradi kaznivih dejanj. Tako je agent tuje obveščevalne službe Engelman pobegnil ;z zaporov in preoblečen v žensko prbe-žal na stanovanje Hočevarjeve, ki je o tem obvestila ostale člane Nagodetove skupne. Hribar pa je naročil kurirju Petru, naj Engelmana prepelje čez mejo.
Nato je javn; tožilec omenil delovanje obtožencev za politično, gospodarsko in vojaško intervencijo proti Jugoslaviji. Od Glušiča, oziroma od komande tako .menevane »Slovenske armije« v Avstriji so dčblli navodila: «Vstaja bo nujna in neizbežna, samo priti mora v pravem političnem trenutku « Ta zunanji politični trenutek bi nastal, kakor sam; pravijo, z «nastopom vojne med vzhodom in zapadom,« ki je p© njihovem neizbežna. V tem primeru je po njihovem treba: ((organizirati narodno vstajo proti današnjim nasilnežem komunistom m pripraviti narod za odhid v gozdove.« Vojna je torej po njihovem mnenju sredstvo, da bi uresničil; svoje zločinske namene.
Tajna razprava je pojasnila, kdo so bili člani predstavništev tujih držav, ki so jim obtoženci pošiljali vohunka poročila m kakšna navodila so U člani zadajali obtoženi skupini.
Obtoženi Nagode pravi, da je «Pravda» delala na strokovnih in Obmejnih vprašanjih. Kar so strokovnega napravili, je najprej ničvredno, ker stoji vse na predpostavki stane kapitalistične družbene ureditve; vse, kar so si napisali o obmejnih vprašanjih, pa so tudi izročali tujim agentom in zunanjim imperializmom, da bi se tl mogli pripraviti in ovreči naše resnične in prepričljive argumente.
Nemška Indusnj^i In Pcrurje
Pred konferenco treh
Odločl.no besedi) pa bodo imeli AngloameričanU Francija bo Imela le posvetovarno pravico
Par*z, 11, — Ameriški in angleški poslanik v Parizu sta v soboto obvestila francosko vlado, da »o ZDA in Velika Britanija .naklonjene sklicanju konference treh držav za razpravljanja o uemžkl industriji in o nadzorstvu por ur-skih rudnikov. Razgovori bodo verjetno v Londonu.
Dne 4. avgusta so Angloamtrlča-ni pozvali Francijo, naj »poroči svoje stališč« glede povišanja industrijske proizvodnje Nemčije. Francoski poslanik je nato v Wa-shingtonu poudaril potrebo, da Franc'ja brani svoje stališč« ustno. Sedanji odgovor ZDA ;n Angl’je daje Franciji vsaj delno zadr-ščenje. Nekateri listi se čudijo nad ameriško noto, ki pravi, da bedo pri tej konferenci odločale ZDA in Anglija, medtem ko bo imela Franclja samo posv tovalno prav’co. Diplomatski krogi pripominjajo zaradi tega, da bodo sklepi te konference veljavni samo za ameriško in angleško zasedbeno cotio.
Višino sedanjo nemške industrijske proizvodnji so določile marca 1946. vse štiri veles'le. Na ta način bodo imel* sklepi sedanje konference samo začRsen anačaj, ker bodo »nrejetl s pridržkom naknadne od’britve vseh štirih velesil i e bodo o njih razpravljali štirje zunanji ministri novembra meseca t. 1.
Angleški tisk smatra, da bo ime-
la sedanja konferenca ta uspeh, da bo razpršila francoske skrbi glede namenov Anglosasov, dalje, da bo privedla Francijo do odločitve, s katero bo združila tudi svojo zasedbeno cono z ameriško in angleško.
Angl iški tisk j« zadovoljen s to konferenco, ker smatra, da je brez predhodnega dogovora glede določitve višine nemške Industrijske proizvodnje podana nevarnost, da vsi načrti, ki jih Izdilujejo v Pa rizu ali kjer koli za evropsko obnovo, propadejo. Ta okolnost Je tudi pr's!ltla ZDA, da so pristale na posvetovalno vlogo Francije pri teh razgovorih.
Far;ška «Humanitč» piše o tej konferenci, sledeče: «Co so predvideni razgovori brez posebnega pomena, potem je prisotnost Francije brez kor‘sti; če pa imajo razgovori lzriden pomen, potem smemo biti zadovoljni, da smo na tekočem o pogajanjih.«
Znani politični kementator Au-oouturlor Gustav smatra, da ostane Franciji možnost, opredeni svoja stališče glede varnosti, zagovarjati položaj svoj« lastne Industrije železa, ki se mora reorganizirati pred nemško, podati nasvete glede uprave in nadzorstva Porurja m zlasti glede razdelitve premoga, e katero Francijo do sedaj ai bde zadovoljna«
Analiziral je potem krivdo, k' Jo je razprava ugotovila glede posameznih obtožencev in ki je po vsem potrdila ugotovitve obtožnice. Ugotovil je, da so se vsi obtoženci svoje vohunske službe popolnoma zavedali. Vse njihovo delo je sama težnja po intervenciji. Posledica njihovega dela je oviranje repatriacije on h, k; so zavedeni zapustili svojo domovino. Obtoženci so odgovorni za trpljenje onih, k; se klatijo po inozemstvu.
Dobro vemo, da v svojih teljah niso uspeli, ker nihče z njimi ni šel. Nikdar ne bo narod, ki si je z lastno krvjo priboril svojo neodvisnost in srečnejše življenje, dopusta, da bi taka podla dejanja rodila kakršen koli uspeh.
Končnj je javni tožilec ugotovil, da je iz razprave popolnoma jasno, da v celoti drže vse točke obtožbe, in zato zahteva, naj se izreče za ne-
katere obtožence najstrožja kazen, za druge pa ostra kazen v okviru zakena.
Na koncu je še pripomnil, da so se med razpravo pokazal; nekateri znaki, ki kažejo, da Je. obtožencem vendarle uspelo do neke mere zavesti nekaj poštenih ljudi. Zato mora proces visoko dvigniti budnost in čuječnost slehernega Slovenca, slehernega Jugoslovana proti spletkam vojno hujskaških zarotnikov in špijonov. S tem bomo s lahkoto onemogočili tistih nekaj nestvorov, ki zaradi svoje preteklosti in sedanjosti in zaradi svoje moralne pokvarjenosti nočejo postati svobodni ljudje svobodne FLRJ.
Sledili so govori obrambe, replika javnega tjžilca in zaključne besede obtožencev. Sodba bo razglašena v torek, 12. t m. ob 9. dopoldne.
REŠITEV ANGLIJE
je samo v zmožnosti delavskeqa gibanja
Vladni predlogi pomenijo nadaljevanje sedanje porazne politike m nova bremena za liudstvo
London, 11. (AFP) — Sinoči je Attlee govoril po radiu o težkem gospodarskem položaju in o ukrepih, ki jih namerava vlada podvze-ti. Izjavil je, da bodo zaloge dolarjev izčrpane v tekočem letu, ker so se cene proizvodom, ki jih uvažajo iz ZDA, občutno dvignile, ln ker je merala Anglija plačevati v dolarjih oskrbovanje zasedbenega področja v Nemčiji.
Po sestanku laburistične parlamentarne skupine so izdali poročilo, ki pravi, da so razpravljali o gospodarskem položaju in o vprašanju nacionalizacije jeklarn.
Sprejeli so Morrisonov predlog, naj se v prvem obdobju izvaja strogo nadzorstvo nad industrijo jekla, k; naj se potem (v vsakem primeru pred letom 1950) nacionalizira, z 81 glasovi proti 77 in 100 vzdržanimi.
Komite komunistične stranke za londonski okraj je priredil protestno zborovanje proti notranji in zunanji politiki laburistične vlade. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da ukrepi, ki jih vlada napoveduje, ne morejo rešiti sedanje krize v Vel ki Britaniji. Vladni predlogi pomenijo le nadaljevanje sedanje porazne politike in vsiljen}« novih bremen ljudstvu. Na zborovanju so zahtevali tudi, naj vlada opust; sedanjo porazno politiko klanjanja ameriškemu Imperializmu, naj tesno sodeluje s Sovjetsko zvezo, naj prekine odnose s Francom in odpokliče britanske čete iz Grčije.
Glede notranje politike so postavili zahtevo, naj se čimprej določi gospodarski načrt, naj se zvišajo mezde In znižajo cene. Obsod il so tudi podporo, ki jo britanska vlada daje Holandcem pri njihovem napadu na indonezijsko republiko.
«Da!ly Worker» objavlja članek glavnega tajn'ka komustlčne stran ke Pollltta, ki pravi, da je sedanje gospodarske kr'z« kriva vlada in da so Attleejevl predlogi nezadostni. Attlee zahteva od delavcev
Angto-egtptski spor
Lckc Success, U. (AFP) — Danes Je pred Varnostnim svetom britanski delegat Cadogan v dolgem govoru odgovoril na Izjave Nok:aš paše glede eg!ptsk.h zahtev o izpraznitvi angleških čet in o združitvi Sudana z Eg'ptom.
