PRIMORSKI DNEVNIK J« začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi r,n^,pr?«:rovinl Ceno 500 lir - Leto XL. št. 86 (11.809) Trst, sredo, 11. aprila 1984 "Ti :> >' O "Tl O " f-J X ti- o o ni o Glede dekreta o dravinjski dokladi V izjavah župana glavnega mesta avstrijske Koroške Pobuda KD za ponovno posredovanje sindikatov Preverili naj bi odnose znotraj večine in z opozicijo Prijateljstvo med Ljubljano in Celovcem prispevek miru Ljubljanska »upanja Tina Tomlje se je zavzela za pravice slovenske manjšine RIM — Krščanska demokracija se skuša otresti negibnosti, v katero jo je pahnil dvoboj KPI - PSI v parlamentu, in sicer s tem, da poziva na splošno preverjanje o odnosih v večini in z opozicijo glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu, od cene dela do reforme inštitucij. Zato so sklicali sinoči sestanek vrha KD, razširjen na nekatere sindikaliste CI SL. Odgovorni za vprašanja države Russilli se je zavzel za to preverjanje, notranje in zunanje, da bi skupaj z opozicijo vzeli v roke »vprašanja preureditve odloka, revizije parlamentarnih pravilnikov in pospeška Procesa za reformo državnih ustanov«. Načelnik poslancev Rognohi je Pristavil, da ne gre za prave predloge KD, ampak za »prispevke«, da bi se dogovorili o »dopolnitvah dekreta, tako da bi opozicija ne bila več obstrukcionistična«. Gre pa v bistvu za predlog demo-krščanskega predsednika poslanske komisije za proračun Cimina Pomici-na: skrajšanje veljavnosti dekreta na 6 mesecev, vključitev ostalih točk do govora iz 14. februarja, obnovitev po-eajan med sindikati in delodajalci o reformi plač, dovzetnost za diskusijo o oblikah vračanja izgubljenih točk draginjske doklade. CISL je sicer včeraj potrdila, da mora ostati dekret tak, kakršen je, toda demokrščanski voditelji menijo, da bi se lahko Camiti jev sindikat premislil in sprejel rešitev, ki bi vračala sindikatom odgovornost za posredovanje in izhod iz težkega položaja. Na sedežu KD vsekakor mislijo, da bi Craxi ne mogel sabotirati pobude stranke relativne večine, ne da bi tvegal vladno krizo. R. G. BARBARA GORIČAR CELOVEC — »Samo 80 kilometrov ločuje, geografsko gledano, glavni mesti Slovenije in Koroške. V poli tieni stvarnosti pa med Ljubljano in Celovcem že skoraj dve desetletji te razdalje praktično ni več. Verjetno obstaja malo mest, ki bi si bila tako podobna kot naši mesti in katerih občani drugo mesto in njegove prebivalce tako dobro poznajo. Imamo skoraj enak mestni grb, podobno ar- hitekturo v mestnem jedru, stoletja dolgo skupno zgodovino ter enake na vade in običaje.« S takšnimi in podobnimi besedami je prireditve »Ljubljane v Celovcu« spremljal župan glavnega mesta Koroške Leopold Guggenberger in nenehno poudarjal dobro sosedstvo in prijateljstvo, spoznavanje in spoštovanje, vzajemno priznanje, kot pomembne osnove za prihodnost in med drugim tudi dejal, da pri predstavitvi glavnega mesta SR Slovenije v Celovcu ne gre za to, »da v Celovcu ne bi poznali velikih dosežkov Ljubljane na področju kulture, športa in umetnosti, ampak ker je to prikaz prijateljstva med tema dvema mestoma — most prek državnih meja, tak kot bi ga v svetu pogosto potrebovali za ohranitev miru, ki si ga vsi želimo. Prepričan sem, da obe mesti dajeta dragocen prispevek za mir, za vzajemno razumevanje. Skrb za mir ne sme biti prepuščena velikim tega sveta.« Da moto — blizu smo, spoznajmo se še bolje — s katerim je začela o-kroglo mizo predsednica ljubljanske mestne skupščine Tina Tomlje, ni pa Pirnata parola, se je izkazalo že v naslednjih urah. Saj se je razprava po prikazu »Ljubljane, glavnega me sta Slovenije« zavlekla v debele tri ure, kar v tej deželi ni ravno običaj. In to ne samo zaradi imenitnega na stopa naše županje, ki je na svoj značilno neposredni način, pa vendar stvarno, odkrito in kritično, brez kakršnihkoli olepšav, uspela članom celovškega mestnega sveta in mestnega senata življenje v Ljubljani, njene slabosti, težave in lepote zelo sli kovito približati. Tildi zato, ker so celovški mestni možje (in ena žen- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxi od danes na RIM — Na povabilo predsednika madžarske vfade Gyorgyja Lazarja bo danes odpotoval italijanski ministrski predsednik Bettino Craxi na uradni obisk na Madžarsko, kjer bo ostal do petka. To bo sploh prvi uradni obisk kakega italijanskega predsednika vlade v tej deželi. Glavni namen Craxi je vega potovanja iia Madžarsko je predvsem utrditev že doslej dobrih odnosov med obema deže ama, kar lahko posredno vpliva tudi na širše odnose med Vzhodom in Zahodom. V tem duhu se bodo odvijali tudi pogovori med Craxi jem, zunanjim ministrom obisku v Budimpešti Andreottijem in drugimi člani italijanske delegacije na eni, ter gostitelji na drugi strani. Na enaki ravni pa bodo potekali tudi pogovori o dvostranskih odnosih med Rimom in Budimpešto, zlasti na gospodarskem podre čju, saj je Italija trenutno (za Avstrijo in ZRN) tretji gospodarsko-trgovinski partner Madžarske. Na obeh straneh vlada zato za Craxi jev obisk velik interes, kljub različnim družbeno-pouličnim sistemom, v katere sta vključeni obe deželi. To je bilo jasno razbrati tudi iz izjav voditeljev obeh vlad pred tem obiskom. Prvi medel uspeh sirskih pritiskov na opozicijo V Libanonu sporazum o premirju ob še hujših vojaških spopadih BEJRUT — Libanonski politično-varnostni odbor, v katerem so pred stavniki sprtih vendskih in etničnih eiilic ter redne libanonske armade, je dosegel okvirni sporazum o premestitvi oboroženih skupin vzdolž vse krščansko muslimanske fronte. Izpraznjeni pas v širini slabega poldrugega kilome-bi zasedla libanonska žandarme-rija in francoski opazovalci. Kot. vedno v podobnih primerih, ko se med Libanonci prižge lučka upanja, je včeraj zajel vso krščansko -muslimansko razmejitveno fronto e-den najhujših spopadov v zadnjih tednih. Sprte strani se niso omejevale samo na lahko orožje, saj je ponovno stopilo v akcijo topništvo, mino-metaici pa so sistematično tolkli območja ob razmejitveni črti. Kljub takemu razvoju dogodkov pa ni še zamrlo upanje v pomiritev. Že res, da libanonski voditelji vztrajajo Pri obrambi svojih ozkih interesov, ? med Libanonci se vedno bolj utrjuje prepričanje, da so le navadna topovska hrana za čisto klanske interese raznih voditeljev. 'Tudi Džum-blatovi očitki predsedniku Džemaje-lu, da išče sporazum za vsako ceno skoraj izključno s posredovanjem Damaska, odražajo strah, da bi v imenu višjih interesov odrinili posamezne opozicijske voditelje. Amin Dže-majel pa se kot kaže ne meni za le očitke in nadaljuje s svojim te- snim sodelovanjem s Sirci. V priho-dnih dneh bi se moral tako ponovno sestali s predsednikom Asadom. Tudi Džemajelova diplomacija ne miruje. Včeraj se je zunanji minister Elie Salem sestal s sovjetskim veleposlanikom Aleksandrom Soldatovom, s katerim je razpravljal o položaju v državi in o vprašanju obnove mandata sil Združenih narodov. Challenger ujel satelit WASHINGTON — Po novem, razburljivem »zasledovanju« po vesolju je Challenger včeraj spet dohitel pokvarjeni ameriški satelit Solar mux in ga z brezhibno izpeljano akcijo zgrabil s 15 metrov dolgo mehanično roko ter ga potegnil v svoj »skladiščni« prostor. Tu ga bosta danes skušala popraviti strokovnjaka George Nelson in James Van Hoften, če pa jima to ne bo uspelo, ga bodo pripejali na Zemljo, kjer ga bodo popravili in ga kasneje spet poslali v vesolje. To je prvi primer v vesoljski zgodovini, ko so neki satelit potegrtili na vesoljsko plovilo, da bi ga popravili. To pa pomeni, da je razvoj vesoljske tehnike obrnil novo, zelo pomembno stran, ki odpira osvajanju vesolja nova obzorja, « Tudi v ZDA ostre obsodbe miniranja obale Nikaragve WASHINGTON — Potem, ko je skupina članov ameriške demokratske stranke ostro reagirala na vesti, po katerih naj bi bila CIA neposredno vmešana v polaganje min pred nikaragovskimi pristanišči, so nekateri člani kongresa zahtevali, naj se o vsej zadevi odpre preiskava. To naj bi ugotovila, do kolikšne mere je CIA vmešana v to hudo kršenje mednarodnega prava, zaradi katerega se je Nikaragva obrnila na Mednarodno sodišče v Haagu. Tako je ugledni demokratski poslanec Daniel Moynihan iz New Yorka izjavil : »To, kar mi delamo v Nikaragvi, je nelegalno.« Vodja demokratske večine v senatu Robert Byrd je označil dejavnost CIA za navaden terorizem, še ostrejši pa je bil demokratski poslanec Ted Weiss, ki je označil polaganje min za »vojno napoved načelom mednarodnega prava« ter zahteval takojšnjo preiskavo o teh dogodkih, ki naj se začne še preden pride do glasovanja o Reaganovi zahtevi (katero je senat že sprejel) za podporo protisandinističnim si lam, v višini 21 milijonov dolarjev. Tudi države Contadora so začele z odločno diplomatsko akcijo za nevtra-liziranje poskusov, da bi od zunaj zanetili vojno v Srednji Ameriki. Zunanji ministri držav skupine Contadora, ki so se sestali v Panami na zahtevo Nikaragve po miniranju njenih pristanišč, so proučili možnost, da bi v prihodnjih dneh poslali svoje odposlance v Washington in Havano »zaradi možnosti, da bi preprečili spopad tujih interesov na tem področju Srednje Amerike«. Polaga nje min so zunanji ministri označili kot piratsko in povsem nezakonito dejanje nasilja nad neko neodvisno državo. Obenem pa so tudi zahtevali umik vseh tujih vojaških sil s tega področja. Medtem je predstavnik ene izmed nikaragovskih opozicijskih skupin, Al fonso Robelo, na tiskovni konferenci v Rimu (kjer se nahaja, da bi pridobil naklonjenost evropskega jav nega mnenja), izjavil, da min pred Corintom in Blueficldom niso položili Američani, ampak uporniki sami. Vesti o italijanskem izvoru min ni ne zanikal, ne potrdil. S SEJE SVETOiVANSKE KONZULTE Propadla resolucija proti prevajalcu TRST — Misovcem je bila prisotnost slovenskega prevajalca na sejah rajonskih konzuli vedno trn v Peti, odkar so pač leta 1971 z občinskim odlokom odredili v te decentralizirane občinske organe prevajalsko službo. Proti njej se je očitno v okviru neke načrtne širše akcije zaganjal sinoči predstavnik MSI na red-n> seji svetoivanske rajonske konzulte. Na tretji točki dnevnega reda je bila namreč resolucija misov-ecv, ki zahtevajo odpravo slovenskega prevajalca, b> zahtevo pa je edini predstavnik MSI podkrepil s trditvijo, da je pač ta služba celo protizakonita. Misovski predstavnik je zahteval volitev te reso-ucijc proti slovenskemu tolmaču, čeprav so ga pred Rti odobrili z občinskim odlokom. No, prisotni rajonski svetovalci so volili, rezultat pa je bil sledeč: en glas za odpravo (njegov), pet vzdržanih (listarji) ter devet proti (komunisti, demokristjani, socialdemokrati in socialisti). Pobude proti lakoti in nerazvitosti TRST -— Za Veliko noč bo v Rimu že tradicionalni shod proti lakoti v svetu in za aktivnejšo podporo ne razvitim državam. Medtem ko je prejšnja leta to manifestacijo v prvi osebi priredila radikalna stranka, je letos to pobudo podprl posebni med parlamentarni odbor, ki skuša učin kovito uskladiti vse italijanske pose ge na tem področju. Rimski shod bo do skoraj gotovo pozdravili predsednik republike ter predsednika penata in poslanske zbornice Cossiga in Jot-tijeva. Shoda, ki se bo zaključil pred bazi liko sv. Petra, se bodo udeležile tudi številne delegacije s Tržaškega. V okviru boja proti lakoti v svetu bo v nedeljo v Trstu dijaška manifesta cija, v Miljah pa prihodnjo sredo iz redna seja občinskega sveta. NA 4. STRANI Zdravstveni delavci ob mednarodni konferenci o psihiatričnih službah TRST — Včeraj se je začeto v hotelu Europa pod Nabrežino mednarodna konferenca o psihiatričnih službah v 16 evropskih državah, za katero je dala pobudo Mednarodna organizacija za zdravstvo. Med številnimi odzivi naj na tem mestu zabeležimo stališče tržaških zdravstvo nih delavcev enotne federacije CGIL CISL - UIL (za slednjo organizacijo je tako jasna opredelitev prava novost), ki so ob otvoritveni slovesnosti delili letak, v ka tereni potrjujejo veljavnost zakona 180 o psihiatrični reformi in vabijo ministra za zdravstvo, naj pozorneje preveri konkretne primere njegovega uvajanja. Trst je v tem oziru emblematičen in uveljavljen, kot dokazuje med drugim mednarodna konferenca. Zdrav stveni delavci nada'je pozivajo vse krajevne uprave, naj jasno izrazijo svoje nasprotovanje vsakršnemu spremi njanju duha in črke zakona 180, medtem ko pričakujejo od vlade, da se konkretno zdvzame za resnično uvajanje reforme. NA 5. STRANI EVROPSKI NOGOMETNI POKALI Drevi na sceni Roma Juventus in Hajduk Na evropskih nogometnih igriščih bo danes zopet živo. Na sporedu bodo namreč prve polfinalne tekme v vseh treh evropskih pokalih, v katerih so še v boju dve italijanski in ena jugoslovanska ekipa. V pokalu prvakov bo Roma gostovala na Škotskem, kjer se bo (skoraj gotovo brez svojega najboljšega nogometaša Falcaoja) spoprijela z moštvom Dundee United. Proti britanskemu predstavniku bo igral tudi turinski Juventus v pokalu pokalnih prvakov. Platini in tovariši bodo namreč igrali v gosteh proti moštvu Manchester United. In proti angleškemu predstavniku se bo drevi pomeril tudi Hajduk. V Splitu bo namreč igral proti ekipi Tottenham. Vse tekme bodo tudi po televiziji. VEČ NA 10. STRANI • Prijateljstvo Ob še vedno odprtem vprašanju proračunskega primanjkljaja EGS NADALJEVANJE S 1. STRANI ska) s celo vrsto vprašanj, ki niso bila niti približno kurtoazne narave dokazali, da jih mesto, ki je od njihovega oddaljeno manj kot katerakoli druga prestolnica kakšne zvezne avstrijske dežele, zares zanima in da bi marsikakšno njegovo izkušnjo radi presadili na svoja tla. . Zahvaljujoč se odličnim interpretacijam Tine Tomlje je včeraj celovški mestni vrh zares dojel bistvo naporov mesta Ljubljane, da bi njegovo prebivalstvo, kljub gospodarskim težavam čim lepše živelo, da bi se njeno okolje in zrak čim učinkoviteje zaščitila, da bi industrija, kljub njeni potrebnosti, ne ogrožala mestnih jeder in stanovanjskih okolišev, da bi se socialno ogroženemu delu njenega prebivalstva omogočilo dostojno življenje. Z velikim zanimanjem so sledili razlagi o referendumih in glasovanjem za samoprispevke, ker kaj podobnega, kot je nekdo od razpravljavcev dejal, v Avstriji ne bi bilo mogoče. Zanimala jih je v jugoslovanskem, enostrankarskem političnem sistemu sestava mestne skupščine. Slednje je Tomljetova z ilustracijo republiške skupščine in občinskih skupščin v odnosu na sorodnost tako eksaktno razložila, kar je na tujem običajno zelo težko, da je bilo vsem razumljivo. Ob desetih zvečer, ko so morali razpravo na silo končati, ker bi se sicer zavlekla še krepko v noč, je Tina Tomlje povabila člane obeh mestnih forumov Celovca, naj si pridejo v Ljubljano od blizu ogledat, kako ta ali druga stvar v praksi funkcionira. V svojih dopoldanskih razgovorih na magistratu je predsednica skupščine mesta Ljubljane izrazila tudi svoje prepričanje, da bodo v Celovcu ob vseh svojih demokratično urejenih zadevah, od katerih so nekatere celo na zavidljivi ravni, zanesljivo uspeli rešiti tudi pereč problem slovenske manjšine in bedeti nad njeno narodnostno rastjo. V Dijaškem domu se je Tomljetova sestala tudi s predstavniki obeh o-srednjih organizacij koroških Slovencev, Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij ter obeh kulturnih organizacij. Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo in jim, potem ko sta ji oba predsednika Matevž Grilc in Feliks Wieser orisala položaj koroških Slovencev, obrazložila politiko mesta Ljubljane, ki teži k odpiranju v svet, in ki je poleg premnogih mest doma in v svetu, s katerimi prijateljuje, sprejela tudi ponujeno roko Celovca. BARBARA GORIČAR Cheysson previdno o britanskem stališču Thatcherjeva manj prijazna do Mitterranda Mitterrand si ogleduje jedrski reaktor ob navzočnosti Elizabete II (AP) BRUSELJ — Zahodnoevropska deseterica EGS je že četrtič zapored priznala poraz pri spopadu z »britanskim vprašanjem«. Zunanji ministri EGS so na dvodnevnem zasedanju, ki se je včeraj končalo v Luksemburgu, v pičli pol uri ugotovili, da tudi tokrat ne morejo priti do dna vprašanja preveč vplačanega britanskega prispevka v EGS in kočljivo temo preložili na naslednji sestanek. Presenečeni in že nekoliko utrujeni opazovalci tega, kar današnji bruseljski »Le Soir« imenuje »tragikomedija ob čeku za Maggie«, se zdaj sprašujejo, kako globoka so nasprotja med protagonisti in zakaj nikakor ni mogoče doseči sprave ob okrog 200 milijonih dolarjev, kar je za pojme EGS, ki namerava letos porabiti več kot 20 milijard dolarjev, obroben znesek denarja. Nova prvina v tem političnem manevriranju, v katerem obe strani i-grata na časovno stisko, je v tem, da se je francoski zunanji minister Claude Cheysson odločil za nekoliko drugačno ravnanje pri reagiranju na grožnje britanskega kolega, da bo London blokiral finančno reformo EGS, če le ta »ne bo enakomerneje porazdelila proračunskega bremena na vso deseterico«. Cheysson v Luksemburgu ni več želel sporazuma za vsako ceno, nekako tako kot je skušal francoski predsednik Francois Mitterrand na neuspelem vrhunskem sestanku sredi marca v Bruslju, temveč se je odločil, da zadevi odvzame videz dramatičnosti in neodložljivosti in s tem skuša omajati britanski pogajalski položaj. Da je prepad med Parizom in Londonom globlji, kot je večina menila, naj bi pričala še precej nenavadna odločitev britanske ministrske predsednice Thatcherjeve, da prav v času sestanka v Luksemburgu, kot je navedel britanski tisk, »zaradi obilice obveznosti« odkloni srečanje s Fran-coisom Mitterrandom-. Visoki francoski gost je bil namreč včeraj kot predsedujoči voditelj v EGS navzoč pri inavguraciji fuzijskega jedrskega reaktorja JET (Joint European Tho-rus) v Culhamu pri Oxfordu. Gre za en^ga najuspešnejših skupnih znan- stvenih projektov EGS, pri katerem sodelujeta tudi Švica in švedska, in za najvišjo raven razvoja termonu-kleame fuzije na svetu. V štirih poskusnih letih je ta reaktor uspel doseči zmogljivost 3 milijonov amperov, kar je za dve tretjini bolje od konkurenčnih projektov te vrste v ZDA. Na slovesnost je prišla tudi britanska kraljica. Margaret Thatcherjevo pa je zastopal eden od njenih ministrov. DUŠAN SNOJ V okviru mednarodne protimafijske policijske akcije Poleg Badalamentija zaprli 41 ljudi Gaetano Badai amenti MADRID — španska policija je včeraj potrdila, da je preteklo nedeljo v sodelovanju z italijansko in ameriško policijo aretirala v Alicante ju znanega mafijskega kolovodjo Gaetana Badalamentija. Z njim sta bila priprta še njegov sin Vito, ki je kot oče imel pri sebi ponarejen brazilski potni list, ter mednarodni prekupčevalec z mamili Pietro Alfano. Gaetano Badalamenti je nekdaj bil predsednik »mafijskega sodišča« na Siciliji in torej nesporni vodja te kriminalne organizacije na italijanskem jugu. Zdi pa se, da so ga zadnja leta skupno z Buscetto, Bontadejem, Gambinom in drugimi mafijskimi bossi nekoliko izpodrinili »zmagujoči« mafijski klani, ki so se z družino Greco na čelu močno finančno in tudi drugače okrepili predvsem s prekupčevanjem in razpečevanjem ma- mil, kar ni spadalo v tradicionalno mafijsko dejavnost. Dejstvo pa vsekakor je, da je »don Tano« Badalamenti leta 1980 zapustil rojstni otok in se zatekel v Južno A-meriko, kjer pa ni trpno čakal na »boljše čase«. Ustvaril ali izpopolnil je novo mednarodno mafijsko mrežo, ki sega tudi v ZDA, in zdi se, da je že načrtoval vrnitev na Sicilijo. Na posebni tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne v Palermu, pa sta tamkajšnja glavni državni pravdnik Vincenzo Pajno in kvestor Giuseppe Montesano poudarila, da je arest Badalamentija sad večmesečnega sodelovanja med ameriško, špansko, švicarsko in italijansko policijo in da so v okviru iste akcije aretirale še 31 ljudi v ZDA, 2 v Švici, 6 pa v Palermu. Predsednik vlade v Peruju Schwalb odstopil LIMA — V Peruju je odstopil Fernando Schwalb, ministrski predsednik in obenem zunanji minister, razen tega pa tudi podpredsednik reputaike. Odstopil je ker se ni strinjal z ekonomsko politiko, ki jo terja predsednik Fernando Beaunde Terry. Ta je sklenil povišati stroške državnega proračuna za 600 milijonov dolarjev, medtem ko je Schwalb zagovarjal varčevanje in krčenje proračuna. Iz istega vzroka je pred njim pred mesecem dni odstopil tudi minister za gospodarstvo Carlos Rodriguez Pastor. Do teh odstopov prihaja v trenutku, ko pretresajo Peru hudi notranji socialni spori. V Čilu pripravljajo vsedržavno stavko Ob vse bolj podobnih stališčih Moskve in Washingtona Teheran obtožuje Sovjetsko zvezo da pošilja Iraku kemično orožje TOKIO — Iranski zunanji minister Ali Ahbar Vela jati je med svojim obiskom na Japonskem obtožil Sovjetsko zvezo, da pomaga Iraku pri izdelavi kemičnega orožja in hoče razširiti svoj vpliv na Bližnji in Srednji vzhod. Do sedaj ni Teheran še tako očitno napadel Moskve, ki se je vedno trudila, kljub iraško-sovjetskemu sporazumu o prijateljstvu, da je ohranila nevtralnost v sedanjem spopadu. Sovjetska tiskovna agencija »TASS« pa je včeraj objavila vest, da bo SZ okrepila finančno pomoč Iraku pri gradnji energetskih objektov in izkoriščanju novih ležišč nafte. Moskva se kot kaže vedno bolj zaveda, da bi morebitna zmaga Irana v sedanji vojni porušila ravnotežje sil na Srednjem in Bližnjem vzhodu z nepredvidljivimi posledicami. V to so prepričane tudi ZDA. Podpredsednik Bush je namreč v Washingtonu izjavil, da bi zmaga Irana predstavljala nepojmljivo nevarnost za vse zalivske države. Opozicija izrablja vsako priložnost za napade na Mitterranda in vlado Iranski vojak straži pontonski most pri Madžnunu (AP) PARIZ — V trenutku, ko se Mitterrand začenja ubadati s težkim problemom železarstva v Loreni in ko še ni razvozljal vozlov v Evropi, so mu nasprotniki ponovno zakuhali o-živitev ne ravno čiste policijsko-orož-niške afere s tako imenovano irsko teroristično skupino. Laurent Fabius je s predlogi, ki so jih izoblikovali v Parizu na medministrski seji pod predsedstvom Pierra Mauroya, ugriznil v Metzu v kislo jabolko na neposrednem pogovoru s prizadetimi lorenskimi politiki, gospodarstveniki in sindikalisti. Znotraj vladne večine še vedno vlada nejasna situacija, čeprav je Mitterrand v zadnjem televizijskem nastopu terjal, da se stvari postavijo na čisto. »Saj je vse na čistem, je predsinočnjem kljuboval po razgovoru pri Pierru Mauroyu v Matigno-nu predsednik komunistične parlamentarne skupine Lajeunie, ki je sicer Mitterranda po onem nastopu kritiziral, hkrati pa je poudaril, da ne vidi nobenega protislovja med tem, da komunisti ostajajo v vladi, in v tem, da KPF mobilizira delavske množice za njihove pravice in gospodarsko rast v smislu dogovorov iz leta 1981. Po drugi strani se vse bolj oglašajo posamezniki iz vodstva socialistične stranke, ki trdijo, da dvojna vloga komunistov slabi sedanji vladni načrt preslojevanja v industriji in da vse to vnaša nasploh malodušje v vrste vladne večine. Prišlo je tudi do primerjave, češ da komunisti plešejo sambo, zdaj korak sem, zdaj korak tja... Iz opozicije se je v radijski oddaji oglasil Michel Poniatowski, nekdanji Giscardov minister, ki je znan po svojih najbolj ostrih napadih na levico. Tudi tokrat je prekosil vse o-stale na desni z napadom na Mitterranda, češ da je za njegovo vladanje značilno troje: laži, neznanje in krive obljube. Glede komunistov v vladi pa je sploh sodil, da je to tudi v mednarodnem pogledu nevarno, ker je to edini primer, da sedijo v vladi neke zahodnoevropske države z republikansko demokratično ureditvijo komunisti, ki teh načel ne priznavajo. SANTIAGO DE CHILE — čilski sindikalisti se pripravljajo na vsedržavno stavko in v ta namen imajo v zadnjih časih več sestankov, da bi določili datum tega protesta proti Pinochetovemu režimu. Cilji so pa jasni in znani: zahteva po radikalnih spremembah socialne in delavske politike vlade. Stavko je prejšnji mesec oklicala »državna delavska zveza«, na čelu katere je vodja rudarjev Rodolfo Se-guel, ki je za ta konec tedna sklical sestanek, da bi se pogovorili o organizaciji stavke. Pobuda spada namreč v sklop strategije družbene mobilizacije proti Pinochetovi vladi. Protest se je začel 27. marca z enodnevnim vsedržavnim »odporom«, ki je terjal tudi osem življenj. Sam čilski sindikat pa preživlja ta čas težavno obdobje in ni še pre- Z afero okrog irskih teroristov pa so vse skupaj še zabelili. Lani so namreč posebni varnostniki iz Elizejske palače aretirali v Vincenskem gozdu neko skupino Ircev, ki so jih označili za zelo nevarno teroristično skupino IRA in si skovali posebno pohvalo. Pozneje se je pa odkrilo, da zadeva sploh ni bUa tako huda, da so si posebni »super orožniki« to zadevo nekoliko izmislili in tudi podtaknili orožje ter dokumente, kar je pozneje vse izginilo. Že pred meseci je tako moral oditi iz Elizejske palače tako imenovani »super orožnik« kapitan Barrim Barrii. Zdaj pa bolel udarca, ko so ustanovili »enotno sindikalno gibanja«, katerega vodi bivši predsednik konfederacije delavcev bakra Emilio Torres. Po oceni mnogih naj bi bil to znak za bodoča razhajanja med sindikalnimi voditelji in v sindikalnem gibanju. □ BEOGRAD — Član ZIS in zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič je včeraj odpotoval v Washington, kjer se bo udeležil sklepnega sestanka medvladne skupine 24 držav v razvoju za mednarodna denarna vprašanja. Sestanek je napovedan za danes. Države v razvoju naj bi določile skupna stališča do vprašanj, ki jih bo v prihodnjih dneh preučeval začasni odbor guvernerjev Mednarodnega monetarnega sklada za mednarodno ureditev in odbor za razvoj Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada. je preiskovalni sodnik Alain Verlee-ne, ki je nedavno protestiral proti nenadnemu odpustu šefa pariške kriminalne policije Centinaia, očitno v maščevanju zoper notranjega ministra Defferra. V zaslišanjih orožniškega komandanta Michela Beauja, ki je bil glavni poveljnik pri aretaciji one irske skupine, iztisnil priznanje, da je leta vplival na neresnične izjave prič. Vse to pa je baje počel z vednostjo in po navodilih svojega predpostavljenega šefa komandanta Prouteauja, neposredno v Elizejski palači. Čeravno Proteau vse to taji, je Beau izpovedal celo še več — da je Proteau delal vse skupaj z vednostjo pomočnika šefa kabineta predsednika republike, G illesa Menagea, ta spet še v stiku s še višjimi... Skratka — kot gre pri tem za staro obračunavanje med francosko policijo in orožništvom, tako gre še bolj za posreden napad na Mitterrandovo neposredno okolico in s tem tudi na njega samega. B. POGAČNIK Z zadnjim odlokom zveznega izvršnega sveta v Beogradu Odobrili so večje količine bencina za nekatere kategorije upravičencev REKA — Zvezni izvršni svet v Beogradu je v soglasju z republikami in pokrajinama povišal količino bencina za tiste lastnike motornih čolnov, ki prebivajo na otokih. Doslej so prejemali po 5 litrov goriva mesečno, odslej pa bodo od 15 do 40 litrov, pač v sorazmerju z močjo motorja. Z isto odredbo so tudi zniža’i odstotek invalidnosti oseb, ki so upravičene dodatne količine bencina. Stopnjo invalidnosti so znižali s 70 na 60 odstotkov, kar pa obenem pomeni, da se bo število upravičencev povišalo. Invalidne osebe, ki so doslej prejemale px> 80 litrov bencina mesečno, ne glede na vozilo, ki so ga imele, bodo odslej prejemae za osebne avtomobile še naprej px> 80 litrov, za motornà kolesa px> 25 litrov, za kolesa s pomožnim motorjem pa po 15 litrov mesečno. Kmetovalci in lastniki kombajnov bodo v poprečju prejemali px> 300 litrov bencina mesečno, vendar pa bodo natančno količino odrejali posameznikom odgovarjajoči republiški, oz. pokrajinski uradi. Pravico do dodatnih nakaznic za 100 litrov bencina mesečno bodo imeli poleg kmetov tudi tisti kooperanti, ki kmečke pridelke prevažajo na trg. Do največ 300 litrov goriva bodo imeli pravico tudi tisti prevozniki, ki na podlagi sklenjene pogodbe prevažajo blago organizacij združenega dela. Do