Ljubljana, petek 28. junija 1946
Poštnina plačana v gotovini
ouDNiSTvo rar dteatai
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA tTtST. | TELEFON 31-22 do 31-2«
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN
PONEDELJKA
l
Leto m, štev. 148 — Posamezna številka 2 (fin
IN S EBAT NI ODDELEK
LJUBLJANA,
•ELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
S
N E
K
N
E
E N
Pristal! ne bomo na nobeno polovično rešitev, ki bi bila v škodo
Jugoslaviji
Predsednik vlade FLRJ maršal Tito o Trstu in Julijski krajini
Beograd, 26. jun. Direktor Tanjuga je poslal predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu vprašanje:
»Kaj mislite in kaj bi lahko rekli o poteku konference predstavnikov štirih sil v Parizu in o raznih predlogih, ki se pojavljajo v inozemskem tisku o stališču italijanske vlade, da ne bo podpisala mirovne pogodbe, v kolikor ne bo ugodna za Italijo?«
Direktor Tanjuga je dobil na postavljeno vprašanje naslednji odgovor v.
»Priznati moram, da mi je zelo težko ali skoraj nemogoče odgovoriti na prvi del vprašanja, namreč stališču predstavnikov zapadnih zavezniških velikih sil na konferenci v Parizu glede na upravičene zahteve Jugoslavije o tako imenovani Julijski krajini in Trstu. Narodi Jugoslavije morajo vsekakor z ogorčenjem ugotoviti, da je pri predstavnikih zapadnih, v vojni nam zavezniških velesil popolno nerazumevanje za upravičene zahteve Jugoslavije, za ogromne žrtvo in prispevek Jugoslavije v vojni. Tako uporno stališče teh predstavnikov preseneča vso demokratično javnost sveta, ki pričakuje, da se odstrani krivica iz preteklosti in da se ugodi upravičenim zahtevam Jugoslavije. glede Julijske krajine in Trsta.
O izjavi De Gasperija mislim, da je posledica pomanjkanja vsakega čuta odgovornosti in logike. Predstavnik napadalske premagane sile nima nobene pravice, da poda ja take izjave. Do take izjave bi imeli pravico samo oni, ki so bili žrtev napada in ki so zmagali, med temi pa zavzema Jugoslavija v vsakem primeru eno izmed prvih mest. Če Italija ne bi bila vzpodbujena k ta-
kim izzivalnim in absurdnim izjavam s strani nekaterih članic Združenih narodov, potem si De Gasperi ne bi drznil kaj takega izjaviti. Nasprotno bi se lahko v primeru, če bi pri vseh naših zaveznikih prevladoval duh pravičnosti, vsaka bivša zaveznica Hitlerjeve Nemčije, in tako tudi Italija, prisilila, da se podredi odločitvam Združenih narodov. V konkretnem primeru ima samo Jugoslavija pravico pa tudi dolžnost do svojih narodov, ki so prestali ogromne žrtve in škodo prav od Italije, ki jo danes zastopajo De Gasperi in drugi, da ne podpisuje ničesar, kar bi dejansko te žrtve povečalo in okrnilo upravičene interese narodov Jugoslavije. To se v polni meri in predvsem tiče Julijske krajine in Trsta ter ni treba niti misliti na to, da bi jugoslovanska vlada mogla postaviti svoj podpis na kar koli, kar bi okmjevalo interese narodov Jugoslavije.
Ti kraji so bili v preteklosti na nepravičen način odvzeti Jugoslaviji in izročeni Italiji. To je nesporno zgodovinsko dejstvo. Narodi Jugoslavije se ne bodo mogli nikoli spo-sprijazniti z drugo rešitvijo, kakor' s to, da se ti kraji vrnejo v okvir njihove države — FLRJ.
Ponavljam, da ne bomo pristali na prav nobeno polovično rešitev, ki bi bila v škodo Jugoslavije. Govori se lahko samo o tem, kako se bo dokončno rešil statut Trsta, toda tudi tukaj ne more biti govora o tem, da bi se Jugoslavija odrekla svojim suverenim pravicam glede uprave v tem mestu. S tem sem odgovoril tudi glede našega stališča o vprašanju internacionalizacije Trsta. Za Jugoslavijo je in ostane do konca bistveno vprašanje to, ali bo Trst pod njeno suverenostjo.
V	inozemski javnosti so govorili o tem, da naj bi se vprašanje miru z Italijo in tako tudi vprašanje Trsta rešilo na mirovni konferenci ali celo na sestanku Združenih narodov. če se upošteva stališče vlad posameznih držav glede na upravičene zahteve narodov Jugoslavije, potem je jasno, da bi nacionalne zahteve in nacionalna ozemlja Jugoslavije postala predmet glasovanja. Jugoslavija ne bi mogla nikoli pristati na tako rešitev vprašanja njenih ozemelj. Tak postopek bi lahko privedel do zelo resnih izpre-memb v stališču Jugoslavije do organizacije Združenih narodov. Zadnji izpadi v italijanski ustavodajni skupščini jasno kažejo, da pretirano popuščanje Italiji s strani zapadnih sil ponovno oživlja napadalnega imperialističnega duha v tej deželi in sicer prav proti Jugoslaviji.
V	tej skupščini govorijo voditelji Italije med splošnim ploskanjem o italijanskem Zadru, Reki, Istri, Slovenskem Primorju itd., ne sliši pa se niti ena beseda, kako naj bi Italija vsaj v neki meri popravila strašne zločine, storjene v Jugoslar viji, do katerih je prišlo med okupacijo velikega dela naše domovine po italijanskih četah. Ne slišijo se besede niti o tem, da bi se ustvarili boljši odnosi z našo državo, ampak se kopičijo nove žalitve in klevete proti našim narodom in voditeljem naše države.
Vse to v marsičem potrjuje, da v bistvu ni nobene razlike med stališčem današnjih odgovornih ljudi Italije do naše države in onim, ki je bil v času Mussolinija. To pa ni škodljivo samo za interese Jugoslavije, ampak je tudi nevarno za mir, o čemer bi morali Združeni narodi v najveeji meri voditi račun.«
Svečana izročitev jugoslovanskih odlikovanj albanskim državnikom
Prezidi] Ljudske skupščine FLRJ je izročil predsedniku albanske vlade generalnemu polkovniku Enverju Hodži naj večje jugoslovansko odlikovan
nje red Narodnega heroja
ČEŠKOSLOVAŠKA SPOMENICA
Svetu zunanjih ministrov zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji
Pariz, 27. junija. Vlada Češkoslovaške republ ke je poslala Svetu ministrov za zunanje zadeve spomenico o vprašanju Trsta, v kateri je med drugim rečeno:
Na zahtevo Sveta ministrov za zunanje zadeve v zvezi z rešitvijo, ki jo naj izda o vprašanju Trsta, priporoča vlada republike češkoslovaške, naj se Trst v interesu lastnega napredka in v interesu napredka Srednje Evrope in zaradi zavarovanja miru priključi Jugoslaviji.
Glede na to, da se v zadnjem času pretresa možnost internacionalizacije mesta Trsta in da problem Trsta ni navadno lokalno vprašanje poprave meja med Jugoslavijo in Italijo, temveč evropski problem, ki se na prvem mestu tiče držav Srednje Evrope, za katere je Trst edino pomembna zveza z odprtimi morskimi potmi svetovnega pomena, meni češkoslovaška vlada s stališča lastnih gospodarskih interesov, da je potrebno opozoriti na neugodnosti rešitve, ki Trstu ne bi zavarovala niti stalnega gospodarskega napredka, niti možnosti za razvoj.
Če bi se Trst internacionaliziral, bi bilo potrebno zahtevati mednarodna jamstva od tranzitnih držav za svoboden prehod do pristanišča, kar bi pomenilo samo po sebi in brez vsakršnega dvoma težko vprašanje. Po-
treba takšne vrste bi brez dvoma izginila, če bi se Trst priključil k Jugoslaviji.
Internacionalizacija Trsta bi privedla v nevarnost vzdrževanje, izpopolnitev in kasneje uporabo njegovega pristanišča. Sami dohodki pristanišča bi ne zadoščali za njegovo vzdrževanje in za njegov kasnejši razvoj, če bi zainteresirana država, kateri bi pristanišče pripadlo, ne skrbela za to, in bi po drugi strani ta rešitev ne prinesla zaželene pomiritve glede nacionalnosti. Jugoslovanska okolica Trsta ni samo gospodarsko, temveč tudi kulturno usmerjena na to mesto. Z internacionalizacijo Trsta se ne bi izognili stoletnim nacionalnim spopadom v Trstu in se ne bi doseglo pomirjenje, ki je nujen pogoj za mirno uporabo pristanišča tega mesta s strani evropskih držav. Iz vseh teh razlogov meni češkoslovaška vlada, da bi bila vsaka rešitev, po kateri bi bil Trst oddvojen od Jugoslavije — njegovega neposrednega zaledja, v nasprotju z interesi Češkoslovaške republike, z interesi miru in gospodarskega razvoja Srednje Evrope, kakor tudi z interesi samega mesta Trsta in njegovega prebivalstva ter bi to pomenilo motnjo za trgovino Srednje Evrope z deželami Sredozemlja in z drugimi državami na svetu.
Zahvala slovanskih duhovnikov iz Primorske zun. ministru Molotovu
Trst, 27. junija. Dopisn k Tanjuga poroča:
Slovanska duhovščina Primorja. Istre in Trsta je poslala ministru za zunanje zadeve ZSSR V. M. Molotovu v Pariz naslednje pismo:
»Slovanski duhovniki iz Primorske, Istre in Trsta se Vam od srca zahvaljujemo, ker ste Svetu zunanjih ministrov predložili tako mejo med FLR Jugoslavijo in Italijo, ki Je edina pravična in bo zato prešla ▼ zgodovino kot Molotovljeva meja.
Slovanski duhovniki iz izmučene In dokončne svobode željno pričakujoče Primorske imamo v Vas popoln. zaapanle.
(V ■- ■’	■— -tretja so
luho-
nik , vid. <	,;u iji mater, ki nas
bo prej ali slej rešila.
V Mussolinijevi dobi sta proti, narodna škofa iz Gorice in Trsta, ki sta dosledno sekundirala fašističnemu režimu, preganjala iz semenišč
dijake, ki so jih osumili, da upajo v Sovjetsko zvezo.
Duhovniki, ki so umrli v Italiji v dobi od 1918 do 1940, so bili v srcu neomajno prepričani, da nas more samo Sovjetska živeža rešiti fašističnega jarma.
Na pragu smrti je najpopularnejši duhovnik Istre, župnik in dekan Lojze Kraševec, preroško spregovoril:
Glejmo z ljubeznijo Sovjetsko zvezo, ki nas more edina rešiti narodne smrti. Po velikem trpljenju celega tisočletja bomo z njeno pomočjo končno osvobojeni.
V imenu živih in mrtvih slovanskih duhovnikov iz Primorske, Istre " Trsta Vas prosimo:
Vztrajajte do popolne zmage!«
Georgi j Dimitrov maršalu Titu
Sofija, 26. junija. Ustanovitelj Domovinske fronte Georgi Dimitrov je odgovoril za čestitko ob svojem 64. rojstnem dnevu maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu z naslednjo brzojavko:
»Najprisrčnejše se vam zahvaljujem za pozdrave ob mojem rojstnem dnevu. Največji cilj mojega življenja je, da skupno z vami zgradim neporušlji-vo bratstvo med našimi narodi.«
Beograd, 26. jun. Predsednik Prezidi] a Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je izročil ob 11 dopoldne predsedniku albanske vlade generalnemu polkovniku Enverju Hodži najvišje jugoslovansko odlikovanje — red Narodnega heroja. Istočasno so bila izročena visoka jugoslovanska odlikovanja tudi drugim voditeljem nove Ljudske republike Albanije.
Predsednika albanske vlade generalnega polkovnika Enverja Hodžo in njegovo spremstvo je ob prihodu v Ljudsko 'skupščino sprejel sekretar Prezidija Ljudske skupščine Mile Peruničič.
Svečani izročitvi odlikovanj, ki je bila izvršena v Zeleni dvorani Ljudske skupščine, so prisostvovali podpredsedniki Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijače, Filip Lakuš, Di-mitar Vlahov, Jože Rus in Marko Vujačič, minister za zunanje zadeve vlade FLRJ Stanoje Simič, minister za promet Todor Vujasinovič, minister za zunanjo trgovino inž. Nikola Petrovič, generalni sekretar vlade FLRJ Mitar Bakič, predstavniki generalitete z načelnikom generalnega štaba Jugoslovanski armade general-lajtnantom Kočo Popovičem na čelu, poslanik FLRJ v Ljudski republiki Albaniji Josip Djerdja in šef pisarne za odlikovanja podpolkovnik Miro Krstajič.
TCo je sekretar Prezidija Mile Pe. runieič prečital ukaz Prezidija, s katerim se na predlog predsednika vlade FLRJ maršala Josipa Br.oza Tita odlikuje generalni polkovnik Enver Hodža, predsednik albanske vlade, za posebne zasluge v borbi proti skupnemu sovražniku FLRJ in LR Albanije — nemško-italijanskim fašističnim osvajalcem ter za izkazano hrabrost in junaštvo z redom Narodnega heroja, je predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Iv. Ribar pristopil k generalnemu polkovniku Enverju Hodži, mu obesil okrog vratu trak, z odlikovanjem in mu prisrčno čestital.
Nagovor predsednika dr. Ivana Ribarja
Ob tej priliki je d.r. Iv. Ribar nagovoril predsednika albanske vlade: »Gospod predsednik!
Posebno čast in veselje občutim, ker vam v imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ lahko izročim visoko odlikovanje Narodnega heroja. V borbi za osvoboditev ste herojsko in skrajno požrtvovalno vodili svoje ljudstvo. V tej veliki borbi albanskega naroda .za neodvisnost in uresničenje stoletnih teženj ste vzdržali do konca. V tej borbi prot? skupnemu sovražniku se je prav tako ustvarilo tudi bratstvo in večno prijateljstvo albanskega naroda in jugoslovanskih narodov. Zato narodi Jugoslavije s ponosom poudarjajo bratske zveze z albanskim narodom ter jih bodo s ponosom vedno poudarjali, prepričan i v proč vit Ljudske republike Albanije in procvit Ljud. ske republike Jugoslavije.«
Ustanovitev tržaškega odbora Unre
Trst, 27. jun. Dopisnik TANJUG-a poroča: Kakor poroča VZN, se je ustanovil odbor Unre za pristanišče Trst, ki bo skrbel za pošiljke Unre Jugoslaviji, Avstriji, češkoslovaški in Madžarski. V poročilu VZN je rečeno, da so oblasti izjavile, da prihajä pomoč za te države po večini preko Trsta in da je pošiljanje potrebščin povzročilo nujnosti, da se tu ustanovi posebna organizacija.
Uradi odbora Unre bodo v poslopju tržaškega Uoyda. r-r~
V Miljah so zgradili novo jugoslovansko ladjo »Cement«*
Trst, 27. jun. Včeraj dopoldne so spustili iz ladjedelnice v Miljah v morje novozgrajeno ladjo »Cement« za Jugoslavijo. Ladjo so- spustili v morje ob 10.30 ob prisotnosti jugoslovanskih zastopnikov paroplovnih družb, ladjedelniških delavcev, predstavnikov ljudskih organizacij iz Milj in številnega miljskega prebivalstva. Ob koncu običajnega verskega obreda je botra, hči tamkajšnjega delavca, spregovorila nekaj besed, nakar je prerezala vrvico in opravila obred s steklenico penečega vina. Ladja, ki je bila spuščena v morje, je bila opremljena z jugoslovansko in delavsko zastavo? Preden se je zaključila slovesnost, je ladja pred ladjedelnico preplula nekaj krogov v pozdrav oblastem in delavstvu ladjedelnice. Na ta slovesni dan so bili delavci plačani kakor na praznik.
Delavci ladjedelnice so zgradili že drugo ladjo za Jugoslavijo. Po slovesnosti je jugoslovanski predstavnik imel kratek govor, v katerem se je zahvalil delavcem in vodstvu ladje-/ delnice.
Podpirajmo organizacije Ljudske mladine Jugoslavije^ v njihovih velikih naporih za gospodarsko in kulturno izgradnjo naše domovine!
graditvi svoje lepše bodočnosti, prav tako, kakor je šel v veliki antifašistični vojni.
Naj živi bratstvo naših narodov!
Naj živijo junaški narodi FLRJ in njihov proslavljeni voditelj maršal Tito!«
Odlikovanje zaslužnih albanskih državnikov in borcev
Ko so prisotni drug za drugim pristopili k predsedniku albanske vlade Enverju Hodži in mu čestitali, je sekretar Prezidija Mile Peruničič prečital drugi ukaz Prezidija Ljudske skupščine FLRJ o odlikovanju albanskih državnikov in pomembnih voditeljev. S tem ukazom s obili odlikovani:
z redom Partizanske zvezde 1. stopnje generalmajor Bedri Spahiu;
z redom Narodne osvoboditve minister za gospodarstvo Nako Spim;
z redom Zaslug za narod 1. stopnje podpredsednik Prezidija albanske ljudske skupščine generalmajor Muslim Peza, minister za pravosodje iVLanol Konomi, poslanik LR Albanije v FLRJ Hišni Kapo, pomočnik ministra za notranje zadeve polkovnik Nesti Kerendži, načelnik političnega oddelka generalnega štaba polkovnik Manus Miftiu, pomočnik ministra za zunanje zadeve podpolkovnik Vasil Konomi, komandant mornarice major Farid Hado in šef kabineta predsedstva vlade major Sadik Bekteši;
z redom Partizanske zvezde 2. stopnje kapetan Dega Speda, svetnik albanskega poslaništva v FLRJ Sofo čomora, prvi sekretar albanskega poslaništva v FLRJ Vasil Natanaili in ravnatelj pisarne predsedništva vlade Sterio Jakoreči;
z redom Partizanske zvezde S. stopnje poročnik Vangel Ambeöi in podporočnik Halim Zaus;
z redom Za hrabrost polkovnik Nesti Kerendži, polkovnik Miftiu Manus in podpolk. Vasil Končini.
Zahvala predsednika albanske vlade
Predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža se je zahvalil za visoko odlikovanje: »Gospod predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ!
Ganila me je velika čast, ki ml Jo izkazujete s tem, da ste me odlikovali z najvišjim odlikovanjem herojskih narodov Jugoslavije — z redom Narodnega heroja.
Ta čast, ki se mi izkazuje, pripada mojemu narodu, ki je v skupni borbi proti fašizmu mobiliziral vse svoje sile in jih ni štedU, da bi porazil nemško-italijanske fašiste, osvobodil svojo deželo in uvedel demokracijo.
V veliki antifašistični vojni je našel naš narod v narodih Jugoslavije svoje najiskrenejše in najvdanejše prijatelje in tovariše, ki so mu s. vsemi sredstvi pomagali v njegovih nadčloveških naporih, v katerih so pogumno prelivali kri najboljši si, novi jugoslovanskih narodov in al banskega naroda. V teh naporih so büe uresničene in okrepljene težnje naših narodov, da živijo v bratstvu in prijatijstvu.
Bratstvo in prijateljstvo med našimi narodi so skovali naši skupni heroji in zastavili bomo vse svoje sile, da bi to bratstvo in enotnost napravili za najpopolnejšo stvarnost, ker bi s tem zagotovili boljše življenje našim narodom, ker bi s tem ohranili mir na Balkanji in po svetu in ker se na ta način ohranjaje in krepi demokracija.
Odlikovanje, s katerim ste me počastili, bom nosil š ponosom, ker simbolizira legendarne napore herojskih narodov Jugoslavije ter nadčloveške žrtve, ki so jih dali vaš: J narodi v tej strašni vojni za osvobo-/ ditev svoje domovine, za osvoboditev /našega in vseh drugih zasužnjenih narodov.
Albanski narod bo šel naprej sku.
Predsednik Prezidija dr. Iv. Ribar je že danes izročil odlikovanja generalnemu majorju Bedri Spahiu, ministru za gospodarstvo Naku Spini, podpredsedniku Prezidija albanske ljudske skupščine generalmajorju Muslimu Pezi, ministru za pravosodje Manolu Konomiju in poslaniku Hišniju Kapu, med tem ko bodo ostalim odlikovanja izročena preko jugoslovanskega poslaništva v Tirani.
Ob izročitvi odlikovanj je dr. Ivan Ribar čestital odlikovancem z naslednjimi besedami:
Čestitka
dr. Ivana Ribarja
»Gospodje ministri in generali!
V imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ vam prisrčno čestitam k tem visokim odlikovanjem, ki vara jih je podelil Prezidij na predlog našega predsednika vlade in ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita. Prezidij vam izroča ta odlikovanja kot res. ničnim predstavnikom albanskega naroda, kot ljudem, ki so od vsega začetka sodelovali v borbi proti fašizmu, kot najbližjim sodelavcem predsednika albanske vlade, kot borcem za osvoboditev albanskega naroda in za utrditev bratstva albanskega naroda z narodi Jugoslavije.
Danes lahko rečemo, da smo zgradili to, kar je najbistvenejše, in da si bomo prizadevali, da v bodočnosti ustvarimo čim tesnejše vezi med našimi državami in našimi narodi v srečo in procvit naših dveh sosednih in prijateljskih držav.
Ko vam izročam ta odlikovanja, vam še enkrat od srca čestitam in želim, da jih nosite s ponosom, ker je s temi odlikovanji odlikovan tudi celokupen bratski in prijateljski albanski narod.«
Navzoči so nato čestitali visokim albanskim gostom, nakar so zapustili poslopje Ljudske skupščine.
Neporusni temelji večnega prijateljstva in sodelovanja nove Jugoslavije in Albanije
Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je priredil danes kosilo na čast predsedniku albanske vlade generalnemu polkovniku Enverju Hodži in njegovemu spremstvu.
Ob tej priliki je maršal Tito pozdravil predsednika albanske vlade in ostale goste z naslednjim govorom:
»Gospod predsednik, dragi gostje in tovariši!
Mislim, da so se naši dragi gostje z Enverjem Hodžo na čelu v teh nekaj dnevih, ko se mude v naši sredi, lahko v polni nieri prepričali o velikih simpatijah ne samo voditeljev, ampak vsega ljudstva 'Jugoslavije do ljudstva bratske Albanije, njenih voditeljev in v prvi vrsti do našega tovariša in prijatelja Enverja Hodže.
Izven vsakega dvoma je to, da je v nedavni preteklosti, v letih težkih
PREDSEDNIK ALBANSKE VLADE SI JE OGLEDAL GRADNJO PANČEVSKEGA MOSTU
preizkušenj, ko so narodi obeh naših dežel stali pred izbiro — biti ali ne biti in ko so, vzeli usodo v 6voje roke, odločeni, da se borijo za svojo svobodo in nedvisnost. da je prav v tem času prišlo do resničnega sodelovanja obeh dežel, da so bili prav v tem času postavljeni na bojni poljani s krvjo in življenji najboljših sinov nepomš-Ijivi temelji za večno prijateljstvo in najtesnejše sodelovanje v povojnem obdobju v srečo in blagor nove Jugoslavije in Albanije.
Na zdravje tega sodelovanja in več> nega prijateljstva kličem:
Naj živita svobodna Albanija in Jugoslavija, katerih usodi sta tesno povezani!
Naj živijo naš tovariš Enver Hodža in ostali gostje!«
Predsednik albanske vlade generalni polkovnik Enver Hodža in albanski gostje so si danes ogledali gradbena dela na pančevskem mostu. Spremljal jih je minister za promet v vladi FLRJ Todor Vujasinovič.'
Albanske goste so sprejeli načelnik uprave gradnje generallajtnant Golovko ter njegova. namestnika polkovnik Kolokolov, glavni inženir gradbene uprave in polkovnik Turinski, s strani Jugoslovanov pa načelnik uprave gradbene službe ministrstva za promet ing. Gvozden Simič in ing. Milan Mojsilovič, pomoč, načelnika uprave.
Generallajtnat Golovko in načelnik prvega gradbenega prostora major Ki nevski sta pokazala predsedniku vlade Enverju Hodži ter ostalim gostom dela na velikem mostnem loku, ki se gradi na visokih odrih,'odkoder bo nato z vlačilci prepeljan in postavljen na stebre.
Nato so predsednik albanske vlade Enver Hodža in ostali gostje odšli na most, kjer so jih pozdravili delavci s prisrčnim vzklikanjem. Gostje so si ogledali dela pri velikem žerjavu, s pomočjo katerega je bil v glavnem dvignjen iz vode poškodovani mostni lok. Generallajtnant Golovko in ostali gradbeni voditelji so albanskim gostom pojasnili način gradnje mostu, jim pokazali mesta, kjer bodo postavljeni pomožni stebri ter jim razložili oostopek razbijanja in dviganja potopljenih železnih konstrukcij z dona"-■kega 'na.
Ko si je predsednik albanske vlade Enver Hodža ogledal vse naprave pri gradnji mostu, je čestital generallajt-nantu Golovku in njegovim sodelav-
paj z bratskim inarodi Jugoslavije v cem, kakor tudi vsem sovjetskim in
jugoslovanskim delavcem k dosedaj doseženim uspehom in odlični organizaciji.
V svoji zahvali je načelnik uprave generallajtnant Golovko poudaril, da storijo sovjetski inženirji in delavci vse za izpolnitev ukaza generalisima Stalina, ki jih je poslal, da pomagajo narodom Jugoslavije,
»Vsem nam tukaj«, — je dejal, — je tem laže in prijetneje delati, ker tudi vsi jugoslovanski delavci in nameščenci tovariško zastavljajo svoje sile in svoje znanje za dovršitev tega velikega dela. Vsi skupaj smo delovna družina in zato bomo dovršili svoje delo v postavljenem roku, meseca decembra«.
Po tem govoru generallajtnanta Golovke so delavci z vzklikanjem pozdravljali voditelja albanskega naroda Enverja Hodžo ter albansko-jugo-slovansko bratstvo.
Nato je predsednika albanske vlade v imenu delavcev, zaposlenih na pane čevskem mostu, pozdravil delavec Stanko Dobroš. Poudaril je, da so delavci na pančevskem mostu izredno srečni, ker je voditelj albanskega naroda prišel pogledat gradnjo, pri kateri delajo jugoslovansiki delavci skupno z delovnim ljudstvom velike Sovjetske zveze. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živelo jugoslo-vansko-albansko bratstvo, živel Enver Hodža!«
Predsednik e'harviVo -'ade general-n<>iTjr>vnit	n-JJa	«e nato
'ristoDii k delavcu Stanku Dobrošu, mu podal roko in se zahvalil za prisrčen pozdrav in izraze Ljubezni do albanskega naroda.
Albanski gostje so se poslovili med navdušenimi vzkliki delavcev.
S sodne razprave proti Draži Mihailoviču in sokrivcem:
Draža Mihailovič je vzdrževal omogočil protisovjetski
tesne zveze z reakcionarji v vseh balkanskih državah, da bi blok in preprečil zmago Narodno osvobodilne vojske
Od našega posebnega dopisnika
Beograd, 27. Jun. Draža Mihajlo-vič in soobtoženi člani begunske vlade v Londonu se niso med sodno' razpravo v Beogradu razkrinkali samo kot izdajalci lastnega naroda in volni zločinci prvega reda, marveč tudi kot mednarodni zarotniki. To dokazuje zlasti pričevanje polkovnika Radoslava Djuriča, ki je bil skoro 4 leta najtesnejši sodelavec Draže Mihajloviča in poučen o vseh tajnostih njegove organizacije. Iz njegovih izpovedb pred sodiščem je razvidno, da ta zarotniška klika ni poizkušala preprečiit narodno osvobodilnega gibanja samo v Jugoslaviji, marveč tudi v sosednih balkanskih državah ter osnovati na Balkanu protisovjetski blok, ki naj bi služil obenem kot branik zapadnoevropski in ameriški reakciji.
V ta nameri je Draža Mihajlovič vzpostavil zvezo z izdajalskimi krogi v Grčiji, Bolgariji, Albaniji, Madžarski in Rumuniji. Kakor v stari Jugoslaviji so bili tudi v teh državah na krmilu reakcionarne skupine, ki so za ceno oblasti prodale svoje lastne narode in države nemškemu fašizmu in so kakor pri nas Draža Mihajlovič nastopale proti narodno osvobodilnem, gibanju, ki se je samoniklo pojavljalo v V3eh teh državah v odporu proti fašističnim okupatorjem in njihovim hlapcem. V sporazumu z begunsko vlado v Londonu in ob podpori gotovih britanskih in ameriških krogov si je Draža Mihajlovič prizadeval, da bi ustvaril na Balkanu protisovjetski blok. Iskal je zveze z voditelji okupatorjevih hlapcev v vseh sosednih državah. Domišljal si je, da mu bo na ta način morda le uspelo obvladati narodno osvobodilno gibanje, že od vsega početka je izdajal svojim podrejenim poveljnikom navodila, da morajo za vsako ceno preprečiti zveze med partizani in Narodno osvobodilno vojsko v Jugoslaviji ter sličnimi gibanji v sosednih državah.
Polkovnik Radoslav Djurič,, k'i se mu je vse to zagnusilo in je leta 1944. z več tisoč četniki prešel na stran Narodno osvobodilne vojske, je pred sodiščem podrobno obrazložil, kako je Draža .Mihajlovič sistematično delal za to, da bi izoliral Narodno osvobodilno vojsko v Jugoslaviji in na drugi strani okrepil svojo akcijo z zvezami s podobnimi organizacijami v sosednih državah. Pri tem je šel tako daleč, da je dal pobiti celo zavezniške predstavnike, samo da bi dosegel svoj cilj. Tako je Draža Mihajlovič izdal polkovniku Djuriču povelje, naj napade partizansko skupino Albancev, ki se je prebijala iz Albanije proti Makedoniji. V tej skupini je bila tudi britanska misija. Na vprašanje Djuriča pri vrhovni komandi je Mihajlovič izrecno odredil, da naj to partizansko skupino brezpogojno napade in likvidira ne glede na Britance. Podobno je ravnal tudi o priliki pojava grške partizanske skupine pod vodstvom generala Apostolosa. Tudi ob tej priliki je Djuriču odredil, da mora stopiti v stik s to skupino in pohiti vse komuniste. Prav tako je dal ubiti britanskega majorja Robertso-
na, ki je bil naklonjen partizanom In j® kritikoval početje Draže Mihajloviča. Posebno važnost je polagal Draža Mihajlovič na zvezo z Bolgarijo. Naročil je Djuriču, da mora za vsako ceno vzpostaviti zvezo z Damjanom Velčevom v Bolgariji. Djurič je to nalogo izvršil že jeseni leta 1942. V ta namen je postavil posebno radijsko postajo v Nišu. Ko je bila zveza vzpostavljena, je Mihajlovič sporočil Velčevu, da je njegov namen, vzpostaviti tesno povezanost vseh »nacionalnih sil« in preprečiti širjenje partizanskega gibanja. Velčevu je Mihajlovič obljubil tudi orožje in denar. Draža Mihajlovič je vzpostavil še druge zveze z Veljčevom preko Beograda. Mihajlovič je stopil tudi v stik z izdajalskimi bolgarskimi generali, zlasti s Pančevom, ki je pristal na njegove predloge. Na podoben način je vzpostavil Mihajlovič tudi zveze z grškimi reakcionarnimi krogi in jih hujskal k borbi proti grškemu partizanskemu gibanju, obljubljajoč tudi Qrkom vsestransko podporo. V Grčiji je našel zveste podpornike, zlasti še, ker so tudi gotovi britanski krogi kazali veliko naklonjenost za to akcijo.
Izdajalsko zvezo z Madžarsko je Draža Mihajlovič vzpostavil najprej s pomočjo posebnih kuirrjev, nato pa je poslal posebnega delegata, ki je vzdrževal zvezo med njegovim ln madžarskim glavnim stanom. Vsa ta akcija je bila osredotočena na to, da se za vaško ceno zatre partizansko gibanje in prepreči zmaga Narodno osvobodilne vojske.