Nokraš; paša mu je odgovoril in poudaril, da Je bila Velika Br.’tan'ja že eno stoletje največja ovira za dosego neodvisnosti Egipta,
vedno večjih žrtev, to je, naj jedo manj in naj plačujejo večje davke. Kapitalisti pa hočejo še nadalje polniti žepe z dobički. Pollitt obtožuje dalje vlado, da ni ničesar napravila za sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo.
Rešitev Vel ka Britanije je samo v zmožnosti delavskega gibanja, piše dalje Pollitt Bevin skuša s svojo politiko ustvariti iluzija z »bodočimi koristmi«, ki naj bi jih Anglija imela z Marshallovim načrtom.
Demonstracije v Suezu
proti holandskim ve j ukom
Port Sald, 11. (AFP) — Ko le holandski parnik VVollendam, ki vozi 2000 vojakov, namenjenih v Indonez jo, dospel v Sueški kanal, se je zbrala ogromna množica ljudi in preprečila vkrcanje živeža in vode na parnik Motorni čolni, polni manifestantov so krožili ob pristanišču, napadali prevoze živil in vode, porezali kable žerjavov, in tako je bilo mnogo živeža, ki je bil namenjen holandskim vojakom, uničenega. Sele ponoči so lahko ladjo oskrbeli z živežem, nakar je nadaljevala pot.
Ameriški konzul dr. Foote je v Djokjakarti imel konferenco s člani indonezijske republikanske vlade in s predsednikom Soekarnam ter se je nato vrnil v Batavijo. Foote ni po razgovorih hotel dati nobenih pojasnil.
Francoska vlada proti koristi delavstva
Pariz, 11. — Izvršna komisija Splošni zveze dela je na svoji današnji soji obsodila politiko vlade, ki as ne ozira na dogovor o mezdah, ki je bil pred kratkim sklenjen, in misli nadaljevati politiko splošnega zvišanja oen. Ce hi do tega prišlo, poziva izvršna komisija zvezni urad Splošne zveze de*a. raj preuči vse ukrepe a pobijanje take politike cen.
V zbornic! »o nadaljevali debato o statutu Alžlra. Poslanec Aume-ran je pr d lagal odgoditev razprave o vladnem predlogu. Predlog jc Fl zavrnjen s 487 glasovi proti 50. Kmalu na to j« poslanec Ploven stavil prtdlog, naj se debata odloži na posebno zasedanji, ki se naj vršj drugo polovico avgusta. Tud; ta predlog je bil zavrnjen ■ 567 glasovi proti 111,
DEMOKRATIČNA FRONTA
Goriških, Beneških in Kanalskih
SLOVENCEV
V nedeljo, 10. avgusta se je sestal v Gorici prvi kongres Demokratične fronte gcrlških, beneških in kanalskih Slovencev, k; mu je bil predložen politično-kulturni program, na katerem bo slonela in delovala ta vseljudska organizacija Slovencev, k; ©stanejo po ratifikaciji mirovne pogedbe v mejah italijanske republike.
Veljka dvorana «Pri zvezdi«« je sprejela preko 170 delegatov in številne goste iz Gorice in podeželja. Slovenske Benečije, Krm na, Tržiča, Trbiža in Kanalske doline. Po tih delegatih so bili zastopani na ustanovnem kongresu vsi kraj:, kjer žive Slovenci *.n kjer bodo imeli tudi pod Ital.jo svojo enotno politično organizacijo. Med delegati je vladalo samozavestno razpoloženje in baš to razpoloženje je odlikovalo ves potek zgodovinskega kongresa. Skozi in skozi je prihajala do izraza c-dločna volja po nadaljevanju nujnega narodnega dela za okrepitev slovenske skupnost, v novih razmerah, za poglobitev medsebojnih vezi in iskrenega sodelovanja med vsemi sloj: za obrambo vseh narodnih in demokratičnih pravic, k; nam pripadajo kfit manjšin! ;n ki smo si jih v protifašistični osvobodilni vojni sami častno izvoje-vali.
Kongresna dvorana je bila simbolično okrašena in za mestom, ki ga je zavzelo delovno predsedstvo se je razgrinjala naša narodna zastava. In tu je bilo zapisano »Enotnost je pogoj narodnega obstoja«.
Mesto delovnega predsedstva so zavzeli tov. Nanut, dr. Podgornik, dr- Gruden, Bogomil Vižintin ter zastopniki beneških Slovencev.
V svojem otvoritvenem govoru je predsednik Slove iske prosvetne zveze za Goriško tov. Nanut pri-srčn© pozdravil vse delegate in posebno nagovoril naše brate Benečane Dejal je:
»Krivica, ki se dela slovenskemu narodu že leta in leta na vseh koncih in krajih naših slovenskih meja. je že tako velika, da »e ne da primerjati s krivicami, ki jih trpijo drugi narodi na svetu.« Poudaril je da so še prav posebno poglavje muk, trpljenja, potujčevanja in za-sužnjevanja doživeli primorski Slovenci v zadnjih desetletjih, ko sta se italijanski ji germanski raznarodovalni val vrgla na naše zapad-ne in severne obmejne kraje in jih hotela že v naprej določenem času načrtno uničiti. Po načrtu so že v letu 1866 beneškim Slovencem vzeli vse kulturne dobrine in jezikovne pravice. Takoj po prvi svetovni vojni se je na podoben nač.n postopalo z ostalimi primorskim; Slovenci, ko Jih je Italija nasilno vključila v svoje meje. Goreli so naši kulturni dCmovi, leta 1923 so začeli z brutalno silo raznarodovati naše šole in že leta 1926 se ni smela v nobeni slovenski šoli slišat; slovenska beseda. Izginile so naše knjige in ves naš tisk. Leta 1928 so razobesil; po javnih lokalih napise, da je prepovedana raba slovenskega jezika. Slovenske veroučlteije so potisnili iz šol, potujčevali so imena in priimke in* take popačenke beležili v njih anagraflčnih uradih.
Z lažnivimi statističnimi podatki so dokazovali, da tu Slovencev ni. Kalvarija konfiaaclj, izgnanstev, emigracij, ricinovega olja, pretepov in aretacij je zgodovina našega življenja vse do konca velike osvobodilne vojne. In že takrat se je spontano rodilo iz našega ljudstva geslo: «Smrt fašizmu - svoboda narodu!»
Od Triglava do Čedada, Gorice
ln Reke, od Snežnika do Postojne In Idrije
so stikale naše matere svoje plahe in izmučene obraze, preko katerih so drsele solze, in pričakovale rešitve. Ko se je ustanovila Osvobodilna fronta, so se tudi Primorcem zganila od obupa stisnjena prsa, zrastle so čete, brigade, divizije in korpus primorskih fantov in mož, obračunali so s sovražnikom in osvobodili vse svoje ozemlje.
Mirovna konferenca pa je ustva-
rila krivično francosko črto, za ka-ter© spet ostaja preko 60 tisoč Slovencev v Italiji. Tu Je govornik poudaril, da kljub takim odločitvam goriški, beneški in kanalski Slovenc; ne bodo nikdar dopustili, da bi se ponavljala narodna tragedija zadnjih desetletij. In kongres fronte je bil sklican prav zato. da se postavi ©dločen program dela za bodočnost. Tukajšnje slovensko ljudstvo bo trdno in odločno, strnjeno In enotno branilo t©čko za točko programa, o katerem ;ma'jo delegati razpravljati ln sklepati.
Vsi se zavedamo, da so naše naloge velike in častne. Postaviti moramo hkrati most med FLRJ in republiko Italijo, ker le t© bo v korist obema tu živečima narodoma
ha, prepričanja in upanja v novo življenje, v vstajenje in združenje z ostalimi sinovi iste matere- Druga svetovna vojna je združila jugoslovanske narode pod vodstvom OF v borbi za svobodo m neodvisnost proti Mussolinijevim in Hitlerjevim za-sužnjevalcem. OF je tudi nam Primorcem osvetlila pot in po vzgledu naših rojakov smo tudi m; začeli sveti narCdno-osvobodilnl boj. Po zmagi nad zatiralci, po osvoboditvi vsega narodnostnega ozemlja sta sledili še dve leti politične borbe za državno-narodno pripadnost. In zopet smo bil; ogoljufani, tako da je ostalo izven domovinskih meja več kot 60 tisoč Slovencev. Storjena zgodovinska krivica je tako huda, da Je ne moremo pozabiti Nikoli
PROGRAM
Demokratične fronte Goriških, Beneških in Kanalskih Slovencev
t. Demokratična jronta Slovencev je enotna vseljudska organizacija Slovencev na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.
Vodi neizprosen bo) proti vsem, ki skušajo razbiti enotnost Slovencev; sloni na tradicijah narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda; preprečuje vsak poizkus narodnostne in kulturne odtujitve slovenske manjšine od narodov FLRJ.
Zato ima vso moralno pravico in dolžnost zastopati ln braniti slovensko narodnostno manjšino.
*. Fronta se bori skupno z vsemi naprednimi silami nčrbe Italije za obnovo dežele, ta obrambo demokratičnih pridobitev republike Italije in za socialno zboljšanje v korist delovnega ljudstva.
Fronta podpira tatg vse demokratične, sindikalne, zadružne, mladinske, ženske organizacije itd.