dodatnih količin goriva bodo imeli pravico tudi čebelarji, a največ do 100 litrov mesečno, podobno pa tudi samostojni umetniki in sicer do 40 litrov mesečno. Do dodatnih 100 litrov bencina v vsakem mesecu bodo imeli odslej pravico tudi trgovski potniki v stalnem delovnem odnosu, ter miličniki in graničarji, ki ne morejo potovati z javnimi prometnimi sredstvi. Najnovejša odredba določa, da lahko upravičenci dvignejo bencinske nakaznice do konca trimesečja, v katerem jih izdajo. Trije koncerti zbora Skupnosti Italijanov Dekliški zbor iz Izole v pobratenem Tolentinu IZOLA — Dekliški pevski zbor Skupnosti Italijanov iz Izole, ki ga vodi profesorica Amina Dudine, je konec tedna gostoval v pobratenem Tolminu. Italijanskemu občinstvu so se izolske pevke predstavile v treh koncertih, v katerih je sodeloval tudi tamkajšnji mešani pevski zbor. Skupaj sta zbora že nastopila pred tremi leti v Izoli in Portorožu. Program Dekliškega pevskega zbora Skupnosti Italijanov v Izoli je obse gai številne pesmi: v prvem delu starejše, pa vse do današnjih dni, v drugem pa narodne v mnogih jezikih in celo narečjih. Tokrat so pr več predstavile tudi ljudsko pesem iz italijanske pokrajine Marche, Sodelovanje in kulturna izmenjava med Izolo na slovenski Obali in ita lijanskim Tolentinom, traja že vrsto let. Prijateljstvo med pobratenima občinama tako nenehno potrjujejo o-bojestranski obiski. Omenimo le pred kratkim končani že 13. festival otroške pesmi »Cantapiccolo« v Izoli in Bujah., ki bo jeseni znova v Tolentinu. Ob podpisu pobratenja so nastopili izolski folkloristi in dramska skupina, pred dvema in tremi leti je v Italiji gostoval mešani pevski zbor. Pobudnika tokratnega obiska sta bila v Izoli Samoupravna interesna skupnost za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti in pristojni organ pri tolentinski občini. Gostovanje je omogočila Ljudska univerza v Trstu, ki že dvajseto leto uspešno sodeluje z Unijo Italijanov Istre in Reke. (m.m.) Galerije na zatožni klopi KOPER — Obalne galerije Piran so se znašle na zatožni klopi. Že dolga leta so za eno najuspešnejših manjših razstavnih in prodajnih galerij v Sloveniji za Meduzo Koper, plačevali 605 dinarjev najemnine mesečno. Junija 1980 p>a je stanovanjska skupnost sklenila to najemnino povišati za sedemkrat na 4.359 dinarjev. Samo tri dni zatem so obalne galerije poslale Stanovanjski skupnosti pismo s prošnjo, da takega povišanja ne bodo zmogli, saj So njihova sredstva, tako kot vsa druga skupna in splošna poraba bila v tem letu omejena na 16-odstotno povišanje. Odklonilni odgovor so prejeli šele v začetku leta 1981, potem ko so večkrat terjali odgovor kaj je z dražjimi računi za najemnino, ki so kar prihajali. Potem so se skušali delavci obalnih galerij pogovoriti s Stanovanjsko skupnostjo s pomočjo koprskega izvršnega sveta, pa ni zaleglo. V letu 1982 je Stanovanjska skupnost tožila. Takoj zatem so obalne galerije zahtevale eno od dveh predlaganih rešitev — da bi jim povišali najemnino le za 16 odstotkov ali pa da bi jim prenesli upravljalsko pravico. To je zakonsko mogoče, še posebej, če vemo, da so galerije same prenovile Meduzo in jo same vzdrževale. Tudi tu se je zapletlo. Občinski upravni organi zahtevajo v soglasju od Stanovanjske skupnosti, ta pa ga ni hotela dati, dokler galerije ne bi poravnale dolga. Zalegli niso niti večkrat pozivi s strani upravnega organa. Odtlej sta minili že več kot dve leti. Drugi del dolga, zaradi katerega je koprska Stanovanjska skupnost tožila obalne galerije, to je za približno vsoto 200 tisočakov, pa bi morale galeriji odšteti za galerijo Loža, ki pa jo je občinski upravni organ že leta 1967 prenesel v upravljanje koprskemu muzeju, ta pa odstopila galerijam. Galerija Loža torej že približno 17 let ni več pod vplivom Stanovanjske skupnosti. To dejstvo so v koprski Stanovanjski skupnosti v zadnjem času le odkrili, in zdaj trdijo, da ob- prenosu upravljalske pravice iz leta 1967 niso bili obveščeni. Tak milo rečeno birokratski odnos do družbene lastnine pa naj bi zdaj ogrozil galerijsko dejavnost v Kopru, kajti v galerijah trdijo, da zneska, ki se je nabral zaradi počasnega reševanja zadeve s strani koprske Stanovanjske skupnosti ne morejo povrniti. V vsakem, primeru gre za dodaten denar, ki bi ga moralo dati gospodarstvu, da bi lahko galerije plačevale sedemkrat višje najemnine. V Stanovanjski skupnosti vztrajno trdijo, da ravnajo po predpisih, v obalnih galerijah pa, da skušajo varčevati in povečevati porabo samo za toliko, kolikor smo se v Jugoslaviji dogovorili, (bš) Po lepo uspeli manifestaciji v Ljubljani Na prireditvi slovenskih lutkarjev se je dolinska skupina lepo izkazala Zaljučna prireditev XIV. srečanja slovenskih lutkarjev, ki je z nizom predstav potekala od 28. marca do 1. aprila v Ljubljani, velja za pregledni izbor stvaritev in dosežkov lutkovne dejavnosti na Slovenskem v preteklem letu, obenem pa, kot trdijo prireditelji (ZKOS, ZGLSS, ZKD mesta Ljubljana, Cankarjev dom in Lutkovno gledališče Ljubljana), je štirinajstemu srečanju uspelo do zaključne prireditve v Ljubljani spodbuditi pripravo in izvedbo kar lepega števila občinskih, medobčinskih, pa tudi območnih preglednih prireditev. Na zaključni prireditvi se je predstavilo 25 lutkovnih gledališč, med katerimi sta bili tudi skupini iz zamejstva. Poleg lutkarjev iz Celovca so se namreč prejšnjo soboto uspešno predstavili tudi mladi, pravzaprav mali lutkarji iz Doline s priredbo Prežihovih Solzic. Lutkovno skupino KD Valentin Vodnik, ki se je srečanja udeležila na predlog območnega odbora ZGLSS za Južno Primorsko, že od vsega začetka požrtvovalno vodi Norina Švab, sestavlja pa jo 19 otrok od 9. do 13. leta. Predstavo Solzice so naštudirali že lansko leto za srečanje Prežihovih šol. Solzice pa so si izbrali zato, ker jih je zanimala predvsem otroška ljubezen do mame pa premagovanje strahu in ovir. Otroci so črtico sami brali in o njej razpravljali, sami so si zamislili in narisali osnutke lutk ter jih tudi sami izdelali. Priredba besedila, ki jo je poleg režije oskrbela Nerina Švab, je ostala zvesta originalu: govorjenega besedila je izredno malo, samo le Prežihov premi govor. Predstava je osnovana predvsem na glasbi, ki jo je izbrala Vihra Kodrič. Glasba sama pripoveduje in poustvarja dogajanje ter skupno z igro luči in lutk pričara občutke strahu in tesnobe pa tudi ljubezni in topline, ki so prevevali mlado Voran-čevo dušo. Dopoldne so si otrici najprej ogledali predstavo lutkarjev iz Celovca, po kosilu ob 14. uri pa je bil na vrsti njihov nastop, ki je v Malo dvorano Cankarjevega doma privabil lepo število mlajših in starejših obiskovalcev. Našim lutkarjem se je poznala živčna napetost, a so kljub temu zdržali rijem predstave. Malega kmečkega pastirčka Voran-ca je lepo zaigrala Samuela Baldi, mati je bila Erika Žerjal, oče pa Luki Žerjal. Krave na paši, strašno pošast, ki je poosebljala strah, ptičke in solzice pa so oživeli Alenka Bandi, Nataša Cibic, Erika Furlan, Il ari a Giorgi, Erika Husu, Nataša Kocjančič, Tatjana Kocjančič, Erika Pečar, Ingrid Slama, Elena Stanič, Ivana Svetina in Mitja Švab, petje pa so s flavtami spremljale gojenke godbene šole Breg Elena Parovel, Barbara Salvi, in Nataša Sancin. Kot že omenjeno, je režijo in priredbo oskrbela Nerina Drasič - Švab, izbor glasbe pa Vihra Kodrič. Na razgovoru, ki je sledil predstavi, je še največ pohval požela prav likovna plat, saj je bilo razvidno, da je bila plod otroške domišljije. Nastop naših lutkarjev pa je bil povezan tudi z ogledom Cankarjevega doma in mesta, saj nam je prireditelj dal na razpolago vodiča, ki je otroke in njihove starše pospremil na grad in, v veliko veselje najmlajših, v zoološki vrt. Izteka se razstava znamk in literature o gobah V Izoli razstavlja znani italijanski filatelist Felice Modolo . ^OLA — Izolska knjižnica je v sodelovanju s l* llatahstičnim klubom Koper organizirala zanimivo razstavo znamk in literature o gobah, ki je na ogled v novi čitalnici knjižnice od 4.4. do 14.4.1984. Znamke so last italijanskega filatelista Feliceja Modola iz Pordenona, čigar konjiček so gobe (zbiranje znamk, razglednic, žigov ipd. z upodobitvami gob). Uspelo mu je zbrati VSE O GOBAH, kar ie izšlo na področju filatelije po celem svetu. Izdal je tudi katalog o svoji filatelistični zbirki, pripravlja pa že izdajo novega kataloga, ki bo še bolj obsežen od obstoječega. V bližini Pordenona. je kraj Budoia, v katerem je vsako leto mednarodna razstava gob in tudi filatelistična razstava, katero obišče vsako leto približno 4000 ljudi. Tovrstna razstava, ki trenutno »potuje« po Slo- venski Obali je prva v Jugoslaviji. Doslej je bila že postavljena v Portorožu, Kopru in Piranu, ter tokrat v izolski Matični knjižnici. Filatelistični klub Koper je v sodelovanju z italijanskim filatelistom izdal posebne spominske razglednice za razstave v Portorožu, Kopru, Izoli in Piranu. V Portorožu in Kopru sta bila odtisnjena tudi posebna spominska poštna žiga. Filatelistični klub Koper bo organiziral to razstavo še v Valdoltri, Postojni, Novem mestu, Kočevju, Mariboru, Ptuju, Celju in v nekaterih drugih večjih krajih naše republike. Hvalevredna je dejavnost Filatelističnega kluba Koper in italijanskega filatelista Feliceja Modola, ki s svojim posredovanjem omogočata predstavitev te zanimive mikološke razstave širom po Sloveniji. SLAVKO GABERC V Sežani se bodo izkazali mladi pevci SEŽANA — Jutri, v četrtek ob 16. uri, bo v avli osnovne šole »Srečko Kosovel« v Sežani nastop pevskih zborov šol iz sežanske občine. To srečanje mladih kraških pevcev prirejajo vsako leto. Jutri bodo v Sežani prepevali zbori osnovnih šol »Dr. Bogomir Magajna« iz Divače, »Anton šibelja Stjenka« iz Komna, »Edvard Kardelj« iz Dutovelj, »Srečko Kosovel« iz Sežane in otroški zbor podružnične šole Štanjel in Tomaj. Kot gostje bodo zastopani na tej prireditvi tudi mladi zamejski pevci, saj bo med nastopajočimi tudi otroški pevski zbor s Proseka in Konto-vela. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi. Koprska srečanja - obogatitev kulturnega življenja na Obali KOPER — Letošnja »Koprska srečanja«, peta po vrsti, bodo trajala osem dni, predvidoma od 23. do 30. junija. V program srečanj bodo vključili tudi vrsto prireditev ob 40 letnici ustanovitve Unije Italijanov. Sicer Po bodo Koprska srečanja tudi letos ohranila prvotno zastavljeno vsebino — krepitev sožitja in srečanja na r°dnoslnih skupnosti, ki žive v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Na zadnji seji komisije za narodnosti pri predsedstvu obalne konference SZDL so med drugim poudarili, “a bi morali koprska srečanja vključiti med prireditve obalnega pomena. V organizacijo in izvedbo te prireditve bi morali pritegniti tudi ostali dve obalni občini, ^kaj manifestacij organizirati tudi v Izoli in Piranu. : pgoji za to so, so še dejali na seji komisije. V Piranu bi lahko en dan namenili Tartiniju in organizirali tekmovanje violinistov. V Izoli pa bi lahko italijanska narodnostna skupnost izkoristila stike, ki jih ima s pobratenim Tolentinom. Tako bi lahko vsaj nekoliko poživili kulturno mrtvilo v Izoli in Piranu in pritegnili pripadnike italijanske narodnostne skupnosti iz teh dveh občin. Poseben pomen bi morali dati dnevu miru, saj je Ze tani presegel zgolj ozke lokalne okvire. Dan miru, so poudarili na seji komisije, bi moral postati republiška manifestacija. Govorili so tudi o financiranju prireditve. V zadnjih letih so namreč organizatorji Koprskih srečanj (koprska Skupnost Italijanov) naleteli na precejšnje finančne težave. Predsedstvo obalne konference SZDL je zato vsem dejavnikom na občinski, obalni in republiški ravni (OZD, skupnosti, SIS za kulturo in telesno kulturo in druge) priporočilo, da naj v okviru svojih možnosti finančno podprejo prireditev Koprskih srečanj, »saj ta prireditev na originalni način bogati kulturno, športno in družbenopolitično življenje na Obali in prispeva k razširitvi mednarodnega sodelovanja...