Pri zaslišanju je Draža Mihajlovič moral priznati, zlasti še, ker mu je glavni tožilec predložil originalne depeše in lastnoročno pisana pisma, ki jih je pošiljal tudi albanskim reakcionarnim voditeljem.
Kljub vsemu se je njegova akcija izjalovila, ker je ljudstvo povsod odklonilo sodelovanje s to izdajalsko kliko in je enako kakor v Jugoslaviji tudi v Bolgariji in drugod zmagala volja ljudstva, v kolikor tega niso preprečile zuna.rri? si!'!.
Danes se je nadaljevalo zasliševanje prič. Tudi današnje priče so izpovedale celo vrsto grozot, ki so jih zagrešili četniki. Tako je neka priča iž Knina izpovedala, da so četniki tamkaj odredili ustrelitev vseh moških, ki so bili večji kakor vojaška puška. Na ta način so v Kninu in okolici pobili in poklali vse moške, stare nad 14 let. številne priče iz Foče, Groždana, Prozora in dru. gih bosanskih krajev so opisovale grozotno klanje, ki so ga povzročili četniki. Tako so v Foči v enem dnevu poklali na mostu preko Drine nad 2000 ljudi moških, žensk in otrok. Drina je bila na kilometre daleč vsa krvava in so trupla reko na več krajih-zajezila. V Groždanu so četniki v enem dnevu poklali 1500 ljudi. Druge priče so opisale, kako so četniki povsod ropali in plenili.
Zasliševanje prič se bo še jutri nadaljevalo. Danes so prisipeli k sodni razpravi iz vseh krajev države novi ljudje, ki so ostrmeli, ko so slišali podrobnosti o četniških zločinih.
Zasliševanje priče Miše Trifunoviča
Beograd; 25. junija.
Zasliševanje priče Miše Trifunoviča, bivšega ministra v begunski vladi, se je nadaljevala takole:	. .
Glede ogr:mnih vsot državnega denarja, ki ga je vlada pošiljala kot pomoč Mihailoviču, pravi Trifunovič da v vladi niso nikoli sklepali, koliko in komu se bo dal danar, ampak je bil proračun izdelan zaokroženo. Koliko se bo dalo denarja temu ali onemu, je spadalo po njegovih besedah v pristojnost vojaških organov. Kolikšne so bile vsote, se priča ne spominja. Prav tako mu ni znano, da so se begunske vlade zavzemale za to. da se pošljejo obtoženemu Mihailoviču čim večje količine hrane, oblačil, obutve in drugih potrebščin. Tudi mu ni znano, da je Konstantin Fotič razvijal v Ameriki močno propagando- za Dražo Mihajloviča.
Kot član vlade Slobodana Jovanoviča priča Niša Trifunovič, kakor izjavlja, ni bil od obtoženega Mihajloviča obveščen o položaju v domovini Te vesti je dobival iz raznih virov. Begunska vlada ni imela radijske zvez z Mihailovičem v domovini. Poročila od Draže Mihajloviča je dobivala preko angleške vrhovne komande. Prav tako so šla tudi obvestila, begunske vlade obtoženemu Mihajloviču preko angleških vojaških oblasti.
Ali ste dobili od uradnih činiteljev. sporočilo, da sodeluje Mihajlovič z okupatorjem? je vprašal tožilec.
—	Vlada ni dobila nobenega obvestila, da je Mihajlovič delal z okupatorjem. Mislim da je točna izjava Grola, da smo slišali, da je Jevdjevič prišel v zvezo z njimi, vendar se ne spbminjam. da je bilo to kdaj omenjeno pred ministerskim svetom.
Dne 26. junija 1943 je sestavil Miša Trifunovič vlado, ki je trajala samo mesec in 10 dni.
Ali ste dobili kot minister v roke spomenico Lozovskega, ki je bila predložena begunski vladi in v kateri je büff v osmih točkah navedeno odkrito sodelovanje obtoženega Mihailoviča z okupatorjem?
—	Nisem. Nekaj smo o tem slišali, vendar videl nisem nič
Kako morate pojasniti to. da bi bij tako važen akt neke velike zavezniške sile poslan vaši vladi, ne da bi bil predočen vsem njenim članom in ne bi bil obravnavan na seji?
—	V času. ko sem bdi jaz predsednik. ni bil. ‘
Ali je mogoče, da ne bi vedeli? — se začudi tožilec.
—	Lahko vam dokažem, da ne vem. Ako ne • verjamete. : lahko zahtevate dokaže.
Izvolite dokazati, kajti nočemo uporabljati kakršnega koli prisilnega sredstva za to. da bi izsilili odgovor, toda so neke okolnosti, ob katerih je najobičajnejšumu poslušalcu nemogoče verjeti, da bi bile neznane članom' vlade.
Ko ste bili predsednik ministrskega sveta, ali ste pošiljali brzojavke Mihajloviču?
—	Nisem.
Tožilec pa izjavlja, da ima v rokah brzojavko, ki sta jo podpisala priča Miša Trifunovič in Peter 2iv-
kovič.
Ali ste na sejah vlade kdaj pod-vzeli kakšne korake, da bi denarno podprli tudi partizane in da bi jim pomagali pri njihovi borbi, ko ste zvedeli, da so v domov'ni poleg Mihajloviča tudi partizani?
—	Ne. — izjavlja priča.
Ali je vlada poskrbela za to, da bi č mpre.j vzpostavila zveze s partizanskim gibanjem v domovini v času, ko ste bili v vladi?
FTiča se izmika odgovoru in pravi: To so kočljiva vprašanja, da bi mogel reči da ali ne.
—	Niso nam potrebni veliki odgovori, pripominja tožilec.
Potrebno nam je. da kot priča potrdite ali so nekatere obtožene osebnosti izvršile neke konkretne stvari. Gre za ugotovitev njihove odgovornosti. Vprašanja ne postavljam drugače kakor v zvezi z odgovornostjo odsotnih obtožencev. Ali je vlada obravnavala vprašanje Draže Mihajloviča in partizanov itd., ali je o tem sklepal kak ožji krog v vladi?
—	Vlada se s temi vojaškimi stvarmi ni pečala.
Včeraj je odgovoril Grol, danes pa odgovarjate vi tako, da imamo vtis, kakor da niste nič vedeli, kaj se dogaja v domovini.
Nato je tožilec vprašal pričo, če mu je znano, da je poslal Slobodan Jovanovič veleposlaniku v Kujbiše-VII brzojavko, v kateri zahteva od ministra za zunanje zadeve ZSSR izposljuje naj pri partizanih, da se podredijo poveljstvu Mihajloviča?
—	Da, vem. '
Ali ste menili, da je to način za rešitev položaja?
—	Da. 2elja vlade je brla, da se .obe fronti združita, oziroma, če že 'to ne bi bilo mogoče, da se vsaj odcedijo ozemlja.
Tožilec pojasnjuje, da naj bi bil Draža na ozemlju okrog Drine in Ibra, nato pa pravi: »Vidite, gospod Trifunovič. Mihajlovič je tu pred sodiščem izjavil: »Dobil sem obvestilo, naj izposljuje pri partizanih, da se se boril. Od vlade iz'emigracije sem dobil poročilo, naj ohranim Srbijo v svojih rokah«.
—	Zelo možno! pritrjuje priča.
Je bilo to stališče celotne vlade ali
nekaterih njenih članov?
—	Ne spominjam se, da bi o tem razpravljali na ministrski seji. Vendar lahko potrdim stremljenje, da naj bi se po možnosti izvedla združitev in_ da naj bi se ti obe fronti vskladili, če pa to ne bilo možno, naj bi se določila ozemlja.
Fotićevo rušilno delo v Ameriki
Nato je tožilec vprašal pričo, kateri ministri so bili za to, da bi se Fotič povzdignil na stopnjo veleposla-rika.
Ali je Banjanin na seji vlade do podrobnost} odkril škodljivo protina-rodno delo Fotiča v Ameriki ter njegovo razbijaško delo proti Jugoslaviji? Ali je izjavil, da Fotič podpira in razpihuje borbo Draže Mihajloviča proti partizanom ter naziva partizane us taško-boljše viški izmeček?
Priča izjavlja, da je prisostvoval tej sejii vlade, mamestu, da bi odgovoril, pa je vprašal, kaj bi danes sodišču koristilo, če bi govoril o celotni Fotičevi politiki od 1941 do 1944.
Vso sejo imamo v tem zapisniku, pravi nato tožilec, in bo zapisnik pred sod ščem prebran. Vprašam vas, ali je kdo izmed članov vlade zagovarjal Fotiča?
—	To ni bila. osebna zadava Fotiča, ampak politična.
Ali je Fotič izvajal politiko, ki je stremela za tem, da se razbije Jugoslavija ?
—	Vsi smo se strinjali s tem, da ne glasujemo, vsi.
Izmikate se, da bi dali direkten odgovor na postavljeno vprašanje, ugotavlja tožilec. Ali je Fotič vodil politiko razbijanja Jugoslavije ali ne?
—	Jaz odgovarjam, da ni razbijal Jugoslavije. Jugoslavijo je zastopal pet let. šel je tudi k Rooseveltu.
Vi stalno govorite nekaj drugega. Ali je bil Fotič oni, ki je stal za » Srbe branom« ?	, -
—	Da.
In za Narodno odbrano?
—	Ne vem.
Ni vam znano, da je dostavljal brzojavke Narodni odbrani o organizam ciji Draže Mihajloviča?
—	Bil je v zvezi z organizacijo. Toda to vprašanje ne smete vezati z vprašanjem Draže Mihajloviča. To vprašanje je treba povezovati s srb-sko-hrvatskim vprašanjem, ki se tamkaj obravnav«.- dvajset let.
Ekstremni srbski elementi so delali za razbijanje Jugoslavije, pravi tožilec. Ali je to točno?
—	Jugoslavijo so negirali tako eni kakor drugi. To je strašen paradoks.
Ali je bil Fotič predstavnik kampanje ?
—	Da.
Ali je bO za to, da se Jugoslavija
razbije ?
—	Ne vem. Pet let je branil vse režime, pa tudi Stojadinoviča.
Ali veste, v kakšnih zvezah, sorod-niških zVezah je bil z Nedičem in Ljotičem ?
—	Slišal sem, da se je o tem nekaj govorilo in pisalo, če pa je to res, ne vem.
Dragocenosti Gordane Bajloni, ki je bila v službi gestapa
Ali vam je znano, da je prepeljal denar in dragocenosti Gordane Bajloni v Washington?
—	Zakaj naj bi Fotič spravljal dragocenosti Gordane Bajloni?
Vsi vsekakor poznate njene odnose z Milanom Stojadmovičem in Nemci. Ali vam je znano, da je to žena, ki naj bi bila v službi gestapa?
—	Slišal sem, da je ta Gordana Bajloni prispela v Lizbono in da je hotela priti v London, kako pa je pi'išla v Ameriko in kdo ji je pomagal, saj to ni b'la tako lahka stvar, in koliko denarja je imela, ne vem. O vsem tfem nisem vedel ničesar, ko sem prišel v Ameriko, niti rišem poznal Fotiča, niti nisem bil z njim v pi’ijateljskih stikih. Fotič je bil moj politični nasprotnik, bil je stari naprednjak ‘in jaz sem takrat z njim govoril prvič v življenju.
Predsednik: Pustite te odnose med radikali in naprednjaki, kaže se, da gledate vse stvari skozi ta strankarska očala.
Tožilec: Povejte, ali je Fotič delal za razbijanje Jugoslavije?
—	Tega ne vem.
Iztrebljanje srbskega in hrvatskega ljudstva
Drugo vprašanje: Ali vam je znano, da je Pavelič klal Srbe?
—	Zakaj mi ne bi bilo znano.
Ali vam je znano, da so četnik''
Draže Mihajloviča klali Hrvate?
—	Ko sem prišel semkaj, sem slišal to.
Toda ali lahko opravičujete Mihajloviča in ali se lahko opraviči Pavelič, da eden ubija Srbe, drugi pa Hrvate?-
—	Jaz kot star politik nikoli ne morem opravičevati teh raznih klanj.
Konkreten odgovor:	Ali so eni in
drugi delali za razbijanje Jugoslavije, za iztrebljanje srbskega in hrvatskega naroda?
—	Vsekakor so.
Ali vam je znano, da je Mihajlovič iztrebljal tudi srbsko ljudstvo in ali ste slišan za zločin v vasi Vraniču?
—	Ko sem prišel semkaj, sem slišal o tem ter šem pred in med razpravo čital razne stvari. Bral sem in sjjšai sem, ga go se dogajala, Jüanja.
Ali ste slišali, da je bila uničena
vas in da je bilo poklanih 70 ljudi?
—	Slišal sem. Vse to sem slišal in bral v listih.
AU je, to delo za iztrebljanje srbskega naroda?
—	Vsekakor, kdor kolje, Iztreblja narod. Srbski narod so iztrebljali Nemci, Madžari, Italijani, ustaši in kdo vse jih še ni.
Točno, in Mihajlovič? Ali vam je bilo to znano? AH so vam bila, dokler ste bili v emigraciji, znana poročila predstavnika vaše vlade pri Vatikanu, ki j® sporočal konkretna dejstva z imeni četniških voditeljev in komandantov, v katerih je vladi poročal, da organizacija Draže Mihajloviča sodeluje z Italijani ter da Izvaja pokolje v Dalmaciji in Hercegovini itd., ali ste to dobivali v roke, ali' se je to obravnavalo?
•— Teh stvari nisem imel nikoli v rokah. Slišal sem o nekem poročilu, vendar ga rišem imel v rokah, niti ga nisem bral, toda leta 1943 sem dobil vtis, da Jevdjevič resnično sodeluje z Italijani.
Alf je bil Mihajlovič vprašan za pojasnilo, kako je to, da Jevdjevič sodeluje z Italijani?
—	Mislim, da je bil vprašan od pristojne vlade.
Ali vam je bil znan odgovor, ki ga je poslal Mihajlovič?
—	Verjemite mi, da n^ vem.
Ban Natlačen pobudnik in organizator Bele garde
Ali veste, kdo je bil ban Natlačen?
—	Vem.
Ali veste, kako je končal?
—	Mislim, da Je bil ubit.
Ali veste, zakaj. Je bil ubit ln kdo ga je ubil?
—	Ko sem vprašal Slovence, so m! povedali; da je bil ubit v začetim, od koga, pa ne vem.
Alii veste, da je on pobudnik in prvi organizator »Bele garde»?
—	Ne vem.
AU je vaša vlada po usmrtitvi Natlačena sklenila, da da njegovemu sinu štipendijo za študij v Bernu?
—	To slišim prvič. Jaz sem bT takrat v Ameriki in na ta način mi ni o tem nič znanega.
Kurirske zveze. begunske vlade z domovino
Tožlec: Preidimo naprej. Ali vam je kaj znanega o tem, da je imela vlada, v kateri ste bili, kurirske zveze z domovino? Omenili ste Sekuliča, da je prišel kot M'hajlovičev kurir.
—	Mogoče je, da je prihajalo več teh ljudi, toda mene so se izogibali, menda, ker sem starejši človek. Tega Sekuliča poznam, bil sem z njim. Poznam tudi Lukačevič*.
Ali vam je Lukačevič kaj pripovedoval, kako je prispel?
—	Prišel je leta 1944. spomladi.
Ali vam je Lukačevič pripovedo.
val, da se je skupno z Nemci, Italijan.; in ustaši pri Konjicu boril proti partizanom ?
—	Točno bom povedal, kako je pri-
šlo do tega srečanja. Ko sem ga zagledal, sem vprašal: »Odkod pa ti tukaj?« — »Prišel sem in pripeljal neko misijo.« Rekel je, da nekega Angleža, menda Baileya. »Alj se hočete sestati z njim?« me je vprašal. »Ne potrebujem nobenega sestanka,« sem odgovoril. Toda zanimalo me je, kod je hodil do sem. »Mimo Kcsjeriča, mimo vašega Uzica,« je odgovoril. »Pri' moji veri, kdo je tamkaj padel, kdo je tamkaj ostal ž.v?« me je zanimalo. Pripovedoval mi je. Nato je z nekim oficirjem in neko damo odšel k mizi v hotelu, jaz pa sem odšel k svoji mizi. Ker že več mesecev nisem ničesar vedel o svoji družini, sem ga vprašal, če ve kaj o njej. Odgovoril je da ne ve, vendar pa se je ponudil, da :ahko odnese kako pismo, ako hočem. Jaz sem o tem pomisUl in rekel:	»No dobro, bom
videl.«
Po odmoru je tožilec nadaljeval zaslišanje priče Miše Trifunoviča.
Na .seji vlade dne 1. septembra 1942. je Jovan Banjasta, v svojem govoru rekel: — Po kraljevem obisku v Ameriki je postala kampanja »Sr-bobrana«, Fotiča in Dučlea še intenzivnejša. »Srb obran« oziroma Fotič in Dučič ne priznavajo vlade v Londonu, ampak baje neko vlado -Draže M hajloviča v Kolašiuu. ki je njihova uteha in sreča. Po vsem tem naj bi bila Fotič in Dučič št vedno visoka funkcionarja Jugos avije in naj bi bila odlikovana s povišanjem v velepo-slanika. Jaz sem proti predlogu, da ti se Fotič povišal za veleposlanika. — Iz tega izvlečka Banjaninovega govora je razvidno nekaj momentov. Prvič, da je Fotič isto kakor »Srbo-t-ran«, in da .'e »Srbobran« politično glasilo. Drugič: Banjari.n govori o Fotlču, da razbija ogledalo ki ga ne bo mogel zakrpati iz lastnega računa. Nadalje, da je Fotič šel tako da-eč. da smatra Dražo Mihailoviča ln njegovo vodstvo v Kolašinu oziroma v Lipova za vlado. Vidite, kako tukaj Jovan Banjanin govori o tem, da Fotič kot funkcionar dela za razbijanje Jugoslavije. Ali je bilo vam vse to znano?
—	Vse to sem slišal od g. Banja-nina in na seji. Po vsem tem je g. Banjanin rekel: »Tukaj ne glasujmo, ampak smatrajmo, da je z veleposlanikom končano.« To Je točno, kar vam pravim.
Odločilne so bile Fotičeve zveze s finančniki v Ameriki
Ali se je Slobodan Jovanovič zavzemal za to, da bi bil Fotič veleposlanik ?
—	- Da.
Ali se je zavzemal dr. Gavrilovlč?
—	Nočem reči, da se "e zavzemal, toda obstojala so mnenja.
Včeraj sem postavil priči Grolu vprašanje, kakšni so bili takrat razlogi, in priča Grol je odgovoril: »Fo-tičfcve zveze » vrhovnimi finančnimi
Soočenje Draže Mihajloviča s pričo Jovanom škavovičem
krogi v Ameriki.« Ali menite, da so Fotičeve zveze z najvdšjimi finančnimi krogi v Ameriki odločilne za to, da se Fotič ohrani?
—	Ne, ampak njegov položaj in odnos do ameriške vlade. Grol je v mojem kabinetu kot minister za zunanje zadeve poizkušal, da bi Fotiča odstranil. .
Banjanin je govoril na seji vlade in je točno vedel, kaj te besede pomenijo. To je težka obtožba proti Fotiču. Drugo pa je, če vam je znano, da je še kak minister v vladi postavljal podobne obtožbe proti Fof-čevi politiki razbijanja Jugoslavije v Ameriki in za favoriziranje vlade Mihajloviča?	j f •
Priča Trifunovič potrjuje, da je obtoženi Mihajlovič dobival denar iz državne blagajne. Minister za finance je bil dr. šutej. Bila je določena kontrola treh članov, v kateri so bili Miloš Bobič, Boka Vlajič in Dobra Lazarevič, z namenom, da pregleda račune, toda ta komisija se ni mogla sporazumeti z ministrom za finance in se je razšla.
Kar se tiče Puričeve vlade, ne more povedati ničesar točnega, kajti s to vlado ni imel nobenih zvez, nasprotno, celo med njimi ni vladalo dobro ozračje.
Samovoljnosti obtoženega Živka Topalovića
Nato je bil zaslišan priča Miiorad Belič, ki je dal sodišču podatke o konferencah 2ivka Topaloviča v Beogradu z namenom, da se izvršijo priprave za kongres v 6elu Ba.
Vse do konca leta 1943. je živel 2ivko Topalovič na Avali. Sele pozneje je prišel v osebni stik z nekaterimi ljudmi iz socialistične stranke. Beliču je rekel, da se je nazgovarjal z nekaterimi politiki iz bivše združene opoziciji, ki so mu svetovali, da je treba ustvariti stik s kakšnim odporniškem gibanjem. Omenil Je Dragišo Visiča, preko katerega bi bilo treba ustvariti neko zvezo, rekel pa je tudi. da se je razgovarjal z Aco Pavlovičem, ki je bil nekdaj aktiven član socialistične stranke. Kmalu nato je nekaj sklenil z rav-nogorskim gibanjem.
Tožilec je prebral nato spis, ki ga je Mihajlovič poslal Petru Sivko-viču 6. oktobra leta 1943. pred kongresom v vasi Ba. Gre za depešo, ki pravi: »Dostavlja se v celoti besedilo pisma in ekspozeja, kajti v teh dveh je v glavnih črtah prikazano današnje politično in socialno stanje v deželi. Zlasti je važno, da se jasno pokaže škodljiva komunistična akcija v deželi, ki prinaša veliko škode nacionalnim interesom in zaradi katere so padle številne žrtve«. Priložena je bila brzojavka 2ivka Topaloviča, ki jo je poslal, eno Louisu de Brourquereu, dirugo pa Attleeju, Bevinu in Gillisu. V teh brzojavkah je en del isti: »V svojstvu predsednika Centralnemu komiteja socialistične stranke Jugoslavi in dostavljam ekspoze o naši politiki in vas prosim da ne nasedate propagandi naših komunistov in njihovih prijateljev v Angliji.« Mihajlovič pravi glede tega, da je zlasti važno, ker prikazuje uničevalno akcijo komunistov. Vidite tukaj se Topalovič legitimira kot predsednik Centralnega komiteja socialistične stranke. Ali je imel pooblastilo. da pošilja tem visokim osebnostim v Angliji in drugih zavezniških držav take brzojavke?
—	Nikoli.
Toda, ali vam je bilo znano, da je poslal take brzojavke?
—	Ni _ mi bita znano. Nobenega pojma nimam niti o pismih niti o brzojavkah.
To ppomeni, da je bil navaden falzifikator?
—	Delal je na svojo roko. To odločne trdim. Videli boste da ni imel o tem pojma noben član.
Nato je zasliševal tožilec pričo glede pisma, ki ga je poslal s Krekičem obtoženemu Mihajloviču ob ustanovitvi delavskega ravruegorskega gibanja, ki sta mu načelovala Dragen Golub in Mitič. Z obtoženim Živkom Topalovičem priča ni imel imel zvez niti takrat, ko je bil Topalovič v štabu Draže Mihajloviča. niti pozneje, ko je odšel v tujino. Pismo ki so ga poslali obtoženemu Mihajloviču, so sestavili na lastno pobudo.
Na zagovornikovo vprašanje priča priznava, da je prisostvoval enemu sestanku tako imenovanega beograjskega predstavniškega odbora, da pa je odklonil vstop v odbor kot predstavnik socialistične stranke
Za Beličem ie_ bil ra slišan kot priča še Jovo Jaksič iz Foče, pomemben član socialistične stranke. Njemu ni bilo nič znanega o angažiranju Zivka Ttopaloviča v zvezi s kongresom v vasi Ba. Topalovič ni imel nobenega pooblastila, ampak ie »delal, kar je hotel«. Brzojavke in ekspoaeji. 3š jjh je poslal 2i&ko Tq~
palovič preko obtoženega Mihajloviča Attleeju. Bevinu in De Brou-quereu, priči niso znane.
Ustrelitev zajetih partizanov
Glede krivde obtoženega Mihajio-viča je bil zaslišan Peter Damjanovič iz vasi Gumica pri Gornjem Mi-lanovcu. Bil je v Plar': ’i, ko so četniki napadli partizane r ano rnu je, da je bila tjakaj pripelj. Ruža Glavinič in da je bila dalie v, na Rvni gori. Iz skupine, ki je bi, ”i-peljana z njo, je bil •ustreljen'--kmet. Streljanju so morali prisostV' vati kmetje. Ko so pripeljali oddelek zajetih partizanov iz Mionic. so četniki rekli: »Kdor je obrtnik ali intelektualec, naj stopi iz vrste«. Istopi*» je četvorica. Ti so bili ponoči ustreljeni, druge pa so odgnali neznano kam. Kmetom je bilo ukazano, da pokopljejo ustreljene. Bilo jih je nad 100. Vzdolž reke Bukovače so kosti onih, ki so jih četniki tamkaj postrelili
Neznana usoda ameriških letalcev
Priča Milenko Jovanovič, sodnik iz Valjeva, je izpovedal o izginotju štirih ameriških letalcev. O tem je sodnik Jovanovič izpovedal že pred državno komisijo Srbije za vojne zločine. Med drugim je rekel:
Bilo je 6 junija 1944. Datuma se točno spominjam, ker je bilo ta dan izvršena invazija zavezniških čet v Franciji. Okrog 10. dopoldne smo iz Valjeva opazili, da je priletelo veliko letalo. Bilo je kakih 5 km oddaljeno od mesta, ko so iz njega skočili štirje padalci. Prav za prav nismo mogli videti, da so padalci videli smo le, da so Nemci drveli v tej smeri. Okrog 14. sta prišla k meni dva neznana človeka in mi je žena rekla, da so prišli pome. Nisem- vedel, da so to Mihajlovičevi ljudje. Rekli so mi. da moram iti z njimi, ker so prišli neki Angleži, in znam angleško. Straže Draže Mihajloviča ki so bile postavljene okrog Valjava, so me odpeljale v vas Zabara Na dvorišču neke hiše sem videl ljudi v uniformah, ki iih nisem - poznal. Opazil sem starejšega človeka 62 let, ki je rekel, da se imenuje Voja Brankovič, nakar mi je pojasnil, zakaj so me poklicali. Prišli so neki letalci in ker se ni mogel z njimi sporazumeti, me je prosil naj govorim z njimi. V sobi je bilo šest četnikov Draže Mihajloviča. Brankovič je po meni stavljal letalcem vprašanja, jaz pa sem prevajal njih ogovore. Njihovih imen se ne morem več točno spomniti. Eden izmed njih je bil O. Conell, ne vem več iz katerega kraja. Drugi 'je bil Hunn iz Washingtona, tretji pa Ledder iz Chicaga. O’ Conell je bil strelec pri topu, Ledder je bil eden izmed mehanikov, Hunn pa radiotelegrafist. Četrti je bil mlad dečko, star največ 18 let. Mislim da se je imenoval Will Pojasnili so, da so odleteli iz Foggije z nalogo da bombardirajo 2elezna vrata na Donavi. Ker jim ni uspelo, da bi zadeli cilj, ker je bilo izredno oblačno, so na nekemN mestu bombardirali mostove. Tu so jim zadeli krila letala menda je bil poškodovan tudi bencinski rezervoar. Prisiljeni so bili odskočiti s padali. Bili so razoroženi, Vprašali so kje so. Pojasnil sem jim, da so pri valjevu. Niso se mogli orientirati. Nato je Brankovič letalcem pojasnjeval, da so jih sprejeli ljudje Draža Mihajloviča in naj se ne vznemirjajo, ker so na varnem. Vprašali so, zakaj so bili razoroženi. Rekel sem jim, da naj se zaradi tega ne vznemirjajo. Pred odhodom sem od spremljevalcev zvedel, da so. jim odvzeli samokrese in da 60 imeli na rokavih peterokrako zvezdo, sicer ne rdečo, ampak belo. Pojasnil sem mu. da je to ameriški vojaški znak. Neki četnik je nosil velik samokres. Trdil je, da mu je samokres daroval eden izmed letalcev. Nato so četniki pričeli kazati tudi druga darila, tri ali štiri kompase. Neki četnik je trdil, da je dobil uro. Nihče izmed Američanov ni vedel za Dražo Mihajloviča. Hunn se je spomnil, da je videl neki film o Draži. S tem se je stvar končala. Tedaj so letalci zahtevali, naj jih pošljejo k maršalu Titu in partizanom, ker jim je bilo pred odhodom v Foggiji rečeno, da bodo v primeru, če bi se spustili naleteli morda aia partizane. Ko sem rekel Brankoviču da želijo, naj j'h pošljejo k partizanom in Titovim četam, je to odkloni] in rekel, da ima Draža v svojim štabu ameriško misijo in da bodo tam sprejeti. To sem jim pojasnil in oni sd sprejeli.«
(Nadaljevanje sledi.)
VREMENSKA NAPOVED za petek 28. junija
Po večini jarno, v popoldanš urah nagnjenje h krajevnim nev
Ljubljanska mestna skupščina
bo jutri razpravljala o proračunu
Proračun mestnega ljudskega odbora okrožnega mesta Ljubljene, o katerem bedo jutri razpravljali odposlanci mestne skupščine, je prvi redni proračun Ljubljane. Ta proračun Je sestavni del proračuna naše ljudske republike. Za sestavo zveznega proračuna, federalnih proračunov in preračunov ljudskih odborov so bile Izdane enotne smernice, ki imajo namen dvigniti splošno gospodarskome č države, urediti redno delovanje našega upravnega aparata, ščititi gospodarsko šibke, predvsem pa učvrstit; vrednost našega dinarja, kar nam nalaga potrebo sistematične štednje posebno pri neproduktivnih izdatkih. Ogromne so naloge, kj jih naia,ga obnova. Zato moramo vsa razpoložljiva sredstva uporabiti tako. da bodo prinesla največjo korist vsemu našemu ljudstvu.'Ta osnovna načela morajo prit; do izraza ne samo pri zveznem proračunu in pri proračunih ljudskih republik, temveč enako tudi pri proračunih ljudskih odborov.
Redni Proračun mestnega Ijudske-ag odbora Ljubljane predvideva izdatke v višini 32.8 milijona din, in dehedke v višini 138.1 milijona din. Iz primerjave obeh številk bi sledil presežek dohodkov v višini 105.3 milijona din. Ta presežek, k; gre v republiško blagajno, pa je navidezen, le računski.
Poleg rednih izdatkov v navedeni višini 32.8 milijona din, so v proračunu predvideni še izredni izdatkj z zneskom 29.8 milijona din, s čemer se celotni proračun 'zdatkov poveča na 62.6 milijona dinarjev. Ta proračun izrednih izdatkov se bo kril z dodatnim kreditom iz federalnih sredstev, tako da bo od Presežka
105.3	milijona din, ki gre navidez v blagajno naše ljudrke republike, prišlo v obliki kredita za izredne izdatke nazaj v blagajno mestnega ljudskega odbora 29.8 milijona din.
Pa tudi ostanek pretežka je predvsem računski. Zbirni proračuni vseh okrožnih Ljudskih odborov v Sloveniji predvidevajo znatne presežke (v
skupni vsoti 323 milijonov din), kajti izdatkom v višini 135 milijonov stoje nasproti dohodki 488 milijonov. Ti presežki so nastali v glavnem zaradi tega, ker so vneseni med izdatke republiškega proračuna mnogi izdatki, ki bi po eplošnih načelih nove finančne politike spadali v proračune ljudskih odborov. To so predvsem izdatki za bolnišnice, za brezplačno zdravljenje siromašnega prebivalstva, za babice, veterinarje, gozdarje, zlasti pa za učno osebje. Znano Je. da Predstavljajo prav izdatki za učno osebje največjo postavko republiškega proračuna. Ce bi vse te izdatke, ki spadajo prav za prav v proračune ljudskih odborov, prenesli na te proračune in če- bi enako storili pri proračunu mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, tedaj bi navidezni presežek dohodkov kaj hitro splahnel.