S. Nameni fronte so: V ojaievanju prijateljstva In v sodelovanju med republiko Italijo in FLR Jugoslavijo ta utrditev in razvoj demokratičnih pridobitev v obeh državah-
Borba proti vsakemu poizkusu okrnitve pravic slovenske narodnostne manjšine ter predvsem za:
a) Na osnovi člena 3. ustave italijanske republike bo Fronta storila vse, da se bido izvajale zajamčene pravice kot so priznanje slovenskega jezika, tiska, združevanja, javnih shodov in manifestacij; uveljaviti se mora dvojezičnost povsod, kjer bivajo Slovenci, zajamčeno mora biti službovanje slovenskih javnih uslužbencev v njihovih domačih krajih in povrnitev onih javnih uslužbencev, ki so bili zaradi raznarodovalne politike premeščeni v italijanske pokrajine, po njihovi želji na njihovo narodnostno ozemlje.
b) Fronta zahteva priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki morajo biti priznane kot javne in ne kot zasebne, prosvetna društva, knjižnice, čitalnice, itd.
c) Na o snovi dekreta italijanske republike o popravi krivic, ki jih je prizadejal fašizem, zahteva Fronta, da se ta dekret do popolnosti izvede tudi na našem ozemlju brez ozira na rok (priimki, požgani domovi, vrnitev škode političnim pregajan-cem itdj.
Vsem tukajšnjim Slovencem, ki so se zaradi fašizma izselili in sprejeli drugo državljanstvo, mora biti zajamčena pravica do italijanskega državljanstva.
čj Upravljanje slovenskih občin po tam bivajočih Slovencih, v mešanih krajih pa sorazmerno soupravljanje po izvoljenih slovenskih zastopnikih.
Demokratična fronta Slovencev bo zastavila vse tvoje sile za izvedbo programa, ki je prvi pogoj zmage resnične demokracije.
in v zboljšanje odnošajev med dvema sosednima državama.
No ustvarjamo niž novega, nadaljujemo pot, ki, naj prinese Slovencem vse demokratične in narodne pravice Predsednik delovnega odbora Je v svojem političnem porffčilu analiziral politični položaj in med ostalim dejal, da so se Slovenci, ki prebralo na tej zemlji že 1400 let, skozi vso svojo zgodovin© borili za svobodo in se želeli otresti sužcnis'va. Toda vsakokrat so bili prevarani. Vse zgodovinske prelomnice so tako rek©č šle mimo njih. 2e po prvi vojni so bili opeharjeni. Preko 600 tisoč Slovencev in Hrvatov je po versajskem imperialističnem sporazumu bilo izročenih Italiji. Nezaslišane, v zgodovini neznane grozote nls© v njih omajale borbenega du-
Izjave predstavnikov
ameriških cerkva o verski svobodi v Jugoslaviji
Beograd, 11. — Predstavniki a-meriških cerkva, ki so na obisku v Jugoslaviji, so na tiskovni konferenci izjavili, da je v Jugoslaviji popolna verska svoboda, O nadškofu Stepincu, ki ga je delegacija obiskala v zaporu v Lepoglavi, so predstavniki ameriških cerkva izjavil, dg Stepinac ni bil obsojen zaradi verskega prepričanja, pač pa zaradi zločinov, k; jih je izvršil proti ljudstvu.
Izjavili so dalje, da so se v štirih republikah sestali z osebami vseh slojev, obiskal: katoliške, pravoslavne, muslimanske, protestantske in tudi židovske cerkve. Ugotovili so, da st služba božja redno opravlja; država pr.znava teološko faku.teto kot del univerze. Nune so zaposlene kot bo.ničarke v velikih bolnišnicah, katoliški, pravoslavni in muslimanski duhovniki zavzemajo vatna odgovorna mesta v državni upravi, na področju obnove »n socialnega skrbstva.
Omenili so tudi razgovor e maršalom Titom, k; Jim Je odgovoril na vsa vprašanja o uradni politiki do cerkve. Poudarili so, da so nekatere cerkvene osebnosti sodelovale pri narodnoosvobodilnem gibanju in se sedaj aktivno udejstvujejo v ljudski fronti in v odborih ljudskih oblasti.
Predstavniki so poudarili, da duhovniki, ki so bili obsojeni, niso bili obsojeni zaradi verskega prepričanja, pač pa zaradi zločinov proti ljudstvu, ker so sodeloval; z ustaši.
Tržaška visokošolska zveza
sprejeta v mednarodno
dijaško zvezo
Svet mednarodne študentske zveze, ki'sedaj zbiru j; v Pragi, je priznal in sprejel v svojo sredo tržaško visokošolsko zvezo, Nj n predstavnik, predsednik tržaške veokcšoiske zveze Jurij Marž* je postal član sveta mednarodnega sveta vieokošolccv.
ne bomo odpustili imperialističnim silam tako umazane kupčije a našim življem.
V nadaljnem Je govornik dejal, da bodo goriški, beneški ter kanalski Slovenoi, k; ostajaj© v republiki Italiji ta tvorijo slovensko narodnostno manjšino ter so italijanski državljanu imeli do demokratične države svoje pravice in dolžnosti; morajo pa živeti v okviru demokratičnih zakonov, kar pomeni, da se politično, kulturno ta gospodarsko lahko svobodno izživljajo in da so svoboda! v politični opredelitvi. Da sl laže zagotovimo tak položaj, kot nam pr.pada, je potrebna enotnost in strnjenost vseh tukajšnjih Slovencev v Demokratični fronti, ki bo nadaljevala pot slavnih tradicij narCdno-osvobodllnega gibanja. Ako hoče slovenska organizacija uspešno braniti svoje narodnostne interese se mora nasloniti in sodelovati z demokratičnimi naprednimi silami italijanskih množic, ki se borijo pr©t; imperializmu In neofašismu za neodvisnost, utrditev in obnovo republike Italije ter za prijateljstvo in bratsko sodelovanje z vsemi demokratičnimi narodi, za dobre prijateljske odnpee med novo republiko Italijo in narodi FRLJ.
Ob zaključku Je govornik poudaril, da one, ki bi skušali razbijati našo enotnost in se postavljati na drugo stališče, p© pravici lahko smatramo samo za agente tujih interesov. Nato je pozval delegate, naj izvolijo iz svoje srede glavni odbor, ki bo zastopal vse goriške, beneške in kanalske Slovence. Njegova na-lčga bo težka ln odgovorna, zato so potrebni prekaljeni ljudje, ki ne odstopajo ta k; so Jim interesi naroda nad osebnimi.
Tov. Vilintinova je nato poročal* o dosedaj izvršenem delu in predložila program Demokratične fronte, ki ga objavljamo
V diskusijo so posegli delegati Gor'ee, Tržiča, Benečije in še drugih krajev. Izjasnili so se o programu, o mnenju delokroga, k: ga zar stopaj©, itd. Vsem je bilo pr; srcu, da na tem obmejiem področju vzklije mir, sodelovanje ter bratsko razumevanj« in ne spor in mržnja. Te misli so prevevale vse udeležene ce kongresa.
PRIMORSKI DNEVNIK
12. avgusta^
Kongres demokratične Irome Slovencev
Potek diskusije
Delegat s Peci pri oovodnjah dr. Bobič je predlagal, da bi se namesto a.jiorua» duio organizaciji naziv <istoga» on kaj podobnega. Ko mu je delovno predsedstvo ob-jasmlo zgodovinski pomen prvotnega nosiva, je delegat umaknit svoj prediog in se strinjal s prvim. Prof. Pavšič je v deoati omenil, da se greši, ko se še vedno govori samo o 60 tisočih Stovenoev, ker jih je samo v Slovenski Benečiji toliko. Z njim so se strinjali tudi beneški delegati. Goriški publicist, ki se bavi z zgodovino beneških Slovencev, je kongresu zagotovit, da bo v kratkem času tudi to statistično vprašanje urtjeno in spo polnjeno. Pripomnil je, da so res vso dosedanje statistike pomanjkljive. Delegat jz Steverjana je takoj uvodoma izjavil, da se strinja s programom in imenom slovenske organizacije, da bo treba ta koj pristopiti k stvarnemu delu, pri katerem jih bo brez dvoma podpiralo vse prebivalstvo njegovega kraja. Ganljivo »n burno je bil pozdravljen deUgdt iz Benečije, ki je v beneškem narečju izročil tople pozdrave kongresu, nato govoril o tamkajšnjih razmerah in življenju. Kongresu je položil na srce, naj se Fronta zavzame za usodo toliko let zapostavljenega, zatiranega in raznarodovanega beneškega ljudstva, ki si baš od te organizacije zdaj obeta moralne podpore m vsestranske pomoči za dvig njih kult ur n- ga in socialnega stanja. Priporočil je, naj se vzpostavijo ožji stiki med Benečijo in Goriško. Pohvalil je tamkajšnjo slovensko duhovščino, ki je mnogo storila za ohranitev narodne kulture, jezika in pesmi. Beneško ljudstvo zahteva šole in druge kulturne ustanove, kjer se bo lah ko izobraževalo v materinem jeziku. Tudi ostali delegati Benečije so spregovorili t> tem smislu.