« Govorili so tudi o možnosti, da bi nastope društev iz Izole in Pirana na Koprskih srečanjih prikazali kot nastop v domačem prostoru in ne kot gostovanje ter tako zmanjšali stroške. Poudarili so tudi, da bi morali ustrezna sredstva v proračunih SIS za kulturo in telesno kulturo nameniti za Koprska srečanja. Na koncu so člani komisije še ugotovili, da bi morali Koprska srečanja kot prireditev narodnosti, veliko več storiti za spoznavanje življenja in dela italijanske narodnosti pri nas. R. Š V dveh avtomobilih 284 kavbojk PORTOROŽ — Piranski miličniki in koprski kriminalisti so v nedeljskih nočnih urah v hotelskem naselju Bemardinu prestregli skupino tihotapcev kavbojk. Organi pregona so namreč pri preg’edu dveh osebnih avtomobilov dobili 284 kavbojk, ki jih je po vsej verjetnosti s čolnom pripeljal na jugoslovansko stran italijanski državljan. V avtomobilu reške registracije last 34-letnega Milorada Santrača iz Za- greba so našli 127 kavbojk. Pri Santraču in njegovi sopotnici 28 letni Renati Haliovič iz Zagreba so našli še 640.000 dinarjev, 1.200 zahodnonemških mark in 150.000 lir. Denar je bil verjetno namenjen italijanskemu preprodajalcu. Sto sedeimpetdeset parov kavbojk so našli tudi v avtomobilu dveh tujih državljanov, zato na ONZ sklepajo, c?a gre za sklenjeno verigo tihotapcev in preprodajalcev. Kavbojke in denar so zasegli, preiskovalni sodnik pa je zoper Santrača in Hali ovičevo odredil pripor. I. U. Mirošič pri Turellu Trst — Predsednik deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Vinicio Turello je včeraj sprejel generalnga konzula SFR Jugoslavije v Trstu Draga Mirošiča. Turello in Mirošič sta obravnavala aktualna vprašanja sodelovanja F urini je - Julijske krjine s sosednjimi jugoslovanskimi socialističnimi republikami. □ BUJE — Te dni je obiskala občino Torviscosa delegacija iz Buj, ki jo je vodil predsednik občine Sankovič. V pogovorih med predstavniki obeh občin je bila poudarjena želja po okrepitvi sodelovanja, še zlasti na kulturnem in športnem področju. Srednjeročno pa bodo skušali navezati tudi gospodarske stike. Ob tej priložnosti je nekaj bujskih zborov nastopi j v gledališču v Tor-viscosi. (eo) Predsednik deželnega odbora Comelli pozitivno ocenil novi finančni zakon V pričakovanju stvarnejših posegov odgovornih dejavnikov TUDI PRI NAS POBUDE PROTI UAKOTI V SVETU Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik odbora Comu li pozitivno ocenil zakonski osnutek o novem finančnem zakonu za Furlanijo Julijsko krajino, ki ga je ministrski svet odobril na svoji petkovi seji. Naša ocena je pozitivna, imamo pa kakšen pridržek, je dejal predsednik deželne vlade, saj nismo dosegli vsega, kar smo zahtevali, čeprav upoštevamo te žave državnega finančnega stanja. Z novim finančnim zakonom je bila namreč deželi dodeljena soudeležba na davke IRPEF, IRPEG in IVA v višini štirih desetin, zahtevata pa jih je pet. Comelli je s tem v zvezi dejal, da je treba sedaj skupno nastopiti (poli lične sile in parlamentarci) za takojšnjo odobritev zakonskega osnutka in med razpravo v parlamentu skušati iztržiti še tisto peto desetino, ki bi deželni upravi navrgla še nekaj desetin milijard lir finančnega prispevka. Naj dodamo, da na osnovi novega finančnega zakona bo dežela prejela 430 milijard lir več (od predvidenih 350) v letu 1985 in 600 milijard lir v letu 1986, kar pomeni, da bo v teh dveh ‘etili prejela 80, oziroma 200 milijard lir več finančnih prispevkov, kot je sicer predvidevala. Na seji je načelnik svetovalske sku pine KPI Pascolai izkoristil prisotnost predsednika odbora Comelli ja in ga vprašal, če je že pripravljen zakonski osnutek štev. 70, na osnovi katerega bodo uporabljena finančna sredstva za obnovo in razvoj dežele; prejei je pritrdilen odgovor, predsednik Cornei li pa je še dodal, da so v teku še nak- nadna posvetovanja, ki so jih zaprosile zainteresirane gospodarske kategorije. Glede soočanja z družbo IRI, polemik v teku in stalnega slabšanja situacije na tem področju, je predsednik Comelli v odgovoru svetovalcu Pascolata dejal, da je bil sestavljen program srečanj, družba IRI pa je s svoje strani zagotovila, da ne bo med tem začela izvajati načrtov o preosno-vi na področjih Trsta, Gorice in Tržiča; s tem so se strinjale tudi dežela F-JK, krajevne ustanove in sindikalne organizacije. Sicer pa je deželni svet na včeraj šnji seji razpravljal o zakonskem osnutku (poročevalec večine je bil demokristjan Perse Ilo, manjšine pa de-moproletarec Cavalo), ki predvideva predpise za urejevanje zaščitenih oaz. Že pred razpravo, v katero je poseglo več svetovalcev, je bilo sklenjeno, da bo morala osnutek skupno s predloženimi amandmaji ponovno proučiti druga svetovalska komisija, šele nato bo deželni svet lahko glasoval o posameznih čenih in o celotnem osnutku. Podpis konvencije na univerzi Na tržaški univerzi so včeraj dopoldne podpisali konvencijo med univerzo in mednarodnim zavodom »Jacques Maritain«. Na podlagi konvencije (podpisala sta jo rektor tržaškega vseučilišča Fusaroli in glavni taj: nih zavoda »Maritain« Papini) bosta obe ustanovi sodelovali na raziskoval nem področju, skupno bosta obravnavala aktualna mednarodna vprašanja, kot je mir v svetu ali razvoj in mednarodno pravo. Namen sodelovanja je v primerjanju na področju humanističnih ved med kulturno različnimi območji. Po Bariju je Trst drugo italijansko mesto, ki je podpisalo konvencijo z zavodom »Maritain«. Anketa o zaposlenosti v tržaški občini Na anagrafskem uradu bodo ta teden izžrebali 1712 družin, ki bodo sodelovale v anketi o stopnji zaposlenosti v Trstu. Anketo vodi statistični zavod ISTAT pod pokroviteljstvom občine. Vsako izžrebano družino bo obiskal popisovalec, ki bo na ustrezno polo zbral podatke o zaposlenosti posameznih članov. Na podlagi odgovorov bodo nato izvedenci pripravili analizo značilnosti tukajšnjega tržišča dela. Zaradi pomena ankete tržaška občina prosi izžrebane družine za sodelovanje. Dijaška manifestacija in prireditev miljske občine Tudi v našem mestu se v teh dneh v.stijo akcije in pobude, ki imajo namen sensibilizirati javno mnenje o tragediji lakote v svetu ter obenem izvajati pritisk na vlado in na parlament, da učinkoviteje koordinirata itartansko pomoč v korist najbolj prizadetih področij. V svetu umre dnevno štirideset tisoč otrok za posledicami lakote in podhranjevanja, v državah tretjega sveta pa življenjska doba ne presega 47 let, z denarjem, ki gu potrosimo za izdelavo enega vojnega 1 etata, bi lahko zgradili v Afriki 40 tisoč manjših lekarn. To so presunljivi podatki, ki narekujejo vsem, v prvi vrsti razvitejšim državam, da se zavzamejo za odpravo te sramote. V resnici pa ni vedno tako. še vedno smo priča veliki brezbrižnosti in kar zadeva Italijo tudi nenačrtovanim in neskladnim posegom, ki velikokrat izničijo tudi velike vsote denarja za pomoč lačnim. Šele pred kratkim, po dolgoletnih polemikah med strankami, je prišo do ustanovitve parlamentarnega odbora (PARIFA) za u-skiajevanje vseh pobud na tem področju. Ta odbor bo letos pokrovitelj že tradicionalnega velikonočnega pohoda proti lakoti v svetu, ki bo v Rimu ob sodelovanju vseh demokratičnih strank. Rimske manifestacije se bodo skoraj gotovo udeležile tudi delegacije vseh krajevnih uprav s Tržaškega, v Miljah pa bo v sredo, 18. aprila dan posvečen boju proti lakoti in nerazvitosti. V jutranjih urah bo na Trgu Marconi shod dijakov, ob 18. uri pa bo izredna seja občinskega sveta, ki bo odprta tudi zunanjim posegom. Pobudo, ki so jo podprle vse stranke zastopane v občinskem svetu, je včeraj zjutraj na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku obrazložil župan Bordon, ki je tudi povedal, «a se je pozivu odbora PARIFA prvi v tržaški pokrajini odzval repentabrski župan Pavel Colja. Na isto temo bo v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri v tržaškem Avditoriju javno zborovanje, ki ga prireja dijaški odbor proti lakoti v svetu. Na shodu bodo govorili Nobelov nagrajenec prof. - Salam, katoliški misijonar Melandri, radikalna poslanka Adele Faccio, miljski župan Bordon in Jean Fa-bre, bivši tajnik italijanske radikalne stranke in sedaj tajnik mednarodnega odbora za razorožitev, ki ima sedež v Bruslju. Deželni sedež RAI pa bo prihodnji teden pripravil niz radij- -skih oddaj o tem problemu. Od danes kongres miljske sekcije KPI Od danes do petka bo v Mi jah kongres tamkajšnje občinske sekcije. KPI. Zasedanje, ki se bo odvijalo v Ljudskem domu, se bo pričelo ob 18. uri s poročilom tajnika. Kongres bo zaključil v petek ob 18. uri pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli. Predšolska jezikovna vzgoja manjšin predmet mednarodne raziskave SLORI Slovenski raziskovalni inštitut bo sodeloval pri izdelavi »dosjeja« o pred šolski jezikovni vzgoji manjšin, za katerega je dal pobudo Evropski urad za manj razširjene jezike. SLORI namerava v tem sklopu predložiti prispevek o problematiki slovenskih vrtcev v deželi. Obseg gradiva bo od 30 do 50 strani, inštitut pa ga bo moral izročiti v teku maja na sedež urada v Dublinu. Ta pregled bo koristil tudi sami naši narodnostni skupnosti, saj predstavlja lepo priložnost za razmislek o lastni situaciji: kot sinteza izvedena z zunanjim zornim kotom bo pregled nedvomno stimulativen prav tako pa bo zanimiv kot izhodišče za soočanje s položajem predšolske vzgoje pri drugih manjšinah. Nakazana analiza bo še posebno dobrodošla sedaj, v času akutnega upadanja vpisanih v slovenske vrtce in osnovne šole. Ledo je nedvomno vezano na demografsko krizo, ki jo preživlja Trst; prav zaradi tega fenomen hkrati odločneje postavlja potrebo po razumevanju celotne dinamike teh upadov. SLORI je istočasno dobil tudi vabilo, da se udeleži javne avdicije, ki bo 15. maja v Strassbourgu v okviru priprave dokumenta o regionalnih in manj šinskih jezikih v Evropi. Pobuda je v organizaciji Evropskega sveta. Na avdiciji so možni posegi na temo šolstva, kulturnih in množičnih občil ter stikov z javnimi upravami, če bo Slovenskemu raziskovalnemu inštituti uspelo izvesti načrtovano delo na področju vpisa v slovenske vrtce in osnovne šole (pri čemer bo nujno sodelovanje s šolo), se bo s temi rezultati predstavil tudi v Strassbourgu. Prispevki staršem prizadetih otrok Tržaška občina sporoča, da zapade 10. aprila rok za predstavitev prošenj za prejem prispevka, ki ga dodeljuje občinska uprava družinam prizadetih otrok za leto 1982. Prošnje morajo zainteresirani predložiti Oddelku XI -zdravstvo in higiena, Ul. del Teatro 5. Prošnjam na navadnem papirju mo- rajo priložiti družinski list, kopijo obrazca 101 ali obrazca 740 za leto 1982 in izjavo, da ne posedujejo drugih dohodkov, razen prijavljenih. Starši otrok, ki ne obiskujejo Centra za motorično vzgojo morajo predložiti še zdravniško potrdilo o prizadetosti otroka. V okviru pogajanj IRI-Dcžidn-Sindikali o državnih soudeležbah Danes posvetovanje o železarni Terni Zaskrbljujoč V okviru razčlenjenih pogajanj med Zavodom za industrijsko obnovo IRI, deželno upravo Furlanije - Julijske krajine in deželnimi ter krajevnimi predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UH, za prebroditev krize v pol-državnih podjetjih na Tržaškem in Goriškem bo danes ob 15. uri na sedežu zveze Intersind v Trstu, Ul. Pesce 4, posvet o razmerah v ške-denjski železarni Temi. Na skupščini delavcev tega obrata, ki so v dopolnilni blagajni, so včeraj izrazili zahtevo, naj tako IRI kakor finančni holding Finsider, ravnateljstvo škedenjske livarne in naša deželna vlada sprejmejo jasne obveze glede obrambe livarne pred njenim morebitnim likvidiranjem. Sicer pa so delavci ponovili zahtevo sindikatov, da je železarni treba s primemo preusmeritvijo in izpopolnitvijo zagotoviti ponoven razmah. V bistvu gre za temeljito tehnološko posodobitev škedenjskega obrata ob strogem upoštevanju tržnih zakonitosti na italijanskih in tujih tleh. Za to so seveda potrebna izdatna finančna sredstva, ki pa so tudi že bila zagotovljena, le da se Fin sider sploh še ni lotil snovanja u e razmere v strežnega načrta. Nekateri so prepričani, da holdingu še mar ni škedenjske livarne, zato da neprestano zavlačuje. Na sedež Intersind pojde danes tudi delegacija delavcev v dopolnilni blagajni, ki se bo v ta namen ob 14.30 zbrala na Trgu Unità. Prvi posvet v nizu teh pogajanj je bil, kot znano, 29. marca, obrav navali pa sp probleme ladjedelstva. Njegov izid sindikalistov ni zadovoljil, zato se je odposlanstvo'tržaškega, goriškega in deželnega vodstva kovinarske zveze FLM skupaj z delegati delavskih svetov tržiške ladjedelnice Italcantieri in družbi-nega sedeža v Trstu, Tovarne velikih motorjev (GMT) pri Boljuncu in Tržaškega arzenala - Sv. Marka te dni sešel z načelniki deželnih svetovalskih skupin PSI, KPI, LpT, DP in SSk; zastopnika KD ni bilo, prav tako ne predstavnikov deželnega odbora, kar so sindikati v tiskovnem sporočilu primemo ožigosali. Sindikalni predstavniki so povedali, da postajajo razmere v omenjenih obratih nevzdržne tako v pogledu zaposlen ostne ravni kot v proizvodnem ladjedelstvu oziru, saj novih naročil ni in zato preti tovarnam v drugi polovici tega leta popoln zastoj. Odgovornost za to so sindikalisti naprtili z ene strani vladi, ki povsem zanemarja ladjedelsko in motorno industrijo, z druge strani pa zavodu IRI ter finančnemu holdingu Fincantieri in družbi Italcantieri, ki poznajo samo politiko klestenja. Toda niti z dosedanjimi ukrepi deželnega sveta in odbora niso sindikati zadovoljni, saj menijo, da sta v dogovarjanju s pristojnimi rimskimi dejavniki premalo učinkovita. Načelniki omenjenih svetovalskih skupin so obljubili, da bodo Cornei! lija pozvali, naj od Craxija zahteva takojšnjo razpravo o triletnem načrtu za pomorsko gospodarstvo (1984 86) na ministrstvu za načrtovanje in proračun, oziroma, naj od pred sednika IRI Prodija izbojuje gradnjo že predvidenih premogovnih ladij za ENEL. Sindikalisti FLM in delegati TIC, TVM - GMT in TASM se znova sestanejo danes ob 14.30 na tržaškem sedežu UIL, da se domenijo za nadaljnje pobude v obrambo zaposlenosti. (dg) Delegacija rajonskega sveta za Vzhodni Kras pri odborniku za javna dela Dariu Jagodicu Delegacija rajonskega sveta za Vzhodni Kras, ki jo je vodil ing. Milan Sosič je bila včeraj dopoldne pri občinskem odborniku za javna dela arh. Dariu Jagodicu, kateremu je obrazložila probleme, ki zadevajo Opčine in tamkajšnje prebivalstvo. Probleme je v imenu vseh naštel ing. Sosič, ki je začel z vprašanjem openskega pokopališča, nato omenil vprašanje kanalizacije, ki tudi že vrsto let čaka na dokončno rešitev, vprašanje izgradnje bodočega centra, ki bi vključeval občinske, pa tudi druge urade, vprašanje popravila strehe na domači cerkvi, vprašanje izgradnje novih športnih objektov in še vprašanje, ki so ga Openci v teh dneh še posebno odločno postavili, to je ureditev zemljišča, na katerem stoji spomenik padlim za svobodo v spominski park. Glede pokopališča je dejal odbornik Jagodic, je načrt v glavnem že izdelan ter predvideva povečanje, oziroma razširitev sedanjega, tako da bi pokopališče lahko, s to rešitvijo, služilo za več let. Načrt bodo predložili še rajonsiemu svetu, ki bo lahko dal svoje pripombe, če ne bo prišlo do nepredvidenih zappek, je dejal, bi lahko z deli začeli že to poletje, ali pa proti koncu poletne sezone. Problem kanalizacije je seveda bolj zapleten, je dejal Jagodic, saj je povezan tudi z velikimi denarnimi stroški. Seveda je nevzdržno sedanje stanje, je dejal, ko je moral takorekoč vsak posameznik zase reševati ta problem. Opčine so se tako razširile, prebivalstvo pa več kot podvojilo, je dejal, da je treba vprašanje kanalizacije rešiti z odločnimi in dobro začrtanimi posegi. Spregovoril je tudi o predloženem centru, ki bi združeval razne urade in druge dejavnosti. Vse to bo treba, je dejal, uskladiti z urbanističnimi načrti in tu upoštevati tudi nove cestne povezave in še vse ostalo strukture, ki lahko prispevajo k dobremu počutju