Mesta; ljudski odbor okrožnega mesta Ljubljane ima danes kot organ državne oblasti pristojnost krajevnega, okrajnega in okrožnega ljudskega odbora, zato opravlja mnoge posle, bi jih prejšnja mestna občina ni opravljala. V skladu z razširjeno pristojnostjo pa ima banes ma:tni ljudski odbor tudi večje možnosti za kritje izdatkov. Celotni donos enotne 100 odstotne doklade na dohodnino se .-tetra v blagajno mestnega ljudskega odbora. Zato predstavlja donos te doklado skoraj 70% vseh fiskalnih dohodkov. Pred vojno se je le manjši del dcklad na neposredne davke stekal v občinsko blagajno (ostalo je šlo na račun banovinske, cestne in drugih doklad). Iz navedenega vidimo, da ima mestni ljudski odbor danes tudi vse možnosti prevzeti v zve-zj z razširjeno pristojnostjo tudi večje izdatke.
Od celotnih izdatkov rednega mestnega proračuna v višini 32.8 milijona din odpade na osebne izdatke 25.2 milijona din, na stvarne izdatke pa
7.6	milijona din. Od vseh izdatkov izrednega proračuna pa odpade na osebne izda fee 2.6 milijona din, in na stvarne izdatke 27.1 milijona din.
Podrobnosti iz proračuna
Podrobna razčlenitev dohodkov po proračunu nam pokaže, da bo znašal donos doklade na dohodnino 90 milijonov dri, dona; taks in davščin 3.4 milijona din, dc-nci; trošarin 40 milijonov din. ostali dohodki pa so predvideni z zneskom 4.7 milijona din. Ti predvideni dohodki so stvarni in se skladajo z dotokom davkov v letošnjem letu. V prvih 5 merečih 1.1. je od ■ ek za davke mestnega ljudskega odbora odvedel 101.3 m.lijene din na rednih davščinah, 83.6 milijona din na federalnih davščinal, in 52.7 milijona din na dokladah, skupaj torej 237.6 milijona din.
Pod Oddelek za davke spada tudi trošarinskj referat. V prvih petih mesecih je znašal donos mestnih trošarin 18.7 milijona din. Dve tretjin, odpadeta na trošarino na vino in alkoholne pijače. Vina je bilo v prvih petih meescih uvoženo v Ljubljano nad 2,000.000 litrov, to je približno 20 litrov na prebivalca, žganja 178.000 litrov in piva 900.000 litrov. Trcšarin-sl q dohodki pa stalno naraščajo in so dosegli samo v maju 5.3 milijem din.
Od proračuna izdatkov oddelka za finance v višini 14 milijonov din, odpade 8.8 milijona din na osebne izdatke. V tej postavki je tudi kredit za proračunsko rezervo v v.šini 1.5 milijona din.
Odmera davkov
Zaradi določitve akontacij na dohodnino je izvršilni odbor pri vsak.-četrti imenoval davčno komisijo za fizične osebe, pri oddelku za finance pa komisijo za pravne o-ebe. Te komisije so svojo nalogo že izvršile. 15.589 davčnim zavezancem so bile določene akontacije na dohodnino (v korist federalnega proračuna) v višini 25.4 milijona din in v enaki višini kot doklada za mestni ljudstvi odbor. Od gornje vsote je odpadlo 62% na četrti Center in Tabor. Od predpisanih akontacij (dohodnine in doklade) v skupni višini 50.8 milijona din je že vplačano 35 milijonov. Pri pregledu defa davčnih kemisij za fizične osebe se Je pokazalo, da Pecilna zmožnost davkoplačevalcev ni bila sorazmerno ocenjena. Te nepravilnosti pa iSe bodo popravile pri končni odmeri dohodnine na podlagi davčnih prijav, za katere je poziv že izdan. Pravnim osebam je davčna komisija v 367 primerih predpisala akontacijo 48 milijonov din in prav toliko doklade. Od skupne vsote 96 milijonov din Je že vplačano 88 milijonov.
V celoti znaša torej predpis akontacij, ki gredo v korist Ljudske republike Slovenije, 73.5 milijona din in na dokladi za mestni ljudski odbor prav tako 73.5 milijona d.n.
Vojni dobiček
Pri določitvi vojnega dobička je Mestni ljudski odbor po svojih organih le izvrševalec zakona. Ogrcmno delo je bilo potrebno za zbiranje podatkov. Delo v prvi instanc- se bliža koncu, vloženih pa je precej pritožb na drugo instanco. Pozivov za prijavo vojnega dobička fizičnih oseb je bilo razposlanih 1560, vloženih pa je bilo 18 pozitivnih in 1282 negativnih prijav. Komisije so doslej obravnavale 1157 primerov; 1007 primerov Je bilo izločenih, ker ni podlage za odvzem vojnega dobička, v 150 primerih pa Je bil vojni dobiček ugotovljen v višini 56 milijonov dinarjev. Komisija za ugotovitev vojnega dobička Pri pravnih osebah pa Je v 30 primerih ugotovila vojni dobiček v višin; 20 milijonov din.
Gradnje
Celotni proračun oddelka za gradnje znaša 14 milijonov din (2.1 milijona rednih ki 11-9 milijona izrednih izdatkov). Z reorganizacijo oddelka za
gradnjo se je področje tega oddelka omejilo le na upravno delo. Za operativna dela pa eo bila ustanovljena mestna podjetja, ki poslujejo na gospodarski osnovi. Za regulacijski načrt je predvideno 1 milijon din, za novo izmero mesta pa 300.000 din, za vodne gradnje 500.000 din, za najnujnejšo regulacijo mesta 442.000 din (razširjenje Metelkove ulice, preložitev ovinka na Tržaški časti). Za vsa ostala dela internega značaja pa je določen kredit 1.4 milijona din. Jasno je, da bo za uspešno izvajanje proračuna treba organizirati prostovoljno delo. Doslej so prostovoljna dela dala proračunu že 850.000 dri. V programu ima oddelek še razna dela, kakor zamenjavo lesenih ograj ob Ljubljanici z betonsko ograjo v dolžini 9 km, preureditev Nunske in Streliške ulice, kanalizacijo cede Ljubljana—Ježica in Dolenjske ceste ter številna druga dela.
Za dovršitev stanovanjske kolonije
na Savski cesti je Mestni ljudski odbor najel pri Mestni hranilnici 4 milijone din jn bodo dela končana v avgustu. Istočasno izdeluje oddelek velikopotezne načrte za stanovanjsko akcijo, ki se bo deloma pričela že letos. Ta akcija ne bo potekala samo na zadružni podlagi. Po odobritvi načrtov, ki so v delu, bo Mestni ljudski odbor določil višino posojila, ki ga bo treba, najeti za gradnjo stanovanjskih hiš.
Uprava cest, ki je doslej že -Izvršila mnoga dela, zlasti na prostovoljni osnovi, bo v kratkem iztečena iz oddelka za gradnje. Za upravo cest (vzdrževanje, odvažanje smeti in dr.) je predvidena subvencija 16' milijonov din, da se bo mogla s svojimi dohodki vzdrževati kat. samostojno podjetje.
Socialna politika in ljudsko zdravje
Za socialno politiko m ljudsko zdravje je v rednem in izrednem proračunu določeno 13.1 milijona din. Od celotnega proračuna je določen za osebje kredit 4.2 milijona din; za mladinsko skrbstvo je predvidena subvencija za prvo polletje v višini 1.12 milijona din, za starostno skrbstvo pa subvencija 1-27 milijona din. Za redne in izredne podpore starim in onemoglim v zavetiščih je predviden kredit 2.4 milijona din, za bolniške oskrbne stroške ter za zdravljenje tuberkuloze 1.6 milijona din, za vzdrževanje šolske poliklinike, šolske kuhinje in kopalnice pa kredit
740.000	din. V proračunu niso predvideni izdatki za zavetišča v višini 4 milijonov din, ki bodo kriti po pa-tronath. Delovni odbor; patronatov že poslujejo za 14 zavetišč in otroških domov. Ker eo kljub patronatom sredstva nezadostna, je Mestni ljudski odbor napravil potrebne korake za izreden naknaden kredit v višini 6 milijonov din (4.8 milijona za povišanje starostne podpore in 1.2 milijona za zdravljenje _ tuberkuloznih bolnikov). Smrtni primeri za tuberkulozo so zaradi vojne narasli od 7 na 10.000- v letu 1940 na 30 na
10.000	v lanskem letu. Počitniške kolonije za o trotte so predvidene v Medvodah (po 200 otrok v treh izmenah) in v Škofji Loki (po 300 otrok v dveh izmenah).
Trgovina in preskrba
Celotnj proračun oddelka za trgovino jn preskrbo znaša 4.3 milijona din. Oddelek skrbi za organizacijo preskrbe v okrožnem mestu Ljubljani. Število stalnih potrošnikov, ki je Prvotno naraslo od 80.000 na 110 tisoč, se je zadnje mesece ustalilo na 105.500. Ta oddelek je usmerjal tudi delo odkupnih komisij. Krompirja so kemirije zbrale le 76% predpisa, ker je bilo mnogo krompirja oddanega
v zvezi s prvotno uredbo o prosti prodaji krompirja Pri odkupu sena in slame je bil uspeh stoodstoten.
Količina kalorij na a no.vno živilsko nakaznico stalno narašča. Pred vojno je znašala normalna povprečna potrošnja 93.850 kalorij mesečno na osebo. Kalorična vrednost živil, oddanih na o:novno živilsko nakaznico, je od januarja do maja 1 L na-ra ila od 43.800 na 54.700 kalorij mesečno. Pomanjkanje se občuti v primeri s predvojno dobo predvsem pri sladkorju, maščobah in mesu, zato pa prejemajo potrošniki več moke kakor pred vojno. Lahki delavci Prejmejo še povrhu živila za 24.500 kalorij, težki delavci pa za 48.800 kalorij mesečno. Težiti delavec dobi torej na omovno in dodatno nakaznico 103 tied 500 kalorij. Ce upoštevamo še živila, kj niso racicoirana, vidimo, da nudi osnovna živilska nakaznica dve tretjini predvojnega povprečja prehrane, lahki delavci so dosegli predvojno povprečno višino prehrane, težki delavci pa so prekoračili predvojno povprečno prehrano za 22%. Nakaznic za lahke delavce ee izdaja 23.290, za težke delavce pa, 10.182.
Pri razdeljevanju živil ee uspešno uveljavlja Naproza, ki ima deines 59 špecerijskih Poslovalnic in je v aprilu postregla že 42.000 odjemalcem.
Obrt in industrija
Proračun oddelka za obrt in industrijo znaša v celoti 1.5 milijona din.
V	začetku leta je bilo v Ljubljani registriranih 2221 obrtnih podjetij, 184 kcnceioniranih, 432 produkcijskih in 158 industrijskih obratov. V državni sektor je prešlo 66 industrijskih in 54 rokodelskih obratov. Znatno ee je izboljšala preskrba obrtništva s surovinami in pcmožnimi sredstvi. Posebno skrb posveča oddelek izobrazbi kvalificiranega strokovnega kadra in obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu. Vajencev in vajenk je v Ljubljani 1463. Za vzdrževanje obrt-no-nadaljevalnega šolstva- je .potrebno na leto ekrog pol milijona dinarjev. Kritje teh izdatkov je povzročilo velike skrbi. Obrtniki so- ee zavezali, da ‘ bodo k stroškom prostovoljno prispevali, svoj prispevek pa so zagotovile tudi sindikalne organizacije.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Za kmetijstvo in gozdarstvo je predviden celotni kredit 1.5 milijona din. Na področju okrožnega mesta je 4700 ha njiv in vrtov, 5500 ha travnikov in 3100 ha gozdov, nadalje 500 goved, 2000 konj in 4000 prašičev. Oddelek je z upehom uvedel množično čiščenje sadnega drevja ti medsebojno izmenjavo semen. Ustanovljena je bila tudi strojno-traktorska Postaja, Oddelek je pričel e pogozdovanjem. zlasti na Golovcu, in bo ta dela v Jeseni nadaljeval.
V okviru agrarne reforme Je bilo 4 .veleposestvom, 8 banicam in drugim fizičnim osebam, 6 cerkvam, 57 nekmetom ter enemu kmetu odvzeto 351 ha obdelovalne zemlje, po odloku AVNOJ-a je bilo zaplenjeno 75 ha, s sodnimi zaplembami pa 60 ha, kar da skupaj 486 hä obdelovalne zemlje. Poleg tega je bilo odvzetih vsem navedenim 22 ha pašnikov in 252 ha gozdov. 198 zasebnim agrarnim intere-isentcm je bilo razdeljeno 382 ha, ostalo pa Je oddano v najem. Uprava
Pod poglavjem uprave so predvideni dzdaltkj v skupni višini 13.4 milijona din. V tem znesku so osebni prejemki uslužbencev centralnih uradov in vseh 10 četrtnih ljudskih odborov _ v skupnem v skupnem znesku 7.5 milijona din. Pri večini oddelkov se Je številčno istanje osebja znižalo.
V	celoti je po proračunu 751 sistemiziranih mest. V okviru uprave posluje tudi matični odsek, ki vrši posle v zvezi z zakonom o zakonski zvezi in z zakonom o matičnih knjigah. Število rojster je znatno naraslo in sicer v prvih štirih masecčh na 806 otrok nasproti 492 v istem času lanskega leta pri 10% manjšem številu prebivalstva. Število porok je naraslo od laruskih 77 na 548, število smrtnih primerov pa je nazadovalo od lanskih 633 na 476. Naravni presežek znaša torej v prvih štirih mesecih 330 ljudi, kar Ljubljana še ni nikoli dosegla.
Prosvetni oddelek
Celotni izdatki oddelka za prosveto so v Proračunu predvideni v višini
4.4	milijona-din, od tega odpade na osebne prejemke 1.5 milijona din. V Ljubljani je 22 osnovnih šed e 198 oddelki in 235 učitelji. Šolo pa obiskuje 7170 otrok. Otroške vrtce, ki so priključeni šolam, obiskuje 395 birok. Obnovitvena dela na šolah eo končana razen manjših popravil. Popolna obnova šole v Mostah pa se bo pričela v poletju po možnosti s prostovoljnim delom. V bodoče bo moral prosvetni oddelek nadzirati tudi srednje šole in jih materialno podpirati.
Komunalno gospodarstvo
Oddelek za komunalno gospodarstvo je nastal iz potrebe po skupnem vodstvu komunalnega gospodarstva Ljubljane. Pri svojem delu se opira na nasvete in navodila mestne gospodarske komisije, .ki kot posvetovalni organ izvršilnega odbora proučuje važnejša gospodarska vprašanja mesta. Težišče dela pa se nanaša na vodstvo mestnih podjetij, k. jih- je sedaj
22.	Mestna podjetja zaposlujejo 973 delavcev in nameščencev.
Poleg mestne plinarne, vodovoda, klavnice, cestne železnice, pogrebnega zaveda in vrtnarije to je sbairih_ podjetij, ima mesto še 17 novih podjetij. Najvažnejša so:	Mestno gradbeno
podjetje »Megrad«, Mestno prevozno podjetje »Mepro«, tovarna bonbonov »Šumi«, izdelovalndca uniform in čepic »Kroj«, trgovina s čevlj; in po-pravijalnica čevljev »Triumf«, izdelo-valnioa krtač »Ščetka«, izdelovalnica usnjenih izdelkov »Köhler«, špdelo-
Zader si ustvarja novo bodočnost
Sodelovanje Hrvatov in Italijanov mn je že doslej omogočilo
velike uspehe obnove
stopna kopališča na Puntamiki in pri tovarni likerjev. Vsi hoteli bodo opremljeni popolnoma na novo.
Industrijska delavnost je bila obnovljena doslej v največji možni meri. Deluje že tobačna tovarna, tovarna likerjev, tovarna mrež, vrvi in predilnica, ribiškega sukanca, za delo je usposobljena tovarna čokolade, tovarna za konserviranje vrtnin itd. Zanimivi in važnj industrijski podjetji sta zlasti tovarna za mreže in tovarna za likerje.
Ker je okolica Zadra zelo ugodna za gojitev višenj, so se že Pred stoletji pojavil; manjši obrati, ki s» se bavili s predelovanjem tega žlahtnega sadu. Najznamenitejša izdelka te panoge, k; se je kasneje razvila v važno industrijo, sta svetovno znana Maraschino in Cher'ry brandy, likerja prijetnega duha in okusa, ki jih pridobivajo iz višenj s posebnim načinom destilacije. Oba likerja izdeluje največja zadrska tovarna likerjev »Luxardo«.
Tovarna »Luxardo« ima veliko zmogljivost. Ustanovljena je bila pred 125 leti in se je od takrat razvila v industrija, kjer je zaposlenih nad 200 delavcev in nameščencev in prevzela v predelavo do 100 vagonov višenj letno. To je še bolj pospeševalo gojitev višenj v okolici, ki je malone ves svoj pridelek višenj dobavljala tovarni.
V vojni je bila tovarna močno poškodovana in opustošena. Vsa poslopja, razen glavnega so bila porušena. Vojna škoda na poslopjih in uničenih zalegah je bila ocenjena na 70 milijonov dinarjev.
Danes je v tavanji zaposlenih nad 50 delavcev in nameščencev. Ustvarjeni so vsi Pogoji, da bo lahko, čim bedo dopuščale surovine, obratovala s polno zmogljivostjo, kj je pred vojno znašala SO vagonov' letno. Največja ovira za razmah obratovanja je pomanjkanje sladkorja. Naše oblasti so poskrbele, da je tovarna dobila določeno količino sladkorja in da se Je vzdržala kontinuiteta njenega dela. Čim pa bo mogoče, bo tovarna obnovila svojo proizvodnjo v polnem obsegu.
Delavstvo, ki je organizirano v svoji sindikalni organizaciji, v prvomajskem tekmovanju ni moglo pokazati vseh svojih sposobnosti, ker proizvodnje zarad; pomanjkanja sladkorja ni moglo dvignit;. Opravilo je nad 3000 Prostovoljnih ur dela in prispevalo v obnovitveni fond nad 36.000 din.
Tako se Zader obnavlja. V njegove ulice in pristanišča prihaja vedno več življenja. Za omilitev perečega stanovanjskega vprašanja bo dobilo mesto 10 milijonov din. Z njimi jn s sodelovanjem Prostovoljnih delavcev bodo v manj poškodovanih hišah obnovili okoli 350 stanovanj.
Sodelovanje Hrvatov in Italijanov mu je že doslej omogočilo velike obnovitvene uspehe.
Zader je bil med vsemi dalmatinskimi mesti največkrat bombardiran, nad 70krat. Prvič je bombardiranje zahtevalo mnogo človeških žrtev, kasneje se je prebivalstvo razbežalo po bližnjih vaseh, od koder se nekateri še danes niso vrnili, ker ni dovolj stanovanj. Ko je bil Zader novembra 1944. po 251etnem suženjstvu osvobojen, je kazal žalostno lice. Nad 75 % vseh poslopij na mestnem ozemlju je bilo porušenih ali težje in lažje poškodovanih. Ozke ulice v starem delu mesta so bile večinoma neprehodne. Težko, veliko kamenje, iz katerega je zgrajenih večina zadrskih hiš, jih je ponekod zasulo več metrov visoko.
Tako se je zaključila za Zader« nasilna doba pripadnosti k Italiji. Italijanski fašizem je hotel mesto poitalijančiti in je hrvatski živelj, hi ni hotel sleditj njegovim ukazom/ preganjal. Zader, ki kot luka svojega zaledja ni v italijanskih rokah nič pomenil, so italijanski fašisti iz Poli-tično-prestižnih razlogov industrializirali. Pri tem to ustanovil; 'mnogo industrijskih podjetij, kj v Zadru, oziroma na ozemlju, ki je pripadalo Italiji, niso imela nobenih korenin. Uvažali so surovine iz Italije, prav tako pa- tudi delovno silo. Tudi večino svojih izdelkov to prodajali nazaj v Italijo.
Prvj temel.ji nove dobe Zadra so bili položeni že med vojno. Že pred kapitulacijo, posebno pa še Po njej, so se borbi naših narodov za svobodo, proti imperialističnemu tlačenju in za nove, boljše odnose med ljudmi pridružili mnogi zadrski Hrvati in Italijani. Skovala se je trdna vez, k; je danes temelj složnega sodelovanja v vseh gospodarskih akcijah.
Nacionalno vprašanje se je tudi v Zadru rešilo v istem duhu kakor drugod v naši novi Jugoslaviji, k; ne pozna zatiranja narodov jn narodnih manjšin. Ob enakopravnosti obeh narodnost; se danes v Zadru ne po-, stavlja nikjer vprašanje, ali si Hrvat ali pa Italijan. V Ljudski fronti sodelujejo prebivalci s popolnoma enakimi dolžnostmi jn pravicami. Zader ima hrvatsko in italijansko gimnazijo, hrvatsko in italijansko osnovno šolo. Mladina se tako ločeno uči, vsaka v svojem jeziku, nastopa pa na vseh svojih prireditvah skupno. Vse prireditve kulturnega značaja imajo mešan hrvatsko-italijanski spored. V sindikalnih, ženskih in mladinskih organizacijah to Italijani uveljavljajo z vsemi svojimi sposobnostmi in zadrska industrija ima mnogo udarnikov Italijanov.
Dosledno izpeljana enakopravnost je vplivala na vse prebivalstvo zelo ugodno. Ob osvoboditvi .so bil; še mnogi Italijani rezervirani, ker se niso mogli otresti fašističnih laž; o preganjanju. Ko so pa spoznali resnico, se niso obotavljali opustit; svojo pasivnost in so Poprijeli za delo z enako vnemo kakor drugi. Politično razpoloženje je danes v Zadru zelo dobro.
»Najboljš; znak za ugoden razvoj političnih prilik v Zadra je dejstvo, da se vse sprejema odprto, da Pri nas ni nerganja oikoli oglov. Naše prebivalstvo pove naglas svoje zadovoljstvo in enako tudi glasno. .kritizira, kadar misli, da se kje greši v škodo ljudsk; skupnosti. Vsi sodelujejo pozitivno. Vse, kar smo napravili doslej, smo dosegli zaradi naše povezanost; in popolnega sodelovanja.« Tako je ocenila današnje politične razmere v Zadra članica.mestnega odbora Ljudske fronte. Dejansko življenje, opazovano v najrazličnejših trenutkih, to oceno v polnem obsegu potrjuje.
Obnova Zadra, njegovih stanovanjskih, industrijskih in drugih poslopij in naprav je bila glede na obseg po-rušenostj zelo težka naloga. Poleg tega je bilo treba računati s stvarno-, stjo. Bodoči Zader mora rasti na svojih tleh. Živeti mora predvsem od virov, kj jih ima in jih ni malo. Tako bogato kmetijsko zaledje kakor morje mu dajeta nešteto možnosti napredka in blagostanja. Pomorski promet, turizem, ribištvo mu dopuščata, da se uveljavi z vsem; svojimi prednostmi. Jasno je, da bodo delale tudi vse druge industrijske panoge, katerih podjetja niso toliko poškodovana, da. jih ni mogoče obnoviti.
Prva naloga, k; jo je moralo prebivalstvo skupno z oblastjo rešiti po osvoboditvi, je bila očiščenje mestnih ulic, da se je omogočil neoviran • promet. To mu je s prostovoljnim delom že popolnoma uspelo. Danes ima Zader kljub svojim ruševinam že kar 'prijazno lice. Po vseh mestnih ulicah se razvija živahno življenje. Za obnovo mesta je že izdelan nov regulacijski načrt, kj upošteva vse svojskosti mesta, obenem pa tudj moderna načela urbanistike in arhitekture. Polet čiščenja in obilove, ki to je uveljavil posebno v prvomajskem tekmovanju, bo doprinesel nove uspehe tud; v novem tekmovanju, ki se bo začelo s 1. julijem. V tem tekmovanju to bo Zader kosal s Splitom, Šibenikom in Dubrovnikom.
Pomorski promet se obnavlja v skladu z vsem našim prometom. Ker pristaniške naprave niso poškodovane. pristajajo dnevno ob mesta; obali potniški in tovorni parniki, ki skrbijo za promet ob naši obali, Z manjšim; parniki je mesto povezano tudi z bližnjimi otoki. V zadrski luki leži velik nemški parnik, k; so ga potopile bombe, ko je pripeljal v Zader hrano za nemške čete. Ker je še dobro ohranjen, ga bodo prej ali s'ej dvignili.
Ribištvo se obnavlja z največjo naglico. Letos je v začetku sezije kazalo, da bodo imel; zadrski in ribiči bližnje okolice obilen lov, kasneje pa pričakovanja niso bila izpolnjena. Kljub temu so zadrski ribiči prodali znatne količine rib v Zagreb in Trst.
Tudi turizem se bo. spet razviL Sedaj obnavljajo dva večja hotela, ki bosta mogla sprejet; veliko gostov. Turistična sezona bo otvorjena v Zadru že prihodnji mesec, ko je napovedan prihod dveh večjih skupin Čehov. Vprašanje prehrane je urejeno, prav tako pa so že obnovljena in do-
Gledališki teden na Jesenicah
Na Jesenicah smo lani ustanovili svoje gledališče. Zrastlo j.e iz tisočev ta tisočev delovnih ur, članov gledališča, zato je postalo resnično last ljudstva. Tu smo povezani mladi in stari vseh slojev v skupni težnji: dati gledališko umetnost vsem!
S tem geslom bomo v gledališkem tednu zaključili letošnjo sezono. Gledališki teden bo pregled našega dela, zmogljivosti in napredka. V' soboto 29. t. m. ob 19.30 bodo fanfare pred »Titovim domom« oznanile pričetek. Nato bo v dvorani otvoritev gledališke razstave. Ob 20. bo slavnostna in obenem krstna predstava Franc Klinarjeve drame »Vida-Staša«. Drama je iz partizanskega življenja in skrbno pripravljena. V nedeljo zvečer bo predstava Štefan Zweigovo »Siromakovo jagnje«, v ponedeljek zvečer bo
predstava Pavel Goljeve »Triglavske bajke«, v torek Finžgarjeva »Razvalina življenja«, v sredo 3. julija ob 14.30 »Triglavske bajke« za mladino, isti dan zvečer pa recita-eijski večer članov in nastop dramske m baletne šole jeseniškega gledališča. V~ četrtek zvečer bo predstava Katajeve »Kvadrature kroga«, v petek Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in v soboto zaključni večer s pestrim sporedom na športnem prostoru. Predstave zvečer bodo vse ob 20. uri. Ves teden bo odprta tudi gledališka razstava.
Da bi se našega gledališkega tedna lahko udeležili res vsi, smo cene vstopnicam znižali tako, da je obisk vsakomur mogoč. — S. M.
Z VESTNIM DELOM ZA OBNOVO DOMOVINE!
valnlca pohištva »Pohištvo«, Projekt-biro za gradbene načrte. Mestna čevljarna, Mestna Pekarna, manufakturna trgovina Miklavc, popravljalndci dežnikov Vidmar In Mikuž, Mestna pražarna za karane nadomestke, MeJ stni bife in Mestna šivalnica za izdelovanje oblek in perila. S svojim donosom bodo mestna podjetja s časom lahko precej prispevala h kritju izdatkov eocjalnih an občekoristolh ustanora.
Hiše, ht Jih X Vojniča gradi Ljudska fronta Zagreba
5 pariške; konference
Brezuspešni poizkusi izvajanja pritiska na sovjetsko delegacijo
Svet zunanjih ministrov je v sredo razpravljal o nekaterih vprašanjih, Id so v zvezi z mirovno pogodbo z Romuni jo
Deklaracija Bidaultove vlade
Pariz, 27. jun. (Tass) Ptosebnj dopisnic Tassa poroča 26. junija:
Od danes naprej izhajajo francoski listi v dvakrat večjem obsegu: imajo štiri ^ strani namesto dveh. Vendar poročila o pariških pogajanjih zaradi tega n. kakor ne zavzemajo več prostora. Večina listov polnijo kolone športnih poročil, vsakovrstnih senzacij, _ zločini, kritike o gledaliških komadih, iid. Cesto skušajo komentatorji zvrniti krivdo za zavlačevanje odločitve o najvažnejših vprašanjih na sovjetiko delegacijo, »ki pričakuje iz Moskve novih navodil«. Ta način poročanja naj bi ustvaril vtis, da je uspeh konference odvisen le od enostranskega popuščanja sovjetske delegacije. To ni ničesar drugega kot že preizkušena metoda izsiljevanja. ki pa nima nobenega uspeha.
Listi poročajo o dveh razgovorih šefa sovjetske delegacije Molotova z Bymesom, šefom ameriške delegacije. Seveda ne povedo ničesar o vsebini teh razgovorov, temveč se omejujejo na ugibanje, da so se nanašali na najvažnejše probleme dnevnega reda pariške konference.
»Monde«, ki ga smatrajo tukaj kot uradni organ za zunanjo politiko, je priobčil uvodnik z naslovom »Sovjetska. igra«, kjer med drugim modruje: Sovjetske politike nikakor ne moti upoštevanje prijateljstva in narejenih uslug. Njena linija pri razpravljanju o mirovni pogodbi z Italijo je popolnoma jasna. Sovjetska' zveza nastopa proti Italiji, kadar gre za njene interese: v vprašanju Trsta, italijanskih reparacij ali italijanske mornarice. Kadar Sovjetska zveza v kakem vprašanju ni neposredno zainteresirana. brani Italijo tako pred Francijo kot pred Avstralijo. »Monde« modruje dalje, da bi morala sovjetska deelgacija podpirati vse francoske zahteve že 'Iz samega upoštevanja »prijateljstva« in' »narejenih uslug«. Ne moremo reči, da bi temu nazirsnju manjkala spretnost in poslovni način, s katerim se loteva vprašanja. Vendar, kaj je z načeli o pravičnosti in mednarodnem sodelovanju?
Poudariti je treba, da se ista težnja pojavlja tudi v ostalih listih. Ogorčeni so, presenečeni in ne razumejo, zakaj zahteve zavezniške dežele (Francije) nasproti nekdanji sovražni držav; (Italiji) niso brez nadaljnjega sprejete, obenem pa se jim zdi popolnoma naravno, da se zavračajo pravične zahteve druge zavezniške države — Jugoslavije. Očitno nekateri komentatorji zamenjavajo mednarodni forum z borzo. Navajamo posebno značilen slučaj. Včeraj so števial! liski zatrjevali, da vsebuje italijanska spomenica glede obmejne pokrajine v okolici Tende in Brige zahtevo, da naj se italijansko-franco ka meja uredi na način po katerem pripade Italiji francoska obmorska alp.ka pokrajina, danes pa priobčujejo listj samo demanti italijanskega poslaništva v Parizu, da je to poročilo nsomovano. Takšni so 'tipični običaji tiska, ki vodi javnott v zmotol
V zvezi s pariškimi pogajanji nadaljuje del- pariškega tiska s pravo hujskaško kampanjo, skušajoč ustvariti težkoče v odnorih med delegacijami. v tem pogledu prednjači »Combat«. Njegov komentator Kaufmann. ki je mojster v Protisovjetskih namiga vanj.h, pričenja današnji pregled pariških pogajanj s senzacionalnim poročilom: Združene države so sklenile poslat; v Trat deseltisočton-eko križarko, kl je trenutno na Malti. Govorice o bližnjem prihodu ameriške križarke »Fargo« v Trst so prav tako razširjene tudi v ostalih listih. Ta prihod razlagajo s potrebo, da se »preprečijo morebitni jugoslovanski p:i:kusi, urediti vprašanje Trsta s silo«. Znano je, da govoričenje o »vojaških pripravah« Jugoslavije ni ničesar drugega, kot izzivanje, prihajajoče iz neodgovornih krogov. Pristojni beograjski krogi so te vesti že pb-novno z vso odločnostjo zanikali. V takih okoliščinah sl je prihod ameriške križarke v Trst — če je to poročilo sploh resnično — mogoče razložiti le kot sredstvo za Pritisk na zavezniško državo, proti njenim interesom n zakonitim zahtevam, ki jih zakonito brani na konferenci štirih ministrov.