Prof. Kumar je bil bolj odločen V nazivu fronte, ki bi ga moral kongres sprejeti. Tov. Valentinčič (z Pevme je upravičeno šibal tiste Slovence, ki pošiljajo svoje otroke še danes v italijanske šole. Dejal je, da je med temi, ki tako globoko pozabljajo na svojo slovensko narodnost, največ obrtnikov in naglasil, da moramo biti odločni »n enotni, ker samo tako bomo uveljavili vse svoje pravice. Priporočal je, naj se v glavni odbor odbor izvolijo delovni ljudje, ki bodo odločno hromili naše narodnost no interese, ter iznesel še druge koristne predloge. V imenu slovenskih žena je tov. Bogatajeva kongresu izjavila, da njih organizacija sprejema program v celoti. Delegat iz Tržiča je kongresu iz ročll pozdrave 3000 d-Mvoev iz Tržiča in dejal, da ravno tam prihaja do plemenitega izraza prijateljstvo med slovenskimi in ita lijanskimi delavci, ki ga je treba poglobiti tudi v drugih mešanih krajih. V svojem poročilu je prikazat uspeh« prosvetnega dela, saj šteje njihovo novoustanovljeno društvo že 450 članov. Tudi on je ostro grajal tiste slovenske družine, ki še danes pošiljajo otroke ■o italijanske šole, ko vendar imajo na razpolago slovenske. Nave del je številke: slovenske šole obiskuje 80 otrok, italijanske va 280 slovenskih otrok. To dejstvo dokazuje, da se sami ne znamo dovolj uveljaviti.
C lan pripravljalnega odbora Vižintin Bogomil je reasumiral diskusijo in poudaril, da ne ustvarjamo ničesar novega, da organizacija sloni na tradicijah Osvobo dilne fronte, ki je premagala na-oi-fašizem in izvojevala našemu lji\ istvu najveličastnejšo zmago. Objasnil je, zakaj slovenska organizacija nosi naziv ^demokratična fronta». Kongres je njegova izvajanja sprejel z odobravanjem.
Ob zaključku je pomel besedo Ar, Podgornik, ki je dejal, da so se, tukaj vzbudili žalostni spomini preteklosti, ki nas bodo sprtmljali v bodočnosti. Bodočega boja se ne bojimo, zavzeli bomo bojne postojanke in se ne bojimo, ker n<smo sami. Za seboj imamo rojake v Jugoslaviji in ose Slovane, ki nas 'bodo podprli. Položaj ni tako brezupen kot ga nekateri hočejo prikazati. Nimamo se ničesar bati; ostali bomo vztrajni v svojem boju za upravičene zahteve in izvo-jevali ga bomo do kraja.
V glavni odbor je bito izvoljenih SO članov, v izvršni pa 11. Izid tajnih volitev so udeleženci pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Prvi kongres Demokratične fronte Slovencev v Italiji se je s tem uspešno zaključil.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delavske zadruge
jim niso po volji
S svojim pisanjem o Delavskih zadrugah je tudi list «L’emanci-pazione*, glasilo italijanske republikanske akcijske stranke, dokazal, da zvesto čuva koristi pretirano doblčkaželjnih krogov. V ta namen namreč napada sedanjo upravo DZ.
S svojim napadom bi sicer želeli vzbudit; vtis, da je njihovo pisanje «dobronamerna kritika*. Izza vsega tega pa se skrivajo vneti zagovorniki pretiranega liberalizma v trgovini. S svojimi trditvami poskuša član kar spletkariti proti DZ in njegovemu vodstvu. Očita mu, da so mnogi potrošr.i predmeti v privatnih trgovinah cenejši, kot v predajalnicah DZ. Vodstvu pa poskuša insinu'ra:i trgovsko nesposobnost.
Namenoma pa pozablja na to, da smisel zadrug ni bogatenje. One morajo izločati nepotrebne posred-n ke med potrošnikom in prodajalcem ter varovati zaupana jim sredstva. Poslovanje zadrug mora bit;, solidno, one pač niso last poedincev, ki jim je, večini vsaj in zlasti v povojnih časih, glavni namen naglo in prekomerno bogatenje.
Liberalizem v trgovini, ali po domače povedano, neomejene možnosti za špekulantske namene, b; moral imeti v povojnih letih zlasti pri nas velike omejitve. Poedinci zelo radi špekulirajo in kupujejo velike količne blaga, ker računajo še vedno na višanje cen. Za nas je to znak nesolidnosti in hazarderstva.
Odmikamo se vedno bolj od neurejenih povojnih prilik; cene tež jo, sicer zelo počasi, a vendar, k nižanju in stabilizaciji. Izredno stanje v proizvodnji in neurejenost na trgu pa ne sme nikdar zavajati zadrug in njihovega vodstva k nepremišljenostim. Zadruge se ne smejo nikdar oddaljiti od svojega pravega namena — zavesti v trgovanju solidnost!
Delovno ljudstvo si želi urejenosti v trgov’ni, želi s';, da bi bile cene stabilirane. Preveč je okusilo edobrot* liberalizma, preveč je
Seja občinskega sveta
Delavci zahtevajo
osvobod tev antifašistov
Delavci tvrdke Giacomelli so se rali na protestnem zborovan'u. s te reg a so poslali ZVU pismo, k) njem protestirajo zaradi nečlo-Skega ravnanja z antifašističnimi litlčniml priporniki.
Ti možje so po večini slovenski rtizani, ki so jih brez vzroka jli v nezdrave ječe, kjer postopalo njimi huje kot z navadnimi zlo-tci. In to so borci, ki so dali vse osvobodilni borbi in je njihova i vda samo v tem, da so izpolnili aze londonskega radia, ki je za so vojne pozival, naj uničimo ez usmiljenja vse fašiste in vo-
: takim postopanjem proti dekretom dajejo oblasti pomoč in dbudo neofašistom, ki s<j zopet eli dvigati glave. Toda gospoda moti, ako misli, da delovno Ijud-o spi. Borili se bomo še nadalje, tler ne bo izginil zadnji fašist s a ozemlja- Zato zahtevamo osvo-[itev vseh antifašistov. Dolžnost V je, da obvaruje mir našega istva, ki mu je cilj samo delo in rno življenje.
Sledi 110 podpisov.
Obvestilo delavcem tovarne «tiaslini»
Delavci tovarne «Gaslini», ki so na dopustu, naj dvignejo ostan k plače za julij v četrtek, 14. t. m. med 16. in 17. uro.
V soboto. 16. t. m. tovarna ne bo obratovala. Z delom se bo pričelo ▼ ponedeljek, 18. t, m. ob običajnem času.
Včeraj zvečer je imel občinski svet svojo redno sejo. Od 12 svetnikov bilo prisotnih le 6, ki so s precejšnjo zamudo začeli razpravljati o 8 točkah dnevnega reda.
Najvažnejši zadevj sta bili dajatve obolelim uradnikom in povišek dajatev ravnateljem jn učiteljem rikreatorijev. Učiteljem in ravnateljem rikreatorljev so priznali 6000 lir mesečnega poviška, kot jc to predlagal snd kat uč teljske stroke. Med slučajnostmi je predsednik inž. Forti čltal tudi pismo OOSS Acegatu. ki v njem predlaga, da bi Acegat uvedel prestopne tramvajske listke za delavce. Svetn k Rinaldi je tudi predlagal, da bj popravili mestni stadion pri Sv. Soboti, ker jc v obupnem stanju. Po njegovem mnenju naj bi mastna občina v ta naimen najela tudi posojilo.
Svetnik Catalan je predlagal, naj b; se posvečala večja pozornost stanovanjskemu vprašanju predvsem na stanovanjskemu uradu, ki naj bi v njega občinski svet poslal dva svoja delegata, da bi ta urad bolje deloval. Temu pa je odločno nasprotoval svetnik Scio-lis, ki je pa predlagal, naj se kvečjemu stanovanjski urad ukine.
solidno, da bi hazardiralo in špekuliralo. Zato tudi zahteva, da se ljudska politika izvaja na vseh področjih javnega udejestvovanja!
Pisec članka poskuša nadalje rovariti proti DZ, da bi na ta način pripravil ugodna tla za «Ente di consumo*. Te konzumne zadruge so uvedli v Italiji, a so uspele samo tam, kjer ima v javnem življenju večino demokratično ljudstvo. Namen teh zadrug naj bi bil kupovati tam, kjer so cene najpovoljnejše. Seveda pa zasleduje gospoda, ki se skriva za temi zadrugami, svoje posebne politične cilje. Zato so se za vsak slučaj zavarovali in si zagotovili možnost nakupa tudi drugje, kjer blago ni cenejše, «če to narekujejo posebni rarlogi* — njih politična igra!
Današnja gonja proti DZ preveč sliči fašisfčni gonji proti DZ, ki je se končala z imenovanjem fašističnega komisarja. Zaradi odločnega stališča delovnega ljudstva tokrat ne bodo uspeli in prepričani smo, da se bo njihova politična igra končala 5. IX. t. 1., ko bo sodišče končnoveljavno razsojalo o vprašanju volitev delegatov za glavno skupščino DZ.