prebivalcev Opčin. Glede ureditve vprašanj, ki zadevajo spomenike padlim, oziroma nji hovo okolico je arh. Jagodic dejal, da je občina pristojna za reševanje le tistega dela openskega strelišča, ki je njena last, drugi del je namreč last države. Na kraju, kjer so nacisti obesili aktivistko Rozalijo Gulič, bo postavljena spominska plošča, je povedal, glede strelišča pa bo morala občina čim prej ukrepati. Svoje so seveda povedali tudi posamezni člani delegacije, ki so dodali marsikatere probleme, ki žulijo prebivalstvo Opčin, kot na primer po- manjkanje cestnih oznak, cestne razsvetljave, pa tudi pomanjkanje takšnih struktur, so nekateri omenili, kjer bi se lahko srečeval tako slovenski, kot italijanski del prebivalstva in se med seboj bolje spoznal in povezal. Pričeli sekcijski kongresi PSI Sinoči so se pričeli sekcijski kongresi PSI, na katerih bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres, ki bo v četrtek, 3. maja, v Trstu. Včeraj je bil tako na sporedu kongres rocol-ske sekcije, drevi pa bo kongresno zborovanje v Miljah. Spored ostalih sekcijskih kongresov je naslednji: jutri ob 19. uri sekciji Pittoni in za Sv. Ivan, v petek sekcija za mestno središče, sobota, 14.4., sekcije Allcnde, torek, 17.4., devinsko-nabrežinska sek cija (ob 20. uri v Nabrežini) in vzhod-nokraška sekcija (ob 20. uri na Opčinah na sedežu ŠD Polet) in v sredo, 18.4., kongres dolinske sekcye (ob 20.30 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu). Skupščina delavk predilnice FTA V prostorih sindikata UIL na Trgu Papa Giovanni XXIII. bo v petek, 13. aprila, ob 9. uri skupščina delavk in delavcev tržaške predilnice FTA - Filatura di Trieste & Allessano (Ul. Follatóio 12), ki so v dopolnilni blagajni. Predstavniki enotne zveze tekstilcev F ULTA jih bodo seznanili z izidom pogovorov, ki so jih imeli z vodstvom družbe v Milanu. Politični spor med LpT in KD: od danes posredovanje laikov Laično socialistične sile bodo skušale posredovati v političnem sporu za dodelitev županskega mesta na tržaški občini in tako približati nasprotujoča si stališča KD in Liste za Trst. Demokristjani vztrajajo za potrditev Ri chettija, melonarjp pa za izvolitev bivšega župana Cecovinija, ki skoraj ni-ma več možnosti za kandidaturo v evropski parlament. Spor med tema dvema strankama je pripeljal pogajanja za sestavo trdnih večin na tržaški občini in pokrajini na slepi tir, iz katerega v tem trenutku ni videti izhoda. Laiko-socialisti (PSI, PSDI, PRI in PLI) bodo vsekakor poskušali pri-bližati stališča KD in Liste, ki ostajajo še vedno na videz nezdružljiva. Tajniki štirih laičnih strank se bodo danes srečali z delegacijo KD, jutri pa 2 Wflonarji in od izida teh dveh sestankov bo v marsičem odvisna usoda tržaških krajevnih uprav, katerih delo je sedaj paralizirano. Pri tem naj še omenimo, da tudi med laično-socialističnimi strankami obstajajo različna gledanja o tem kdo naj bo pravzaprav tržaški župan. Socuildemokrati so se namreč že javno izrekli, da ne marajo Cecovinija in so tako dejansko že podprli Richettijevo kandidaturo. Redni občni zbor združenja Associazione degli artigiani Sinoči je bil redni letni občni zbor krajevne stanovske organizacije obrtnikov Associazione degli artigiani, ki je članica vsedržavne zveze Confarti gia-nato. Po predsedniškem poročilu, ki ga je podal Giorgio Ret, so spregovorili deželni odbornik za industrijo in obrt Francescutto, tržaški župan Richetti in novi predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. v . Predsednik združenja Ret je podal prerez obrtniških dejavnosti na Tržaškem, »ki so v razmerju 95 odsto uslužnostne narave«. Odnos oblasti do o jrti ■ je dejal Ret, je protisloven : po eni strani prisostvujemo konkretnim predlogom za spodbujanje te gospodarske veje s krediti, raznimi finančnimi 0‘ajšavami in ukrepi na področju poklicnega usposabljanja, po drugi strani pa se vedno čakamo na okvirni zakon, katerega uresničitev bi končno bila dokaz resnične politične volje pomagati obrtnikom do razmaha, ki bi tudi sicer veliko prispeval k splošnemu družbeno gospodarskemu napredku teh krajev. Obrtniki. je dodal govornik, so z razliko od maloindustrijskih podjetnikov prilagoditvi tržnim spremembam in sploh pomenijo važen dejavnik dopolnjevanja industrijskih dejavnosti. Soočanje med psihiatričnimi službami na evropski konferenci o psihiatriji Kakšne so značilnosti psihiatričnih služb v Evropi, kako so se v zadnjem desetletju spreminjale, skozi katere strukture mora duševni bolnik na poti zdravljenja, kako so porazdeljeni stroški. To je nekaj izmed številnih vprašanj, na katera bo mednarodna konferenca o psihiatričnih službah, ki se je začela včeraj v hotelu Evropa pod Nabrežino, skušala dati odgovore, seveda v evropskem merilu. Psihiatri, raziskovalci, predstavniki zdravstvenih uprav iz 16 držav bodo namreč predstavili zaključke desetletne raziskave, ki jo je Mednarodna organizacija za zdravstvo vpeljala v 21 evropskih mestih (med njimi so za Jugoslavijo Zagreb in Beograd, za Italijo pa Trst), da bi s spoznavanjem čimbolj podobnih si podatkov razbrala funkcionalnost posameznih modelov psihiatričnega zdravljenja, njihovo organizacijo in ekonomsko plast, tako da bi v bodoče bilo možno tudi na tem področju racionalno in ustrezno načrtovanje, predvsem pa preprečevanje umskih motenj, ki so, kot vemo, marsikdaj izrecno vezana na določene socialne norme in oblike obnašanja. Kot je včeraj poudaril evropski predstavnik Mednarodne organizacije za zdravstvo dr. Leparski, je pomen konference predvsem v tem, da i- majo psihiatri in upravitelji prvič možnost vpogleda v določeno psihiatrično stvarnost, ki je doslej bila poznana le zelo površno, oziroma le v krajevnem merilu. Ob tem pa velja zabeležiti tudi veliko novost, da so se svetovno znani psihiatri odločili za soočanje s pragmatično platjo svojega dela in ne le, kot običajno, z raznimi oblikami psihičnih motenj in umskih bolezni. Včerajšnjo otvoritveno slovesnost je uvedel predsednik tržaške zdravstvene enote Pangher. Poudaril je, da ta konfrontacija med evropskimi izkušnjami na psihiatričnem področju potrjuje izbiro tržaških upraviteljev, ki so se že pred desetimi leti odločili za zaprtje umobolnice, namesto katere so ustanovili centre za mentalno higieno, ki zelo učinkovito ustrezajo potrebam teritorija. Centri sedaj oskrbujejo 2500. pacientov, kar pomeni dvakrat več kot v času umobolnice, pri tem pa ni opaziti sorazmernega porastka izdatkov. »KZE,« je zaključil Pangher, »bo nadaljevala z dosedanjimi smernicami, za uveljavljanje zdravstvene politike, ki naj bo čimbolj človeška.« Pozdrav italijanske vlade je v odsotnosti zaposlenega ministra Degana prinesla podtajnica za zdravstvo poslanka Cavigliasso, ki je izrazila hva- ležnost italijanske vlade za raziskovalno delo Mednarodne organizacije za zdravstvo. Ko se je dotaknila zakona 180 (zakona o psihiatrični reformi, za katero je služila kot osnova Basaglieva izkušnja v Trstu), je podtajnica poudarila pravilnost nove usmeritve v psihiatričnem zdravljenju in potrebo, da se premosti umobolnice — lagerje, v isti sapi pa je spomnila na potrebo, »da se čimprej zakonsko uredi probleme, ki so nastali po uvedbi reforme«, s čimer je mislila na vladni osnutek, po katerem naj bi, čeprav v milejši obliki, ponovno uvedli umobolnice in prisilne hospitalizacije. Popoldne so se u-deleženci ukvarjajli s tehničnimi vidiki raziskave, danes pa bo razprava segla v živo problematike, (nf) Nova pobuda krožka Istria »Demarkacijska črta« — to je naslov knjige, ki jo je napisal istrski begunec prof. Gianfranco Sodomaco in ki jo bode jutri ob 18.30 predstavili v dvorani Riva rota v Miljah (Ul. Manzoni 6). Predstavitev, ki jo prireja kulturni krožek Istria, bo spremljala razprava o problemih mlajšega istrskega rodu. Prijetno in veselo srečanje v Kulturnem domu z dramsko skupino KD »I. Gruden« iz Nabrežine V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu so člani treh organizacij: Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja. za Tržaško ozemlje, Zveza vojnih invalidov NOV in Društva slovenskih upokojencev, gostili včeraj popoldne mlade igralce dramske skupine kulturnega društva »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki so ponovili lepljenko domačih anekdot, smešnic in le gend »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«, s katero so doživeli tudi tu, kot že doma in povsod, kjer so do sedaj gostovali, lep uspeh. 1 P. *?r}. sami smo že poročali, zato >i želeli samo dodati, da so se vsi nastopajoči, kot tudi ostali, ki pri predstavi sodelujejo, potrudili, da je lgra resnično zaživela tako, da so se ob njej nazabavali in poveselili vst, ki so se odzvali vabilu svojih oragnizacij in ki so ob koncu tudi 2 dolgim aplavzom nagradili vse, posebno seveda še pisca in režiserja tgre Zvonka Legišo. . f.° k°ncu predstave je bilo slišati zelje mnogih, da bi tudi v bodoče Pfislo do podobnih gostovanj in pri-eaitev in tudi pohvalo organizator-]em, da skrbijo s takšnimi gostovanji za povezavo organizacij, ki delujejo v glavnem v mestu, z okoliškimi kulturnimi društvi in s tem tudi za spo-znavanje z njihovo dejavnostjo. Društva v okoliških občinah imajo večkrat v programu prireditve, ki bi jih lahko pokazali, ne samo v sosednjih krajih, temveč tudi ljudem v mestu, ki si sicer teh prireditev ne morejo ogledati. Pa še nekaj je treba poudariti: vedno govorimo o tem, da se morajo mladi s svojo dejavnostjo približati starejšim. Kje torej lepša priložnost, kot takšno gostovanje pri članih treh organizacij, ki predstavljajo v glavnem starejšo generacijo. Lahko torej rečemo, da so bili s predstavo zadovoljni vsi, ki so si jo ogledali in se ob njej sprostili in nazabavali, da pa so bili zadovoljni tudi člani dramske skupine »Igo Gruden«, ki so ponovno pokazali kaj zmorejo. Julri volitve v tržaških občinskih vrtcih V tržaških občinskih vrtcih bodo potekale jutri popoldne volitve v koordinacijski odbor občinskih vrtcev. Odbor bodo sestavljali predstavniki občine (vodil ga bo župan), šolski zdravnik, predstavniki vodstvenega, učnega in neučnega osebja in staršev, ki so bili že izvoljeni v svete otroških vrtcev. Po pravilniku morata biti v odboru po en slovenski predstavnik učnega osebja in po en predstavnik slovenskih staršev. Med slovenskimi starši kandidirata v odbor Mirella Mollicone Čermelj (št. 2) in Marko Paulin (št. 3), in sicer na mešani listi z italijanskimi starši. Med učnim osebjem kandidirata prav tako dve slovenski vzgojiteljici: Anka Leban Cej in Bivi Volpi Leban. Predstavniki staršev in učnega osebja bodo lahko volili od 17. do 20. ure, in sicer v posameznih slovenskih tržaških občinskih vrtcih na Greti, pri Sv. Ivanu in v Ul. Conti. Predstavniki staršev in učno osebje vrtca v Dijaškem domu pa bodo volili na sedežu italijanske sekcije vrtca v Ul. Vittorino da Feltre. Izidi volitev bodo znani v petek popoldne. Zboru »Fantje izpod Grmade« ■V nagrada iz Černetovega sklada V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek zvečer slovesno podelili nagrado Sklada Dušana Černeta. Nagrado je prejel moški zbor »Fantje izpod Grmade«, ki se je občinstvu predstavil s krajšim koncertom. Na slavnosti je spregovoril časnikar Saša Martelanc, zborovodji Ivu Kralju pa je nagrado podelila žena pokojnega Dušana Černeta. • V Baziliki sv. Silvestra se bodo z jutrišnjim dnem spet pričela tradicionalna »Glasbena srečanja«. Tokrat bodo na vrsti skladbe tržaškega skladatelja Mazzolinija. Pričetek koncerta ob 20.30. FAŠISTIČNI MAZAČI V ZGONIŠKI OBČINI Organizirani pohodi fašističnih ma-zacev po naših vaseh se še vedno na-i-u^0, na spomenikih in slovenskih napisih pa ostajajo vidni sledo-H-hhove narodnostne nestrpnosti in kulturne revščine. Tako so se v nedeljo zvečer okoli 22. ure, »neznan-e>« spet pojavili v zgoniški občini tpred dobrim mesecem so pomazali spomenik in cestne napise v Gabrovcu) in so s črno barvo drugega za kugim prekrili slovenske napise na cestruh smerokazih in imena na vaš-ni tablah od Brišč do Saleža, Kolu-rovce, Zgonika in Repniča. Zgoniš-ka občinska uprava je novo pobalinsko dejanje prijavila policijskim organom. °b tem ponovnem dogodku se domačini ogorčeno sprašujejo, kako to, da niso pristojne oblasti znale ali hotele v vseh teh letih izslediti niti enega avtorja tolikih skrunitev in mazaških »sprehodov« po slovenskih vaseh, če ti žolčni nasprotniki, ki hočejo na vse načine skaliti mirno s^tje na tem narodnostno mešanem onmočju in izbrisati sled o obstoju slovenske narodnostne skupnosti, lahko kadar se jim zljubi, nemoteno in Provokatorsko izlivajo svoj strup, potem nam ne preostane drugega, pra-V,J° ljudje, kot da se sami mobilizi-ram° ter se pač sami skušamo zaščititi na najbolj učinkovit način, že •ter tega ne stori j jo tisti, ki so za to Poklicani. Jim lahko zamerimo? Vsaka mera je enkrat polna! B. S. Kaj bo s poslopjem bivše menze CRDA ? Občinski svetovalci KPI Monfal-con, De Rosa in Vistoli so naslovili na župana interpelacijo, v kateri sprašujejo pojasnila v zvezi z Vestjo, da misli občinska uprava prodati poslopje, kjer je nekoč bila menza ladjedelnice CRDA in ki je bilo namenjeno najprej neki višji srednji šoli, pozneje pa muzeju. Svetovalci tudi sprašujejo, če je utemeljena vest, da se za prodajo uprava pogaja s poveljstvom finančnih stražnikov in če je tako ukrepanje v prid občanom. Srečanje o perečem problemu ostarelih Problem ostarelih, ki je v Trstu še posebno občuten, je bil v središču pozornosti včerajšnjega srečanja na deželnem odbomištvu za delo in socialno skrbstvo med deželnim odbornikom Antoninijem, tržaškim županom Richettijem ter pokrajinskim odbornikom Mitri jem. Richetti je deželnega odbornika seznanil z osnutkom načrta za razne posege na področju oskrbe ostarelih. Sinoči v krožku »Che Guevara« Salvador v besedi in filmu Sinoči je bilo v krožku za družbenopolitične vede »Che Guevara« v Trstu zanimivo predavanje predstavnika salvadorskega osvobodilnega gibanja »Farabundo Matri« Emiliana Robblesa na temo »Zadnja dogajanja v Salvadorju in stanje v Srednji Ameriki«. Predavanje so opremili s filmom o Salvadorju, ki so ga sproti prekinjali in komentirali, tako da je bilo srečanje kar se da pestro in informativno. Robbles je izhajal iz zadnjih zelo zaskrbljujočih vesti v Srednji Ameriki, ki govorijo o kopičenju ameriške vojske v Hondurasu prav na meji s Salvadorjem, kar je očitna provokacija in pa o miniranju salvadorskih pristanišč s strani istih imperialističnih sil v zadnjih dneh, ter se nato navezal na splošno stanje v tej državi. V Salvadorju namreč že 50 let vladajo vojaške diktature, ki jih podpira le krajevni kapital, medtem ko ljudstvo sistematično zatirajo ter mu ne nudijo niti najosnovnejših socialnih pravic, kot je lahko pravica do šolstva, dostojna zdravstvena oskrba in drugo. V zadnjih letih se je ljudstvo oborožilo in spet uprlo, sedaj pa nadzira že 30 odstotkov državnega teritorija, čeprav je to velik trn v peti predvsem Združenim državam Amerike. Borba se nadaljuje, reakcija nanjo tudi, kar dokazujejo tudi dogodki zadnjih dni. • Jutri ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost pred- stavitev opere »Moč usode«. Govoril bo kritik Gian Paolo Minardi, docent zgodovine glasbe na univerzi v Parmi. • Delavska zbornica Uit, bo sporazumno s sindikatom upokojenih delavcev bivših Javnih skladišč priredila jutri, 12. apri a, ob 18. uri skupščino, na kateri bo govor o navezavi preživnine iz sklada luške ustanove EAPT r.