Svet ministrov za zunanje zadeve je na današnjem zasedanju razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi z mirovno pogodbo z Rumu* nijo: plovba po Donavi, vrnitev dobrin, ki si jih je Rumunija med vojno nezakonito pridobila fn nekaterih drugih ekonomskih točkah pogodbe.
Glede donavskega problema ameriška jn britanska delegacija ne zahtevate več. da se v mirovno pogodbo vnese tozadevni člen, vendar sta stavili predlog, po katerem bi moral Svet zunanjih ministrov — sprejeti sklep, da se vse države olb Donavi obvežejo, ustanoviti upravo podonavske ptevbe. Temu predlogu je nasprotovala sovjetska delegacija, ki je poudarila, da se metoda razpravljanja o Problemu Donave brez soudeležbe katere koli podonavske dežele v bistvu ne more smatrati za pravično. Vprašanje ni bilo urejeno in se bo o njem razpravljialo na enem izmed prihodnjih zasedanj.
Proučevanje problema, ki se tiče vrnitve dobrin, ki si jih je Rumunija pridobila med vojno, je pokazalo, kakšne težkoče se morejo sem in tja pojaviti v zvezi z vprašanji, katerih ureditev se zdi tako enostavna. Čitatelji se dobro spominjajo, da je bil o tem med Sovjetsko zvezo in Rumunijo sklenjen sporazum na osnovi pogojev premirja. Ta sporazum, ki je bil svoječasno sporočen vladam zavezniških velesil in ki z njihove strani n; naletel na nikak odpor, dokončno določa način vrnitve materialnih dobrin, kj so jih Rumuni odpeljali iz začarno zasedenih predelov Sovjetske zveze. Znano je tudi, da je šla Sovjetska zveza Rumunijj zelo na roko in ji zaradi potrebne obnove njenega narodnega gospodarstva znatno olajšala izvajanje sporazuma. V predlogu sovjetske delegacije, ki so o njem danes razpravljali, je rečeno, naj bi se problem vrnitve materialnih dobrin uredil sporazumno med Rumunjjo in prizadelo zavezniško državo. O tem predlogu so bile dolge razprave, v katerih je ameriška delegacija že priznala njegovo utemeljenost, vendar pa vprašanje zaradi nasprotovanja britanske delegacije ni bilo urejeno.
Te razprave ustvarjajo vtis, da druge delegacije nalašč delajo težkoče pri urejevanju vprašanj, ki se tičejo interesov Sovjetske zveze. 1st; vtis je naredilo razpravljanje o drugih vprašanjih, kj so v zvezi z mirovno pogodbo z Rumunijo. Umetno ustvarjene težkoče prj urejevanju čkto osnovnih vprašanj, naj bi očitno služile kot pritisk na sovjetsko delegacijo. da bi popustila v drugih vprašanjih. Take metode seveda Izredno oležkočajo delo konference štirih ministrov.
Vprašanje Trsta največje vprašanje
Pariz, 26. junija. Dopisnik TAN-JUG-a poroča:
Več pariških časopisov piše, da povzroča vprašanje Trsta največ
Sofija, 26. jun. Dopisnik Tanjuga poroča:
Na duhovniškem kongresu, ki se je pričel včeraj, je govoril tudi podpredsednik ministrskega sveta in minister za kmetijstvo Aleksander Obov. Pozdravil je kongres duhovnikov v imenu bolgarske kmečke narodne zveze. V svojem govoru je minister Obov poudaril potrebo ločitve cerkve od države in izjavil, da je dolžnost cerkve, da je v službi ljudstva.
Ukinitev podpore odpuščenim uradnikom
Spfija, 26. jun. Dopisnik Tanjuga poroča:
Danes popoldne je Narodno sobranje nadaljevalo s svojim delom. Sobranju je bila že predložena v raz-motrivanje in odobritev vrsta zakonov, med drugim tudi predlog zakona o ukinitvi podpore uradnikom, ki so bili odpuščeni kot fašisti. Ta predlog, ki ga je predložil minister za notranje zadeve Anton Jugov, določa
težav v razpravljanjih med Štirimi ministri za zunanje zadeve v Parizu, in smatrajo, da je to resnično najvažnejše vprašanje konference.
številni časopisi prinašajo de Ga-/sperijevo izjavo, da ne bo podpisal mirovne pogodbe, ako Pulj in Trst ne ostaneta Italiji.
Z naslovom »Frenetični kriki de Gasperi j a« piše Magnien v »Huma-nite«: »Predsednik italijanske vlade ne brani neodvisnosti Italije, ampak igra skupno z inozemstvom igro proti koristim lastne dežele.«
V zvezi z vprašanjem plovbe po Donavi piše- »Front National«, da so Anglo-Američani hoteli prisiliti podonavske države, da bi dobila klavzula, ki se vključuje v mirovno pogodbo z Rumunijo, splošen značaj. »Sovjetska zveza — dodaja časopis — ki spoštuje suverenost in svobodo odločanja zavezniških držav Srednje Evrope, odklanja, da bi se klavzula o svobodni plovbi po Do-navi, ki ima splošen značaj, vključila v mirovno pogodbo, sklenjeno z eno samo državo. To je očitno samo formalno različno gledanje, vendar se iz tega na eni strani vidi naglica Anglo.Američanov, da bi zagotovili tržišča, na drugi strani pa prizadevanje Sovjetske zveze, da se ohrani gospodarska neodvisnost in politična suverenost mladih demokracij v Srednji Evropi.«
Svet zunanjih ministrov je razpravljal o plovbi po Donavi
Pariz, 27. jun. (AFP) Včeraj zjutraj se je sestala v Luksemburški palači komisija za italijanske kolonije, ki je imela nalogo redigirati načrt, ki so ga sprejeli štirje ministri za zunanje zadeve.
Načrt določa, da se vnese v pogodbo z Italijo določba, po kateri se Italija odreka svojim afriškim ozemljem, nato določba, po kateri se štirim ministrom za zunanje zadeve prepušča, da v roku 12 mesecev določijo dokončni statut teh ozemelj, kakor tudi, da se bo vprašanje italijanskih kolonij predložilo organizaciji Združenih narodov, če ne bodo štirje ministri za zunanje zadeve našli rešitve v določenem roku.
Poleg tega so imeli namestniki ministrov za zunanje zadeve sejo, da bi proučili gospodarske določbe načrta mirovne pogodbe z Rumunijo.
Včeraj popoldne so se seštali štirje ministri, da bi pretresali načrt te pogodbe, kakor tudi vprašanje plovbe po Donavi.
Zasebni sestanek Byrnesa in Molotova
Pariz, 26. junija. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve Byrnes in sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov sta imela včeraj pred pričetkom seje ministrov za zunajnje zadeve zaseben sestanek.
ukinitev podpore uradnikom ministrstva za notranje zadeve, ministrskega sveta, Narodnega sobranja in občin, ki so že bili, ah še bodo odpuščeni zaradi fašističnega delovanja. Odpuščeni uradniki nimajo pravice do podpore, ki je določena za primer odpusta, poleg tega pa izgubijo tudi pravice do prispevkov, ki so jih plačali v posamezne fonde in zavarovalne sklade.
Pomorski posvetovalni svet Združenih narodov
Amsterdam, 26. junija. (Reuter). V Amsterdamu še je sestal pomorski posvetovalni svet organizacije Združenih narodov, v katerem je zastopanih 17 držav. Na zasedanju so ustanovili komite, ki bo proučil ustavo, delokrog in poslovnik organizacije. Ker je Svet ustanovljen kot začasna organizacija, mora dovršiti svoje delo do 31. oktobra
1946.
Paris, 2«. jun. (AFP.) Ministrski
predsednik Georges Bidault je danes popoldne predstavil novo francosko vlado ustavodajni skupščini in pre-čital vladno deklaracijo, ki je v njej med drugim rečeno:
Vlada ima predvsem namen ustvariti pogoje, ki bodo dali ustavodajni skupščini možnost, da/ izpolni svojo glavno nalogo in izdela ustavo. Načrt ustave mora biti tak, da ga bo lahko odobrila ogromna večina republike.
Vlada nima namena posredovati v skupščinski razpravi, je pa trdno odločena, storiti vse, da bo najkasneje do konca meseca oktobra po referendumu in splošnih volitvah na oblasti stalni režim. Sedanja vlada je sestavljena iz predstavnikov odporniškega gibanja. Včasih slišimo, da je odporniško gibanje že nekaj zaključenega in minulega, v resnici pa je še odprta knjiga, katere še nismo popisali.
Vlada bo odklonila vsako interpelacijo in celo vsako razpravo, ki ne bi imela značaja nujnosti.
Izvedene reforme je smatrati kot gotovo dejstvo in veljajo še vedno načela v Ustanovni listini Nacionalnega sveta odporniškega gibanja. Nujno je treba urediti vprašanje zahtev, Id so jih postavile predstavniške organizacije delavskega razreda. Plač in mezd pa ni mogoče zvišati za več kot 15 %, ker bi bile sicer javne finance preveč obremenjene. Takoj bodo izdani ukrepi za izboljšanje položaja vseh delavcev, ki imajo najnižje prejemke. Naloga urejevanja mezd, plač in pokojnin ho poverjena v določenem roku konferenci kvalificiranih predstavnikov vseh zainteresiranih strani.
Ni pa izgleda, da bi se reševal problem mezd in cen ločeno. Trajno in progresivno povečanje kupne mo-
Moskva, 26. junija. (Tass.) Po seji Izvršnega komiteja Svetovne sindikalne federacije v Moskvi je bilo objavljeno naslednje poročilo:
»Na zasedanju Izvršnega komiteja svetovne sindikalne federacije dne 24. junija' so obravnavali naslednja vprašanja: uspeh potovanja komisije Svetovne sindikalne federacije v Nemčiji, odnose med Svetovno sindikalno federacijo in organizacijo Združenih narodov ter obnovitev konfederacije dela v Grčiji.
Glede potovanja komisije Svetovne sindikalne, federacije za Nemčijo je Izvršni komite odobril naslednja priporočila Izvršnega biroja zavezniškemu nadzornemu svetu v Berlinu.
1.	V vseh zasedenih zonah Nemčije
naj se zagotovi svoboden razvoj demokratičnega sindikalnega gibanja. Organiziranje sindikatov naj se izvede po načelu:	eno podjetje — en
sindikat.
2.	Nemški sindikati morajo sistematično vzgajati nemško mladino in one sloje delavskega razreda, ki so bili pod vplivom fašistične ideologije, v demokratičnem duhu.
3.	Nemški svobodni sindikati naj sodelujejo v vseh komisijah za čistko.
4.	Vso pozornost je treba posvetiti utihotapljanju nacistov na vodilne položaje v trustih in podjetjih, kaikor tudi vsem poizkusom obnove gospodarskih osnov nemškega imperializma.
5.	še prav posebno pozornost se mora posvetiti vtihotapljanju nacistov v državni aparat in policijo. Naciste je treba iz državnega aparata in policije takoj odpustiti.
Glede odnosov med Svetovno sindikalno federacijo in organizacijo Združenih narodov bo objavil Izvršni komite delovnim množicam vsega sveta proglas, v katerem bo obrazložen razvoj pogajanj med Svetovno sindikalno federacijo in organizacijo Združenih narodov, kakor tudi zahteve federacije, ki se nanašajo na njeno predstavništvo v organizaciji Združenih narodov in posebno v eko-nomsko-socialnem sektorju.
O vprašanju ustanovitve konfederacije dela v Grčiji je Izvršni komite odobril naslednje sklepe, ki jih je predložil Izvršni biro:
1.	Svetovna sindikalna federacija najostreje protestira proti poizkusom, naperjenim proti življenju grških delavcev in sindikalni svobodi.
2.	Federacija pošilja svoj protest
čl s pomočjo zniževanja cen. se mora omogočiti le s povečanjem proizvodnje, racionalnim uvajanjem odlokov o podržavljanju, razumno politiko uvoza in izvoza ter z ukinitvijo nekaterih zakonskih omejitev, ki ovirajo ta razvoj. Vlada bo z vsemi sredstvi podprla napore za proizvodnjo.
Javne finance bomo vodili z vztrajno voljo, da z vsakim dnem zmanjšamo proračunski primanjkljaj. Brez milosti bo odklonjena vsaka zahteva glede naknadnih kreditov, ki naj bi še povečali efektive. Zvišanje družinske pomoči in ostalih plač bomo nadoknadili s postopnim zmanjšanjem gospodarskih podpor. Vse bomo storili, da se finančni aparat modernizira.
Premirje med političnimi strankami naj ostane še nadalje v veljavi in se še utrdi.
Ko je Bidault podal tako obrise programa svoje vlade, je končno še poudaril potrebo stabilizacije valute in ohranitve prijateljstva in zveze z velikimi narodi.
Najvažnejša naloga je znižanje cen
Pariz, 26. jun. Dopisnik Tanjuga poroča: »Humanite« piše o nalogah, ki čakajo novo vlado, in pravi, da je najvažnejša naloga zmanjšanje cen, in sicer s pomočjo zmanjšanja števila posrednikov in njihovih nezasluženih nagrad s. pomočjo svobodne izmenjave dobrin in borbe proti' špekulaciji. Proglasiti je treba pravo vojino špekulaciji, črni borzi in birokraciji Vichyja. Vrednost franka je treba braniti s politiko štednje, ki jo je mogoče izvajati na področju oboroževanja z zaplembo imovine izdajalcev in nezakonitih zaslužkov.
štirim zunanjim ministrom, ki so se sestali na. konferenci v Parizu.
3.	Federacija zahteva, da naj štiri velesile za proučevanje položaja v Grčiji imenujejo komisijo, v kateri naj bi sodeloval tudi zastopnik svetovne sindikalne federacije. Zagotoviti je treba sindikalno svobodo, ki mora biti v skladu s splošnimi demokratičnimi svoboščnami.
4.	Federacija smatra za upravičeno svojo zahtevo, da naj vlade štirih velesil opozore grško vlado na potrebo proučevanja položaja v Grčiji in odreditve primernih ukrepov.
5.	Izvršni biro mora pripraviti in izvesti ukrepe za moralno in materialno pomoč grškim sindikatom.
Švedska pomoč Jugoslaviji
Stockholm, 26. jun. švedska dobrodelna organizacija »Evropa Huelpen« je odobrila 200.000 kron za potrebe dečjih kuhinj v Jugoslaviji in 150.000 kron za nabavo zdravil.
Val stavk v Belgiji
Bruselj, 26. jun. (AFP). V meta-lurgijskih podjetjih industrijskega področja v, Liegu so izbruhnile stavke, ki se bodo še razširile. Delavci zahtevajo, da se takoj skliče Nacionalna konfederacija dela.
Nürnberg, 26. junija. Tass poroča: Danes je na jutranjem zasedanju sodišča zagovornik Ludinhausen nadaljeval z zasliševanjem obtoženega Neuratha. V svoji izpovedi Neurath izjavlja, da se hitlerjevska Nemčija leta 1935., kakor tudi v naslednjih letih, ni pripravljala na vojno. Celo prehod Nemčije k aktivnejšim korakom — kot je zavzetje Porenja v marcu 1936. — imenuje Neurath samo »popolnoma simbolično dejanje«.
Glede Avstrije Neurath licemersko govori o svoji želji, da bi »utrdil gospodarsko zvezo« Nemčije in Avstrije in da bi ohranil »neodvisnost« Avstrije. Obtoženec na vse mogoče načine poskuša opravičevati ne samo sebe, ampak tudi Hitlerja.
Namesto odgovora na direktno obtožbo, češ da je načrtno priprav*
Sklepi Vrhovnega sovjeta Ruske SSR
Moskva, 26. junija. (Tass.) Vrhovni sovjet Ruske SSSR je najprej v podrobnostih, nato pa v celoli soglasno sprejel predlog državnega proračuna RSFSR za leto 1946.
Vrhovni sovjet je nato odobril ukaz Prezidija Vrhovnega Sovjeta, s katerim sta Kosigin in Švernik razrešena svojih funkcij zaradi novih dolžnosti, na njuni mesta pa imenovana za predsednika ministrskega sveta RSFSR Rodionov, za predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta RSFSR pa deputat Vlasov.
Soglasno so odobrili tudi ukaze Prezidija Vrhovnega sovjeta RSFSR o preimenovanju Sovjeta ljudskih komisarjev RSFSR v ministrski svet in Sovjeta ljudskih komisarjev avtonomnih republik v svete ministrov avtonomnih Tepublik, o ustanovitvi Zvezno republiškega ministrstva tehničnih kultur o delitvi ministrstva za kmetijstvo v ministrstvo za poljedelstvo in ministrstvo za živinorejo, o usfa-novitvi zvezno-republiškega ministrstva za filmsko industrijo, o preimenovanju Krimske ASSR v krimsko oblast itd.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Vrhovnega sovjeta RSFSR deputat Ždanov objavil, da je končano sedmo zasedanje Vrhovnega sovjeta RSFSR.
V nedeljo bo plebiscit na Poljskem
Varšava, 27. jun. (Assoc. Press.) Vladni krogi izražajo prepričanje, da bo večina poljskega ljudstva v nedeljo pri plebiscitu potrdila tri vprašanja, ki so:
1.	Ali želite parlament z eno samo zbornico?
2.	Ali odobravate podržavljenje glavne industrije in agrarno reformo (ukinitev veleposestev in njih razdelitev med kmete) ?
3.	Ali soglašate z ustanovitvijo poljskih zapadnih mej ob Baltiku, Odri in Nisi?
Sovjetsko odlikovanje 40 slovaških letalcev
Bratislava, 2. jun. (CTK).
V Pieštanih so svečano izročili sovjetske kolajne za zasluge 40 slovaškim letalcem, ki so se borili v vrstah Rdeče armade proti nacističnemu okupatorju. Odlikovanja je izročil sovjetski vojaški ataše podpolkovnik Sizov.
Franco povečuje nasilje po mestih in vaseh
Pariz, 26. junija. Dopisnik Tanjuga poroča:
Magnien piše v »Humanite«, da so v Madridu ponovno aretirali štiri sindikalne prvake, da Francova policija zapira demokrate in da Franco v svoji nemoči, da bi uničil herojske gverilce, povečuje nasilje po mestih in vaseh. »Tako dela Franco, ohrabren po besedah Churchilla, da je v Španiji več svobode, kakor na Poljskem«, piše Magnien in nato poudarja, da reakcija trustov in bank podpira Franca in preprečuje Varnostnemu svetu podvzetl ukrepe, ki bi odstranili fašistični režim.
ljaJ operacije proti češkoslovaški, obtoženec navaja izmišljotine o nevarnosti, ki je baje grozila Nemčiji od češkoslovaške.
Dejstvo, da je bil postavljen za predsednika tajnega ministrskega sveta, potem ko je zapustil položaj ministra za zunanje zadeve, poizkuša Neurath predstaviti kot »formalen akt«. Obtoženec si z vso silo prizadeva, da bi sodišče prepričal, da po svojem odhodu iz ministrstva za zunanje zadeve »ni več v celoti sodeloval« pri reševanju zunanje političnih vprašanj. Vendar pa je Hitler, kot je razvidno iz nadaljnjih priznanj obtoženca samega, v odločilnem trenutku priključitve Avstrije pozval v zadevi »diplomatskega postopka« priključitve prav Neuratha, ki je kot diplomat podprl zasedbo Avstrije.
'	-------a—
Minister Obov o potrebi ločitve cerkve od države v Bolgariji
Sklepi Svetovne sindikalne federacije glede nemških in grškib sindikatov
Neurath je pripravil vojaške operacije proti Avstriji in češkoslovaški
KULTURNI PREGLED
Umetniška zadruga ustanovljena
Naši likovni umetniki s0 se zbrali 25. t. m. zvečer v igralnici kavarne »Union« k pomembnemu dogodku. Po obširnih pripravah in po razgovorih z IZOS-om so se odločili, da s: zboljšajo svoj gospodarski položaj na podlagi samopomoči, in so sklenili. da ustanove zadrugo.
Na skupščini, katere se je udeležila velika večina likovnih umetnikom iz Ljubljane, so bila sprejeta pravila in izvoljen je bil upravni in nadzorni odbor zadruge. Zadruga ima nalogo: da nabavlja in izdeluje za svoje člane vse potrebščine, ki jih potrebujejo za izvrševanje svoj epa umetniškega poklica; da vnovčuje Izdelke; da pomaga oskrbeti svojim članom delavnice in stanovanja; da prireja razstave in predavanja zaradi popularizacije umetnosti med širokimi ljudskimi množicami; da izdaja umetniške revije, monografije, reprodukcije originalnih umetniških del itd.; da umetniško sodeluje v sklopu ostale zadružne organizacije LRS in da skrbi za finančna sredstva za udejstvovanje zadruge in njenih članov. Lahko ustanavlja tudi poslovalnice. če se ji zdi tj primemo.
Cisto lahko postane vsak polno-
pravni državljan, ki se umetniško udejstvuje. Trenutno bo združevala zadruga predvsem slikarje in kiparje, predvideva pa že v svojih pravilih razširitev svojega poslovanja na vse umetnike. Področje delovanja obsega vso Slovenijo, tako da ima zadruga vse osnove za krepak gospodarski razvoj. Pri svojem delu, zlasti glede popularizacije umetnosti se bo zadruga naslonila predvsem na sindikate in na vse množične organizacije.
Zadružni delež je določila skupščina na 1000 din, jamstvo pa na desetkratni znesek vpisanih deležev. Vsaj del svojih obratnih sredstev si bo zbrala zadruga tako z deleži, z desetkratnim jamstvom pa si je ustvarila precejšnjo kreditu-, sposobnost. saj bo že prvi čas včlanjenih v zadrugi najmanj 50 umetnikov.
V upravni odbor so bili izvoljeni soglasno sledeči tovariši: Drago Vidmar, predsednik; Zoran Didek, pod-Dredsednik; odborniki Božidar Jakac, Zdenko Kalin, Nikolaj Omerza. Alenka Gerlovič-Globočnikova, Mara Kralj, Ljubo Ravnikar, Dušan Pet-
rič in Boris Kobe. Skupščina je tudi soglasno sklenila, da ostanejo v upravnem odboru odprta mesta za tovariše iz Maribora, Celja in z Dolenjskega, ki se ustanovne skupščine sicer niso mogli udeležiti, ki pa bodo svoje zastopnike v upravni odbor naknadno imenovali. Nadzorni odbor sestavljajo tovariši: Marij Pregelj, predsednik; Riko Debenjak, podpredsednik; Mirko Šubic, odbornik. Ker je upravni odbor širok, bo obstojal še izvršni odbor, ki ga bo upravni odbor izvolil iz svoje srede in ki bo opravljal dnevne tekoče posle zadruge.
Tudi sestava upravnega in nadzornega odbora, ki sta bila izvoljena oba res široko demokratično in po obširnih debatah in iskanju po najboljših in najprimernejših, daje jamstvo, da bo delo zadruge uspešno in da si bodo člani s pomočjo lije učinkovito izboljšali gospodarski položaj. Na drugi strani pa so olajšani z ustanovitvijo zadruge tudi napori naše ljudske oblasti za zboljšanje življenske ravni umetnikov. Zadruga bo odsedaj tisti skupni forum, ki bo naše likovne umetnike predstavljala in na katerega se bo lahko obračala oblast kakor tudi množične organizacije za vsa večja naročila. Zadruga sama pa mora seveda postati trden kolektiv, ki bo stalno krepil zavest skupnosti in ustvarjal močno umetniško družina
Umetniška skupina JA v Zagrebu
Prireditvi umetniške skupine Jugoslovanske armade v hrvatskem Narodnem gledališču, ki je bilo nabito polno, so prisostvovali: minister za prosveto LR Hrvatske dr. Zlatan Sremec, veliko število predstavnikov političnega življenja in predstavniki kulturnih ustanov. Člane umetniške 'skupine je pozdravil v imenu hrvat-skega Narodnega gledališča sekretar Joža Rutič.
V prvem delu je odpel pevski zbor Simonitijevo skladbo »Tito« na besedilo Vladimira Nazorja, Ivance, vo »Zemlja slovenska« in druge pesmi. V drugem delu je odpel pevski zbor nekaj pesmi. Skupina makedonskih kmetov iz Lazarpolja je izvedla nekaj makedonskih narodnih plesov, folklorna skupina pa je predvajala srbske narodne plese. Na koncu je zbor odpel partizanske in sovjetske borbene pesmi. Tanjug poroča o tem:
Folklorna skupina in plesi makedonskih kmetov so dokazali neizčrpno bogastvo naše folklore. Živopisnost narodnih nošenj in lepo predvajanje plesov dokazuje, da je krenila naša nova baletna umetnost na pravo pot. Ti poskusi folklorne skupine so ob pritegnitvi širokih množic k baletni umetnosti pokazali izredne uspehe, Z elastičnimi kret-
njami pri igri in z vedrim in neposrednim doprinašanjem igralske svežine so člani folklorne skupine JA dokazali, da se lahko spremeni surovi izraz naših narodnih plesov v večjo umetniško popolnost Ta uspeli nastop naše folklore naj bo v vzpodbudo vsem baletnim skupinam, da bi se še bolj izpopolnjevale tako v ritmični kakor v stilski lepoti igralnega predvajanja. Folklorna skupina je dokazala kako veliki talenti se skrivajo v globinah našega ljudskega kolektiva.
Francoski književni nagradi za L 1946
Književna nagrada Theofraste Re-naudot je 'bila podeljena Davidu Roucetu, piscu knjige »Iz koncentracijskih taborišč«. V knjigi je opisan socialni in psihološki mehanizem nacističnega terorja, ki ga. je preživel tudi pisatelj sam v številnih koncentracijskih taboriščih Nemčije, med drugim v Buchenwaldu. Roucet je dovršil tudi drugo knjigo o koncentracijskih taboriščih pod naslovom »Dnevi našega umiranja« Roucet je eden izmed glavnih sodelavcev časopisa »Revue Internationale«.
Francoski vojni ujetnik Francis A m b r i e u r je dobil Goncourtovo književno nagrado za leto 1946. za svoje delo iz ujetniškega življenja »Velike počitnice«. Ambrieur Je do-
slej objavil tudi dela s področja literarne zgodovine. Med temi so pomembne njegove razprave o Apolli-naireu in Flaubertu .kakor tudi knjiga »Ljubimec Franca I.«. Sedaj pripravlja veliko delo pod naslovom »Strast Gustava Flauberta«.
Zapiski
Predavanje čeških književnikov v Beogradu. V ponedeljek je priredilo kulturno društvo »Jugoslavija - Češkoslovaška« javna predavanja znanih čeških književnikov in publicistov Karla Novega. Andreja Simona in Egona Ervina Kisa v veliki dvorani Kolarčevega vseučilišča v Beogradu.
Karel Novy je govoril o temi »Naši književniki za časa vojne«, Andre Simon je imel predavanje »Nova Češkoslovaška«, Egon Ervin Kis pa je prečital nekaj odlomkov iz svoje knjige »Odkritja v Mehiki«.
Tečaj za voditelje amaterskih gledališč v Novem Sadu. Na sestanku predavateljev za vodstvo tečaja diletantskih gledališč so sklenili, da se prične v Novem Sadu v kratkem tečaja za voditelje diletantskih gledališč, ki bo dal slušateljem solidno znanje cenovnih potez gledališke umetnosti. Program tečaja obsega poleg dramske književnosti tudi študij gledališke enciklopedije. Slušatelji ^ tečaja bodo dobili na koncu izpričevala o položenem izpitu.
NAŠE GOSPODARSTVO
,	f
t Odkup žitnih presežkov
Minilo je težko leto 1945. Vojna vihra se je pomikala preko najplodnejših ravnic in žitnih polj. Sovražnik je za seboj puščal razdejanje z namero, da bi naše dežele ostale opustošene, revne in bedne.
Jesenska setev 1944 in spomladanska setev 1945 nista bili izvršeni ravno v najugodnejših okoliščinah, tako zaradi pomanjkanja delovne živine, kmetijskega orodja in nezadostnih količin semena. Marsikatera njiva je ostala nepreorana, pusta, ponekod je bilo delo opravljeno površno. K vsemu temu je prišla še suša, kakršne dolgo nismo pomnili. Tako je bilo lani, ko smo začeli novo življenje, ko smo v osvobojeni deželi začeli graditi naše ljudsko gospodarstvo.
Težek je začetek dela na pogorišču. A našo deželo, posebno vzhodne kraje so sosedje in njih pomagači skoro đo kraja spremenili v ogromno pogorišče. Milijoni udarnikov so pristopili k delu. da obnovijo domovino in jo dvignejo iz razvalin. Sovražnik se ije že zlobno naslajal ob misli, da se bo ta nezaslišana volja milijonov zrušila pod težo nepremagljivih gospodarskih težkoč in pomanjkanja živil. Toda zavest naših ljudi je postavila na laž vsa prerokovanaj in laži, ki so jih razširili sovražniki s prišepetava-njem.
Odtrgali smo si od ust, da smo mogli dajati večje obroke delavcu v rudniku, tovarni, ki sta pod najtežjimi okoliščinami ustvarjala potrebno blago za vse ljudstvo. Kmalu so se pokazale blagodejne posledice, ki so vsak dan večje. Tovarniški izdelki so vsak dan cenejši, boljši in vedno več jih je. Da tu še ni vse tako, kakor bi si želeli, kakršno pa bo kmalu, so vzrok razni razlogi, a glavni je ta, da je minilo komaj leto dni, odkar smo zmagovito zaključil vojno. Če pa smo kljub temu do danes tako napredovali, da smo v tem pogledu na prvem mestu med osvobojenimi evropskimi narodi — kar nam vsi priznajo — je to zasluga našega ljudstva. Njegovi napori za povečanje proizvodnje, njegova borba proti špekulantom in črnoborzijancem, vse to je v odločilni meri prispevalo k pocenitvi kruha in sploh živil ter ostalih potrebnih predmetov. Da se špekulacija s kruhom že v samem početku onemogoči, je lani izšla uredba, ki je postavila vse presežke žita pod obvezni in prisilni odkup.
Prejšnja uredba, ki so jo naši sovražniki hoteli nepoučeni javnosti po-kazaii kot udarec proti kmetom, je bila v svojem bistvu samo veren odraz nešega stana, izraz skrbi ljudskih oblasti za vse prebivalstvo in posledica sile. Drugače ni moglo biti. Samo na ta način je bilo mogoče rešiti tisoče in tisoče gotove smrti od lakote, samo tako je bilo mogoče dati kruha nim. ki so kljub temu mnogokrat lačni pravljali svoje delo. Le tako smo popolnoma uspeli.
Letos je izšla nova uredba o odkupu presežkov žita. Zakaj je izšla in v čem je razlika nasproti lanski? Kakšno korist bo imel od nje posameznik. proizvajalec, jMitrošnik in skupnost?
Z velikimi žrtvami, ki jih je naše ljudstvo vložilo v obdelovanje polja, in s pomočjo traktorjev smo dosegli, da so zasejane brez malega skoro vse površine. Letošnja suša, ki je v nekaterih krajih povzročila slab pridelek 6ena in druge živinske krme. nas niti iz daleka ni tako prizadela, kakor lanska. Trdno smo preprčani, da bo letošnj žetev nad povprečjem. Razmere so se znatno izpremenile in dani so vsi pogoji, da bomo zagotovili dovolj kruha in da bo istočasno stala zadostna količina žita proizvajalcu za prehrano njegove družine, živine, za setev in za prodajo v prosti trgovini.
Lani smo hoteli doseči poleg zagotovitve kruha prebivalstvu tudi čim cenejšo prehrano za delavce, da omogočimo postopno pocenitev tovarniških izdelkov, ki so potrebni vasi. Uspehi niso izostali, povezava vasi in mesta postaja vse trdnješša in zveza delovnih množic vasi in mesta vse boij iskrena.
V novi uredbi je skrb ljudske oblasti za kmetovalca še bolj izrazita, še bol očividna. Kmetu pušča uredba zadostne količine za prehrano družine, živine in za setev, poleg tega pa še 10—40°/o pridelka žita in'20—50°/» koruze za prosto prodajo. Na količino, ki jo bo kmetovalec lahko prodal na prostem trgu, bo vplival njegov poseben socialen položaj, prav tako zmogljivost njegovega gospodarstva.