Za enotnost mladine
Zopet smo prejeli prepis p.sma, ki ga je poslalo 18 mladih delavcev podjetja TELVE Izvršnemu odboru mladinske skupine krščanskih demokratov.
Se enkrat poudarjajo mladi delavci svojo željo, da bi se vsi tržaški mladinci strnili v enotno gibanje, ker le tako bi bile zagotovljene njihove koristi. Nadzorni odbor krščanskih demokratov se upira želji mladih demokristjanov, da bi se pridružili ostali mladini. V tem smislu je vodstvo mladih krščanski demokratov prepovedalo svojim članom udeležbo na praškem j fest’valu, čeprav so mladinci hoteli častno zastopati ime Trsta.
Mladinci podjetja TELVE opo zarjajo nadzorni odbor, naj menja svojo taktiko in naj stopi v stik z ostalimi mladinskimi skupinam, tako, da bo prišlo do strnitve š!ro-k’h množic demokratičnih mladincev STO-ja. Dovolj je demagoške-ga kričanja in nacionalizma, zavedajmo se. da je STO stvarnost!
Javno naj vodstvo krščanskih demokratov obrazloži načrte, tako da bodo mladinci vedeli, kaj bo storjenega v njihovo korist. Na oodla-gl teh načrtov, bomo začeli tako sodelovati kot si vsi želimo.
Dohodki io izdatki tržaške občine
v letih 1945, 1946 in v prvem poiletiu 1947
Predsedništvo cone je objavilo pregled dohodkov in izdatkov tržaške občine v letih 1945, 1946 in v prvem polletju 1947.
Poudariti je, da so med dohodki prišteti tudi prispevki ZVIJ.
DOHODKI
Dohcdkd iz imovine Razni dohodki
Zemljarina Zgradarina Davek na melioracije Trošarina
Vse druge takse, davki
Prispevki
Razno
Prispevki ZVU
1945 9.143.656 59 10.826.277.80
199.288 45 9.605.208 45
1946
4.548.766.60
13.922.958.38
1.750.877.70
6.622.236.70
prvo polletje 1947 12.214.515.70 11.360.992.62 442.507.60 4.713.419.60
39.125.387.75
25.260.261.55
977.317.80
907.509.63
223.384.848.37
175.655.533.68
23.424.200.47
1.581.626.60
1.063.505.098
178.374.659.73
35.053.947.10
479.329.70
4.153.139.86
879.267.458.90
Skupni dohodki
319.349-756.39	1.291.011.298.13	1.126.059.970.81
IZDATKI
MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIHp!
1945
Izdatki od imovine	19.484.331	61
Splošni izdatki	229.081.966.57
Izdatki za krajevno policijo, zdravstvo in higieno
Izdatki za javno varnost in sodstvo Izdatki za javna dela Izdatki za vzgojo Izdatki za poljedelstvo Izdatki za podpore in dobrodelnost Izdatki za bogočastje
1946
16.481.380-16
820.770.070.91
polovico leta 1947 18.919.548.17 613.458.683.61
82.059.720.60	229.562.653.65	170.708.081.45
3-804.357.05 35.348.448 20 21.119.035.45 5.997.65
2.243.574.80
140.342.167.20
67.913.528-30
603.965,—
5.663.730.—
120.007.741.90
111.378.750.40
1.113.480.—
KOLEMR
Torek, 12. avgusta
Klara, Veseiko Sonce vzhaja ob 5.59, z^ .
o«,o —i—,„a Hneva na"
ob 20.16. Dolžina dneva Jutri 13. avgusta
, port«10’1
Spominski dnevi	| Drž- slov- gimnazija v
1944 sta se sestala v Neaplju maršal \ Dijaki in dijakinje,_ki Jugoslavije Josip Broz-Tito in pravni izpit, naj vlože °_0'pdt ministrski predsednik Churchill, tembra s 30 lirami kolkOTJuv^ 1844 je umrl na Dunaju Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec.
Otrok se ne igra zato, ker mlad; mlad je zato. da se igra.
je
Preskrba
Delitev testenin. 1250 gr belih testenin ZVU (30% dolgih in 70% kratkih) prejmejo potrošn ki me-
ujo za pripustitev k P®!**,
-:eiti .riložt'
izpitu. Prošnji je treba P'-- „ $ vsak prednnt kolek za ■> t zadnje šolsko spričevalo. . izpiti se bodo vršili 10. 1»P ^ Obveščamo vse one uceD fflDi nih šol ki žele vstopiti v s- ^ v junijskem roku s«
jo, a
cprav*li sprej.mnega 'ZP-tS’
ko opravijo sprejemnici^ j
razred gimnazije v Jra<!“;Tfgi-ku. Prošnji, kolkovani^*^^
lUalh^iU pt cJUlcJU puli UnU-Kl Hiti* j	x	i	uou	ji, numv	odDl® l
sta in podeželja od danes naprej i priložite rojstni list in za ^
. izpw
25.571.284.70 326 505 80
84.920.629.40
1164.425.25
111.490.498.90 900.980 —
Skupni izdatki
416.801.647.53	1.264.002.394.67	1.153.641.474.43
Istrska žena in obnova
Istrske žene sodelujejo v obnovi, ker dobro vidijo razliko med nekdanjimi in sedanjimi časi, med nekdanjim režimom in sedanjo ljudsko oblastjo.
Dobro se še spominjajo, kako so pred njihovimi očmi gradili vzdolž obale krasne vile, ceste in tovarne. Toda to ni bilo zanje, ampak le za zajedavce ljudstva, grajeno z denarjen in žulji ljudstva. Po teh cestah in vilah so se šopirili na račun ljudstva razni gospodje in gospe.
Delovno ljudstvo se je borilo le za goli obstanek. Le malo kdo si jo upal misliti na nov in lepo urejen dom.
S pridobitvijo ljudske oblasti pa se je v Istri pričelo novo življenje. Z obnovo si hoče istrsko ljudstvo izboljšati življenjske pogoje, odstraniti posledice bivšega režima, rediti se želi uboštva in bede. Istrani so rešeni skrbi pred gospodarsko pro-pastio. Z zaupanjem gledajo v bo-bodočnost. v prepričanju, da se bo njihov položaj v okviru ljudske o-blasti iz dneva v dan izboljševal.
Po požganih vaseh zidajo prostorne in zračne hiše. Zidajo jih po nasvetih strokovnjakov in po željah gospodinj. Ljudska cblast je zato nakazala denar, mnogo pa ljudstvo samo pripomore s prostovoljnim delom. Ko bodo ti domovi končani, bedo zidali še druge. Vsaka Istranka bo imela dom urejen po svojem okusu, ker ve, da je lepo urejena domačija predpogoj družinske sreče.
Po vaseh napeljujejo električno razsvetljavo. N « bo se več treba bati dolgih večerov in noči kot pr?j, ko so pri brlevkah šivale ali pletle za družino. Kar pa žene najbolj veseli, so šole, ki jih gradijo po Istri. V Marezigah, bo šola lahko v ponos ne samo vasi, ampak vsemu kraju. V teh šolah, sedem-letkah, bodo istrski otroci dobili
F/ZK UL1 UR A
Mladinci iz Prage pripovedujejo
Naši delegati, ki so se vrnili pred dnevi iz Praga, še vedno nimajo miru, ko jih povsod z nami vred vedno sprašifjejo: «Kako ji b'.lo?».
Prvega smo srečali šestnajstlet nega Voršiča, ki nam je dejal, da je bil ta praški turnir zanj dobra šola. Seveda v pričetku se je malo začudil, ko je videi da sode’ujejo že preizkušeni mojstri, toda korajže ni izgubil. V končni kvalifikaciji je bil v njegovi skupini prvi Jugoslovan Milič, drugo mesto je zasedel Švicar Bachmar, tretje Ceh Filip, potem je sledil on z dvema točkama, za njim pa Avstrijec Fuchs z eno in pol točko ter Burechnon (Nova Gvineja) brez točke. Vsekakor je dosegel lep uspeh, posebno če primerjamo njegova leta in ta prvi turnir, na keterem je igral z izkušenimi igralci, in marsikaterega tudi premagal.
Za nogometaše pravijo vsi, da so imeli prav za prav smolo. Igrali so dve tekmi, v prvi so gladko zmagali z 2:0, v drugi tekmi pa se
zmagovalčevem moštvu so bili No-\ak Karl, Mociutti Marcelo, Jere-ševič Giordano, Sestan Josip, Kožna Josip. Serin Lizziero, Colia Fe-derico in Furlani Riccardo,
Svetovni rekord na balkanskem prvenstvu v Budimpešti
V petek se je tekmovanje na balkanskem prvenstvu v Budimpešti nadaljevalo. Prvo so nastopile ženske v hrbtnem plavanju na 100 m. Naša Tržačanka Str; nova je plavala izven konkurence in dosegla četrto mesto. Rezultati v končni kvalifikaciji so bili: 1. Novak Ilonka 1:19,2. 2. Temes (obe Madžarska), 8. Beara Danica. 4. Pelan Majda (obe Jugoslavija), 5. in 6. mesto pa sta zasedli Romunki Treybal in Martineanu. V prsnem plavanju je prispel Madžac Nemeth (2:48,6) na cilj pred Cererjem, v prsnem pravanju je Madžarka Novakova zmagala z lahkoto, v plavanju na 100 m prosto pa se je raz-
je ponesrečil vodja igre, tako da je ogorčena borba med Madža-
imelo napretno moštvo priliko — ki jo je tudi Izrabilo — da je v teh zadnj’h minutah dalo še nekaj golov, ki so bili usodni za moštvo MAROCO, ki je imelo sicer že vse upe na zmago.