S tem, da bodo kmetovalci smeli na prostem trgu prodati precejšnji del svojega pridelka, se bo dvignila njihova kupna in plačilna sposobnost. Mogli si bodo nabaviti več gospodarskih strojev in drugih industrijskih proizvodov. Tako bo oživela trgovina, izboljšalo pa se bo ob enem sorazmerje med cenami poljskih pridelkov in tovarniških proizvodov. Na drugi strani bo zagotovitev kruha delavcem prav tako vplivala na znižanje cen. Postopno izboljšanje kmečkega gosoo-darstva bo prineslo povečanje njegove proizvodnje, kar bo spet v veliki meri vplivalo na splošno zboljšanje gospodarskega stanja, ki nam bo vsem skupaj omogočilo boljše življenje.
Zakaj je potreben odkup presežkov in kakšne posledice bo imel za gospodarsko stanje vse države? Zagotovitev kruha po zmernih cenah onim, ki ga sami ne ustvarjajo, bo le-te osvobodilo grabežljive črne borze, navi-
Na podlagi zakona o občedržav-nem gospodarskem načrtu smo na vseh področjih pričeli s pripravljalnimi deli za ustvaritev dolgoročnega občedržavnega gospodarskega načrta. Preden bomo tak načrt lahko ustvarili, moramo dobro vedeti, kaj vse imamo in s čim razpolagamo. S pravilnim izkoriščanjem bogastva, ki ga krije naša zemlja, si bomo ustvarili osnovo za mogočen gospodarski razvoj. Seveda pa moramo te zemeljske zaklade dobro poznati in točno ugotoviti. Predvsem pa si moramo ustvariti pregled o tem, katera nahajališča rudnin in premoga se že ugotovljena.
Pred vojno je vsako rudarsko podjetje na svojem področju z raziskovalnimi deli ugotavljalo nahajališča rudnin in premoga. Zasebna podjetja so tako ugotovljene podatke čuvala kot poslovno tajnost. Zato moramo danes podatke o že ugotovljenih nahajališčih šele zbrati, vrhu tega pa moramo še ugotoviti obseg zalog za številna sicer znana nahajališča, kd pa niso podrobno raziskana. Zbiranje teh podatkov je danes nujno potrebno, kajti le tedaj, če bomo imeli na razpolago jasno sliko o ugotovljenih zalogah vseh koristnih zemeljskih plasti v Jugoslaviji, bomo lahko sestavili načrt za smotrno izkoriščanje teh zalog, pri čemer se bomo držali načela, da bomo izkoriščali najbolj bogata ležišča, kt nudijo najboljšo rentabilnost. Zato pa moramo vedeti, kje so zaloge največje in kje so najboljše, da ne bi v naprave za izkoriščanje ležišč slabše vrste in manjšega obsega vlagali denarnih -sredstev, ki bi jih lahko z večjim uspehom vložili v izkoriščanje nahajališč, ki imajo boljšo rudo ali premog ali večje zaloge, kjer se izkoriščanje bolj izplača. To je posebno važno v današnji dobi, ko moramo z delom pohiteti in imamo na razpolago le skromna sredstva.
Da pa bo mogoče ustvariti si točno sliko o tem, kakšne so zaloge, se moramo ravnati po enotnih vidikih. Tako bomo dobili ne samo celoten pregled, temveč tudi podroben pregled za vsako vrsto rude odnosno premoga. Na podlagi takega pregleda pa bomo lahko sestavili načrt za izkoriščanje ugotovljenih zalog vseh koristnih plasti. Taka ugotovitev je važna tudi zaradi tega, da bomo z razpoložljivimi zalogami smotrno gospodarili. Ugotovitev nam bo pokazala, kakšne rude lahko izvažamo in v kakšnem obsegu, da bo kljub temu ostalo še dovolj za domače potrebe ob rastočem gospodarskem razvoju. Na tej osnovi bomo tudi ugotovili, katera nahajališča moramo v prvi vrsti izkoriščati.
jaeev cen ter jim omogočila, da bodo v prosti trgovini odkupovali kmetove presežke ter ostala živila. Tako bo njihovo delo še boljše in plodnejše, na tržišču pa bo zmerom več industrijskih izdelkov.
V tem medsebojnem sodelovanju delavca in kmeta je zagotovilo naše boljše bodočnosti. Pomislimo samo, v kakšnem položaju bi se nahajali danes, če bi skrbeli za prehrano veletrgovci, trgovski karteli in z njimi v zvezi špekulanti in črnoborzijanci. Naš človek bi jim ne prodajal po neki nemogoči ceni samo viške, ampak tudi to, kar bi nujno potreboval za svojo prehrano, kupovati pa bi moral industrijske proizvode po nemogočih cenah. Danes so časi drugačni in odklenkalo je tej gospodi. Ljudska oblast skrbi s pomočjo razumevajočega prebivalstva za boljše življenjske pogoje vseh delovnih množic, ne išče ma po enem letuumlhrdumlhwuml dobička in samo na ta način smo po komaj enem letu izza vojne prva izmed osvobojenih držav, ki inia trdno valuto in take gospodarske prilike, ki so drugim za zgled.
Iz vsega tega, kar smo tu povedali, sledi, da bosta imela od pravilno izvedene uredbe o odkupu žita in od kontrole, ki jo bo izvedlo ljudstvo sani pri mlatilnicah, največje koristi v sedanjosti in v bodočnosti kmetovalec. posebno mali in srednji kmgt in delavec in z njima vred vse ljudstvo.
Da se vse to delo ugotavljanja in izračunanja zalog koristnih plasti v zemlji čim prej in po enotnih načelih izvrši, je zvezna vlada na predlog ministra za rudarstvo izdala uredbo, po kateri se ustanovi komisija za ugotavljanje zalog koristnih zemeljskih plasti pri zveznem ministrstvu za rudarstvo kot splošni vodilni organ za izračunavanje in ugotavljanje zalog vseh vrst koristnih zemeljskih plasti na področju Jugoslavije.
Naloga te komisije je, .ugotoviti ležišča vseh trdih, tekočih in plinastih koristnih zemeljskih plasti, ki služijo ali bodo služile kot mineral-no-surovinske baze za aktivna, projektirana in restavrirana podjetja. Nadaljnja naloga te komisije pa je, izdelati klasifikacijo zalog koristnih zemeljskih plasti in izdelati metodiko izračunavanja ter ocenjevanja ležišč. V izvrševanju svoje naloge je komisija poklicana, da prouči dobljena poročila in pojasnila glede zavarovanja zalog koristnih zemeljskih plasti industrijskih podjetij in da raziskuje dobljeno geološko-razisko-valno gradivo, bodisi po dobljenih podatkih ali pa neposredno ‘na mestu samem.
Vse državne ustanove, vsa podjetja in vse organizacije morajo komisiji dajati na vpogled in v potrdilo poročila o raziskanih zalogah za vsa ležišča koristnih zemeljskih plasti, ki služijo kot mineralno-surovinske baze obstoječim podjetjem ali bodo služila bodočim podjetjem. Natančnejše odredbe o načinu predlaganja 'teh poročil bo predpisal minister za rudarstvo.
Komisija lahko ustanovi posebne referate'za proučevanje posameznih vprašanj, lahko pokliče tudi specialiste, eksperte, projektante, tehnologe itd. kot sodelavce in lahko Zahteva o posameznih vprašanjih strokovno mnenje od znanstveno.raz. iskovanih ustanov, tovarniških laboratorijev itd. Odlbčbe komisije so obvezne za vse državne ustanove, za vsa podjetja in organizacije.
Začenši s 1. januarjem 1948. se prepoveduje projektiranje in postavljanje novih rekonstrukcij in razširjenja aktivnih podjetij na osnovi ležišč koristnih zemeljskih plasti, če zalog ni potrdila komisija.
Plačevanje predvojnih dolgov
Iz došlih prijav je razvidno, da mnogi še ne poznajo določb zakona o ureditvi predvojnih obveznosti in da nekateri to neznanje izrabljajo v svojo korist. Tako se dogaja, da upniki zahtevajo od svojih dolžnikov za
Ugotavljanje zalog rudnin in premoga
pred vojno posojeni denar sedaj isto. vsoto v novih dinarjih, češ da predpisi zakona, ki določajo plačilo predvojnih terjatev oz. dolgov v razmerju 10.T, veljajo le za dolgove pri denarnih zavodih.
Z ozirom na to opozarjamo vse prizadete, da določa člen 1 zakona o ureditvi predvojnih obveznosti, da se morajo obveznosti, nastale v starih jugoslovanskih dinarjih do vključno 18. aprila 1941, kolikor niso bile porav-
nane do dne, ko je dobil veljavo ta zakon (13. XI. 1945), obračunati v razmerju 10 starih jugosL dinarjev za 1 dinar. Tako sme vsak zasebnik, kakor tudi denarni zavod, ki je pred vojno posodil dolžniku 1000 din, zahtevati od svojega dolžnika le 100 din DFJ. Dolžnik, ki je zaradi neznanja zakonitih določil plačal upniku več, lahko ta presežek zahteva nazaj.
Iz ministrstva za finance.
Obnova turizma na Jadranu
Obala Jadranskega morjaj fcj uživa zaradi lepote kulturno zgodovinskih spomenikov in ugodnih klimatskih pogojev svetovni sloves, privlačuje že dolgo vrsto let ogromno število, obiskovalcev iz Jugoslavije jn vsega sveta. Obisk turistov je dosegel svoj višek nekaj let pred vojno, potem pa je pričel padati. V času vojne je pretrpel turizem ogromno škodo. V trenutku izgona okupatorskih «dl Iz Jadranskega bazena je bilo« 80 % hotelov neuporabnih.
Po osvoboditvi so pričele ljudske oblasti obnavljati z vtsemi 6ikmi «kupno z množičnimi organizacijami letovičarsfae naprave na Jadranu. Pri tem pa so naletele na ogromne težave, ker je to zahtevalo uporabo Precejšnjih delovnih sil in nabavo inventarja za ogromno število poškodovanih hotelov. Dela za obnovo turistične organizacije so bila poverjena federalnemu hotelskemu podjetju Hrvatske. To podjetje je takoj pričelo obnavljati hotele na Jadranu ob najširši pomoči ljudstva.
S pomočjo ljudstva in ljudskih oblasti je temu podjetju UEpelo pripraviti do konca junija 90 % hotelov, ki spadajo pod upravo tega podjetja razen hotelov »Terapija« v Crikvenici in »Excelsior« v Dubrovniku, k; sta tako poškodovana, da bo potrebno del j časa' za njihovo obnovo. Pomoč ljudstva, ljudskih oblasti, delavcev hotelske industrije, zadrug in državnih gradbenih podjetij je najboljši dokaz za medsebojno sodelovanje, da bi se odstranili sledovi upostošenja in bi turistična industrija, ki predstavlja Pomembni činitelj v gospodarskem življenju naše dežele, lahko ponovno -zaživela. Hotel »lasanj« v Novem je bil tako poškodovan, da strokovnjaki dvomijo, če se splača njegova obnova. Ljudstvo pa je kljub takemu mišljenju strokovnjakov pričelo obnavljati hotel in ga namesto v enem letu obnovilo v enem meseca. Ljudstvo je dalo za obnovo tega hotela ogromno število prostovoljnih delovnih dni in je tudi z lastno pobudo nabavilo največji del notranje opreme. Na Rabu so popravili dva hotelk ž Obliko pomočjo ljudstva jn množičnih organizacij, ki so dale 10.850 prostovoljnih ur za ureditev nekaterih hotelskih objektov in parka.
Obnovi hotelov v Zadru, kj so bili težko poškodovani v vojni, je posvečena posebna pozornost tako, da bo pomenila obnova turističnega prometa v Zadru Precejšen doprinos k obnovi go:podarskega življenja v tem mestu, ki je bil 25 let pod 'tujo oblastjo. Hrvati in Italijani v Zadru so pravilno rar imeli napore ljudskih
oblasti za obnovo hotelske industrije in so mnogo prispevali za njo.
Precejšnjo pomoč za obnovo turističnih objektov "je nudilo «riniii.tr-stvo za gradnje LR Hrvatske, okrožna gradbena podjetja Pa so mnogo prihranila na denarju in času radi pravilne razporeditve prostovoljne delovne sile ljudstva.
Za ureditev hotelov je podalo federalno hotelsko podjetje poleg materiala 50 vagonov raznega inventarja, pohištva, porcelana itd. Količina brezplačnega materiala dokazuje, kako zelo so bili oropani ti hoteli. Za izdelavo potrebnega Pohištva je določilo ministrstvo za industrijo LR Hrvatske 4 tovarne za pohištvo in vse mizarske mojstre v Zagrebu. Načrte za opreme je izdelal inž. Stri-žič. Po tem načrtu bo izdelana moderna in solidna oprema za 1200 sob.
Vzporedno z obnovo hotelov je pričelo obnavljati federalno hotelsko podjetje tudi kopališča in parke. Parke je pričelo urejati ljudstvo «kupno z množičnimi organizacijami,. kopališča pa so usposobljena za uporabo krajevnih ljuddrih oblasti. Kopališče »Sumratin« v Dubrovniku, ki je eno najlepših na Jadranu, tudi urejuje federalno hotelsko podjetje. Prav tako obnavljajo kopališča v Makarski 1. julija bodo pričeli obratovati v Makarski trije hoteli. S tem bo Pričel delovati eden najvažnejših turističnih centrov na Jadranu.	s
Problem prehrane je rešen na ta način, da bodo dobivali turisti hrano iz -izrednih kontingentov racicnirame ■hrane, ki pa bo še izboljšana z dobavam, krajevnih zadrug. Na ta način ne bo zmanjšana prehrana krajevnega prebivalstva. Racčcnirana hrana turistov pa bo pojačana še z neracio-nimnimi življenjskimi potrebščinami iako, da bodo dobivali vsj oni, katerim je potreben odmor, hrano s polnimi 3000 kalorijami dnevno.
Federalno hotelsko podjetje Hrvatske, ki je bilo ustanovljeno • na pobudo minil trstva za trgovino in preskrbo, je omogočilo širokim ljud sfcm množicam odmor, da bi talko poživilo turistično industrijo. Delavskim množicam ee nudi možnost, da prijavijo preko svojih sindikalnih organizacij skapine, katerim bo omogočeno, da prebijejo v okvirju svojih materialnih možncsti dopust na oba lah Jadrana, ki so bile do sedaj pristopne samo enim, kj so lahko plačali visoke cene v hotelih. Tako bodo hoteli rta Jadranu iznova oživel; in nudili delovnemu ljudstvu možnosti, da uživa v lepotah primorske obale in sd nabere novih sil za nadaljnje napore pri obnovi in Izgradnji domovine.
koliko korenja, kolerabe in graha, pa mi je ostalo še 6 milijonov. Za ta denar sem si kupila sadja. Izdala sem ves zaslužek 22 milijonov pen-gov, s katerim naj se prehrani družina 4 oseb ves teden. Spotoma sem srečala Slovaka iz stare domovine. Je delavec pri češkoslovaški komisiji za preselitev Slovakov iz Madžarske. Ko sem mu tožila o draginji, mi je izračunal, da bi za vse skupaj plačala v Br.atislavi okoli 40 Kč. Tam b, moj mož lahko zaslužil na teden 500 do 700 Kč. Za tedensko plačo bi si lahko nakupili ne samo živil, temveč tudi mnoge druge potrebščine. Zaradi tega Slovaki že težko čakamo, da se preselimo iz •Madžarske v svojo staro domovino.«
Inflacija na Madžarskem
Prejšnji teden so na Madžarskem dali v promet nove bankovce po
1.000,000.000 pengov (1000 milijonov ali 1 milijarda pengov). Izdaja teh novčanic n-azorno kaže, kakšen obseg je zavzela inflacija na Madžarskem. Napis na novčanici se glasi >en milijon tisočakov«. Pred vojno bi tisoč milijonov pengov predstavljajo 200 milijonov dolarjev, to je nekaj manj kakor je znašal ves državni dolg Madžarske. Navzlic ogromni nominalni vrednosti pa novčanica predstavlja komaj vrednost 0.35 dolarja, kajti dolar stane na Madžarskem 2 in pol milijarde pengov. Ker pa 6e razvrednotenje denarja nadaljuje, računajo, da bo novčanica čez nekaj dni imela vrednost komaj 0.15 dolarja.
Odvajanje davka po odbitku
Davek po odbitku (uslužbenski davek, ki ga plačujejo delavci in nameščenci vseh podjetij, uradov in ustanov (tudi zveznih) na ozemlju Ljudske republike Slovenije, spada med republiške proračunske dohodke. Zaradi tega naj vsi delodajalci na ozemlju Ljudske republike Slovenije odvajajo davek po odbitku, ki ga poberejo od svojih delojemalcev, pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru — finančnemu odseku in ne glavni državni blagajni zveznega ministrstva v Beogradu. — Ministrstvo za finance.
Licitacija
Direkcija »Koteksa« v Ljubljani bo dne 6. julija 1946 na licitaciji razprodajala naslednje vrste embalaže UNRRA-e: Zaboji: do 0.05 kub. metra začetna cena 3 din po komadu; zaboji od 0.05 kub. metra do 0.15 kub. m začetna cena 9 din po komadu; zaboji od 0.15 kub. m do 0.25 kub. m začetna cena 15 din po komadu; zaboi od 0.25 kub. m do 0.50 kub. m začetna cena 30 din po komadu; zaboji od
0.50 kub. m do 0.75 kub. m začetna cena 45 din po komadu; zaboji od
0.75 kub. m do 1 kub. m začetna cena 60 din po komadu; zaboji čez 1 kub. m za vsako četrt kub. m še 15 din.
Kartoni: 2.50 din začetna cena za 1 kg lastne teže.
Vezane plošče: 70 X 70 cm 20 din po komadu, 90 X 90 cm 33 din po komadu.
Vrečcvina: iz jute začetna cena 15 din za kg. iz bombažnega platna začetna cena 32 din za kg.
Poškodovani zaboi za gorivo: začetna cena 0.25 din za kg.
Ogled embalaže in prejem pismenih ponudb od 1. do 5. julija 1946 vsak dan od 9. do 12. ure ter 6. julija 1946 od 8. do 10. ure dopoldne v Ljubljani, Metelkova ulica 15 (tovarna Gkiboč-nijk). Na istem mestu dne 6. julija 1946 ob 10. uri pričetek licitacije. Na licitaciji bomo prodajali tudi delne količine embalaže. — Uprava, ,339-n
Budimpeštanska »Sloboda«, glavno glasilo Antifas stične fronte Slovanov na Madžarskem je objavila v slovaškem jeziku dopis o življenjskih prilikah v glavnem mestu naše sosede Madžarske. »Odšla sem«, piše slovaška gospodinja, »na trg s tedenskim zaslužkom mojega moža 'v višini 22 milijonov pengov. Kupila sem dva kilograma krompirja za tri milijone pengov (še prejšnji dan je kilogfam krompirja stal 900.000 pengov) . Za 1 kg .bele moke sem plačala 5 milijonov pengov. Moja denarnica je bila s tem že precej olajšana. Toda še sem bila milijonarka. Ko sem prišla iz trgovine, v kateri sem kupila 15 dkg slanine za 4 in pol milijona in četrt kilograma sira za dva in pol milijona pengov, sem izračunala, da mi je ostalo sedem milijonov. Za en milijon sem kupila ne-
= Ž'vimkj sejmi v ljubljanskem okrožju. V juliju, avgustu- in septembru t. 1. bodi v ljubljanskem okrožju naslednji živinski sejmi: v juliju: 1. julija v Kranju; 4. julija v Žireh; 5. julija v Mengšu; 6. julija v Škofji Loki; 9. julija v Kamniku in Polhovem gradcu; 13. julija na Planini pri Rakeku; 15. julija v Kranju;
17.	julija v Zdenski vasi; 20. julija y Škofji Loki; 26. julija v Radovljici, Višnji gori, Domžalah in Cerknici;
29.	julija na Vrhniki in v Šmartnem pri Litiji; v avgustu: 3. avg. v Škofji Laki; 5. avg. v Kranju in Vidmu-Krka; 10. avg. v Rovtah, Dobu in na Igu pri Ljubljani; 13. avg. v Kamniku in Polhovem gradcu; 16. avg v Lescah pri Bledu, Ložu. Vačah, Šmarju in Vel. Laščah; 17. avg. v Škofji Loki; 19. avg. v Kranju in Litiji; 20. avg. v Stični; 26. avg. na Vrhniki; 27. avg. v Moravčah; 31. avg. in naslednji dan na Vidmu-Do-brepolju;- v septembru: 5. sept v Višnjigori; 7. sept. v Škofji Loki in Zagradcu; 9. sept. v Vel. Laščah, Lukovici, Št. Vidu pri Stični in 2i-Tovnici pri Grahovem; 10. sept. v Kamniku, Pplhpvem gradcu in Šmartnem pri Litiii; 16. sept v Kranju in na Rakeku; 21. sept. v Škofji Loki; 23. sept. v Višnjigori; 27 sept. v Podbukovju; 28. sept. v Lescah pri Bledu; 29. sept. v Gro-suplju in Novi vasi; 30. sept. na Vrhniki, v Litiji, Mengšu in Št. Vidu pri Stični.
Življenje in delo v Sovjetski zvezi
Na obisku pri Larisi Aleksandrovski
Zvonki ženski glas z neko posebno milino poje znano belorusko pesem: »Bodite zdravi in živite srečno...«
Na improviziranem odru, — bojnem tanku —, nastopa v narodni noši narodna umetnica ZSSR Larisa Aleksan-drovska. Mimo tanka korakajo dolge vrste borcev, ki se odpravljajo na fronto. Ko borci prihajajo mimo tanka. jim lica žare v prijaznem nasmeha. Ko se oddaljujejo, se nekateri še vedno ozirajo nazaj.
Ravno tako, pojočo na tanku, imam v spominu Lariso Aleksandrovsko. Nedavno pa sem se sešla z njo v drugačnih razmerah. Izza pisalne mize, obložene s knjigami in časopisi, se je dvignila visoka, temnooka rjavolaska, prijaznega in enegičnega lica. Takoj sva prišli v zanimiv pogovor. Alek-sandrovska pripoveduje tako živo in zgovorno, da popolnoma pozabim na svoja reporterska vprašanja, ki sem si jih pripravila vnaprej.
»Peti sem začela najprej v pevskem društvu«, pripoveduje Larisa Alek-sandrovska. »Potem pa so nekaj članov, med njimi tudi mene, poslali učit se petja. Dovršila sem državni beloruski konservatorij. Ko se je leta
1933. v Belorusiji odprla opera z baletom, sem bila spreejta kot solistka. Treba je omeniti, da pred sovjetsko vlado v Belorusiji ni bilo ne konservatorija ne opere. Poleg nastopov v operi sem še dalje izpopolnjevala svoj repertoar z beloruskimi narodnimi pesmimi in z njimi nastopala na koncertih.
Mngo beloruskih mest in vasi sem obhodila in prirejala koncerte v klubih, delavskih 'naselbinah, po vaških šolah in bolnišnicah- Na eni taki turneji je naša umetniška brigada priredila v 20 dneh 38 brezplačnih koncertov.
Težko je povedati, kako veliko zadovoljstvo sem občutila pri teh obiskih oddaljenih kolhozov in kakšna množica vtisov se je pri tem nabrala v meni. Pri učenju novih vlog mi pridejo zelo prav moja opazovanja in zapiski, ki jih hranim s teh potovanj.
Pred volitvami v Vrhovni sovjet ZSSR sem morala kot kandidatka obiti na desetine kolhozov in podjetij mojega volivnega okraja. Po vojni sem bila v teh krajih prvič. Videla sem požgane vasi, razdrte proge, razrušena poslopja.
Spominjam se, da smo se peljali mimo kolhoza, z imenom »Komuna«. Poznala sem ga pred vojno. Slovel je po svojih bogatih' pridelkih in po krasni živinorejski farmi. Ta kolhoz je imel svoj klub, svoj zvočni kino. Od premožne kulturne vasi so Nemci pustili kupe razvalin in od kolhozne farme, ki je štela preko 13 tisoč glav živine, so ostale vsega 3 krave.
Kolhozniki »Komune« pa so že do danes v mnogočem obnovili svoje gospodarstvo. V petih rajonih svojega vo livnega okraja sem bivala dalj časa in povsod sem videla predvsem kipečo delavnost pri obnovi. Skoro ni vasi, kjer bi poleg počrnelih razvalin ne srečavala na novo postavljenih poslopij in gradiva za nove stavbe.
Trdno prepričanje naših ljudi, da bodo znali napraviti svojo domovino še bolj cvetočo in bogato, kakor“ je bila pred vojno, zapušča v človeku globok in neizbrisen vtis«.
»Povejte mi, prosim vas, kaj je delalo v zadnjem času vaše gledališče?«
>Po našem povratku v Minsk smo morali dobesedno vse začeti znova. Gledališke dekoracije, kostime, aparature, celo sedeže so Nemci poropali in odvlekli Gledališko poslopje so bombe močno poškodvale. Ena se je razpočila prav v moji oblačilnfei. Ko smo prišli v Minsk, mesec dni po osvo-
boditvi, smo se nastanili za kulisami, v bivših prostorih za šminkanje in takoj začeli pripravljati premiero opere skladatelja Tikoskega »Alesja«. i'edaj v mestu še ni bilo elektrike, v poslopju se ni kurilo. Repeticije opere »Alesja« smo imeli pri petrolejkah v dvorani, kamor smo postavili železno pečico.
Tema opere »Alesja« je bila junaška borba beloruskih partizanov. Lik partizanke Alesjc, pogumne in ljubeče, je bil zame privlačen in tako sem z veliko ljubeznijo študirala to vlodo. Vsem igralcem so bile osebe te opere tako pri srcu, da so kljub nesrečnim petrolejkam in drugim vsemogočim težavam repeticije ves čas imele velik polet. Gledalci so sprejeli našo »Alesjo« zelo toplo. Takrat še, L 1944 do 1945, je naše gledališče vprizorilo opero »Ci-Čio-San« in »Seviljskega brivca«, a poleg tega so umetniške brigade priredile lepo število koncertov za fronto«.
»In kaj je vprizorilo gledališče v tej sezoni?«
»Pri nas so bile tri premiere, med njimi »Carmen« ^in »Rusalka«. V obeh sem pela glavno .vlogo. Vlogo Carmen sem pela jeseni 1. 1945 ob 25. obletnici mojega delovanja na odru.
Sedaj je naše gledališče začelo pripravljati novo opero mladega belo-
ruskega skladatelja Lukasa »Kastus Kalinovskij«. V tej operi, ki je posvečena kmečki borbi, bom pela vlogo Malije Gregotovič. Nameravamo tudi vprizoriti opero »Nadežda Durova«, Katero je za napisal skladatelj Boga-tirov. Ponovili bomo tudi »Carsko nevesto« Rimsbega-Korzakova, ki smo jo igrali že pred vojno.
Larisa Aleksandrovska je poslanka Vrhovnega sveta ZSSR, predsednica Beloruskega gledališkega združenja in članica Svela mednarodne demokratične federacije žena.
Zoja Gorskaja
Poštne, znamke s sliko Gorkega
Na dan desetletnice smrti Gorkega je izdalo ministrstvo za zvezo v ZSSR v promet serijo novih znamk, ki so posvečene velikemu književniku.
Serija obsega dve vrsti znamk s ceno 30 in 60 kopejk. Na prvih znamkah je slika Gorkega in polica s knjigami, pod njo pa lavorjev venec in besede Satina iz njegovega dela »Na dnu«; .»Človek — to je ponosen naziv«. Na znamki je označeno obdobje 1936 — 1946. Tudi na drugi vrsti znamk je slika Gorkega.
Slike je iadelal Dubasov.
Serijska proizvodnja industrijskih mikroskopov sovjetskega tipa
Neka tovarna v Leningradu je pričela s serijsko izdelavo univerzalnih industrijskih mikroskopov sovjetske, ga tipa. Doslej je izdelovala samo ena firma na svetu takšne aparate. Ti mikroskopi so sestavljeni iz 1160 delov in so težki skoraj pol tone.
'Analitična tehtnica, ki meri l/5«o miligrama
Leningrajska tovarna »Gosmetar« je izdelala prvo analitično tehtnico velike občutljivosti. Na tej tehtnici je mogoče tehtati 1/500 miligrama. Tehtnica je zaprta s hermetičnim pokrovom iz stekla in trdega lesa. S posebno napravo je mogoče spraviti v notranjost tehtnice predmete, ki jih hočemo tehtati.
Nova tehtnica je štirikrat bolj občutljiva, kakor so bile navadno analitične tehtnice, ki so jih serijsko izdelovali že pred vojno. Konstruk-terji tovarne delajo načrte za novo še bolj občutljivo mikro-analitično tehtnico.
VARČTMTE Z DRŽAVNO, LJUDSKO IMOVINO!
PO DOMOVINI
II. brigada se pripravlja na odhod
II.	delovna brigada ljudske mladine Slovenije se prepravlja za odhod na mladinsko progo.
Druga delovna brigada LMS je zbrala mladino ljubljanskih mestnih četrti Viča, šiške, Št. Vida in Polja. V glavnem je^sestavljena iz šolske in kmečke mladine. Brigada je razdeljena pet čet, vsaka čela šteje okoli 60 mladincev. Čete imajo svojega vodjo in štabe, brigada pa štab brigade. V štabu brigade so: komandant in njegov namestnik, ki skrbita za organizacijo brigade in dela, intendant, ki mu pomagata magaciner in administrator. Ta skrbi za preskrbo brigade s hrano, obleko, papirjem in drugimi potrebščinami. Že danes je zbranega mnogo materiala (obleke, moke, kave, paradižnika, mila , svetilk, posode, sanitetnega materiala). Material zbira mladina sama; najbolj se je izkazala mladina šišenske četrti. Pomagajo tudi druge množične organizacije. AFŽ Rakovnik je n. pr. obljubila 6 parov čevljev, šentviški mizarji pa zaboje za knjige in drugi material. V štabu brigade je še administrativni odsek, ki urejuje spisek in vodi točno evidenco vseh mladincev, dalje sanitetni odsek z ambulanto in sanitetnim osebjem.
Po delu na progi je ostali čas namenjen učenju, fizkulturi, prireditvam in zabavi. Za fizkulturo se briga poseben referent v štabu brigade; imamo že 6 ping-pong miz, 2 mreži za odbojko, kopje, disk. Vodstvo nad učenjem, prireditvami in zabavo ima kulturno prosvetni odsek pri štabu brigade. Razdeljen je na:
a) odsek za agitacijo in tisk; b) od-
sek za kulturo in zabavo; c) odsek za preskrbo materiala (papirja, not, skečev itd.); d) odsek za vzgojo.
Vsak četa ima odgovarjajoče odseke in referente. Vsaka četa bo imela lasten stenčas. Na stenčas bodo mladinci pisali svoje doživljaje, izražali kritike, pa tudi pohvale udarnikov. Brigadni stenčas bo poleg drugega objavil tudi najboljši članek četnih sten-časov. V okviru odseka za vzgojo bodo čitalni krožki, kjer bomo na/ podlagi knjig iz lastne knjižnice predelovali znanstveno, politično in leposlovno literaturo ter dnevne časopise. Obeta Se nam ruski krožek za začetnike in naprednejše. V načrtu je tudi šahovski krožek. Izdajali borno brigadni časopis »Na okopih obnove«, na podlagi katerega si bodo v Ljubljani in povsod lahko ustvarili pravilno sliko o življenju v II. brigadi. Imeli bomo lastno igralsko družino, ki bo prirejala dramatske predstave. Pevski zbor čaka še samo dirigenta, ki ga bomo tudi, vsaj upamo, dobili. Zbirajo se harmonikarji za harmonikarski zbor. Tudi priprave za brigadni orkester bodo kmalu končane.