Naše moštvo v rokoborbi se je tudi borilo z predstavniki češkoslovaškega državnega moštva. Pa tudi tu so imeli Tržačani smolo, štirje so nastopili, eden med njimi je bil bolan. Tako je zmagal samo Nacmlas, medtem ko sta se Sarto ri in Verona borila ko leva, toda zaman. Cehi so bili močnejši.
Šport v Padričah
V nedeljo so bile ob priliki velikega shoda, ki ga je priredila SIATI, tudi nekatere športne tekme. Pivi je bil na sporedu cros-countri na približno 6 km dolgi progi. Prvj je b:l Svetolvanec Les:ca. drugi Ml8kulin In Vernellk.
Tekma, ki pa se je razvijala pred očmi vseh gledalcev, je bilo vlečenje vrvi. v kateri so se borili Pri stanlščnlki, Uva ln tovarna strojev. V zanimivi tekmi precej časa nismo vedeli, kdo bo končni zmagovalec, dokler niso zmagali Prl-| staniščnikl, med katerimi je bilo
že nekaj starih in preizkušenih, V točk.
rom Kadasom 'n Jugoslovanom Miloslavičem. Zmagal je Kadas, ki jo odlično startal, medtem ko mu j,- bil Miloslavtč stalno za petami. V plavanju na 100 m hrbtno so tudi zmagali Madžari s Gyongyosijem (1:12,4), medtem ko se je moral Jugoslovan Milcslavič ponovno zadovoljiti z drugim mestom (1:12,6).
V tretjim dnevu tekmovanj je dosegla velik uspeh jugoslovanska plavalka Stanojeva na 400 m prosto v času 5:59,2, s katerim se je uvr •stila med najboljše evropske plavalke. Madžarske plavalke pa so dosegle v štafeti 3x100 m nov sve tevni rekord v času 3:55,8. Tretji dan so imeli uspeh tudi Bolgari, ki so postavili 3 nove državne rekorde.
dovolj podlage za usmeritev svojega poklica. Iz teh šol bo izšel ponosen in samozavesten nov rod, ki bo svoje sreče kovač. V nekaj primerih se že pripravlja ustanovitev domov igre in dela, tja bedo lene, matere, medtem ko bodo delale, dajale svoje otroke v oskrbo vzgojiteljicam. Teh domov mora biti vedno več. Ponekod popravljajo in gradijo prosvetne in ljudske domove, kj:r bodo našli razvedrila in znanja ljudje iz vasi. Drugje zopet zidajo zadruge, da ne bodo več tovorile žene z vsakodnevnim prenašanjem pridelkov v mesto, temveč jih bodo oddajale v zadruge in tako lahko posvečale več pozi mosti vzgoji in redu v družini.
Po vsem tem je razumljivo samozavestno udarniško delo ljudstva v trimesečnem tekmovanju. RazumljBvo j<! lerostovoljno delo naših žena. One vihte kramp in lopato v zavesti, da grade novo Istro, mlademu naraščaju in sebi. V tem smislu so si v okviru tekmovanja v predvollvni kampanji žene zadale tekmovalni načrt pri obnovi. Tekmujejo med seboj žene, vasi in rajoni. Vse to pa delajo v zavesti, fla je njihova dolžnost, doprinest v zgodovini svoj delež pri ustvarjanju boljše bodočnosti svoji sončni Istri.
JURA
VESTI S PODEŽELJA
SV. PETER NA KRASU
Kinopodjetje. Pred meseci smo pri nas otvorili nov kino. Kino aparatura znamke ((Siemens*, ki jo je preskrbel tov. Melink, brezhibno deluje. Omenjeni tovariš je obenem tudi upravnik podjetja in zelo vestnj vrši svoje delo. Sklenil je tudi urediti dvorano, kjer je predvsem nujno potrebno popravilo strehe, vrat in oken. V ta namen je okrajni LO nakazal vsoto 85 000 lir.
Doslej smo videli že več lepih filmov, med temi: «Pr,sega», «AIek-sander Nevski«, «Trinajstorica», «Ivan GrCzni» in zelo zaiimive tednike o dnevnih dogodkih. V k. aU kem bodo imeli tudi naši malčki svoj užitek, ko bomo predvajali barvani in risani film «Gradič*.
SV. ANTON PRI KOPRU
Ljudstvo obračunava s špekulanti. Ze dolgo časa so ljudje te va-s' opazovali nekaj špekulantov, ki so ss stalno bavili s tihotapljenjem raznega blaga v cono A. Večina ljudstva, ki se zaveda škodljivosti teh posameznikov, je na množičnem sestanku ostro obsodila to špe-kulantstvo in sklatila, da jim bo dala zaenkrat trdo lekcijo. Taki ljudje ne škoduj:jo samo mattrial-ro skupnosti. S svojim delom na-
Tihotapci avtomobilov pod ključem
Ze dalj časa se je mogla opaziti v Trstu nenavadna kupčija z avtomobili. Rabljeni avtomobili so prihajali iz Italije v Trst, kjer so jih pod ceno prodajali. To se je zdelo policiji sumljivo in inšpektor Barbaro s svojimi sodelavci je začel voditi pre.skuvo, k ije bila uspešna.
Glavni krivec je bil nek; Girola-mo Niero iz Bassano del Grappa, ki je kupoval m prodajal avtomobile, katere sp rekvirirali še Nemci in J Ji niso nikoli vm'li pravim lastnikom. Te avtomobile so večkrat prodali in kupili tihotapci med seboj, da so si laže preskrbeli ponarejene notarske listine. Večkrat so se pri teh kupčijah posluževali tudi izmišljenih imen oseb, ki naj bi živele v coni B.
POleg Niera, ki je glavni krivec, so zapleteni v to zadevo še: Alberto Cassala iz Oitadele, Franc Mandri-n* iz Trsta, ul. del Foreri 16, Amalija Pleri iz ul. Torrebianca 27, Peter Visintin iz ul. S. Franccsco 47, Albina Jemar iz ul- Maiconi 28, J0-sipina Pertot ul. Lavareto 18, Ivan Cappello, ul. Revoitella 30. Bruno in Klavdija Fučič ul. Revoitella 34, Jurij Tamino, ul. Stuparič 16 in Franc Franza iz KCpra.
Na podlagi Nterovih izpovedi je policija lahko izsledila 6 avtomobilov, vendar računajo, da je N’ero prodal v Trst okrog 50 avtomcbi'ov. Nadaljnj preiskavo vodi sedaj sod nija m so verjetno zapletene druge osebe v to kupčija
še
ZaDUStU je ženo in otroke
Po tekmovanju v soboto je stanje v moških disciplinah naslednje: 1. Madžarska 76 točk, 2. Jugoslavija 53 točk, 3. Rcmunlja 17 točk 4. Bolgarija 8 točk, 5. Albanija 4 točke.
V moških ln ženskih konkurencah pa je stanje točk naslednje: 1. Madžarska 181 točk, 2. Jugoslavija 101 točk, 3. Romunija 41 točk 4. Bolgarija 17 točk, 5. Albanija 8
Policija Je te dni ustavila Mete Serafino, ki je prišla v Trst iz S. Blase v Kalabriji, da bi tu poiskala svojega moža Ser:ani-ja Alojzija. Ta je šel že pred štirimi leti od doma v Trst in se od takrat ni več javil niti ni kakor koli pjmagr.I ženi in otrokom, od katerih ima najstarejši 13 let.-
Marešai Giaini je aretiral Seria-n'ja, ki stanuje v ul. T. Tasso 4. Na vprašanje policije ni mogel opravičiti svojega ravnanja. Zato so ga pridržali v zaporu in ga bodo pe.slal. nazaj domov v južno Italijo. Po poklicu je Seriam tesar in pravi, da Je sedaj brezposeln.
Sladkosnedni tatovi
Prejšnjo noč so neznanci odprl.
s ponarejenimi ključ: peka; no Vi* cenca Ardita v ul. Schlapparell. 6, od koder so odnesli nekaj kon denziranega mleka, več litrov vina čokolade, karamele, cigare itd. Potem so skozi okence prelezli še v bližnjo branjarijo, ki Je tudi last Ardita, ;n tam odnesi! iz predala st 400 lir.
Šivalni stroj so ji odnesli
Vratarici, 64-letni Justini Cotar 'z ul. Corti 4, so tatovi prejšnjo noč odprli stanovanje s ponarejenimi ključi in odnesli šivalni stroj znamke ((Singer*- Cotarjeva ima Ckrog bodo starejši razumeli nov čas, 60 tisoč lir škode.
na odrezek VI (testenine). Cena je 44 lir za kgt Delitev traja do 31. t. m.
Delitev petroleja. Danes so pričeli deliti petrolej za razsvetljavo. Potrošniki prejr.^jo na rumeno nakaznico 2 litra, na modro 1%1 na odrezek nakaznice za avgust. Cena je 53 lir za liter.
Prodajalci naj oddajo Sepral-u odrezke za petrolej od meseca julija.
Dvig nakazil. Občinski prehranjevalni uradi naj dvignejo danes po 11. url pri Sepral u nakazila za sladkor za potrošnike z navadno živilsko nakaznico in na nakazila za olje za bolnike za prihednjo delitev.
Trgovci naj dvignejo danes od 9. do 12. pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkor.
stopajo tudi proti ljudski oblasti, ki je zrasla v težkih in krvavih dnevih oborožene vstaje, česar pa ljudstvo ne bo več dopuščalo.
Velika množica se je zbrala pred hišo družine Bordon in precej trdo prijela dva sinova in očeta. Trem Špekul; r.tkam pa se je posrečilo, da so se skrile ljudski jezi. Bodo že prišle na obračun. Ljudje ne marajo več v svoji sredj pl;vela, ki bi jih zajedal in se šopiril na njihov račun. Sami so prevzeli vlogo zdravnika ljudi, ki se jih še drž jo fašistične navade. Obenem so pred \ hiše tistih, k: so osumljeni špeku- i lantstva, potresli letake s sledečo vsebino: «Cuvaj pr’dobitve NOB, to je ljudska oblast*.
V nedeljo ob eni uri popolncči je med močno nevihto udarila strela v hišo Juriševič Santine št. 50. Strela je švignTa po neki žici v klet in vžgala tam spravljeno seno. Lastnica je v naglici pograbila nekaj oblike in zbežala. Ker se je požar zelo hitro razširil na vso hišo, je zgorelo vse, kar je bilo v njej: vse pohištvo, osem stotov sera, dva stota pšei>'ce, 109 kg koruze, radioaparat in obleka učiteljice, razni šolski pr d meti in drugo. Lastnica trpi veliko škodo.
Poziv množičnim organizacijam
7. septembra t. I. bo t> Bazovici spominska svečanost «Bazoviških žrtev». Opozarjamo že danes vsa posvetna društva in druge množične organizacije, da na ta dan ne prirejajo veselic, zabav in plesov. Vabimo na žalno svečanost vse množične organizacije. Natančnejša pojasnila in program bo objavljalo naše časopisje. — Slovensko-hrvatska prosvetna zveza.
spričevalo. Sprejemni
vršili 15. septembra.
Kandidat: za privatne izpite obveščamo, da se aii na gimnaziji v Portorožu^j^
septembra. Pravilno	^
prošnje z rojstnim listo	g*
r.iim snričpvnlom ter vse	■
r.jim spričevalom ter j8jeJ n m; podatki vložite naj raVns'-
5. s ptembra osebno na stvo.
Dijaški dom v Por*or0^
Dijaki in dijakinje, sprejeti v dijaški do«. “Laj do 20. avgusta upravi o)"Jyjrt ma prošnjo z naslednjim
1. šola in razred, ki 8“ skovati,	!
2. imovV.sko stanje * družinske razm-:re (st€ ali so zaposleni), . ja «£’j
3. zmoglj'vost plačevanj^ valninS, (celotna vz^ znaša 3000 lir),	\fj,	,
4. potrdilo krajevne?® 5r8S»
Preslici, ki niso iz.nj0v£
okraja, naj oddajo Pr°* gtm
Uiti Ctja, naj uuuajv- r .	gi«/.
gled prosvetnemu	g
okraja al; Dijaški MotiCi r.aj ostanek vzdrževal a jj-i va nkraini LO ali DlJa
t
Kdaj se bo rešilo 8] šanje pekovskih naffl ^
Vsi pJkovski delavci
Športni odsek «Pris j
poziva vse, ki so se vPjs ,)fš*
zglasijo v sredo, 13. t. *°-
Izlet v Idrijo ih
Ceri'"0
Enotni sindikati	TD1	^	_____
Mešana stroka. Danes ob 19. uri' na današnji sestanek ob bo v ul. Imbriaci 5 seja upravnega radi obvestil o delovni odbora.
SindllMt kovinarjev. Na sedežu v ul. Imbriani 5 naj se javijo delavci sledečih strok: livarji, strugarji, modelisti, skoblarjj in ličarji. —- Danes ob 20. uri bo na sedežu s?ja upravnega odbora sindikata kovinarjev.
Sindikat kmetijoev. Pozivamo vse delavke in delavce, ki so pogozdovali da dvignejo pri gozdnem uradu (Ufficio forestale), ul. Ko-lonja 8 razliko draginjske doklade.
Potrebna pojasnila predmete na sedežu v ul. Imbriani 5-1.
Sindikat vratarjev. V sredo, 13. t. m. ob 18. ur; bo v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora.
OSS kemikov bo imel danes cd 18. uri sestanek v ul. Imbriani št, 5.
SALETO PRI IZOLI
Majhna je naša vasica s hišami raztresen'mi po vinogradih. Delamo na vseh področjih, le v dopisništvu malo.
Danes pa hočemo vseeno nekaj napisati. Preteklo nedeljo nas je bilo na udarniškem delu 42. Popravljali smo pot. Napravili smo 218 prostovoljnih ur v vrednosti 1 J.000 lir. Za začetek vcllvne kam panje žena, je naš pevski zbor pel na rajonskem zborovanju žena v Izoli in s tem pripomogel, da se je zborovanje pri čilo na slovesen način. Mladina je zelo aktivna, zaveda se, da je od nje odvisno, kako
Sežanca so okradli
Bekar Franc iz Sežane št. 9 je prišel v Trst po opravkih. Ko je pri neki stojnici na trgu izb;raj čevlje, mu je neznani uzmovič potegnil iz žepa denarn co, v kateri je imel 7 tisoč lir in dokumente. Ko se je Bekar zavedel tatvine, je tat že izginil.
ČEŽARJI
Med močno nevihto je v nedeljo Fonoči udarila strela v hišo Sosič Antona, št. 38. Strela je šla po dimniku, odkrušila kos zida, pokvarila električno napeljavo in se od tu izgubila v zemljo.
Ljudje so hitro pritekli na pomoč Jo. pogasili majhen požar, ki je nastal. Druge škode ni.
19-letni ubijalec pred sodiščem
Včeraj zjutraj se je pred porotnim sodiščejn začela sodna razprava proti 19-letucmu Laurinu Danijelu, ki je 25. jun:ja t. 1. v avtomobilski delavnici «Soli» na trgu pred bolnišnico ubil in okradel svo-j ga tovariša pri delu Salvatora Farino. Zagovarjati se pa mora tudi Valentin Parls, ker je sprejel od mladega Laurina avtomobilske zračnicč, ki jih je zločinec ukradel Isto noč, ko je izvršil zločin. Laurini Jč služil zadnje čase vojne v r.emški Luftvvaffe. Kot takega so ga jugoslovanske Čete zajele in ga poslale v ujetniško taborišče v Beograd. Od tam je zbižal domov v Pazin, vendar so ga zopet odposlali v taborišče, toda drugič mu je
uspelo bežati v Pulj in od tu dalje se je začelo njegovo potepuško žaljenje po Vidmu, Anconi, Rimu in Trstu. Predsidnik sodišča je le s težavo zasliševal tega mladega esu-la-zločinca. ki je med zaskševanjem neprestano jokal in se je enkrat celo zgrudil na tla. Polagoma je povedal, kako se je polakomnil velike vsote denarja, ki jo je imel pokojni Farlna spravljeno v neki škatli v garaži, kjer je tudi spal. Takoj ko je Laurini videl, da ima Far'na veliko vsoto denarja — okrog 230.000 lir, se mu je porodil zločinski naklep, kako bi Farno spravil s poti in si prisvojil denar. To je mladi zločinec priznal na policij! in je celo trdil skraja, da ga je k temu zločinu nagovarjal Pariš. kar se je pa pozr.eje izkazalo za neresnično. Sam Laurini je končno na policiji priznal, da ga nihče ni nagovarjal k Izvršitvi z’cč!nn. Tu na razoravi na je ob*oženec z« nikal. da le ubil pokojnika z namenom. da bi sl prisvoi’1 derar. Vendar r« je resnica, da je ?e pred 25. junijem skušal ur sničiti svoj načrt In je šel spat s Far‘no v ga ražo. vendar pa svajega zločinski ga naklona ni izvrš’1. ker jc pokoj-M omaro kler je IitjcI
spravljen denar, in obtoženec r,. vedel, kje so spravljeni ključi. Tako je svoj naklep izvršil 25. junija zvečer, ko je šel spat s pokojn kom v garažo. Tisto noč je zločinec počakal, da je Farina trdno zaspal, nato pa ga j; s kladivom dvakrat udaril po glavi in ga še mrtvega brcnil v prsa. Potem je vzel iz pokojnikove listnice še 10.000 lir ter 2 para hlač, srajco, 2 majici m 2 avtomobilski zračnici, last Angležev. Vse to je lepo zavil m ob 2 zjutraj zapustil garažo. Od tu j« šel k svojimu znancu Parisu v ul. Battistl, kjer mu je izroč’1 te predmete rekoč, da jih je tisto noč odnesel iz vojašnice pr; Sv. Ivanu, v kateri so nastanjeni Angleži. Kc je pri t;m znancu prespal ostali del noč', je šel k svojim sorodn kom v ui. Battisti 25 in pustil pri hišnici denar z naročilom, naj ga izročijc sorodnikom. Končno pa se je —-pc starem običaju zloč’ncev, vrnil na kraj, kjer je izvršil zločin v garažo da bi videl, ali so mu že na sledi. Tu pa je takoj padel sum na njega. k?r sta bila s pokojni kom v»dno skupaj in v dobrih pri-ja*el1sk’h odnosih, Zaprli so vrata avtomobilske garaže in telefon: rali na i>ol!c'jo, ki ga je r.ato aretirala.