Delo, ki ga bodo izvršili mladinci na mladinski progi bo velike važnosti za gospodarsko obnovo naše države, na drugi strani pa se bodo mladinci sami ob napornem delu in ob smotrno urejenem študiju in zabavi prekalili v prave graditelje naše domovine. Kakor smo pred letom s ponosom in zaupanjem gledali na partizane, ki so nam priborili svobodo, tako smo letos ponosni na mladince, ki gredo v Brčko, ki z veseljem žrtvujejo počitnice za boljše življenje nas vseh.
Lika dviga svoje šolstvo In Izobrazbo
število šol je že danes večje kakor pred vojno, število nepismenih pa se je močno zmanjšalo
Med Perušićem, Gospićem in Gra-čacem je v Liki največ ravnine.
Sredi te ravnine stoji požgana dvonadstropna stavba. Kmet, ki pase v bližini ovce, nam pove, da je bila to šola.
»Letos j° bomo obnovili. Sami jo bomo gradili. Okraj nam bo prispeval samo za gradivo, ki ga tukaj ne moremo dobiti. Nekaj smo v ta namen zbrali sami. Hoteli smo jo obnavljati že lani. bilo pa nas je premalo, da bi bili zmogli vse. Morali
Okrožje je lani žrtvovalo za šole
1.5	milijona din. Popravili so 34 šolskih zgradb, zgradili 10 novih šolskih barak in preuredili in popravili za šolske potrebe 54 kmečkih poslopij. Delo jih ni stalo nič, ker so vsa dela opravili vaščani brezplačno. Poleg tega so prispevali še 750.000 din v materialu. Letos imajo za oo-novo šol 5 milijonov din. Načrt obnove predvideva, da bodo z njimi in s sodelovanjem ljudstva obnovili 50 poslopij. Od omenjene razpoložlji-
Mottv iz Like
smo poskrbeti predvsem za domove in polja. Letos pa je že boljše in na vaških sestankih smo se dogovorili, kako bomo opravili dela
Nikjer v Liki ni ljudstvo pozabilo na šole, ki so med vojno utrpele veliko škodo. Popolnoma je bilo uničenih 110 šol, 40 šol je bilo 'poškodovanih povprečno 75% in le 4 so ostale toliko neprizadete. Težnja, da bi dobila vsaka vas svojo šolo, je bila že prej močna, vendar ljudstvo zanje od bivših oblastev ni dobilo prave podpore. Danes ceni znanje in kulturo še mnogo bolj. Tega se je naučilo v borbah in tega ne bo pozabilo. Ker ima oblast v svojih rokah, ne bo dolgo, ko bo imela vsaka vas svojo šolo.
Temelji za uresničenje tega stremljenja po napredku so že položeni. Lisko okrožje šteje okoli 210 krajevnih odborov, osnovnih šol pa ima 200. Od teh jih danes deluje 186: v prostorih ljudskih odborov in v popravljenih šolskih zgradbah je nastanjenih 70 šol, 129 pa jih je poraz-meščenih po zasebnih zgradbah, ki so v večini primerov komaj primerne za šolske namene
Uspostavitev -dobre šolske mreže ni težava samo zaradi pomanjkanja primernih poslopij. Primankuje tudi učiteljev. Letos so si pomagali celo s sposobnejšimi mladinci. Danes uči na vseh šolah v liškem okrožju 224 učnih moči. Od teh je učiteljev 119. kursistov 82 in mladincev 23. Upajo pa. da bodo mogli že v pri-hodnem šolskem letu nadomestiti mladince s strokovno bolj izvežba-nim kadrom. Liško okrožje ima nad
22.000	šolo obvezne mladine. Blizu
20.000	ali 90% otrok že obiskuje šole, dočim 14 šol še oi bilo mogoče organizirati.
Težave so tudi zaradi pomanjkanja primernih učbenikov. Za osnovne šole imajo samo »Začetnico« in razno pknirsko literaturo. Požgane so bile vse knjižnice in vsi učni pripomočki. Da so tako naloge šol silno težke, je jasno. Spričo pridnosti učencev in marljivosti in iz-naiHlnc*‘ oči+eMev oa delo kljub f en- ■ -vo. n° zaoctaia. Šolski usoet e or» zadovoljiv. Pred mesecem je znašala povprečna ocena v vseh osnovnih šolah 3.46. To je znak solidnosti šolstva, posebno «pričo vseh že naštetih težav.
ve vsote bo šlo za popravilo gimnazije v Gospiću 1 milijon din. Poslopje te gimnazije je bilo dograjeno. v zadnjih letih pred vojno. Urejeno je zelo moderno. Italijani pa so ga popolnoma opustošili. Razen osemrazredne gimnazije v Gospiću delujeta v Liki še štirirazredna gimnazija v Otočcu in učiteljska šola v Gospiću. Vsaka teh šol ima svoj internat.
»Ali znaš čitati in pisati?«, vprašamo kmeta, ki nam pripoveduje,
kako potekajo priprave za obnovo njihove šole.
»Znam, tovariš. Vse svoje življenje sem si to želel. Zelja se mi je izpolnila šele lani. Imeli smo trimesečni tečaj in po izpitu sem dobil izpričevalo. Lahko si ga ogledate«.
Tako je bilo po vsej Liki. Povsod so organizirali tečaje, v katerih so se kmetice učile pisati in čitati. Uspehi so bili zelo dobri. Okrožje je dalo iniciativo, da se izvrši v odpravljanju nepismenosti tekmovanje med posameznimi okraji. Zmagal je udbinski okraj, ki je imel 1015 nepismenih. Od teh si je naučilo pisati in citati 560 ali 51%. Dolnji Lapac. ki je imel 2600 nepismenih, jih je naučil čitati in pisati 940. V gospi-škem okraju pa je bilo nepismenih 1898, naučilo pa se jih je čitati in pisati 585. Danes je po vsej Liki nepismenih v starosti od 14. do 50 leta komaj 15%. V prvomajskem tekmovanju so jih naučili citati in pisati 33%. Priredili so nad 270 tečajev. Tečajniki se bodo še izpopolnjevali.
Ljudstvo je imelo veliko veselja s svojim napredkom. Tečajev so se udeleževali tudi najstarejši ljudje. Naravnost od dela na njivah so prihajale žene, ki so pazljivo poslušale, čeprav so bile -utrujene. Ko so se naučile pisati, so poslale navdušena pisma maršalu Titu.
Okrožje se je resnično potrudilo,
da je doseglo v borhi proti nepismenosti v prvomajskem tekmovanju tako lep uspeh. Dobilo je zato od ministrstva diplomo, radijski aparat in 180 knjig.
Knjige so ljudstvu dragoceno darilo. V vojni so bile vse uničene. Zato že sedaj skrbijo, da si bodo počasi povsod organizirali večje knjižnice. Vsak okraj ima sedaj po 400 knjig. Razdeljene v manjše knjižnice po 20 knjig potujejo knjige po vsem okraju. Da bi knjižnice dobivale čim več knjig, da bi število knjig vedno bolj naraslo, so napravili propagando za knjižne patronate.
Patron, ki je vedno posameznik, se obveže, da bo prispeval za knjižnico po 12 knjig letno, vsak mesec po eno. Akcija je imela znaten uspeh.
Vse to ie dpi kulturno-prosvetne-ga dela. ki se danes opravlja v Liki. Značilno je da se je teko razmahnilo že v času, ko so bile najnujnejše silno težavne eksistenčne naloge. Lika je do dna spoznala pomen znanja in duhovnega napredka. Ljudstvo ne bo popustilo, dokler ne bo imelo odprtih vseh virov za svojo izobrazbo. Sistematično delo bo kmalu odpravilo nepismenost, vrata šol bodo vsem odprte.
Tp je vtis, ki ga ne dobiš iz mrtve, zapisane besede in številke, temveč iz pogovora z ljudmi. V njihovih besedah je toliko pristnega zanimanja, da jim moraš verjeti.
Mariborski tekstilci v Prekmurju
Delavci in kuitumo-prosvetna ekipa sindikalne ^podružnice tekstilnih obratov Roietos, Jugotekstil in Jugcr svila v Mariboru, so v preteklih dneh obiskali naše Prekmurje, da priskočijo kmetu na pomoč z delom, kjer so potrebe največje.
V	soboto 15. t. m. so nastopili v dvorani Narodnega dcrna v Beltincih s kultumo-prosvetno prireditvijo. Tov. Kranjc je v uvodnem govoru poudaril delovno vzajemnost naših delavcev ]n kmetov, ki je izraz skupnih naporov za našo čimprejšnjo obnovo. Oktet nam je zapel nekaj pesmi, slišali smo recitacijo Maksima Gorkega: »Pesem o materi« in deklamacijo; »Maribor nekdaj in sedaj«. Spevoigro »Moj partizan« je spremljala godba in oktet. Prireditev je žela mnogo odobravanja, zlasti je ugajal oktet, kj je moral več pesmi ponoviti. Podpredsedniku vlade FLRJ tov. Edvardu Kardelju je bila poslana resolucija, ki zahteva pravično rešitev glede Trste in Julijske krajine. •
V	nedeljo ob 6. uri zjutraj so že
pohiteli na delo mehaniki, varilci, kovači, krojači in šivilje. Ljudje eo prihajali v gručah in prinašali pokvarjeno orodje in pocodo, ki jo je treba zaliti, popraviti. Krojači in šivilje so ugibali, kako bj se ustreglo tej ali oni želji. No pa z dobro voljo se mnogo doseže, talko je šlo tudi našim prostovoljcem delo kar urno od rok. V šestih urah so Popravili nič manj kot 109 loncev in kozic, 8 tekir, 2 pluga, 1 slamoreznico, kopalno kad, pa še 25 kosov različnega orodja kakor motik, lopat, vil, krampov. Dva pletilna stroja in trije šivalni stroji, ki so Stali po izbah v nemar, ker so bili pokvarjeni, so zdaj epet pravo veselje šivilj in petilj. Saj tovariši iz Maribora vse znajo in tako spretno popravijo, da se človek čudi. Našim gospodinjam so uredili 3 štedilnike in popravili 11 zajemalk. Krojači in šivilje so nanovo zašili ali zakrpali 10 oblačil. Ljudje so hvaležni strokovnjakom za trud in požrtvovalnost, saj bi si sami ne vedeli pomar gati iz zadrege, ko ni na dežel'1 mehanikov, varilcev, krojačev ali drugih strokovnjakov.
Po kosilu so krenili tovariši iz Maribora v uro in pol hoda oddaljeni Rakičan. SPet romajo rezila za pluge, sekire, lopate, stroji, loncj in še
kaj, požrtvovalne roke obračajo in popravljajo, nikomur ne odrekajo pomoči. Tudi v Rakičanu uspeh ni bil majhen. Popravili so 61 loncev in kozic, 11 sekir, 11 rezil za pluge, 7 vil, 5 vodnih zajemalnikov, 3 šivalne stroje, 4 slamoreznice, 1 repo-reznico 2 osi za voz, 2 moški kolesi, 4 zobčnike za mlin, 3 sestavne dele za mlatilnice, 2 noža za rezilne stroje in več kosov drugega orodja. -Krojači in šivilje so hiteli pri delu ter na novo sešiti 20 oblačil, zakrpali pa 8 oblek.
Z zadovoljstvom so zrli v pridne delavce kmetje in gospodinje in občudovali njihovo spretnost. S hvaležnostjo so prejemali popravljeno orodje, saj bo spet zaoral popravljeni Plug prekmursko zemljo in pri hiši ne bo primanjkovalo motik in lopat.
Zvečer je nastopila v novourejeni dvorani Kmetijsko-gospodinjske šole v Rakičanu kulturno-prosveirta ekipa s pestrim programom. Clan Mestnega odbora OF iz Murske Sobote je pozdravil požrtvovalne delavce in pozval domačine, da se oddolžijo z vztrajnim delom na svojih poljih. Vrstile tso se točke kakor prejšnji večer y Beltincih. Po končanem sporedu se je tovariš prosvetar sindikalne podružnice poljedelskih delavcev drž. posestva in Kmetijako-gospo-dinjske šole zahvalil prostovoljnim delavcem za pridno delo in vso pomoč in jih povabil, naj še pride j a
Proslava Maksima Gorkega v Mariboru •
Poleg manjših proslav po sindikatih in v šolah je bila v Mariboru 20.' L m. skupna proslava v Narodnem-gledališču. Poleg številno zastopanih kulturnih delavcev, zastopnikov tovarn in vsfega našega javnega življenja, je bilo na proslavi mnogo članov naše vojske. Svečanost se je pričela s sovjetsko in jugoslovansko himno. Nato je spregovoril o Maksimu Gorkem, o njegovi življenjski borbi in njegovem poslanstvu predsednik Društva slovenskih književnikov pisatelj tov. Miško Kranjec. Njegov govor je bil globoka študija - velikega umetnika, njegove revolucionarnosti in njegove vere v poslanstvo človeka. Ostali program so izpolnjevale recitacije odlomkov del Gorkega, od katerih je posebno doživeto prečital tov. Prešetnik odlo-
Pravlčna kazen za narodno izdajstvo
Fred okrožnim sodiščem v Celju je bila pred nedavnim razprava proti Albertu Cerkovniku iz Sio-venjgradca, ki je bil obtožen številnih težkih zločinov zoper narod in državo. V celodnevni razpravi se je razgrnila strahotna slika njegovega izdajalskega delovanja med okupacijo.
Sredi leta 1941 se je obtoženec vključil v čretu v Celju v eno izmed takrat Snujočih se ilegalnih organizacij, ki so bila prva žarišča podtalnega odpora proti okupator, jevemu nasilju. Namesto da bi v osvobodilnem pokretu iskreno sodeloval, je kmalu izdal nemški tajni policiji vso skupino svojih idealnih tovarišev. Posledica je bila, da je gestapo aretiral 14 najzavednejših fantov iz celjske okolice, ki so bili na to vsi ustreljeni. Kot žrtve tega podlega izdajstva so padli: Miha in Jože Kolšek, Milan in Edvard Golob, Bajko in Mirko Kresnik, Rudi Primožič, Ladislav Kramar, Marijan Brinovec, Vladimir Mlakar, Ferdinand Mirt, Anton Kos in Maks Leskovšek. Družine imenovanih žrtev pa so bile odpeljane v končen, tracijska taborišča, kjer so Marija
Kresnikova, Marija Farčnikova, Ana in Neža Kolškova podlegle mukam in trpljenju.
V nagrado za svoje izdajalsko početje je Cerkovnik prejel od gestapa nov plašč in čevlje in bil proti plači sprejet v stalno vohunsko službo-, ki jo je vršil skoraj dve leti in prizadejal mnogo zla zavednemu slovenskemu ljudstvu.
Navidezno nameščen kot delavec v West novi tovarni, je vohunil za svojilni tovariši ter razen tega oprezoval po celjskih ulicah in okolici ter potem poročal nemški tajni policiji. Tako je med drugimi ovadil Milico Sorčan, da vzdržuje zveze s svojim možem, ki je bil partizan, zaradi česar je morala potem Sorčanova v kazensko taborišče, odkoder se ni več vrnila.
Za vsa ta dejanja, ki so bila obtoženemu izdajalcu in zločincu v polni meri dokazana, je bil Cerkovnik pred ljudskim sodiščem obsojen na smrt z ustrelitvijo. V svesti si svoje krivde, se obsojeni ni niti pritožil zoper izrečeno kazen. Z izvršitvijo smrtne kazni 22. t. m. je bilo končno zadoščeno ljudski pravici.
Naše kulturno življenje v Dolnji Lendavi
Da Je fizkultumo življenje v Dolnji Lendavi med najbolj razgibanimi, so dokaz uspehi in neuspehi našega nogometnega društva, ki nastopa po vsej Sloveniji in je bilo pred kratkim spet tudi v Ljubljani. Manj se govori o našem kulturno prosvetnem delu. Pa smo tudi tu že dosegli lepe uspehe.
Bivši Sokolski dom, sedaj »Dom Titove mladine«, je bil med fronto precej poškodovan. Pod težkimi okolnostmi, ko nam je primanjkovalo materiala, smo ga popravili in obnovili. Posebno se je za obnovo odra in dvorane trudil tov. Ferdo ježek, akademski slikar tov. Pandur pa je naslikal kulise, ki bi bile v
Nič manj živahno ni pevsko in glasbeno udejstvovanje. Imamo orkester, pevski zbor AFŽ in mešani zbor, vse pod vodstvom učitelja tov. Ljubiča. Na binkoštno nedeljo je bil v Titovem domu pevski festival, ki se ga je udeležilo 14 šol lendavskega okraja. _ Vsak zbor je zapel po tri pesmi, tri so zapeli skupno vsi zbori. Ker je bil to prvi tak festival v okraju, je razumljivo, da so se pokazale tudi napake in ne-dostatki, ki jih v bodoče gotovo ne bo več. Lahko pa rečemo, da so nas nekateri zbori z znanjem in zmog-gljivostjo celo presenetili. Pohvaliti moramo Dolgo vas, ki ima dober in discipliniran pevski zbor, potem
okras tudi večjemu odru. Kot krstno predstavo na prenovljenem odru je tov. Mirko Ljubič pripravil Finžgar jevo »Razvalino življenja«. Nova igralska družina je dobro rešila vloge, ni pa zadovoljil jezik. Tudi na ljudskem odru se moramo truditi za odpravo prizvoka narečij. V tem oziru smo sicer že dosegli lepe uspehe, toda še vendar ne dovolj. Najboljši je bil na odru tov. Ježek v vlogi Urha.
mek iz romana >Mati«. Operni orkester je pod vodstvom dirigenta oprale tov. Neffata izvajal Rahmaninov Preludij in GJinkega Kamerinskaja. Tov. Lukeš je recitiral »Pesem o burjevest-niku«, tov. Verdonikova »Zgodbo o Damkovem srcu« in tov. Doboviškova »Pesem o materi«. Kot zaključek programa je izvajal operni orkester Rimski Korzakovo »Snjeguročkoc Proslava je na dostojen način ob desetletnici smrti velikega umetnika pokazala na njfegovo delom ga približala našemu življenju.
Veliko Polano in obmejne z narodnostno mešanimi učenci, predvsem Dolino in čentibo. če bomo z delom nadaljevali, kakor smo začeli, bo drugi pevski festival lahko pokazal mnogo več. Tudi gimnazijski pevski zbor pod vodstvom tov. Ritoca je pokazal, da je na pravi poti, manjka mu pa še poglobitve. Ljudstvo, ki je v začetku nekako z nezaupanjem opazovalo naše delo, se z vedno večjim zanimanjem udeležuje naših prireditev.
Obžalovati je le, da nekateri pevski veterani z izšolanim glasom še vedno stojijo ob strani. Pa upamo, da jih bo kmalu minila ta zadržanost, saj so vsi naši dosedanji na-stopi dokazali, da delamo pravilno in imamo vse pogoje za dober razvoj kulturno prosvetnega, glasbenega in pevskega dela. — L. M.
„Domov gremo; na svidenje v Bosni!“
Pod Rotovžem v Mariboru je zložen velik kup paketov, okrog njega se vzdiguje iz gneče živžav, človek se komaj prerije do izhoda. Zadnji transport Bosančkov se vrača na svoje domove. Niso sami. Z njimi so učitelji, predvsem pa njihove nove mamice, ki si skrivaj brišejo solze in š težkim srcem tolažijo objokano deco, čeprav so morda Same tolažbe najbolj potrebne.
Deklica, ki je bila pri znani mi družini v Studencih, prihiti k meni: »Tovariš, domov grem, na svidenje! Boste prišli kaj k nam v Bosno?«
»Bom, tovarišica; greš rada domov?«
»O, že, že, pa ... «Oči se ji ovlažijo in solze ji zdrknejo čez ravnokar se še smehljajoči obraz. »Tam imam mamico, pa tukaj tudi. Ne vem. katero imam rajši. Kar pri obeh bi hotela biti«.
Trenutek odhoda prihaja. Prihiti fotograf, toda s slikanjem je težava. Nemirni otroci begajo sem in tja in se skrivajo za svojimi mamicami.
»Nočem, jaz hočem ostati tukaj!«
»Mamica, pri vas bom ostala!« se ^deklica fcrčevito oklene priletne žene, ki jo dvigne v. na-
ročje. Tolaži jo in v poljuba ae mešajo njune solze.
Žena se obrne k meni: »Veste, nikoli več ne bi hotela kaj takega doživeti. Tako sem jo vzljubila. Z njo bom šla v Sarajevo in naprosila starše, da mi jo dajo. Kako bi sedaj brez nje? Moja je, naša«. Pogled ji zdrsi okoli, ga-n jena zašepeče: »In vsi so naši _«
Nato se obrne in tolaži deklico, ki odhaja:	»Pojdi srček, da se.
boš slikala. Obiskali bova Bosno in se vrnili«.
Pred paketi se končno strne gruča, vedno več je žena in mož, ki jo obkrožujejo. Delavci, kmetje, intelektualci. Delo in težko življenje jim je zaznamovalo lica, današnje slovo'pa jim je vtisnilo še nov pečat. Ljubezen in vera sta v njih. Ljubezen do bratov, ki je bila nekoč samo na papirju, in vera v tisto življenje, ki so ga v prividu gledali očetje teh otrok, ko so daleč nekje v bosan-, skih gozdovih jurišali s stisnjenimi, zobmi in so umirali, pa jim je v poslednji minuti smehljaj ožaril lica: »Tito! Za svobodo in srečnejše življenje«.
Srkanje je končano: Bosančki odhajajo v bazo. Sami? Ne! Kdo bi jih pustil. Vsaj še malo časa, vsaj nekaj minut hočejo biti slovenski tovariši in tovarišice še.
Slovo Bo$aačka
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
z njimi, čeprav čutijo, da bo stavo potem še težje. Pa si ne morejo pomagati, tako tesno so zrasli.
»Zdravo, tovarišice in tovariši!«
»Zdravo, pridite k nam, ne bomo vas pozabili!«
»Pisali vam bomo iz Bosnec.
»Za Tita, za domovino/«
Počasi se gruča odmika Kakih sto jih je. Mali se drže svojih rednikov, starejši uhajajo k izložbam, na koncu ulice izginejo za oglom, pa še čuješ čebljanje, vzdihe, jpk ... »Mamica, ne grem. Naj ostanem tukaj«. Trda delavska dlan v odgovor nežno poboža otroško glavico.
Poslednji transport Bosančkov odhaja. Čakajo jih novi domovi, ki so kakor v pravljici vstali v obnovljeni deželi, ki je v najtežjih časih največ žrtvovala, pa ni klonila. Še so tam »prkosne djevojke«, ves narod stoji »prkoso« in zre s svetlim pogledom v bodočnost. Iz dima in ruševin vstaja nova Bosna in sprejema dečico, ki se vrača in nosi s seboj svetle spomine. Iz Slovenije se preko Bosne in Makedonije plete vez bratstva in edinstva. Sen je dosa-njan. Na Kozari planini med ovcami pojejo pastirji slovensko pesem, čez prekmurske ravni in pohorske gozdove kipi v nebö: »Druže Tito, moli te djevojka ..j».
V. Cvetk-tt.
FIZ KULTURA
Punčec In Mitič Igrata v 3» kolu
Wimbledon, 27. junija
V	drugem kolu vvimblbdonskega turnirja jo Punčec porazil Danca Ibsena s 6:1, 6:3, 6:0, Mitič pa Britanca Mac Phaila z 2:6, 6:3, 6:0, 6:2.
V	nadaljevanju turnirja v Wimble. donu so bili doseženi naslednji rezultati:
V	moškem singlu je v drugem kolu Sanglier (Francija) premagal Uavlnda (Velika Britanija) s 6:1. 6:1, 12:10; Buser (Švica) je porazil
Strelske tekme v Mariboru
V	okviru Fizkulturnega tedna so strelci mariborskih društev otvorili strelišče dn priredili prvo tekmovanje. Tekmovalo je trideset najboljših strelcev FD železničarja in FD Maribora. Prvi v Jugoslaviji so preizkusil; v strelskem tekmovanju norme, ki bodo predpisane za fizkul-turno značko »Za republ ko naprej — ZREN«. Izkazalo se je, da bo streljanje trd oreh za marsikaterega tekmovalca, kajti streljanje je v obvezni skupini in ga. bo moral vsak tekmovalec absolvirati ter se zelo potruditi in trenirati, da bo dosegel predpisano število točk. Za zlato značko je predpisano 35 točk, ki jih je doseglo pet tekmovalcev; za srebrno značko 30 točk, ki jih ni dosegel nobeden, za bronasto značko 25 točk, ki so jih dosegli le trije tekmovalci.
V	tekmovanju petčlanskih moštev je zmagal FD Maribor I s 186 točkami. Slede mu FD železničar I 124 točk. FD Železničar II 89 točk, FD Maribor II 73 točk, FD Železničar III 36 točk.
Rezultat,- v tekmovanju poedincev so sledeči: 1. Mhorko Milovan FDM 44 točk, 2. kap. Vengust Albin FDM 39 točk, 3. Kajzer Radovan FDM 38 točk, 4. Herič Jože FDŽ 38 točk, 5. Krajnc Jože FDM 36 točk, 6. Planinc Franc FDM 29 točk, 7. Bek Adolf FDM 28 točk, 8. Satler Vili FDŽ 26 točk, 9. Arlič Emil FDŽ 24 točk, 10. Volkov Mihael FDM 22 točk. Tekmoval; so na razdaljo 150 metrov iz lečečega položaja po 5 strelov, možn'h točk je 50. Tarča 66 X 66 cm.
Prvenstvo v odbojki
V	sredo popoldne je b‘lo na igrišču Rdeče zvezde v Vevčah odigrano 3. in 4. kolo okrožnega prvenstva v odbojki. Nastopila so vsa prijavljena moštva. Rezultati so bili naslednji:
HI. kolo člani:	št. Vid : Duplica
2:0 (15:13, 15:6), Udarnik : Krim 2:0	(15:6, 15:9), Svoboda : Borec
2:0 (15:1, 15:4), železničar : Rdeča zvezda 2:0 (15:8, 15:8).
in. kolo članice: Udarnik : železničar 2:0 (15:3, 15:1).
IV. kolo člani: Železničar : št. Vid 2:0 (15:1, 15:3), Udarnik : Svoboda 2:0 (15:4, &>«»>,■-Bdeča-gvead-a^-Duplica 2:0 (15:6, 15:1), Krim : Borec 2:0 (15:5, 15:2):
Tabela po 4. kolu je takale:
Gremieuxa (Francija) s 6:3,	6:3,
6:4; Petin (Belgija) je porazil Bax-terja (Velika Britanija) s 7:5, 8:6, 6:2; Putty (ZDA) je porazil Botelia (Francija) s 6:3, 8:6,	9:7; Burton
(Velika Britanija) je premagal En. gelinda (Velika Britanija) 6:3, 8:6, 6:2; Pelizza (Francija) je tolkel Hoppmäna (Avstralija) s 4:6, 4:6, 6:3, 6:4, 6:1; Kramer (ZDA) pa je premagal Averyja (Velika Britanija) s 6:1, 6:1, 6:0.
Moefcov&an Bojta, k; je dvignil
165.5 kg in tako potolkel svetovni rekord za 4,50 kg in rekord ZSSR za 1.50 kg. Nai-lov šampijcna Poltežke kategorije je dobil Grigorij Novak, ker je njegov rezultat v vseh disciplinah 432.50 kg. Se noben šporlnik
TURNIR ZA PRVENSTVO JA
V Beogradu poteka finalu; turnir za prvenstvo Jugoslovanske armade, ki se ga udeležuje 24 igralcev, med
poltežke kategorije na svetu ni dose--»"!.
ael takče«-. rwnlfat	njimi tudi Slovenci šiška, Zavec ;n
šacer. Igra se dvakrat po 4 ure
Udarnik	4	4	0	120 : 44	8	(0)
Krim	4	3	1	105 : 63	6	(2)
Svoboda	4	3	1	117 : 73	6	(3)
železničar	4	2	2	110 : 94	5	(4)
Rd. zvezda	4	2	2	90 : 71	4	(4)
št. Vid	4	1	3	37 : 109	2	(6)
Duplica	4	1	3	78 : 119	2	(7)
Borec	4	0	4	45 : 130	1	(8)
Končna tabela			za	članice	je	na-
slednja: Udarn'k	2	2	0	60 : 13	4	(0)
Železničar	2	1	1	36 : 54	2	(3)
Krim	2	0	2	33 : 62	1	(4)
V. kolo	se	bo	odigralo v		nedeljo	
30. t. m. v Duplici s sledečimi pari: Št. Vid : Krim, Udarn'k : Duplica, Železničar : Borec, Svoboda : Rdeča zvezda.
Izbirno lahkoatletsko tekmovanje za Varšavo
V	nedeljo dopoldne na stadionu
Partizana v Ljubljani
V	nedeljo dopoldne s pričetkom ob 9 bo na stadionu Partizana ob Tvrševi cesti prvo izbirno tekmovanje za Varšavo, na katerem bodo nastopili vsi najboljši slovenski lahkoatleti in lahkoatletinje.
Po dolgem času bomo imeli v Ljubljani zopet priliko videti naše najboljše, njihovi uspehi nam bodo pivedaJi, če smo od lani v kakovostnem pogledu kaj napredovali. Po vseh letošnjih množičnih tekmovanjih in nastopih, v katerih smo videli veliko nadarjenih tekmovalcev in tekmovalk, upravičeno pričakujemo. da bo na nedeljskem tekmovanju večje število udeležencev kot sicer. Po dosedanjih prijavah sodeč, bodo posebno močno zastopani Štajerci, kjer so lahkoatleti letos posebno delavni. Po zanimanju in zaradi važnosti prireditve, ki bo odločevala, koga bo Fizkulturna zveza Slovenije poslala na zadnje izbirno tekmovanje v Beograd, bo tekmovanje prav gotovo zelo zanimivo. Lahko rečemo, da bodo tekmovalci in tekmovalke dosegli predpisane minimalne uspehe v vseh disciplinah razen metov.
Motorne dirke na Jezersko
Gorske motodirke na Jezersko, ki jih izvede v nedeljo 30. t. m. moto-sekcija FD Storžič iz Kranja, bodo prava revija motoristov iz vse Jugoslavije. Prijavili so se že vsi po-membni dirkači in bo število prijav doseglo višno, kakor še na nobeni tovrstn; prireditvi. Zaradi številnih prijav je prireditelj vstavil še novo skupino v I. kategoriji: turni mo-torji do 200 ccm, tako da ima sedaj I. kategorija 5 skupin tum h mo. torjev.
K dirkam organizira »Putnik« izlet na Jezersko. Prijavite se pravočasno pri »Putniku«, kjer dob te podrobna navodila. Prireditelj bo po-
stavil dovolj avtomobilov na postajo Kranj k vsem jutranjim vlakom, tako da bo vsakomur omogočeno prisostvovati tem gorskim dirkam. Vožnja od postaje Kranj na Jezersko in nazaj na postajo z vstopnino je določena enotno samo 50 din za osebo. Za prehrano bo v dovoljni mer; preskrbljeno. Jezersko vas vabi, pridite!
Odkritje spomenika padlim kolesarjem
V nedeljo 7. julija bodo ljubljanski 'kolesarji odkrili na podutiškem klancu spomeni!-;, na katerem bodo vklesana imena 24 njihovih tovarišev, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Spomenik bo stal na klancu nad Podutikom, kjer se je večina padlih tovarišev udejstvovala v tem športu.
Spominska svečanost se začne ob 14. Po proslavi se dirkači vrnejo na start, ki bo pri Domu FD »Bratstva« v Zg. Šiški (bivši Sok. dom), kjer se bodo pričele spominske kolesarske dirke na znani krožni podutiški progi. Kot Prva bo startala skupina turistov na 16 km (2 kroga); naslednja pojde na pot juniorska skupina na razdaljo 32 km (4 knege). Seniorji bodo s'tartalj na 43 km dolgi progi (6 krogov). Dirkači bodo prejeli lično izdelane spominske priznanice, ki so tiskane nalašč v ta namen.