Takoj po tem zasliševanju se je dvignil njegov uradni branilec advokat Tamaro in predlagal, naj bi ga poslali na psihijatrični pregled. Trnu nredlogu pa sta se uorla advokat Po'luccl, ki zastopa interese pokotn kovih sorodnikov in držav ni tožilec BaHigi. Državni tož')cc te trdil, da obtoženec nikakor ri neumen, noč ra ntgnovo zadržani* dokazni« tzrtdno ra'in'renost. N;-apnilo le še n kal pr'č. ki so vse notrdiie da je Laurini pon-lnoma normal»n fant. Temu mnenhi se 1» nridružTo tud' sodišče, ki te ob pol mlh. no kratkem zas*d°rlo, cdio-*'!o, da se razprava nadalluje da-n»s ztutrat, |n spoznalo Lnurinija za normalnega človeka.
Mestni odbor Z.AM
poz'va vse mladince s Kontovela, Fros ka in Kolonkovca, da se udeleži danes ob 21.30 konference delovne mladine mesta in dežele.
Jutri, 13. t. m. ob 21. tiri bo konferenca na Opčinah.
Vrnitev otrok s počitniške kolonije
Obveščamo starše otrok, da se bodo dan-s ob 20. uri vrnili otroci s počitniške kolonije. Pričakajte jih v Dimu pristan’ških delavcev.^ O-troci s Prostka, Opčin in Nabrežine bodo predani staršem na teh postajah.
P. D. «Vojka šmuc»
Danes ob 20. 30 reden članski sestanek s pridavanjen^.
Pooblastilo za izdajanje zemljiških zadolžnic
ZVU je pooblastila «Sez:one au-tonoma d; credito fondiario della Cassa di Risparmio* izdajati zemljiške zadolžnice v olajšavo vzajemnih hipotek v zadolžnicah, ki so bile narejene v skladu z veljavno zakonodajo o izvrševanju zemljiškega kredita do višine 25 kratne vsote jamstva.
Omenjena hranilnica bo plačevala državnemu erarju kot prispevek k stroškom čuvanja 10 tisoč lir na leto pričenšj s 1. januarjem 1948.
Vremensko poročilo
z dne 11. t. m. Zračni tlak 759.3; toplota 02.6 do 30.2, srednja 26,8; veter 10 km na uro; nebo delno oblačno; morje lphno razgibano; toplota morja 2611.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 10. avgusta se je rodilo 15 otrok, utmrlo je 11 ljudi, porok je bilo 11.
CIVILNE POROKE:	študent
Renzo Glullin; in zasebnica Dora Marija Scherch, šofer Filip Donald Gloj-e in zasebnica Cioieta Ver-golibi.
CERKVENE POROKE: mornariški kuhar Otto Natale Schiemer :n zasebnica Libera Cobet, mesar Mario Bonettl in zasebnica Jolanda Dadelon, trg. pomočnik Antonio Matulich ;n trg. pomočnica Ana Vibzan, šofer Benvenuto Mat-tiett; in zasebnica Nerina Fabris, dentist Icilio Rapetti in profesorica klavirja Odlila Chete, šofer Josip Cleva in šivilja Liliana Ri-bolli, kotlar Miot Milanin zasebnica Gabrijela Kjeder, učitelj Bruno Covi in uradnica Licia Perinio, brivec Karel Lautieri in zasebnica Slavica Grobisa.
UMRLI SO: 59-letna Antonija Zorzenon, 73 letna Roza Santoro roj. Pastore, 70-letnl Antonio Ur-sini. 72-letni Antonio Simoneita, 461etna Marija Krlzmancic vd. Miljac, 80-letni Josip Zoch, 77-letni Gioachino Rossini. 78-letni Fioravante Zipponi, 57-letni Roberto Gallarotta, 42-letna Ana Gu-stincich roj. Furlan, 46-letna Ivanka Pontanot roj. Pettaros.
Cecchelin aretiran
Pleve di Cadore, 11. — Ansa poroča, da Je bil znani tržaški komik Angelo Cecchelin včeraj aretiran in sicer na podlagi tiralice, izdane od policije v Trstu. Aretacija je v zvezi z bivšim igralcem Ninom d’Ar-tena.
bo v nedeljo, 17. t. m.
‘	‘	zjutraj.,
jana ob 5. uri v čevljarni Pirc,
3 in Fabian, Rojan, trg
it»
Planinsko društvo v
Jr
priredi v soboto in	ij);
17. avgusta, dva dvodn _ v !■•
o.suo.o, vi... .— oVO ’ V 1
1. na Primorsko razsta ,jg\. nu; 2. na sedlo Navea- tif Vlš in Kanin. Vpisovanje ni Višini in čevljarni
DAROVI IN PRlspJ
Za politične priporn*^. ^
yv.iu.uc 1	‘ , . tov. ^ (I
vali oziroma nabrali. 1• ]ir i nik, krožek Perossa »e*
jec 1525, delavci P;v°’tv 1789, skupina mornaL^
*
Hrovatin, Opčine, - - r, Trebči 910, ASIZZ ^ jtfi' 1530, ASI2Z III. r. 1; Jv rji,; III. r. VI. s. 815, SIAU jjd s. 7940, IH. rajon IB- {320,/ žek Morgan L^ubljan* v gostilnah IV. raj?'°. Dreina 1131, delavci 1	.
Trst 1075, tov.	&	j
na sektorju Sv. Al°J?j.upgi lavci tvrdke Pavan- ,rto« tov. Dreina ob Pri1:, ,
lice 4792, tov. Pertot z{Cr; 675. tov. Sirk la ASIZZ Sv. Alcjz 2000. t gd lerija iz Lonjerja 77^ ^ Padrič 600, ranjeni^®
ka Perossa 500, tov.
2000, tovariš’, KPJB q Ktor/>(J zetta III. rajon 242®-' 0žK» . f lojz 100, mladina »r Sit<Lj
11AŠ 4  T»	rt**	•	9.
II94, tov, Runtič, jr t0v.
majske proslave	t®^
500, «Lavoratore»
la 565, IV. rajon 60d 500/
500, tov. Marašpin U1:
tvrdke Orla/,do
Križ
1764.
750, tov.
Sabadin
le
ir
K
Ki
k
*c
t
t'J
tl«
iii
Vt
»P
Ha
RadKski *
v torek 12- a'^ TRST 1*
V
7.29 Otvoritev, k^r
7-45 “žJipf
trar.ja glasba. 7.*o * jj. Dopoldanski koncej” -j > na Anglija: G°«pO“	us
za Evropo. 12.10 J?	*
n;rtcnria. 12.45 NaP
psrtoarja. lz.4o KVi poročila. 13.00 VasK,
Ritmična glasba JA	j
Pevski dueti. 13-48 darC-'-14.15 .Sovre: GoaP° ^
pri starih nai
rodib-
sporeda. 17.30 Ple9-o ®'f,s
18.30 V
Operne melod.je. 0<s3 L, književnost: dr. rj JiL,, 18.45 Slavoj viol'" gtl *’c ‘ dlnska ura: Zan.i cesi. 19.30 Lahka	'j,	-j
poved časa in P°r Jel® j 17!
viohnjfV^i
v.«**« i- .	te»u	j	»rd
cherini: Koncert^
Slovan-'
ster v h duru narodov. 20.45
"•‘.V,!
na: Izbira deželnega ,). n j-m veku. 21
Ali že včste? 2,I-??iana-tet, prenos iz Ljub ) ye< fomčna glasba. 2- , 5a FJjJ ba. 22 15 Napovedz» i
A
23.30 Citanle sPor,Lb&-dan. 23.35 Plesna gjf
KINO
~  J M
PREDjj
ROSSETTI. 16,3°-,
G. Raft in
FILODRAMMATlC^ni® „1»
veselj kmetiji*/ ne, J. Downs U1
ITALIA. 16.00:
G. Brent. ^ i® j?
VIALE. 16.30: «ze'
Bob Hope. „	<1£*&. fJ
MASSIMO. 16-00'	-	/
Charles T-sught t
NOVO CINE. jvjjri® "u r, skobci*, J^j^
Odg. urednik £>i;SAtflp-J/
a ( kr »k «o
ni
*i
%
«e
io
tir.
ti
t
tij
h!
°<i
*9'
ho
"ji
Jej
C
>ia
ie
to
He
»e
Pr-
\
tit
/°
k
Pr.
ko
tia
Pr
Tisk Stablllment®