Redek bo kolet-ar-dirkač, ki bi ta dan ne prihitel na start te pomembne prireditve. Vsak, ki je naše padle borce poznal ali se z njimi udejstvoval na športnem polju,, bo gotovo znal ceniti njihovo žrtev za našo svobodo in bo to brez dvoma dokazal s svojo udeležbo. Pr «lava in spominske dirke bodo ob vsakem vremenu.
Spored
nogometnega prvenstva
Fizkulturna zveza Slovenije, pover-jen'štvo za nogomet, je določila za nedeljo .30. t. m. naslednji prvenstveni spored:
v Ljubljani, igrišče Železničarja, ob 15.30 železničar Lb : Olimp, službujoči Jež;
v Celju, igrišče Celja, ob 17.: Rudar : Lendava, službujoči' Slamič (Zajec).
Nogometni sodniki. Za vodstvo tekme ŽclezniČar Lb' : Oliitfrp M*öo-locen Dorčec,*”za tekmo Rudar.: Lendava pa Gvardjančič.
Nočne tekme v košarki
FD Svoboda je povabila na gostovanje v Ljubljano močno ek po košarkarjev in košarkaric FD Udarnika iz Karlovca, s katerim bodo odigral; nočne tekme v košarki. V soboto zvečer nastopijo na Taboru kot prvi par dekleta Udarnika in Svobode, potem pa moški ekipi obeh društev. V nedeljo dopoldne bodo re. vanžne tekme med istimi moštvi.
Košarka ima že svoje stalne gledalce, ki bodo gotovo tudi v teh tekmah imeli veliko lepega užitka. Ekipa košarkarjev FD Udarnika je med prvimi moštvi v Hrvatski, prav tako tudi dekleta ne zaostajajo za svojimi tovariši. Košarkarji in košarkarice »Svobode« marljivo trenirajo pod vodstvom tov. Miloša Kosca. »Svoboda« je v zadnjih tekmah pro ti Rečanom že prav lepo igrala in bo v srečanju s Karlovčani gotovo pokazala vse svoje znanje.
Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni »Svobode« na Taboru.
Movi svetovni rekordi sovjetskih atletov
V	Rigi je bilo pred dnevi zaključeno tekmovanje v dviganju uteži za prvenstvo Sovjetske zveze, v katerem je sodelovalo 96 športnikov. V areni riškega cirkir-ja so pokazali vso svojo veščino najboljši sovjetski atleti v dviganju uteži, od katerih so se mnogi šele pred kratkim vrnil; iz armade.
Naslov prvaka ZSSR v težki kategoriji je dobil Mitrofan Kozirjev iz Moskve, ki je dvignil breme 287,5 kg.
Zmagovalec v dviganju bremen srednje kategorije je svetovni rekorder in zaslužni mojster Mojsej Kaz-janik (Gruzija).
Za prvenstvo v lahki kategoriji eo se borili lanskoletni prvak Gruzije Zgenti, svetovni rekorder Popov, 2i-žin iz Leningrada in drugi. Po dveh poizkusih so imeli Zgeofi, svetovni rekorder Pcpov in Svetiljko enake rezultate — po 205 kg. Vendar je v ■:unku z obema rokama dvignil Popov največ in dobil naslov prvaka Sovjetske zveze.
Najbolj zanimiv je bil tretji dan tekmovanja. Ob prieelkü tekmovanja atletov poltežke kategorije je znašalo breme 137,5 kg, to je za 22 kg več kakor znaša svetovni rekord, katerega je postavil v dviganju uteži z obema rokama Avstralec Vala in za 1.50kg več kakor znašaj rekord ZSSR ki pripada Novaku. Grigorije Novak je prvi dvignil utež. Ko so izvršili kontrolno merjenje, so ugotovili, da je v trenutku postavljanja rekorda znašala Novakova teža 83 kg — 1.50 kilograma več od predpisane teže za pol težko kategorijo. V težkj kategoriji pa je Novak potolkel vsezvezni rekord Armenca Ambarcumijana za 1 kilogram 450 gramov.
V	dviganju uteži z dvema rolkama je postavil nov svetovni in vsezvezni rekord za atlete poltežke kategorije
iel takšen rezultat.
V	težkj kategoriji je Jakov Ku-čenko, lanskoletni absolutni prvek v dviganju uteži z obema rokama, potolkel rekord ZSSR za 55 gramov. Dvignil je 172.50 kg, 4.50'kg več kakor znaša svetovni rekord. Kučenko Je postavil absolutni svetovni rekord v dviganju uteži. V vseh disciplinah znaša njegov rezultat 435 kg.
DROBNE ZANIMIVOSTI
»Budućnost« iz Podgorice prvak Črne gore. Na Cetinju je bila odigrana odločilna tekma za nogometno prvenstvo črne gore med »Bu. dučnostjo« iz Podgorice in četrij-skim »Lovčenom«, ki se je končala z neodločenim rezultatom 2:2. Ker ima »Budućnost« točko več kakor »Lovčen«, se je kvalificirala Za državno ligo kot predsta-vnk črne gore.
»Vojvodina« je novi prvak južne vojvodinske lige. V Novem Sadu je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma za južno vojvodinsko ligo med novosadsko »Vojvodino« in »Gradjanskim« iz Sremske Mitroviče. Zmagala je »Vojvodina« z izidom 3:1 in postala prvak lige.
V	hrvatskem nogometnem prvenstvu je bila v sredo odigrana tekma med zagrebškim »Metalcem« in »Jedinstvom« s Sušaka. Zagrebčani so v slabi igri zmagali 2:0 (0:0). Po tej tekmi je prvenstvena tablica v hrvatski ligi naslednja:
Hajduk	7	5	0	2	25 : 8	10
Dinamo	6	4	1	1	19 : 8	9
Lokomotiva	7	2	4	1	10 : 7	8
Tekstilac	6	3	2	1	10 : 7	8
Metalac	6	3.	1	2	10 : 8	7
Proleter	6	2	1	3	8 : 15	5
Split	6	1	0	5	3 :13	2
Jedinstvo	6	0	1	5	2 :19	1
V	državno ligo bo najbrže prišel »Hajduk«, ki igra vse tekme doma, razen z »Jedinstvom« na. Sušaku, poleg njega pa so kandidati za vstop v zvezno ligo »Dinamo«, »Lokomotiva«, »Tekstilac« in »Metalac«.
Nogometno prvenstvo Makedonije se je v nedeljo nadaljevalo s tekmami »Makedonija« (Skoplje) : »Goce Delcev« (Prilep) 4:0 (2:0), »Peri-ster« (B’tolj) : »Rabotnički« (Skoplje) 1:1 (1:0), »Pobeda« (Skoplje) : »Kumanovo« 5:1 (0:1). Na prvem mestu je Makedonija z 12 'točkam', ki ji slede »Pobeda« z 11, »Rabotni-čko« s 7, »Kumanovo« s 6, »Peri-ster« s 4 in »Goce Delčev« z 2 točkama.
Zbor nogometnih sodnikov bo dne 8. julija v Beogradu obenem z zasedanjem nogometnega sveta Fizkul-tume zveze Jugoslavije. Na sestanku bodo sodeloval; predstavniki nogometnih soddikov -iz vse države.
Novo nogometno igrišče v Zagrebu. V okviru fizkulturnega dne je FD Dubrava v Zagrebu svečano otvorila novo nogometno igrišče v Dubravi. Zgradili so ga člani s pomočjo vojakov in mladinske organizacije.
CDKA vodi v nogometnem prvenstvu ZSSR. V torek je moštvo CDKA premagalo enajstorico »Krila sovje, tov« iz Moskve 2:0. S tem je odigralo vseh 11 tekem prve polovice prvenstva in v dosedanjem tekmovanju izgubilo samo eno točko z leningrajskim »Zenitom«.
V	nadaljevanju nogometnega pr, venstva Sovjetske zveze je moskov. sk; »Dinamo« premagal »Dinamo« iz Leningrada 4:0.
športni klub »Blaznimi« iz Skadra prvak Albanije za 1946. leto. Po vesteh ATS se je na stadionu v Tirani pred 20.000 gledalci vršila tekma za prvenstvo Albanije v nogometu. Tekma se je vršila med športnim klubom »Blaznimi« iz Skadra in športnim klubom »17 Nendor« iz Tirane in se je končala z rezultatom 5:1 v korist športnega kluba iz Skadra. Tako si je športni klub »Blaznimi «priboril prvenstvo Albanije.
Nov svetovni rekord v teku na 25 km. V Helsinkih je Finec Hietani potolkel svetovni rekord v teku na 25.km. Progo je pretekel v eni uri 20 minut 58 sekund.
Najboljši metalec diska Je Bob Ftrch iz Minneapolisa, ki je vrgel disk 70 cm delj kakor Consolini, čigar rekord znaša 54.23 metra.
češkoslovaško nogometno moštvo »Kladno« gostuje na Norveškem. Tekmo s K. J. »Agiot« v Oslu je igra lo neodločeno 4:4, mestno reprezen. tanco Lillehammerja pa so premagali 10:2.
Prvak škotske je premagal praško »Šparto« 3:1. Pred 40.000 gledalci je prvak škotske »Hibernians« v Pragi premagal v hitri in borbeni igri »Šparto« 3:1.
Švedska reprezentanca premagala praško »Slavijo« 7 : 2. _AFP poroča: Prvo moštvo švedske nogometne reprezentance je premagalo praško »Slavijo« z rezultatom 7:2 (6:1) Drugo moštvo švedske nogometne reprezentance je predlagalo druoo moštvo danske reprezentance z rezultatom 4:1 (3:1).
Irska : Španska 1:0. V nedeljo je bila v Madridu odigrana mednarodna nogometna tekma med Španijo in Irsko, ki se je končala z zmago Ircev 1:0.
FD SVOBODA. Pozivajo se člani vseh sekcij, da se udeleže sestanka, ti bo petek ob 20. uri v spodnji dvorani Tabora. Istotako prosimo tudi vse člane aktivov in sindikalne podružnice, ki so vključene v naše društvo, da se tega sestanka udeleže.
TEDNIKZA TELESNO VZGO|0
ŠAH
dnevno. Po osmem kolu je stanje: Šiška 6 in pol, Markovič 6 (2), Božič 5 in pol (2), Gruber 5 in pol (1), Milič 5 (2), šacer 5 (1), Mikulič 5, Nedeljkovič, Brajner in Zafirovič po 4 dn pol (1) itd.
šah. sekcija v Starem Vodmatu je
končala prvenstveni turnir. Zmagal je sigurno Hren s 13 točkami od 14 pred Kolbesom (12), ki obeta, a se. bo moral še teoretično podkovati. Slede Bras 10 in pol, Jelenič, Kozina, Nahtigal in Kampjut po 9 točk itd. V dvobojih so premagali teren Stare pravde ? 8:3, deset; teren šiške 6:3 in 7:1 ter šah. sekcijo »Borca« 8 in pol : 3 in pol, a s terenom Poljane so igrali neodločeno 6:6. V načrtu imajo še druge tekme. Naš znani amater Omladič je s šahisti v sekciji odigral simultanko z rezultatom 8 in pol : 5 in pol.
Moštveni brzoturnir za prvenstvo okrožja v Celju. V nedeljo 7. julija 1946 se. bo vršil ob priliki okrožne šahovske skupščine moštveni brzo. turn'r za vse šahovske sekcije in aktive celjskega okrožja. Vsaka sekcija ‘ali aktiv bo imel pravico nastopiti tudi z več moštvi. Vsako moštvo šteje 8 igralcev in 2 rezervi, imeti pa mora svojega reditelja. Vsako moštvo mora prinesti s seboj 4 šahe. Naprošamo, da vse sekcije prijavijo svojo udeležbo do 5. julija 1946 ali pa najkasneje do pričetka zborovanja do 8. ure, ko bo žrebanje. Daj se omogoči igralcem prisostvovati zborovanju, se bo turnir pričel ob 11. ur; z enournim opoldanskim odmorom, tako da bo turnir končan do odhoda prvih popoldanskih vlakov. Upamo, da ne bo sekcije v okrožju, katera se ne bi udeležla tega turnirja. Prijave naslovite na Okrožni šahovsk; odbor Celje, kavarna Evropa. — Iniciativni odbor.
FD Celje : ŠD Kranj 5 in pol : 5 In pol. šah. sekcija FD Celje je gostovala v Kranju ter igrala dvoboj tamošnjim šah. klubom Kranj neodločeno 5 in pol : 5 in pol. Kranjčani so si zagotovili tak lep uspeh z zmagami na prvih deskah; Celjanom je tu šlo malo po nesreči. Šnajder J. je izgubil s Pogačnikom (K), Rudolf z DLm'čem (K), Fajs s Kif-kom (K), inž. Poroden-Bukanovsky remis itd. V prvem srečanju v Ce lju so pa zmagali domačini z 10 in pol-r 5 in pol.
FD Maribor — FD Železničar 10
7.	Sredi meseca sta se v Mariboru spoprijeli v povratnem dvoboju šahovski sekciji pri FD Mariboru in FD železničarju. Za poraz 5:10 pred dvema mesecema se železničarjem ni posrečilo maščevati, zmanjšali pa so razl'ko na 7:10. Na prvih deskah je Kukovec premagal Ketiša (ž) Mišura Babiča (Ž), Vidovič (ž) Muzloviča, Ostanek Ljupšo (ž) itd.
Dvojtrbžni brzotunair moštev vseh šahovskih sekcij v Mariboru bo v okviru Fizkulturnega tedna 28. t. m. v veliki dvoran; FD Maribora s pričetkom točno ob 20. Udeležijo se ga lahko vsi krožki in sekcije s poljub-n’m številom moštev po 8 igralcev. V izogib težkočam naprošamo vse šahiste in sekcije, da prinesejo raz položljive šahovnice s seboj, ker je pričakovati rekordne udeležbe.
Sprejeti damski gambit
Hollywood 1945 R. Fine — H. Steiner
1.	d4, d5. 2. c4, dc4. 3. Sf3. (To je potrebno, sicer igra črni e5.) 3. Sf6. (črni pa preprečuje e4.)	4. e3, e6.
(Lg4 se redko igra, ker mora črni po 5. LXe4, e6. 6. Db3 prepustiti nasprotniku dva lovca, sicer pride še Se5.) 5. LXc4, c5. (V nasprotju odklonjenim damskim gambitom tu črni naglo izvede ta udar in sploh mobilizacijo damskega krila; seveda beli v tem obrambnem sistemu često razkrije slabosti, ki so lahko tem usodnejše, ker se črni kralj, kakor v naši partiji, dlje zadržuje v središču. Ob najvestnejši obrambi pa privede končno do izenačenja, kakor sta često dokazala n. pr. znana »specialista« Flohr in Grünfeld, čeprav sta včasih tudi kako bridko doživela.)
6.	—00, a6. (Igrajo tudi takoj Sc6, beli pa vseeno nadaljuje z De2, saj •ima na cd4 vedno izgovor Tdl.) 7. De2, b5. (Glavno varianto- da Sc6 na kar odgovori beli Tdl ali- Sc3.)
8.	Lb3, Lb7. 9. a4. (Keres je igral proti Reshewskemu 9. Tdl, Sbc7. 10 a4!, b4! in izgubil.) 9. ... c4. (Aljehin se je 'proti Euweju branil manj srečno z 9. ... Sbd7, 10. Tdl, s čimer je prišlo do zamenjave potez do omenjene partije Keres—Reshewsky nadaljeval je pa slabše z 10. ... Le7,
11.	dc5!) 10. Lc2, Sc6. 11. ab, ab5
12.	TXa8, DXa3. 13. Sc3, Das. 14 e4. (Beli ima gibljivo središče in grozi z nevarnimi prodori.) 14.
Sd7. (V poštev je prišlo Sb4. 15. Lbl Sd7. 16. d5, e5 itd., toda beli bi verjetno takoj udaril s 15. d5.) 15. d5, Sd8. 16. Sd4!. b4. 17. Scb5! (Odločilna žrtev figure, s katero se odpre pot do sovražnega kralja.) 17. e5. (črni je izgubljen, pa si da dokazati, da je žrtev pravilna.) 18 DXc4, ed4. 19. Sc7-f, Ke7. 20. e5!, SXe5. (Boljšega ni proti grozečemu matu; na Se6 je konec z 21. d6+ Kd8. 22. SXe6+, Ke8. 23. Sc7+ Kd8. 24. DXf7, DXe5. 25. Se6 + .)
21.	Tel, f6.	22. d6-j-! (Zanimiva
vmesna poteza, ki odpre dami pota.)
22.	... KXd6. 23. Sb5+, DXb5. (črni žrtvuje damo v spoznanju, da ni rešitve: 23. ... Ke7. 24. TXe5. fe5
25.	Lg5+. Ke8. 26. Sc7+, Kd7. 27 Lf5 + . Kd5: 28. Se8 mat ali 23. Kd7. 24. Lf5 + , Ke8. 25. T^eö, fe5
26.	Sc7+ itd.) 24. DXb5, Kc7. 25,
Da5+, črni se vda, ker bela lovca hitro odločilno posežeta v boj; sploh pa sta dve lahki figuri za damo vedino premalo, tem bolj v slabem položaju.	A. P.
O družbenem značaju vprašanja slepih in njegovem reševanju
Med splošnimi ljudskimi težnjami, z aktivnim naporem za uresničenje
T.!	1 ~	TTcnlrarto	«n ti j r\a Krk
postavljenih nalog, bo Jugoslovansko združenje slepcev pred ljudstvom in pred svoj.mi člani odgovorno za ekonom ki in kulturno pro-sve;ni razvoj slepcev in za njihov pravični socialni položaj. Da pa bi powern doseglo svoj namen bo združenje ustanovilo posebne kemr iMie za preizkušanje poklicev po tvor-nicab in drugih podjetjih, organiziralo bo tečaje za u posaubijanje slepcev v različnih poklicih, podpiralo bo njihove proizvodne zadruge, odpiranje domov, šol in knjižnic za slepce itd.
Ob pripravah za sklicanje ustanovne skupščine Združenja, jn [poznavanja ljudskih oblasti z njegovim programom. sj prizadeva akcijski odbor zainteresirati najvišja vodstva, v naši državj za dotedanji nič.n življenja slepcev in za nove perspektive, ki se •odpirajo s postopnim ukijučevanjem slepcev v načrtno izgradnjo domovine. Vrhovni organ; ljud kih oblasti v Hrvatski so združenju obljubili moralno in materialno pomoč pri reševanju najnujnejših problemov tako. da ho v najbližji bodočnosti omogočeno delo prvi proizvodni zadrugi ;n enemu zavodu za slepce. Slični poskusi i;e kažejo tudi v tistih ljudskih republikah, v katerih nikoli nj. bila kakšna ustanova ali organizacija s podobno nalogo. Potem ko so pokazali na zgrešene in nevarne metode vzgojnega -n izoibraževa nega dela v Domu -.-lepih v Zemunu in ko so se zavzeli za brez) tompremisno uporabo novih načel glede skrbstva socialno groženih. so naši tovariši dobili podporo tudi v kcm.teju za tocialno skrbstvo, s katerim bo združenje najiskreneje sodelovalo. Ko smo razpravljali o vprašanju vojnih invalidov v osrednjem odboru njihovega Združenja, smo se zedinil, v mnenju o škodljivosti politike »dosmrtnih podpor« brez določenega stremljenja, da bi se slepi borci prilagodili novemu neč-nu dela. Zato bo Združenje vojnah invalidov s svojo avtoriteto podpiralo naše napore, zlasti v tjstih krajih, kjer je njihova organizacija močnejša, naše Združenje slepcev pa jim bo nudilo praktične nasvete in strokovna izkustva.
__	Stanislav Sarič
Ustanovitev Združenja slepih FLRJ
Radi osnovanja enotnega združenja slepih v FLRJ se vrši v soboto dne 29. jun'ja 1946 v Domu slepih v Stari Loki pri Škofji Loki širša konferenca vseh zainteresiranih s sledečim dnevnim redom:
1.	Vprašanje ustanovitve Združenja slepih FLRJ. (Poročilo delegata akcijskega odbora.)
2.	čitanje osnutka pravil, diskusija in sklepi. .
3.	Volitev delegatov za ustanovno
da bi se izboljšalo življenje vsakega poedinca in da bi vsak posameznik vložil največjo mero sposobnosti za dobrobit skupnosti, je bilo te dni v časopisju načeto vprašanje o vprašanju slepih in polslepih državljanov FLRJ. Vsekakor se je o slepih pisalo že prej, toda zdaj se prvič skuša pokazati na tista dejstva, ki so osnova njihove nebogljena.tl in beraškega načina življenja. Pogosto 6e nsmreč pozablja, da . so predsodki, k; obstojajo na račun njihovega človeškega dostojanstva, le odraz ekonom kih faktorjev. Skoraj nesposobni, da bi načinu proizvodnje preteklosti naši' kakršnokoi zaposlitev, so slepci najbolj pogosto živeli od^rožalja in na račun svoje okolice. V kolektivni zavest; družbe pa so rasli kot čudna bitja, sleparji in paraziti. Tisto, kar je bilo storjeno v zadnjih desetih leih za njihovo ekrbstvo, ni niti malo doprineslo k spremembi položaja slepih, ker so z ekonemukega stališča ostali še dalje nesamoi-tojni, s tem v zvezi pa se tudi niso spremenili predsodki javnega mnenja. Nasprotno pa je danes nama to bolnih razmišljanj o ljudeh, ki ne poznajo barvitih krasot narave in namesto ponižavan; s sočustvovanjem in milodari, treba vzeti vprašanje slepih kot družbeno vprašanje, to se pravi, da mora družba z njimi ravnat; pravilno, edino pravilni družbeni od-nopa so delovni odnosi. Predsodk; o siromašnem duševnem življenju slepcev in o njihovi neproduktivnosti padejo v tistem trenutku, ko se ustvarijo pravilni po-gojd za delo in ko se preneha z moralnim in materijalnim poniževanjem slepcev. Izkustva kulturne tujine, zlaist; pa Sovjetske zveze, neizpodbitno jamčijo, da se z uvrstitvijo slepih v ekonomsko in kulturno skupnost na produktivni osnovi menja tudi njihov socialni položaj, potem ko se hkrati ukinejo tudi prosjačenje desetin tisočev slepih, o katerih pripovedujejo legende. V Sovjetski zvez; je povsem razumljivo, da delajo slepci na kolhozih, v šolskih predavalnicah, kakor- 'vidri v elektro-strojnih tovarnah in v koncertnih dvoranah, več stotin jih pa nos; najvišja odlikovanja najzaslužnejših stahanovcev na gospodarskem in kulturno-umetniškem področju. Namesto dolgočasnega jadikovanja, s katerimi se izsiljujejo »plemenita čuštva«, nam slep; tam pripovedujejo »kako se je telilo jeklo« in kako se more z uspehom [»delovati v socialističnem tekmova-nju.
Pri nas ja nasprotno v star; Jugoslaviji obstojala povitem drugačna socialna politikai (v kolikcr se dpioh more imenovati socialna Politika tisto, ter so za 'io vprašanje storili vladajoči razredi). Po službeni-praksi v preteklosti je bilo nekaj tako zvanih socialnih ustanov za slepce, k; eo skrbeli bolj za reprezentacijo
kakor za slepce mame.;. Najboljši pri-	___	_________
mer za to nem	'J?-» "skupščihorin- predstavnikov za odbor
Zemunu, jčigar milijonske bredite so vsako leto zapravljali za populariziranje »velikega dobrotnika-« in »vzgojitelja slepcev«, Radamanoviča. Gošije in 'Inspektorj i niso mogli na ceremonialnih sprejemih zvedeti, . da je vzgoja običajnih d n; bila srednjeveška in da Je velika večina slepih otrok šla skozj ta zavod samo za to, da bj hr ogli biti v življenju inteligentnejši berači. Edino tiskarno za slepce- v Jugoslaviji, hkrati eno izmed najboljših v- Sredni Evropi, so uporabljali samo za to, da bi ustvarili. ogromno knjižnico bedarij, za katere-n-ihče nj, imel interesa.
Na sektorju »zaščite slepcev« je bil« tudi privatna inicijativa, ki je organizirala društva usmiljenja^ jn ljubezni do bližnjega, kot obresti za lo »ljubezen« in »i-k-rb« pa so izbijali »plemeniti dobrotniki« dobičke v vrednosti svojih lastnih hiš, trgovin ali gradenj. Naš; javnosti so znani primeri »Odbora gospa« v Beogradu dn »Društva Sv! Vida« v Zagrebu, ki so s svojimi špekulantskl-mi mahinacijami »za podpiranje slepcev« izdajali razne maiklee in silili slepce, da so na pokopališčih držali žare. z žaljivimi »be-edami sožalja« pozivali meščane k uirmilje-nju in .se vešče okoriščali z menicami.' Naravno je. da ©e s takšnim načinom dela, s kakršnim se je pridobival osebni kapital, ni moglo pomagati niti eni stotini, a kje nek., da bi se rešilo vprašanje desetin tisočev slepih ljudi. Zarad; tega so ljudske oblasti takoj po osvoboditvi prepovedale takšna društva in same prevzele odgovornost reševanja tega, kaikor tudi vseh drugih socialnih vprašanj.
Da bj pomagali ljudskim oblastem, so medtem slep- državljani v Jugoslaviji izvajali intenzivno kampanjo z namenetn, da bi zbrali v enotno organizacijo vse slepce v naši državi, kakor tudi druge poedince, ustanove in društva, ki so posredno ali neposredno zainteresirani pri reševanju tega socialnega vprašanja. Zastavili so si nalogo, da se k temu vprašanju pristopi načrtno in na delovn. .osnovi.
Odklanjajoč hišno obrt, ki jo industrijska proizvodnja naglo izpodrinja, je treba slepcem omogočiti takšen način dela, v katerem njihova produktivnost ne bi zaostajala za produktivnostjo zdravih delavcev. To se seveda more dot-eči v več najrazličnejših poklicih, ne da bi se pri tem morali bistveno spremeniti pogoji dela. V mnogih pel-;licih je namreč treba izvesti le neznatne spremembe pri sredstvih proizvodnje s tem, da se .iih prilagodi čutilu tipa. V nekaterih poklicih celo to ni potrebno. Ze danes dokazujejo nekateri naši slepi tovariši, da se morejo brez težkoč udejstvovati v strojepisju, telefonski službi, popravljanju klavirjev in pisalnih strojev, v radiofoniji, trgovini, glasbi, v učiteljskem pcklicu, literarnem delu itd. S podanim; konkretnimi predlogi ljudkim oblastem
glede izboljšanja življenja slepcev in
LRS.
4.	Razno.
Vabimo zlasti slepe, stare nad 18 let, da se udeleže te konference. Skupen odhod z avtobusom iz Ljubljane v soboto 29. junija 1946 ob
13.30	izpred Doma slepe mlad ne v Marmontovi ulici (Notre Dame). Po.
v.ratek v Ljubljano isti dan. Vožnja za udeležence je brezplačna.
Za akcijski odbor: šir Ivan.
Radio Ljubljana
SPORED ZA PETEK
6 Slovenske narodne pesmi Da plećčah.
6.15	Napoved časa vesti in pregled spore-
da. 6.30—8 Veselo na delo —■ pester spored na ploščah, vmes ob 7.15 napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.30 Češke pesmi na ploščah. 12.40 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55 Violinist Nikola Petrovič in. Bojan, Adamič izvajata lahko glasbo. 13.30 Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45 Baritonist Dušan Per-tot poje slovenske in ruske samospeve, pri klavirju Ciril Cvetko. 14 Schumann: Karnevalska suita (plošče). 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Ruski zbori na ploščah. 15 Poizvedbe. 18 šoštakovič: Klavirski trio op. 67. Izvajajo violinistka Francka Omik-Rojčeva. pianist prof. Pavel šivlc in čelist Dušan Vojnovič. 18.30 Pionirska oddaja — Jože Udovič: Peter gradi hišo. 18.50 Ravel: Septet za harfo, godalni kvartet, flavto in klarinet (plošče). 19 Literarna ura; DSK: Proslava Srečka Kosovela. Uvod:	Lino Legiša;
pesmi bere Jože Tiran. 19.30 Slovenske narodne pesmi poje Roman Petrovčič, spremlja Avgust Stanko.19.45 Oddaja IZOS-a Miloš štibler: O šolskih zadrugah. 20 Brahmsova sonata v D molu za violine» in klavir. Izvajata violinist Miran Viher in pianistka Hilda Horak-Domazetovičeva. 20.30 Vc-kalno instrumentalni koncert. Izvajata Komorni zbor RL in Radijski orkester, dir.: Ciril Cvetko. (Prenos iz Velike filharmonične dvorane). 22 Napoved časa, Vesti, objave m pregled sporeda.
22.15	Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (VI. lekcija).
22.30—23 Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča Igra plesno glasbo.
OBJAVE
Elektrotehniki! Danes v petek ob 14. uri je v elektroseminarju na tehniki važen sestanek. Udeležite se ga vsi točno!
Drž. meš. gimnazija Vič je priredila razstavo šolskih risb. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 15. do
18.	Vstop prost.
Brivci, frizerji! Vsem članom nabavne zadruge sporočamo, da dvignejo č:m prej alkohol. Enako dvignejo tudi milo.	1341-n
Objava. Pri oddelku za notranje zadeve okrožnega mesta Ljubljane so bile kaznovane z denarnimi kaznimi od 300 do 1000 din naslednje osebe, ki so jih prijavili organi'Narodne milice zaradi nedostojnega vedenja, razgrajanja v nočnih urah in kaljenja nočnega miru: Zorc Vinko, Potočar Josip, Jakolin Melita, Turk Viljem, Schmit Franc, Krasna Sreč. ko, Knez Peter, Dolničar Franc, Mejač Janez, Raka« Leopold, Ferlič Jože, Smuk Andrej, Strupnik Alojzij, Šmid Vlad mir, »Kanc Franc, Sipic Avgust. Kanc Rok, Kanc Slav. ko, Kanc Milka, Kanc Julka,
DNEVNE VESTI
Koledar
Petek, 28. junija:	Srce Jezusovo,
Irenej. Zorana.
Sobota, 29. junija: Peter te Pavel, Peroilav.
Spominski dnevi
28. 6. 1914.	— Gavrilo Princip
ustreli v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Atentat je služil Avstriji za povod prve svetovne vojne.
28. 6. 1942. — Partizani osvobode iz vlaka pri Verdu 310 slovenskih internirancev.
28. 6.—3. 7. 1944. — Uničene v akcijah IX. korpusa komunikacije na progi Gorica — Jesenice v Baški grapi.
Dežurne lekarne
Danes: I. državna lekarna, Marijin trg 5; lekarna Bahovec, Kongresni trg 12.
NARODNO GLEDALIŠČE
Opera
Petek, 28. junija, ob 20.:	Puccini:
Madame Butterfly. Red D.
Sobota, 29. junija, ob 20.:	Verdi:
Traviata. Red C. Gostovanje Zlate Gjungjenac.
Nedelja, 30. junija, ob 20.: Gotovac: Ero z onega sveta. Izven. Gostova nje J. Gostiča.
Turneja šentjakobskega gledališča po Primorski, šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo na povabilo okrožnega odbora v Ajdovščini go štovalo po raznih krajih Primorske. Uprizorilo bo Jurčič-Levstikovo tragedijo »Tugomer« v petek 28. t. m. ob 20. v Ajdavščni, v soboto 2P. t. m. ob 20. v Vipavi in v nedeljo dne 30. t. m. ob 20. v Postojni.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Petek, 28. junija, ob 20.: »Tugomer«.
Gostovanje v Ajdovščini.
Sobota, 29. junija, ob 20.: »Tugomer«, Gostovanje v Vipavi.
Nedelja, 30. junija, ob 20.:	»Tugo-
mer«. Gostovanje v Postojni.
KINEMATOGRAFI
Ljubljana, Kodeljevo: Sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik. Ob 20. Union: Ameriški film »Vročekrvno dekle«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in
20.15.	Matica; Ameriški film »Čarobni bar«, tednik. Ob 16.15 in
18.15.	Zadnja predstava odpade. Sloga: Ameriški film »Tukaj sem tujec«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in
20.15.	Letni kino Tivoli: Ameriški film »Dogodek na kliniki«7 tednik. Ob 20.30 in 22. uri.
Maribor, Esplanade:	Sovjetski film
»Deklica iz Len ngrada«, tednik. Grajski:	Francoski film »Gibral-
tar«, tednik. Letni kino: Angleški f lm »Pygmalion«, 'tednik.
Celje, Metropol: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. Dom:	Sovjetska
. glasbena filma »Koncert na fronti« in »Mladi glasbeniki«, tednik. Kranj:	češki film »Neugnanka«,
tednik.
Ptuj:	Francoski film »Vitez Lagar-
U;~«. tedr.it..
Vevče: Ameriški film »Quasimodo«, tednik. Od 28. do 30. junija.
Vrhnika: Ameriški film' »Dama tropskih noči«, tednik.
Stražišče:	Ameriški film »Skrivnost
dr. Kildarea«, tednik. Od 28. do 30. junja.
Trebnje:	Sovjetska kulturna filma
»Zakon velike ljubezni« in »Otok belih ptic«, tednik.
Zagorje: Ameriški film »Džungla velemesta«, tedn k.
Žalec: češki film »Pomlad ljubezni«, tednik.
Potujoči kino za mariborsko okrožje:
Sovjetski film »Četvero src«, tednik.
★
Narodnoobrambna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo imela redno glavno skupščino v nedeljo 7. julija ob 10. dopoldne v mali dvorani Filharmonije v Ljubljani z dnevnim redom: 1. Poročila vodstva in
3. yolitve. 4. Slučajnosti. Delegati po družbenih pravilih so obvezani k udeležbi, članstvo vabljeno k polnoštevilni udeležbi. — Vodstvo CMD.
Profesorji glasbe ljubljanskih srednjih šol imajo danes v petek ob 18. uri na klasični gimnaziji važen sestanek. Pridite vsi!
Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov vabi vsa umetniška društva na drugi redni meddruštveni sestanek, ki bo danes, 28. junija, ob 8. zvečer v klubski sobi . kavarne Union.	1342-n
Okrajni pionirski festival v Novem mestu bo v nedeljo 30. t. m. ob 15. v Domu ljudske prosvete s sporedom: nastop mladinskih zborov, 1 z-kulturni nastop, recitacije in deklamacije, prizorčki, podelitev pionirskih odlikovanj in »Hej Slovani«. K prireditvi naših najmlajših so vabljeni starš; in vsi ljubitelji naše mladine.
Mladinski pevski zbor državne gimnazije v Celju priredi v petek 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Doma ljudske prosvete koncert. Vod,- prof. Egon Kunej. Predprodaja vstopnic v Goričarjevi knjigami.
1340-n
Redna letna skupščina Federalnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani bo v nedeljo 30. junija ob 8. zjutraj v dvoran; Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 22. Pozivamo vse delegate, ki so bili izvoljeni na okrožnih skupščinah, da se zborovanja točno in zanesljivo udeleže. Vabljeni tudi ostali člani. V soboto 29. t. m. bo predkonferenca delegatov, in sicer ob 5. popoldne v dvorani ministrstva za socialno skrbstvo, Gajeva ulica. 5. Federalni odbor ZVT, Ljubljana.
Učiteljstvu nadaljevalnih šol. Ministrstvo za prosveto objavlja, da bosta od 1. do 15. avgusta politično gospodarska tečaja v št. Juriju ob Južni železnici in v Ljubljani za učiteljstvo nadaljevalnih šol za kmečko mladino. Prijavijo naj se: 1. učiteljice, ki imajo popolno ali delno kvalifikacijo za poučevanje na teh šolah;
2. učitelji(-ce) z opravljenim praktičnim izpitom, ki jih to delo veseli. Pismene prijave je poslati takoj, najpozneje pa do 10. julija 1946 na ministrstvo za prosveto z navedbo: kam želi (št. Jurij ali Ljubljana), reflektira na hrano in stanovanje. Nadaljnja navodila bodo dobili prijavljene; pismeno.
Spored nocojšnjega koncerta ob pol 21. uri, katerega priredita Akademija za glasbo in Radio Ljubljana, je naslednji: Beethoven: Fantazija za klavir, mešani zbor in orkester, op. 80, solist:	pianist Janko
Ravnik. Janko Ravnik:	Zimska in
kmetiška pesem za ženski zbor in klavir štiriročno. Pri klavirju: Janko Ravnik in Bojan Adamič. Mokra-njac: X. rukovet. Korčmarev: Tretja vokalna simfonija za mešani zbor in pet solističnih instrumentov. Solist: Nikola Petrovič, Ladislav Gregorš, Franjo Bregar, Miha Gunzek in Franc Žemva. Poleg imenovanih nastopita Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent:	CirM
Cvetko, absolvent odseka za dirigi-anje na Akademiji za glasbo. Koncert, ki .bo v veliki Filharmonični dvorani, ima odličen, po večini za Ljubljano nov spored, zasluži vse naše zanimanje, zato opozarjamo nanj. Podrobni spored in vstopnice v knjigarni Glasbene matice.
Na Muti ob Dravi bo v nedeljo dne 30. junija ob 10. uri pričetek razstave izdelkov vajencev strokovno-nadaljevalne šole na Muti. Okoliške strokovno nadaljevalne šole vabimo, da si razstavo ogledajo.
Podružnica tesarjev, delavcev in nameščencev v Ljubljani je darovala 1000 din kot prostovoljni prispevek za vojne invalide. Okrožni. odbor Združenja vojn'h invalidov za ljubljansko okrožje se plemenitim darovalcem najtopleje zahvaljuje.
Bohinjska Bistrica. Tovariši in tovarišice, ki bodo posečal; učiteljski tečaj v Bohinjski Bistrici, naj prine. so s seboj slamnjače. — Habič An.
nadzomištva. 2. Sprememba pravil, ton, šol. upr.
PRESKRBA
Obroki hrane in odrezki živilskih nakaznic za julij 194*
A)	Osnovne živilske nakaznice
1.	moka 400 g kruha ali 300 g moke na dan (za ves mesec 9.30 kg moke). Po tem razmerju: 4.50 kg enotne moke na 15 odrezkov za kruh, odrezki od 1—15.7. 1.50 kg bele moke na 5 odrezkov za kruh, odrezki od 16.-—20. 7. 0.90 kg soja ali ržsne moke na 2 odrezka za kruh od 21.—22. 7. 2.40 kg koruzne moke na 8 odrezkov za kruh, odrezki od 23.—31. 7. Skupaj 9.30 kg moke na 30 odrezkov;
2.	zakuha 75 g na dan na vse
odrezke za zakuho (za ves mesec 2.325 g) po tem razmerju:	1000 g
testenin, 500 g koruznega zdroba, 825 g kaše ali ješprenja ali graha ali ovsenih kosmičev ali ajdove moke ali kor. zdroba;
3.	maščoba mesečni obrok 300 g v Ljubljani, v ostali Sloveniji 200 g na vse odrezke za maščobo (po možnosti polovica olja in polovica masti);
4.	s 1 a d k o r 150 g na odrezek za sladkor;
5.	milo 150 g na odrezek za milo;
6.	sol 500 g na odrezke I-13a, n-23a, HI in IV na odrezke za sol.
B)	Dodatne živilske nakaznice
1.	otroci v prvem in drugem letu
starosti
1.	sladkor 350 g na odrezek doj. 111 oz. otr. 121;
2.	pšenični zdrob 2000 g;
3.	ovseni kosmiči 500 g;
4.	riž 500 g (pšenični zdrob, ovseni kosmiči in riž na odrezke 1. za doj. na odrezek doj. 112 in za otroke v drugem letu starosti na odrezek otr. 122 z vezavo za doj. na odrezek 13b oz. 23b osnovne živilske nakaznice in za otroke v drugem letu starosti na odrezek 13c in 23c osnovne živilske nakaznice;
5.	m i 1 o 100 g na odrezek doj. 113 oz. otr. 123.
3. Otroci v tretjem do sedmega leta starosti
1.	sladkor 200 g na odrezek otr. 131;
2.	testenine 500 g na odrezek otr. 132;
3.	ovseni kosmiči 500 g na odrezek otr. 133 (testenine in ovsene kosmiče tudi še na odrezek 14a oz. 24a osnovne živilske nakaznice.
3. Otroci in mladina od 8.—14. leta
■1. ovseni kosmiči 500 g na odrezek mlad. 141 in na odrezek 14b oz. 24b osnovne živilske nakaznice.
4.	Noseče žene
1.	bela moka 500 g na odrezek nos. 1;
2.	sladkor 350 g na odrezek nos. 2;
3.	surovo maslo 350 g na
odrezek nos. 3;
4.	sir 1000 g ali mesnih žele. n j a d n i h konzerv 500 g na odrezek nos. 4;
5.	mesne konzerve 1500 g na odrezek nos. 5.
5. Težki delavci
1.	moka 400 g kruha ali 300 g moke na dan (za ves mesec 9.30 kg motke). Razmerje: 4.50 kg enotne moke na odrezka »Krušna moka TD 1 in 2«, 1.50 kg bele moke na 5 odrezkov za kruh, 0.90 kg soja ali ržene moke na 3 odrezke za kruh, 2.40 kg koruzne motke na 8 odrezkov za kruh;
2.	zakuha 1000 g testenin na odrezek TD 126, 500 g koruznega zdroba na odr. TD 125, 825 g (ali ješprenja, graha ali kaše ali ovsenih kosmičev ali ajdove moke ali kor. zdroba na odrezek TD 124);
3.	sladkor 350 g na odrezek TD 123;
4.	maščobe 450 g v Ljubljani, v ostali Sloveniji 550 g na odrezek TD 122;
5.	sir 2000 g ali 1000 g mesnih zelenjadnih konzerv na odrezek TD 121;
6.	mesne konzerve 500 g na
odrezek TD 133;
7.	prava kava 100 g na odrezek TD 132;
8.	milo 100 g na odrezek TD 131;
9.301 200 g na odrezek TD 130. 6. Lahki delavci
1.	moka 200 g kruha ali 150 g moke na dan (razmerje: 1200 g koruzne moke na 4 odrezke za kruh, 450 g soja moke na 1 odrezek za kruh, 750 g bele moke na odrezek »krušna moka LD«, 2250 g enotne moke na 5 odrezkov za kruh);
2.	zakuha 500 g testenih na odrezek LD 221, 500 g koruznega zdroba na odrezak LD 222;
3.	maščobe 200 g v Ljubljani, v ostali Sloveniji 300 g na odrezek 223 (za lahke delavce se bo delila slanina);
4.	sladkor 200 g na odrezek
LD 224;
5.	kava 100 g na odrezek LD
225;
6.	m i 1 o 100 g na odrezek LD 226;
7.	sir 750 g ali 375 g mesnih ze-lenjadnih konzerv na odrezek LD 227;
8.	mesne konzerve 350 g na
odrezek LD 228;
9.	sol 100 g na odrezek LD 229.
7. Narodna milica
1.	moka 400 g kruha ali 300 g moke na dan. Razmerje: 1.50 kg bele moke na odr. »(krušna moka b«, 0.90 kg soja ali ržene moke na dva odrezka za kruh, 2.40 kg kor. moke na 4 odrezke za kruh, 4.50 kg enotne moke na odr. »krušna moka a«;
2.	zakuha 1000 g testenin na odrezek NM 4, 2000 g kor. zdroba na odrezek NM 3, 875 g graha na odrezek NM .2';
3.	maščobe 320 g v Ljubljani', v ostali Sloveniji 420 g na odrezek NM 1;
4.	sladkor 315 g na odrezek NM 9;
5.	sol 120 g na odrezek NM 8.
Nesladkano evaporirano mleko
Otroci in mladina od 0-—14 leta prejmejo v mesecu juliju po 7 doz nesladkanega kondenziranega (eva-poriranega) mleka in po 1 dozo sladkanega kondenziranega mleka, bolniki, noseče žene, osebe nad 60 let pa prejmejo po 8 doz nesladkanega evaporiranega mleka.
Mleko v praha
Vsi gori navedeni prejmejo v mesecu juliju tudi še po 2 kg mleka v prahu na nakaznice za mleko.
Potrošniki si nabavijo v mesecu juliju na družinske nabavne liste:
1.	po 3 doze sadnega soka na osebo,
2.	po 3 doze paradižnikovega soka na osebo,
3.	po 5 dkg paprike na družino.
Enodnevne in tedenske živilske nakaznice
1.	sladkor dnevni obrok 5 g na odrezek 301,
2.	sol dnevni obrok 17 g na odrezek 302,
3.	milo dnevni obrok 4 g na odrezak 304.
DELITEV SVEeEGA MESA
Zaradi obstoječih zalog prejmejo potrošniki okrožnega mesta Ljubljane v petek 28. t. m. od 6. do 11. ure pri svojih stainih mesarjih na cdre-zek »Naročilnica za meso B—I julij 46« ali »Naročilnica za meso B-III julij 46« po 15 dkg svežega mesa na osebo. Potrošniki, ki čitajo to obvestilo, naj o delitvi obveste tudi ostale. Prodajna cena 33 din za 1 kg. Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno.	^
MED ZA OTROKE DO 7 LET
Okrajni ljudski odbori oz. Mestni LO v Ljubljani, Mariboru, Celju. Trbovljah, Jesenicah, Prevaljah in Novem mestu bodo delili po pol kg medu otrokom v starosti od 0 do 7 let na dodatne živilske nakaznice za otroke, in sicer: dojenčki na »glavo« dodatne živi’ske nakaznice za dojenčke za mesec maj—junij; otroci v
2.	letu starosti na odrezek »Otr. 170« dodatne živilske nakaznice za 2. letnik za mesec maj—junij; otro. ci v tretjem do 7. leta starosti na odrezek »Otr. 179« dodatne živilske nakaznice za 3.—7. letnik za mesec maj—jijnij.
V Ljubljani bo delila med čebelarska zadruga, na Tyrševi cesti. Ostali okrajni LO pridejo na vrsto čim se bo nabrala nova količina medu.
Potrošnike opozarjamo, naj si hranijo gori navedene dodatne živilske nakaznice za otroke za- primer, da bi se delitev zavlekla preko 30. junija ker bodo te dodatne živilske nakaznice za otroke veljavne še do dne 10. julija 1946.
DODATKI ZA DELAVCE PRI VROČIH PEČEH
K že objavljenim obrokom prejmejo delavci pri vročih pečeh še za pripravo bele kave in utešitev žeje: mesečno 6 doz evaporiranega mleka nesladkanega, dnevno po 7 g sladkorja in po 18 g kave.
Delitev izvrše sindikati sledečih obratov: KID Jesenice in Javornik, tovarna emajlirane posode Celje, Mariborska livarna Maribor, Livarna Muta ob Dravi, železarna Muta ob Dravi, Jeklarna Guštanj, železarna žreče pri Konjicah, železoli-vama štore pri Celju, Livarna »Metro« Maribor, tovarna bakra in medi Zg. Bistrica, tovarna kos in srpov Slovenjgradec, tovarna verig in plugov Lesce pri Bledu, tovarna »Plamen« in drugi Kropa, tovarna kos in srpov Ahačič Tržič, tovarna kos in srpov Globočnik, pilama Triglav Tržič, tovarna Titan Kamnik, livarna Dolenc Ljubljana, livarna Pajk in Božič št. Vid nad Ljubljano, livarna Smole št. Vid nad Ljubljano, eleiktrovarilnica Poljšak št. Vid nad Ljubljano, tovarna aluminijaste robe Alumii Ljubljana, tovarna Lutz-livarna Ljubljana, tovarna nikl. kroma Unitas, likalniki, livar. Pirnat.
DODATKI ZA NABIRALCE MALIN
Kjer bodo obstojale za nabiralce malin skupne kuhinje (množično zbiranje) prejme vsak član. take skupine dnevno obrok hrane, ki pripada lahkim delavcem vendar pogojno, da nabere vsak nabiralec, ki naj bi to hrano prejel povprečno od 6—7 kg malin dnevno. Posameznim nabiralcem, ki se ne hranijo v skupnih kuhinjah se bo nakazovalo za vsakih 10 kg oddanih malin — seveda vse proti plačilu — oz. obračunu — po 1 dozo mesnih konzerv ali 1 kg testenin.
SOL ZA SLAŠČIČARJE /
Slaščičarjem pripada za izdelovanje sladoleda po 5 kg soli na dan (in ne na mesec, kakor je bilo navedeno v okrožnici ljudskim odborom
V.	štev. 2173-1 z dne 18. junija t. 1.) Sol pa jim pripada le v primeru dejanske potrebe, torej onim, ki jo res potrebujejo, ne pa pavšalno vsem slaščičarjem.
PROSTA PRODAJA NEKATERIH VKVAKSKIH IZDELKOV
Z odredbo zveznega trgovinskega ministrstva (štev. 45225 z dne 1. junija 1946) so med ostalimi predmeti dani v prosto prodajo tudi nekateri vrvarski izdelki in sicer:	konopci
vseh dimenzij, »štrange«, povodci, prsne opreme, ovratnice in vrviča-ste vajeti. Niso pa v prosti prodaji vrvi (vseh dimenzij) in pasovi (gurte vseh dimenzij).
K DELITVI ŽIVIL V MESECU JULIJU
V zadnjih mesecih je organizacija dodeljevanja živil že tako napredovala, da jih je mogoče deliti že prve dni meseca, v kolikor pa obstojajo zaloge pri maloprodajalcih takoj. Glede moke je treba vedeti, da ni mogoče spreminjati določenih vrst in če kdo posamezne vrste ne vzame, obdrži sicer dotične odrezke, toda nadomestila v drugi moki ne more prejeti, ker tega zaloge posameznih vrst ne dopuščajo. Potrošnik lahko nabavi žito ali moko, kar velja posebno za koruzo. Nikjer se ne sme pojaviti primer, da bi potrošniki hoteli kupiti koruzo v zrnju, pa bi je ne bilo na zalogi. Kjer si potrošniki lahko zmeljejo žito v celotni količini, prejmejo načflno sploh samo žito v določenem razmerju.
Zalog e maščob bodo dopuščale, da se deli po želji polovico masti in polovico olja, objavili pa smo že, da te količine v določenem razmerju zamenjajo za presno oziroma kuhano maslo, s čemer je ustreženo predvsem ljudem z dietetično hrano. Lahki delavci prejmejo na dodatno živilsko nakaznico za maščobo sla. nino. Ovseni kosmiči, katerih nabava ni obvezna, veljajo kot zakuha ta mesec tudi za ostale potrošnike in ne samo za otroke. Izmed 825 g zakuhe si potrošniki lahko izberejo bodisi kašo, ješprenj, grah, ovsene kosmiče ali ajdovo moko, a le v primeru, če ne bi katera Navodova podružnica imela raznovrstne zakuhe, je deliti 'koruzni zdrob.
Pralni praški so v prosti prodaji.
- že junija je bilo sporočeno, da mora potrošnik jemati kruh na ono osnovno živilsko nakaznico, na katero je pričel kruh kupovati in mora naročilnico izročiti peku in ne trgovcu.
Od 1. julija dalje do preklica prejmejo otroci na nakaznice za mleko do starosti 9 let po četrt kilograma surovega masla na mesec.
Bolniki oskrbovani v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih imajo pravico do onih dodatkov kot bolniki v zasebni oskrbi toda tako, da prejme dodatke zanje oskrbovalni zavod n. pr. bolnišnica in ne bolnik sam.
Gozdni delavci prejmejo v juliju za zakuho polovico koruznih izdelkov in polovico testenin.
Zavedli, bolnišnice itd. želijo, naj se jim nakaže sladkor za vkuhava-nje sadja itd. Sladkorja v ta namen še ni na razpolago. Pomagati si je treba z Unrino mezgo, ki je prvovrstna in dosega po kakovosti predvojne izdelke.
Za evaporirano mleko (nesladkan no) in mleko v prahu ni napraan prejšnjemu mesecu nobene razlike. Objavljena pa je bila razširitev oddaje svežega mleka.
J MačiafćttStl
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA
ima na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi nače živinoreje so nam potrebni 3 hlapci, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Za napravo opreme ln	izdelkov
potrebujemo 4 sodarje.
Državna gozdna uprava v Ribnici potrebuje 10 oglarjev za kuhanje oglja. Vse nadaljnje informacije daje drž. gozdna uprava v Ribnici.
Nujno potrebujemo večje število spremljevalcev živinskih transportov. Upoštevajo se osebe, ki so vajene ravnanja z živino in so v dosegljivi bližini Ljubljane. Ustne ali pismene prijave sprejema Javna borza dela v Ljubljani.
SLUŽBO IŠČEJO
PERFEKTEN AVTOMEHANIK IN VOZAČ išče primemo službo. Nastop s 1. avgustom, pa tudi prej. Naslov: »Samski«, poštno ležeče Mislinje.	14.409-1
TOVARIŠICA, stara 20 let, zmožna vseh hišnih in gospodinjskih del, išče službo, najrajši na Jesenicah ali v okolici. Naslov v podruž. »Slov. poreč.« na Jesenicah.	14.505-1
SOBNO KREDENCO iz orehovega lesa marmornato ploščo in veliko kuhinjsko mizo prodam. Drenikova 31, Sp. šiška, p^leg šercerjevega doma.	14.413-5
TE2JI ALI LAŽJI VOZ (tajselj) ln voz z gumijastimi kolesi, nosilnost do 5000 kg naprodaj. Frančiška Jagodic Kamnik.	' 14.556-5
MOŠKO KOLO v odličnem stanju, znamke »Presto«, s skoraj novimi balonskimi gumami »Continental« naprodaj. Nar slc-v v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 14.560-5
RAZNI STROJI za obdelavo lesa ugodno naprodaj in to: tračne žage z motorjem in _ brez njega, poravnalni stroj, krožna žaga z vrtalno napravo kakor tudi aparat za izdelovanje množinskih predmetov. Ogled in pojasnila pri »EL-HOMA«, J. Slejko, trgovina s stroJL Podlim barska ul. 35.1., tel. 48-27. 14.558-5
KUPIM
SLUŽBO DOBE
TESAČA rabim za takoj. Janes Čeme, Jesenice. Prešernova 22.	14.506-2
ZASLUŽEK
UČITELJA ZA KLAVIRSKO HARMONIKO iščem. Zglasiti se: šmartinska c. 62. Vajda.	14.501-4
PRODAM
RADIJSKE APARATE najboljših svetovnih tovarn »Blaupunkt«, »Telefunken«, »Minerva«, »Graetz« itd. prodaja »Nova Tehnika«. Zagreb. Zvonimirova ulica št. 11 A.	13.632-5
MOŠKO KOLO »Bianchi« prodam. Ogled pri tvrdki »O kras«. Tržaška cesta štev. 83.	14.480-5
ŽENSKO KOLO »Diamant« prodam. Kolodvorska 18. Križaj, delavnica. 14.481-5 5000 kg LESNE VOLNE, primerne za naštel j an j e ali ometanje ugodno naprodaj. Informacije daje Fizkultuma zveza Slovenije — Tabor.	14.482-5
SLAŠČIČARSKE STROJE: dva tolkalna stroja prvi za enega, drugi za dva kotlića, dva stroja z dvojnim valjem, in en stroj za mleti kakav, vse v najboljšem stanju, na električni ali ročni prgon, prodam. Jože Batič, Ljubljana, Florjanska ulica št. 10.	14.483-5
POSNEMALNIK 225 litrski znamke West-. falija, pripraven za zadruge ali večje posestvo prodam. Jože Divjak, Ribnica na Dolenjskem.	14.486-5
LISIČJE KOŽE poceni Naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	14.487-5
NOVO KUHINJSKO OPRAVO ali samo kredenco predam, Prijateljeva ulica štev. 18.	14.495-5
MODERNO SPALNICO In kuhinjo proda po konkurenčni ceni mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.	14.494-5
ELEKTRIČNI MOTOR 6 ks., rabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. por ročevalca«.	14.490-5
RADIO »Blaupunkt«. 4+1. magično oko, e serija žarnice prodam. Glavan, Frančiškanska 3.	14.491-5
RADIOAPARAT z Jeklenkami, 5cevnl, majhne oblike, kot nov, zelo ugodno prodam. Brivnica, Kopitarjeva ulica štev. 1.	14.478-5
16 MESECEV STARO KOBILO prodam. Jožef Udir. Sp. Besnica št. 10. Naslov v podr. »Sl. poroč.« v Kranju. 14.439-5
KODAK GARNITURO za 8 mm film s platnom .prodam. Ogled v -'drogeriji »Hermes«.	14.530-5

OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prota jo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo 4din
za o dgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, SELENBURGOVA UL. S
"1
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO 200—300 ccm, najraje NSU ali Horex s papirji kupim. Naslov v podruž. .Slov. poroč.» v Celju.	14.353-6
TRICIKEL, dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe na cglasni oddelek »Slov. poročevalca» pod »Tricikel».	14.373-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana Aleksandrova št. 3.	S. P. 90,6
MLIN udarno križni ali drug sistem za suho fino mletje kupi Jugo-Kemoteh, Ljubljana. Malgajeva 10.	14.485-6
MOTORNO KOLO 350 ccm ali močnejše, z ali brez prikolice, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. »SI. poroč.». 14.452-6 AVTO. tovorni. 3tonski, v dobrem stanju kupim takoj. Naslov v ogl. oddelku »Sl poročevalca».	14.489-6
električni ŠTEVEC kupim. Plačam dobro. Marija Nadrah, Loke štev. 276, Trbovlje.	14.513-6
ZAMENJAM
DOBER »C« KLARINET zamenjam ea »B» klarinet in prvovrstno rjavo blago, predvojno zamenjam za sivo ali temno iste kvalitete. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. por.» pod »Zamenjava 33«. 14.488-7
POSEST
STAVBNA PARCELA 1078 m' na Viču poleg Herzmanskega naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.».	14.529-3
STAVBNO PARCELO na prometnem kraju Jesenice, vodovod vključen, elektrika na parceli prodam ali zamenjam za enodružinsko hišico v večjem kraju. Amalija šteblaj, Jesenice, Gosposvetska štev. 55.	14.511-8
V NAJEM
ŽAGO TIK POSTAJE oddam ugodno ▼ najem. Ponudbe na ogi. oddelek »Slov poroč.« pod »Prilika 15«.	14.549-9
RAZNO
ŽENSKO KROMASTO ZAPESTNO URO s kromasto zapestnico, znamke »Gersl» sem izgubila. Pošten najditelj naj jo odda pri tvrdki Sitar & Svetek Frančiškanska ulica, proti nagradi. 14.492-14 SONČNA OČALA, beli okvir, steklo plavkasto. je izgubil invalid. Prrsim poštenega najditelja, da mi jih vrne. Oddati v restavraciji Slamič.	14.477-14
ŽEPNO URO »Longines« sem izgubil v pttnedeljek 24. junija od letnega kina do Gradišča. Poštenega najditelja prosim. da vrne uro proti nagradi. Rogi, Rimska cesta 6.	14.479-14
PREKLICUJEM začasno osebno izkaznico št. 600 na ime Berčič Gverina, Kranj, Partizanska 4. za neveljavno. 14.440-14 ŠOFER, poznan, ki Je v sretio 26. t. m. med 9.30 in 11. uro vzel iz veže Sv. Petra cesta 2. zaklenjeno kolo in ga naložil na avto, se poziva da kolo v izogib posledic takoj vrhe na staro mest°.	14.551-14
EVIDENČNA TABLICA za motorno kolo S-0015 je bila ukradena. Kdor jo izsledi, naj javi proti nagradi na mehanično delavnico, Maistrova ulica 6. 14.543-14
-O
KNJIŽNO OMARO, slično komodi, novo, prodam. Jankovič, Milčinskega štev. 68. šiška.	14.523-5
RADIJSKE ŽARNICE: We 35, W14. E DD 11. magično oko, 5X6 g in črne moške čevlje, semiš lak št. 42 prodam. Bolgarska 27, pritličje, od 10.—12.	14.522-5
DINAMO, 12voltni ter motorni plašč za srednjo pestavo prodam. Vprašati pri vratarju »Slov. poroč.«, Knafljeva ulica štev. 5.	14.521-5
NOVO POLITIRANO POHIŠTVO rz hrastovega lesa naprodaj. Naslov:	Ivan
Jevnikar. mizarstvo, Sent. Peter na Dolenjskem.	14.514-5
PSA ČUVAJA, nemškega ovčarja, čiste pasme prodam. Naslov: Marjan Cerar, Ciglarjeva ulica štev. 1, Ljubljana. Moste.	14.520-5
OTROŠKO POSTELJICO, športni voziček in stajico prodam. Amalija šteblaj. Jesenice. Gosposvetska 55.	14.512-5
RADIO »Phillips« 4+1 prodam za 6500 din. Jesenice, Obrtniška 7.	14.507-5
TRICIKEL prodam. Rado Lobqrec. Rimska cesta št. 17.	14.539-5
BLAGO. lepo. športno, za moško obleko, s pnpolno podlogo ugodno prodam. Horvat, Cojzova 9.	14.537-5
ANGORSKO VOLNO. 30 dkg bele. 30 dkg sive prodam. Gasilska 17. šola. hišnik.	14.536-5
PLATNENE BRISAČE, namizni prti, serviete ugodno naprodaj. »Vezenina«, Jurčičev trg 3.	14.415-5
PING-PONG MIZO prodam. Ogled od 12. do 15. Naslov v ogl. oddelku »Sl'vv. poročevalca«.	14.531-5
SPALNICO IN JEDILNICO, dva kavča, omaro, lepo preprogo in razno prodam. Ogled od 9.—10. ali od 4.—5. popoldne. Gledališka 11, prizemlje.	14.540-5
VOZLIČKA, nova. globok m športni ugodno naprodaj. Jesenkova 2/IL, desno. (Ilirija.)	14.552-5
SPALNICE in KUHINJE, modeme in najbolje izdelane proda mizarstvo Lončarič, Vodnikova 116, šiška.	14.550-5
ELEKTROMOTOR 10 ks.. 1440 obratov, popoln, ugodno naprodaj. Ogled pri »ELHOMA«. J. Slejko, trgovina s stroji, Podlimbarskega ulica št. 35/1., Telefon štev. 48-27.	14.557-5
PREPROGE prodaja, naročila in popravila z najboljšim zaupanjem, po naj-nižji ceni v Zagrebu. Masarikova ulica štev. 11.	13.715-5
SPALNICO, lepo. jesenovo ugodno prodam. Ogled Götzl, Stari tr gžttn.. 14.443-5
GOSTILNIČARJI!
Vino, belo in ružico, lahko dobite na debelo.
Obrnite se na naslov-:
RAKUN, ge stilna Lloyd,
SV. PETRA CESTA
JEKLENO ŽIČNO VRV,
kitno pleteno, 120 m dolžine,
16 mm debeline, za stolpni žerjav, kupimo takoj..
Podri. gradb. podjetje
STAVHMA DRUŽBA d. d.
DUNAJSKA CESTA 17.
LICITACIJA
Gradbeni oddelek garnizije Ljubljane razpisuje dne 8. julija 1946 ob 11. uri licitacijo za adaptacijo Meljske vojašnice v Mariboru — objekt 2. Proračunska vsota je 581.004.16 dinarjev.
Načrti, proračun in pogoji so na vpogled vsak delovni dan v pisarni gradbenega oddelenja garnizije Ljubljane (Belgijska vojašnica).
Ponudbe se bodo sprejemale samo od onih ponudnikov, ki imajo potrdilo o plačanih davkih in licitacijski spodobnosti.
Predpisano taksirane ponudbe v zapečateni kuverti je predati na dan licitacije do 11. ure komisiji.
Iz gradbenega oddelenja garnizije Ljubljane
Med angeljce se je preselila naša ljubljena
SIMONKA
V njen zadnji domek jo bomo položili v petek 28. junija 1946. ob 4. uri pop. iz kapele sv. Jakoba.
Ljubljana 27. junija 1946.
JANEŽIČEVI
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/XL Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Le v Modih.