-a draginjsko doklado. Pridržana prognoza za mladega vespista Na Trgu Cagni se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča. Mlad vespist je silovito trčil v avtomobil ter se pri padcu tako poškodoval, da so si zdravniki splošne bolnišnice pridržali prognozo. Nesreča se je pripetila okrog 16. 30. Tedaj se je namreč 25-letni Roberto Bauci, stanujoč v Ul. Puccini 10/c in po poklicu kuhar, peljal z vespo 125 po Ul. Flavia proti Miljam. Ko je privozil do omenjenega trga je prišlo iz še ne povsem pojasnjenih razlogov do trčenja s fordom transit, ki ga je upravljal 43-letni Bruno Lazza rini iz Padove. Mladeniča, ki se je hudo udaril v glavo, so z rešilcem Rdečega križa nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Po težki in mučni bolezni nas je dne 10. aprila zapustil naš predragi oče in nono Rudolf Pahor Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Zgonik. žalostno vest sporočajo: sin Rudi z ženo Nevo, hčerka Sonja z možem Stankom Budinom, vnuki Tamara, Andrej, Borut in Nadja, sestra Vik-torca s Sasom, Milka Budin, Milka Bratina ter drugo sorodstvo. Zgonik, Skedenj, Prvačina, 11. aprila 1984 Globoko presunjena ob smrti dragega člana balinarskega odseka Rudija Pahorja izrekata svoje sožalje sorodnikom in predsedniku društva Budinu odbor ŠK Kras in balinarski odsek. Dekliški zbor Slovenski šopek izraža iskreno sožalje pevki Mariji Družini ob smrti preljube mame. Na ogled dela in Irski h umetnikov Slikarska razstava v Ricmanjih Ricmanje se lahko v teh mesecih ponašajo z zelo bogatim kulturnim življenjem. Preteklo soboto so tako v Babni hiši odprli slikarsko razstavo istrskih umetnikov Livia in Mirka Legoviča ter Branislava Ostojiča. Razstavo so domači kulturni delavci priredili v okviru že večletnega sodelovanja * kulturnim društvom Istra iz Kaštelirja. Občinstvo in goste iz Istre je po zdravil predsednik SKD Slavec Sergij Vatovec, slikarje in njihovo umetniško pot pa je predstavil umetniški kritik in ravnatelj poreške slikarske akademije Argeo Curto. Sledil je na stop puljske folklorne skupine »Ba-lun«, ki je izvedla venček istrskih narodnih plesov. Goste iz Pulja je sprem Ijal tudi predstavnik tamkajšnje občinske konference SZDL Budinič. Razstava v Babni hiši je na ogled do sobote, 14. aprila. Isti dan bo na programu tudi nastop zborov društev Kaštelir in Slavec ter srečanje s književnico Ireno Žerjal. Na sliki: nastop puljskih folkloristov. V soboto na pobudo sekcije KPI Kulturno srečanje v Borštu V Borštu je bila v soboto kulturna prireditev, na kateri so nastopili domači mešani zbor »Slovenec«, moški zbor »Tina Modotti« iz Pončane in harmonikarka Suzana Žerjal od Dom-ja. Pobudo za prireditev je dala komunistična celica za Boršt in Za-brežec. POPRAVEK V sestavku pod naslovom »Silvijo Pertugi v spomin«, ki smo ga objavili včeraj na 6. strani,' je tiskarski škrat zadrugo Kriški breg kar dvakrat preimenoval v Kraški breg. Prav tako pokojnikovi starši niso tradicije osmič »veljali«, ampak so jo vpeljali. s.e.d.o.c. šolske vesti Ravnateljstvo DTTZ Žiga -Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki danes in jutri, 11. in 12. t.m., z začetkom ob 17.30 v prostorih DTTZ (tudi za geometre). Razpored sestankov: v sredo, 11. t.m.: 1., 2., 3. in 4. razred geometrov, l.A, l.B, l.C, 2.A, 2.B; v četrtek, 12. t.m.: 3.A, 3.B, 4.A, 4.B, 5.A, 5.B. menjalnica 10. 4. 84. Ameriški dolar 1.610.— Kanadski dolar 1.260.— švicarski frank 745.— Danska krona . 166.— Norveška krona ' 212.— švedska krona . 206.— Holandski fiorini 546,50 Francoski frank 199,50 Belgijski frank 27.50 Funt šterling . 2.305,— Irski šterling . 1.875.— Nemška marka 616.— Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo 11.50 Japonski jen . 6,- španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.450 — Grška drahma 14,— Debeli dinar 11,— Mah dinar . . 11.50 GOSPODARSKO DRUŠTVO na KONTOVELU sklicuje OBČNI ZBOR v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v prvem sklicanju ter v drugem sklicanju ob 21. uri v društvenih prostorih. Odbor gledališča včeraj-danes SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Dušan Kovačevič - RADOVAN TRETJI: v petek, 13. t.m., ob 19.30 v Kranju in v soboto, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju: Ivan Pregelj - VSEM GALJOTOM VILE V VAMP danes, 11. t.m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici; Edward Albee -GOSPA IZ DUBUQUA jutri, 12. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini in v soboto, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu. VERDI V petek, 13. t.m., ob 20. uri premiera Verdijeve opere »Moč usode«. 'Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 12., ob 21. uri, v ponedeljek, 16, in četrtek, 19. t.m. ob 18. in 20. uri. »Sodobni kitajski film«. Filmi bodo simultano prevajani. Okrogla dvorana Danes, 11. t.m., ob 20. uri: »Zrcalni kabinet«. Literarni večer. Srednja dvorana Danes, 11. t.m., ob 19.30: E. Kocbek »Strah in pogum«, premiera SMG Ljubljana. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 11. t.m., ob 19.30 P. Turrini »Jožef in Marija - Lov na podgane«. Gostovanje PDG v Idriji. Danes, SREDA, 11. aprila FILIP Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.46 Dolžina dneva 13.20 Luna vzide ob 14.09 in zatone ob 3.36. Jutri, ČETRTEK, 12. aprila LAZAR Vreme včeraj: temperatura zraka 14,7 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb pada, veter severozahodnik 7 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja ì-,d stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Barbato, Stefano Libardi, Luca Glavina, Alessia Mi-cheluzzi, Nicholas Privileggi, Francesca Vallon, Eleonor Cepek. UMRLI SO: 95-letni Vahè Zingirian, 86-letni Giuseppe Benvenuti, 83-letna Luigia Cagnazzi vd. Grandis, 77-letni Eugenio Marcon, 77-letna Rosalia Trobec vd. Quattrocchi, 73-letna Giuseppina Barsot-ti por. Antonelli, 77-letna Giovanna Brai-dot vd. Cavezze, 88-letni Apollonio Arnoldo, 86-letna Stefania Pozecco vd. Pe-teani, 60-letni Ernesto Doz, 85-letni Antonio Masi, 78-letna Norma Gleria, 55-let-ni Ettore Torre, 77-letna Teresa Verze-gnassi vd. Fabris, 85-letni Valdemaro Violin, 84-letna Vittoria Cerkvenik vd. Mal toni. kino Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ballando, ballando«. Režija Ettore Scola. Eden 17.30—22.15 »Due come noi«. J. Travolta, O. Newton-John. Fenice 17.00-18.45—20.30-22.15 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Manna Schygulla, Peter Striebeck. Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.00 »Pen-ny, moglie particolare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.00 »Porno gigolò». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Rambo«. Silvester Stallone. Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 16.30—22.15 »Mai gridare al lupo«. W. Disney. Capito! Danes zaprto. * Aurora 17.00 — 22.00 »Sotto tiro«. Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. ' Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30- 22.00 »Diario intimo di una giornalista«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30—22.00 »Attenzione alla puttana santa«. Režija R. W. Fassbinder. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30—21.30 »Notti di fuoco per moglie in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.30—22.00 »Dersù Uzala, il piccolo uomo delle grandi pianure«. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). čestitke Danes praznuje rojstni dan MAURO SAU. Obilo sreče in zdravja mu želijo nona Angela in nono Srečko ter vsi, ki ga imajo radi. koncerti SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 13. t.m., ob 20.30 koncert TRŽAŠKEGA MLADINSKEGA ORKESTRA. Na sporedu Vivaldi, Haendel, Bach in Mozart. Vabljeni! Glasbena matica Trst - Sezona 83-84, 9. abonmajski koncert. Jutri, 12. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu bo nastopil TRŽAŠKI OKTET. Umetniški vodja Janko Ban. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. mali ogliasi Tržaški pokrajinski upad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z naslednjimi kva.’i fikacijami : za pokrajino FERRARA: 1 mehanski inženir za pokrajino MILAN: 1 električar za tovornjake za pokrajino PIACENZA : 2 strokovnjaka za delo v papirnici za pokrajino RAVENNA: 1 natakar za pokrajino REGGIO EMILIA: 1 strokovnjak v železarstvu za pokrajino RIM: 3 analisti programerji za MALI: 1 izvedenec za upravljanje malih podjetij za KAMERUM: 1 knjigovodja za BURUNDI: 1 izvedenec »a zadružno delo Vse informacije nudijo na pokrajinskem uradu za delo. Trst, Ul. Fabio Severo 46/1, soba št. 9 (ob torkih in petkih od 8.30 do 10. ure). telefon 040 - 775275 FIAT 127 ali Pando 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov. PRODAM 127 letnik 1975, v dobrem stanju, 1.750.000 lir. Telefonirati na št. 826-084. PRODAM 126 letnik 1973, v odličnem stanju, 1.750.000 lir. Telefonirati ob u-rah obedov na št. 824-064. PRODAM hlevski gnoj. Telefonirati na št. 227-240. PRODAM Renault 5, letnik 1973, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 228-390. PRODAM alf etto GTV 1980 prevoženih 42 tisoč kilometrov, edini lastnik, u-godna cena, tel. 0481 882070. DELNO PORUŠENO kraško hišo s terenom prodam. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Kraška hiša«. PRODAM Peugeot 104, letnik 1976, v dobrem stanju s plinsko napeljavo za 1.400.000 lir. Tel. 040/229-349. PRODAM prosto stanovanje pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na morje po ugodni ceni: dnevna soba, spalnica, manjša kuhinja, kopalnica. Tel. od 15. od 20. ure na 040/757-544 ali 756-854. OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino. IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št 040/575-145 PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145. JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kraška c. 10. PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573. OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Dolina 147. PRODAMO nezazidljivo zemljišče na kontovelski gmajni pri Vejni (3.370 kv. m). Tel. na št. 040/225-320. OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino. OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni! GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik ’83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik ’83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426. IŠČEM delo kot šofer, vozniško dovoljenje D-E-CAP. Tel. na 040/232-295. 37-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko ali skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio. DVA BALONA za prekritje teniških igrišč s kompletno napravo za ogrevanje in razsvetljavo prodam po zelo nizki ceni. Tel. 040/224-426. HIŠA z nekaj zemlje je po ugodni ceni naprodaj v Braniku pri Novi Gorici na lepem razglednem kraju ; v oskr bovanem kraju na morju pri UMA GU pa je v prodaji dokončana zgrad ba na lepi, opremljeni parceli, pri merna za počitniški dom. Ponudbe po siati na Primorski dnevnik. Ul. Mon lecchi 6 - Trst, pod šifro »Goriška ali morje«. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD F. Venturini ln odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah. KD Vesna prireja jutri, 12. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu srečanje s psihologom Danilom Sedmakom, ki bo govoril o delovanju nabre-žinskega centra za mentalno zdravje. V soboto, 14. t.m., ob 20.30 bo v Domu A. Sirk v Križu odprtje umetniške razstave Liane in Silve Bogateč. Predstavila ju bo Bogomila Doljak, sledila bo glasbena točka z Nives Košuto (flavta) in Mavrici jem Ceglarjem (viola da gamba). SKD Slavec v sodelovanju s KUD Istra vabi na nastop pevskih zborov Istra - Kaštelir in Slavec - Ricmanje ter na srečanje s književnico Ireno Že rjal, ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20 uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Lutkovna skupina RMV z Opčin upri zori danes, 11. t.m., ob 14.30 v šoli I Gruden v Šempolaju lutkovno igrico petjem in glasbo »ZVEZDICA ZASPAN KA«. Vabljeni! razna obvestila SPDT prireja v petek, 13. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11.) svoj redni 29. občni zbor. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo ob 20.30. Vabljeni! ŠD Mladina organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradiconalno 28. razstavo vin in sicer 5., 6., 7. in 8. maja. Zainteresirani vinogradniki dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo od 12, do vključno 19. t.m. izleti Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet dne 23. t.m. in dvodnevni izlet v dneh 22. in 23. t.m. v Kobarid in Bovec. Informacije vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 040/64459. SPDT prireja v nedeljo, 15. t.m., avtobusni izlet po Soški dolini z ogledom »Alpinetum Juliane«, izvira Soče ter sprehodnim pohodom po Zadnji Trenti. Vpisovanje na sidežu ZSŠDI še danes, 11. t.m. SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945. KD Rovte - Kolonkovec priredi 22. in 23. aprila dvodnevni izlet na Tolminsko z ogledom Tolmina, Bovca in prelepe okolice. Vpisovanje v društvenih prostorih v soboto, 14. t.m., od 20. do 22. ure ali pa telefonsko od 13. do 14. ure na št. 827-528 ali 827-808. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž. V priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah. V Kulturnem domu v Trstu je vsak dan odprta filatelistična razstava, ki jo je pripravil Tržaški filatelistični klub »Košir« ob svoji 30-letnici. Razstava je odprta vsako dopoldne od 10. do 12. ure, predvsem za šole in od 16. do 20. ure. Poleg znamk je na razstavi večja zbirka starih razglednic tudi iz naših krajev. Vljudno vabljeni. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavljajo do vključno 14. t.m. : Livio Legoč, Mirko Legovič in Branislav O-stojic. Umik: jutri in v soboto od 18. do 20. ure. ‘saiB® BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - 2 ST-AAB NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje PRAVNI POLOŽAJ SLOVENCEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (mirovna pogodba, ustanovitev STO, Cona A in B), ki bo danes, 11. aprila 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo prc-f. JOŽE PIRJEVEC. Predlagamo ti ugodno priložnost IstitutoVendite Giudiziarie TRST - Trg Goldoni 1 - Ul. V. da Feltro 2 GORICA - Korzo Verdi 84 avtomobil in človek radiotelevizija Kompjuter v službi Fiatovih odjemalcev Informatika je danes že sestavni del našega življenja, ni ga področja, v katerem se z njo ne srečujemo in v bodoče bo njena prisotnost v vsakdanjem življenju najbrž še bolj opazna. Ni malo družin, ki ima že hišne računalnike, ki so koristen pripomoček v gospodinjstvu, ne samo vir in predmet zabave za najmlajše, ki na TV ekranu lahko doživljajo fantastične avanture. Je torej povsem jasno, da se je tudi turinski avtomobilski velikan odločil za računalniško povezavo s svojimi zastopniki širom po Italiji, pa tudi za povezavo med zastopniki samimi. Do konca leta bo namreč vsak zastopnik Fiata v Italiji in teh je približno 1.000 imel svoj kompjuter Olivetti M24, ki bo povezan s štirimi osrednjimi enotami v Turinu. Gre za investicijo kakih 7 do 8 milijard lir samo za nakup terminalov, strošek pa gre delno v breme prodajalca delno pa v breme matične turinske tovarne. S pomočjo računalnika bo zastopnik lahko vsak trenutek vedel, če je določeni model, ki ga je odjemalec na- ročil (barva, dodatna oprema, model itd.) na razpolago v njegovem magazinu, v magazinu najbližjega Fiatovega prodajalca ali če takega modela v tistem trenutku ni nikjer na razpolago. V tem primeru bo kompjuter tudi odgovoril z dokajšnjo natančnostjo, kdaj bo s tekočega traku v tovarni stekel prav tisti model, ki ga hoče kupec. Gre torej istočasno za način, s katerim lahko zastopnik naroči zaželen model v tovarni. Pri tem je ena največjih prednosti hitrost naročila. za tovarno pa pomeni tudi prihranek, saj bo v bodoče proizvajala samo tiste modele, za katere obstaja prav specifično popraševanje. Trenutno se je za ravnanje s temi kompjuter ji izučilo približno 6-7 tisoč Fiatovih uslužbencev. V teku letošnjega leta se bo to število povečalo na 11 tisoč ljudi, končna raven, ki jo predvidevajo v Turinu pa je 15.000 oseb. Odveč je poudariti, da bo zastopnik svoj kompjuter rabil ne samo za neposreden dialog s turinsko tovarno, temveč tudi za potrebe svojega podjetja. Avto za bližnjo bodočnost Na avtomobilskem salonu v Ženevi so predstavili tudi ta prototip Fordovega družinskega vozila za devetdeseta leta. Označuje ga izredno aerodinamična oblika, udobnost, varčnost. Za sedaj gre samo za prototip, ki si ga je -omislila torinska Ghia ti in morje Jadranje z večturpci je enkratno doživetje .Dvotrupci ali katamarani so za ljubitelje vrhunskega jadranja prav tako zanimivi kot nekajutne jadrnice s premičnimi kobilicami. Z njimi lahko dosežemo izredne hitrosti, ki so nedopustne za druge jadrnice. Površina jader glede na upor obeh trupov je namreč neprimerno večja kot pri drugih jadrnicah, razdalja med obema trupoma pa zagotavlja precejšnjo stabilnost. s tem pa ni rečeno, da je upravljanje z dvotrupcem lažje, upali bi si celo reči, da so to ene najbolj zahtevnih jadrnic, ki skoraj ne dopuščajo jadralčevih napak. V glavnem velja to za nekajutne dvotrupce, ki se z močnim bočnim vetrom lahko prevrnejo kljub izredni širini. Da né bi pri-s 0 d? najhujšega imajo zato vsi manjši dvotrupci na vrhu jambor ja plovec, saj brez njega ne bi nikoli Ptmovno naravnali jadrnice. Že sama konstrukcija nam namigu jo, da je treba v dvotrupce vgraditi najboljše materiale. Predvsem spoji med obema trupoma morajo biti izredno kakovostni, prav tako vse na- prave za upravljanje z jadri. Nič čudnega torej, da so dvotrupci med najdražjimi jadrnicami, a imajo zato po leg jadralnih še druge prednosti. V prvi vrsti precejšnjo bivalno ploskev, ki je kot nalašč za sončenje. Tudi cestni prevoz je precej olajšan, saj lahko spoje snamemo, da trupa namestimo drug ob drugem na prikolici. Med nekajutnimi dvotrupci so nadvse zanimivi tisti, ki jih lahko spremenimo v plovila za pomorsko kampiranje. Seveda pa ge lahko v tako pustolovščino spustijo le mladostni ljudje. Poglavje zase so kajutni dvotrupci ali večtrupci. Med njimi je nekaj res izvrstnih modelov, ki niso niti tako dragi, če niso razsežnosti prevelike in jih v praksi rabimo le za letne dopuste. Glavna hiba takih večtrupcev je precejšnja širina, da nastajajo težave za priveze. Izjema so le tisti redki večtrupci, navadno so to trimarani, ki lahko bočna trupa stisnejo k glavnemu in tako zasedejo manj prostora. z,‘ dvanajst let stari dvotrupce »mattia« so sedaj preuredili tudi za potrebe Pomorskega kampiranja, saj lahko nanj namestimo šotor za dve osebi, tehnični podatki: dolžina 4,65 m, širina 2,30 metra, ugrez 0,28 m, teža 130 kg, Površina jader 14 kvadratnih metrov, cena pa 5 milijonov lir brez davka IVA za kamping izvedbo ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo. . . Raffaella? opoldanski varietejski program 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Halo. . . Raffaella? - zadnji poziv 14.05 n mondo di Quark - Življenje na zemlji 15.00 Risanke 15.30 šola in vzgoja - Kemija in kmetijstvo 16.00 Cartoni magici - Risanke 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.06 Forte fortissimo TV top 18.00 Dnevnik 1 - kronike : Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Test - igra spoznavanja 22.10 Srečanje s kinematografijo 22.15 športna sreda Ob koncu TV dnevnik - Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.30 La duchessa di Duke Street 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.50, 10.35 TV v šoli 18.05 Poročila 18.10 Ciciban, dober dan 18.25 Celjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: On- stran smučišč 19.05 Risanke 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Filmska delavnica 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.55 Dnevnik H. Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Radost Evrope: Otroci Avstrije in SFRJ 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Varaždin 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Športna sreda 22.00 Dnevnik CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadaljevanka 10.00 Attualità 10.30 Alice - TV film 11.00 Risanke 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 H pranzo è servito - nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital 15.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L'albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig zag - kviz - vodi Raimondo Vianello 20.25 Dalle 9 alle 5 - orario continuato - film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 L’uomo di Alcatraz - film RETEQUATTRO 9.00 Operazione sottoveste - TV film 9.30 Flò - TV film 10.00 Chico - TV film 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 I giorni di Bryan - TV film 12.30 M’ama non m’ama - ponovitev 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 Caccia al ladro - filmska komedija 17.20 Masters, i dominatori dell'universo - risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradna igra 20.25 Qualcuno verrà - film 23.10 Speciale Retequattro - voglia di Oscar 23.40 Viale del tramonto - film ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 Lacrime di sposa - filmska komedija 14.35 16.30 Tandem Risanke Nagradna igra - Paroliamo 16.30 Šola in vzgoja - Človeško telo 17.00 Vediamoci sul due - glasba 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.15 Odprti prostor 18.30 Športni dnevnik 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.25 Nogometna tekma za evropski pokal 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.25 I buttafuori - gledališke osebnosti izbrane od Enza Maurria 23.30 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.45 - 13.00 Televideo 16.00 Šola in vzgoja - Visoka moda v Italiji od 1940 do 1980 leta 16.30 Šola in vzgoja - Documenti sui paesi sottoalimentati 16.50 Sto mest Italije 17.00 I fratelli Karamazov - Bratje Karamazovi - nadaljevanka 17.50 Foltitalia 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 II pane spezzato - General in kmetica 2, nadaljevanje 20.05 Le comunicazioni nel 2000 20.30 Nell’anno del signore - film Igrajo: Nino Manfredi, Ugo Tognazzi, Claudia Cardinale 22.35 Delta speciali 23.25 Dnevnik 3 Koper 14.00 Odprta meja Danes bado v oddaji ODPRTA MEJA trdi naslednji prispevki : OPČINE — Mladinska igra »Kekec in Mojca« TRST — Razstava Adriane Maraž v TK Galeriji RICMANJE — Razstava v Babni hiši ŠPETER SLO VENOV - Razstava Dušana Lipovca (JORICA — Premiera slovenskega filma 17.00 Poročila 17.05 Šola - Notranje prečiščevanje dok. iz serije Človeško telo 17.30 Svinčena čikaška leta - film 19.00 Risanke 19.30 TVD Stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.20 Nogomet - evropski pokali 22.00 Turistični vodič 22.10 TVD vse danes 22.20 Francija v šansonu 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Operazione ladro TV film 15.00 Harry O’ - TV film 16.00 Bim, bum, barn Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 O.K. il prezzo è giusto 22.30 Gegè bellavita - filmska komedija 00.30 Anche se volessi lavorare che faccio? - filmska komedija TELEPADOVA 13. QO Risanke 14. (10 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place TV film 17.00 Risanke do 19.00 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 L'inbranato - film 22.00 Agente Pepper - TV film 23.00 Hawai squadra cinque zero -TV film 24.00 Partita d’azzardo - film TRIVENETA 12.45 Ispettore Bluey - TV film 13.30 Risanke 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 Risanke - Voghi 18.30 Medusa TV film 19.30 Harry 0’ - TV film 20.30 Desiderio nel sole - filmska komedija 22.00 E soffio del diavolo - TV film TELEFRIULI 14.00 Cara cara - TV film 15.30 Una casa per sempre - film 17.30 Firehouse squadra 23 - TV film 19.00 Cara cara - TV film 22.15 Detective anni 30 TV film ItAMO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 13.00 Dopoldanski zbornik: — Od Milj do Devina — (8.40) Glasbeni potpuri — 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti ; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze« — 5. del; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Iz dnevnika odvetnika Angela Kukanje; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba : tenorist Mitja Gregorač, Betettov nagrajenec; 13.00 »Poezija slovenskega zapada« — primorski pesniki v analitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 18.30 Glasbene podobe: jazz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — med glasbo : Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev — Da- nes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena mladina: Koper — koncert Jelke Klemenčič ; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Primorska poje; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeni spored; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Plesna glasba ; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Kino danes; 16.32 Time music ; 18.00 Doppio binario; 18.45 L. v. Beethoven : sonata št. 5 v F molu; 19.00 Odprto za jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Ju tranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba ; 11.30 Vse o rocku; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master — glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Veliki solisti; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba ; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox; 20.30 Pool sportivo — mednarodni pokah v nogometu. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program ; 12.45 Discoga-me; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Due di pomeriggio — glasbeno popoldne; 18.32 Glasbene ure; .19.57 Sestanek petih; 20.45 Prihaja večer — solist na vašem domu; 21.00 Jazz; 21.30 Radio due 3131 — nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes ob 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri ; 15.10 Obvestila in zabavna glasba ; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času »Pesmi Karola Pahorja«; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca ; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev — Milka Glavina; 20.35 Minute s slovenskimi interpreti —. Slovenski klavirski kvartet; 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Tosca«; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Vroča, zares prevroča polemika o pravilniku za občinsko osebje Fašisti spet proti rabi slovenščine V Krminu, Slandrežu in Steverjann Na Goriškem zanimiv kulturni konec tedna Goriški fašisti bodo spet sprožili pravno vojno s kolkovanim papirjem proti slovenščini. Misovca Coana in Baiocchi sta napovedala rekurz na pokrajinski nadzorni odbor v zvezi z v ponedeljek zvečer sprejetim pravilnikom za natečaje za sprejem v službo občinskih uslužbencev, tam kjer je napisano, da je za eno mesto uslužbenca v uradu za decentralizacijo in za eno mesto socialne asistentke potrebno znanje slovenskega jezika. Goriška občina da ne more in ne sme iti na poti lastnega odločanja, ko je vendarle priznanje slovenščine dodeljeno vladi in parlamentu. Nič niso pomagala pojasnila s strani župana Scarana ter svetovalcev W;'i tritscha, Bratuža, C hi ari ona in Tripanija s tem v zvezi. Misovca sta trmasto vztrajala. Upata, tako sta rekla, da bo pokrajinski nadzorni odbor ravnal enako kot pred leti, ko je zavrnil sklep o rabi slovenščine v rajonskih svetih. Nič niso pomagala pojasnila, da je raba slovenščine nujna v nekaterih primerih in da bodo pri sprejemu v službo za nekatere uslužbence upoštevali tudi znanje tujih jezikov, saj smo vendarle na meji in skozi naše mesto potujejo tudi ljudje drugih narodnosti. Pravzaprav je razprava o tem novem pravilniku bila povod najprej za zakasnitev začetka seje, potem pa za dolge polemike. Odbornik za osebje, socialdemokrat Gentile je namreč v četrtek in soboto dvakrat sklical svetovalsko komisijo za splošna vprašanja in predlagal osnutek pravilnika, rekoč da ga izsiljujejo na pokrajin- skem nadzornem odboru, kajti da je občina z njim zakasnila. Konec prejšnjega tedna in v ponedeljek dopoldne sta bila sestanka s sindikatom, v ponedeljek popoldne pa še sestanek s predsedniki rajonskih skupščin. Šele zvečer, pred začetkom seje, so občinski svetovalci dobili na svojih mizah sveženj dokumentov o tem pravilniku. Nekateri niso zato hoteli, da se o tem razpravlja. Demokristjani so imeli sejo njihove skupine, ki se je zavlekla uro m četrt po uri, ki je bila določena za začetek občinske seje. Ko so prišli v dvorano in se je seja lahko pri čela so jo v znak protesta zapustili komunisti in misovci. Potem ko sta Sc arano in Gentile poročala o predlogu odbora se je sprožil plaz protestov s strani nekaterih demokristjanov. Še zlasti polemična sta bila Scarano in Piemonti jeva. Ko je ta rekla, da ni imela časa, da bi se pri tajniku dokumentirala o vsebini tega pravilnika, ji je Scarano zabrusil: »Nihče Vam ni dejal, da kandi dirajte v občinski svet!« Ozračje je bi lo torej vroče, kajti v razpravi so prišle kritike na tak način delovanja od bora tudi od drugih svetovalcev veči ne in opozicije. Govorili so Fomasir (PLI) in Fomasir (KD), Brunello in Waltritsch (PSI), Coana in Baiocchi (MSI), Chiarion (KPI), Bratuš (SSk), Bianconi in Tacchinardi (PSDI), Polmonari, Tuzzi, Piani in Leardi (KD). Skratka, o pravilniku, ki bi ga najbrž na navadni seji odobrili v četrt ure, so v ponedeljek govorili več kot tri ure z zelo polemičnimi prijemi. Konč- no je bil pravilnik odobren, odbornik Gentile pa je sprejel obvezo, da bo ob vsaki potrebi po spremembi takoj obvestil občinski svet. V pravilniku je tudi vsebovana točka, po kateri morajo nekateri občinski uslužbenci v nekaterih določenih službah pravilno obvladati slovenski jezik, kar sicer izhaja že iz pravilnika o občinskem osebju, ki je bil odobren pred nekaj leti. Sedanji pravilnik o natečajih za sprejem v službo to samo potrjuje. Na seji so svetovalci odobrili tudi vrsto drugih sklepov, ki se tičejo javnih del, šol itd. Odobrili so tudi obračun stroškov za letošnje gledališko sodelovanje z Novo Gorico ob priliki festivala Malih odrov. Govor pa je bil tudi o pomenu goriške bolnišnice v sedanjem deželnem načrtu za preustroj bolnišnic. Obvestilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja člane na dve pomemb ni zapadlosti v tem mesecu. Do 19. aprila morajo delodajalci izročiti u-službertcem obrazce 101/102 za izpla: čane osebne dohodke v letu 1983. Do 30. aprila morajo delodajalci predstaviti davčni upravi obrazce št. 770 o opravljenih davčnih odtegljajih in plačilih v letu 1983. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinski lekarna. Ul. sv. Mihaela tel. 210-74. Na Goriškem se mm obeta zanimiv kulturni konec tedm. čeprav smo ob izteku letošnje sezone, je delovanje v posameznih društvih še v polnem teku in začetek običajnih počitnic je še daleč. Pred mmi so namreč še nekatere važnejše prireditve, med katerimi velja omeniti 25. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev (12. maja), revijo otroških pevskih zborov »Pesem pomladi« v goriškem Kulturnem domu (20. maja), prvomajsko slavje v Štever-janu in zborovsko prireditev v Doberdobu »Pesem ne pozna meja« (3. junija). Poleg teh je seveda še vrsta drugih manjših manifestacij, ki jih pripravljajo v raznih društvih. Tako bo tudi ta teden. Jutri zvečer bo kulturni krožek »Matteotti« iz Kr-mina, ob sodelovanju z občinsko kulturno konzulto, pripravil v dvorani Locatelli v Krminu večer o Gradniku. O briškem pesniku bo uvodne misli izrekel Ace Mermolja. Večer se bo pričel ob 20.30. V Dom Andreja Budala vabi v petek, 13. t.m., kulturno društvo O-ton Župančič iz Štandreža, ki je v sredo povabilo novogoriški oktet »Vrtnica« in skupino iz Kalija pri Zadru, ki se bo predstavila z izborom dalmatinskih pesmi. Klapa, kot se pravi taki skupini, bo brez dvoma pritegnila pozornost našega občinstva, saj so dalmatinski pevci in godci znani daleč naokrog zaradi izvirnosti in barvitosti njihovih nastopov. Večer se bo pričel ob 20.30. Nazadnje pa velja omeniti še prireditev »Pomlad v Brdih«, ki jo na društvenem sedežu, v soboto zvečer prireja kulturno društvo Briški grič. Ob 21. uri bodo namreč na Bukovju odprli samostojno slikarsko razstavo domačina Vladimira Klanjščka. Sledil bo nastop Briškega okteta. Večer bo sklenil Marko Kravos, ki bo prebral nekaj svojih novejših pesmi. Wajdov »Dirigent« v Kulturnem domu Drevi se bo v Kulturnem domu nadaljeval ciklus filmov »Skok v kino«, ki ga prireja Kinoatelje in Piccolo Cinefonim. Na sporedu bo film Dirigent, tudi širši publiki dobro znanega poljskega režiserja Andrze-ja Wajde. V glavnih vlogah nastopajo John Gielgud, Krystyna Janda. Andrzej Seweryn. Predstavi bosta kot običajno s pričetkom ob 19. in 21. uri. Čeprav je struktura filma enostavna in zgodba preprosta, je Waj-da povedal marsikaj tudi »med vrsticami«. Film temelji na odnosih med tremi osebami: znamenitim dirigentom svetovnega slovesa Lasockim, mlado poljsko violinistko Marto in njenim možem, vodjo provincijskega simfoničnega orkestra. Osebna raven z moževim ljubosumjem do slavnega dirigenta se prepleta z glasbo (Beethovnova Peta simfonija igra nadvse pomembno vlogo v filmu, ki govori prav o glasbi), vse skupaj pa posreduje tudi »ideološko« sporočilo: orkester je v rokah državne birokracije, kar privede do smrti starega Lasockega, ki ne more prenesti o-blastniških manipulacij. Mladi dirigent pa prav tako propade, ko mu prav Marta očita, da glasbe ne razume in da se je predal oblastni- Tri tisoč kovinarjev na skupščini v ladjedelnici Od obljub in zavlačevanja se ne da živeti. To so vnovič poudarili na včerajšnji skupščini v tržiški ladjedelnici, ki se je je udeležilo okrog tri tisoč delavcev, tistih, ki so v dopolnilni blagajni in tistih, ki so še redno zaposleni. Na zborovanju je govoril član deželnega tajništva sindikata kovinarjev (FLM) Carlo Capezza. Poudaril je, kako se v zadnjih mesedh v bistvu stanje ni spremenilo, kar zadeva tržiško ladjedelnico, ki preživlja najhujše obdobje v svoji zgodovini. Brez novih, pomembnejših naročil, bodo marali proizvodnjo v drugem polletju povsem ustaviti, kar bi pomenilo prvi korak na poti k zaprtju tega podjetja. Capezza je za prihodnje dni napovedal zaostritev sindikalnega boja, že danes pa bo v tržiški ladjedelnici srečanje z deželnimi tajniki strank, prihodnji teden bodo o položaju v podjetju razpravljali v deželnem koordinacijskem odboru za ladjedelništvo, pričakovati pa je tudi zaostritev sindikalnega boja, z novimi, bolj drastičnimi pobudami. Sindikalni predstavniki so namreč ponovno ugotovili, kako reševanje krize poteka zelo počasi in kako še zmeraj niso bile sprejete od ločitve, ki bi tej panogi gospodarstva tako ali drugače pomagale iz težav. Zaprta cesta zaradi dirke V soboto in nedeljo se bo po nekaterih cestah goriškega Krasa odvijala avtomobilska dirka za Kraški pokal, ki jo prireja društvo »Norih East«. S tem v zvezi je pokrajinska uprava odredila omejitve v prometu- na nekaterih cestnih odsekih v njeni pristojnosti. Promet bo prepovedan na pokrajinskih cestah med Sovodnjami in Zagrajem ter Zagrajem in Martinšči-no in sicer v soboto, 14. t.m., od 13. do 21. ure in v nedeljo, 15., od 5. do 21. ure. Na prvi od omenjenih cest bo prepoved vožnje veljala na odseku od križišča z državno cesto 305 v Zagra-ju pa do Zdravščin, približno 150 metrov pred križiščem s cesto, ki pelje čez Sočo proti Gradišču. Na drugi cesti bodo promet prepovedali od Za-graja pa do križišča s cesto proti Cotičem in Vrhu. Prijeli skrunitelja nagrobnikov v Podgori G Ino Ferretti Policijski organi so — tudi zahvaljujoč se srečnemu naključju — že prijeli osebo, ki naj bi poškodovala nagrobnike na pokopališču v Pod gori, v noči od nedelje na ponedeljek. Za dejanje naj bi bil odgovoren 40-letni Gino Ferretti, doma v kraju Santanigorda v pokrajini Genova, sicer pa brez stalnega bivališča. Nazadnje je bil menda prijavljen v nekem javnem prenočišču v Milanu. Ferretti je v ponedeljek, potem ko je menda prenočil na pokopališču v Podgori, nameraval ilegalno prestopiti mejo. Poskus pa se mu ni posrečil, kajti pri tem so ga zasačili jugoslovanski obmejni organi in ga prijeli. Kmalu zatem so ga tudi izroči- li italijanski policiji, ki je kaj kmalu ugotovila, da je možakar najbrž odgovoren za razbijanje na pokopališču. Dva od vaščanov sta v Fer-rettiju tudi prepoznala osebo, ki je v ponedeljek okrog 6.30 skočila preko pokopališkega zidu in se oddaljila proti Kalvariji. Preiskovalci so kaj kmalu ugotovili tudi, da imajo opravka z osebo, ki ima psihične motnje in ki je menda že v preteklosti zagrešila podobna dejanja. Poleg prijave sodišču zaradi ilegalnega prehoda meje in zaradi skrunitve in povzročitve škode na nagrobnikih so proti Ferret-tiju sprejeli še ukrep takojšnjega izgona iz pokrajine s prepovedjo vr nitve. Kdo ve, če se ne bo čez leto dni spet pojavil v teh krajih? Občni zbor zadruge OPP Jutri zvečer, s pričetkom ob 20.30, se bo v prostorih bara v bivši psihiatrični bolnišnici sestal občni zbor zadruge goriških psihiatričnih delavcev. Na dnevnem redu je med drugim odobritev obračuna za lansko leto, v katerem je imela zadruga skoraj 250 milijonov prihodkov in več kot 10 milijonov čistega dobička. Na razstavišču Espomego V soboto in nedeljo sejem starinskih predmetov Razstavi ob I -očniškem mostu odpira vrata novi, samostojni pobudi, ki naj bi v prihodnje postala kar tradicionalna. V soboto, 14. in v nedeljo 15. t.m. bo v hali A namreč razstava in prodaja starin. V soboto bo možen ogled in nakup od 12. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 19. ure. Vstopnine ne bo. V nedeljo dopoldne bo v kongresni dvorani na razstavišču okrogla miza strokovnjakov in operaterjev s tega, nadvse zanimivega in spodbudnega področja iz Slovenije, Koroške, in Furlanije Julijske krajine. Pogovorili naj bi se, poleg splošnih zadev, tudi o možnosti ustanovitve nekakšnega koordinacijskega odbora za usklajevanje različnih pobud na območju omenjenih treh dežel. Pobudo za sejem starin je pravzaprav dala goriška trgovinska zbornica, za realizacijo pa je poskrbela ustanova CEGO, v sodelovanju z organizatorji znanega sejma starin v Asolu (sejem je v tem kraju enkrat mesečno) in z organizatorji podobne manifestacije v Pordenonu, ki se prav tako uspešno uveljavlja ne samo v deželnem, ampak tudi v državnem okviru. Na sobotnem in nedeljskem sejmu bo sodelovalo kakih 50 razstav-ljalcev - prodajalcev iz vseh krajev države. Za 45 delavcev tovarne Ansaldo rekvalifikacijski tečaj V tovarni Ansaldo v Tržiču je bilo včeraj srečanje med sindikalnimi organizacijami, vodstvom podjetja in tovarniškim svetom, da bi preverili sporazum, ki so ga za celotno skupino Ansaldo podpisali v Genovi pred nekaj meseci. Bistvena novost je, da bo vodstvo podjetja na zahtevo snidikata priredilo tečaje za re-kvalifikacijo 45 delavcev tržiške tovarne, ki so trenutno v dopolnilni blagajni. Po končanem tečaju naj bi to osebje začelo ponovno delati v tovarni. Specifični ukrepi za gospodarstvo ob meji Goriški župan dr. Scarano z zadovoljstvom ocenjuje vest, da je osrednje tajništvo KD razpravljalo o ukrepih za poživitev gospodarstva v go- riški in tržaški pokrajini in sklenilo v okviru vlade podpreti osnutek za sprejetje specifičnih zakonskih ukrepov. Do razprave in odločitve v vodstvu KD je prišlo predvsem po zanimanju poslancev Rebulle in Coloni ja, tako izhaja iz tiskovnega poročila goriške občine. Po tolikih načrtih in obljubljenih ukrepih izgleda, da bo vlada vendarle pozitivno odgovorila na Zahteve tukajšnjega prebivalstva in začela izpolnjevati obveze, ki so med drugim zapopadene v sporazumu z dne 14. februarja, s sindikalnimi organizacijami. 400 milijonov s Totocalciom Športna napoved Totocalcio ima tudi pri nas čedalje več strastnih privržencev. Od časa do časa se kateremu od teh nasmehne sreča, ki jo vsi zasledujejo. Tokrat pa lahko rečemo, da se je sreča prav do u-šes nasmehnila skupini igralcev v Štarancanu, ki bodo skupno odnesli nič manj kot 400 milijonov lir. Srečni dobitek si bo razdelilo več ljudi — pri sestavljanju zmagovite napovedi naj bi sodelovalo 5 do 6 ljudi — ki so igrali precej kompliciran sistem v vrednosti okrog 300.000 lir. Sistem je sestavil izvedenec v baru Spori v Ulici Trieste v Štarancanu, katerega lastnica je Maria Lussi. Napoved je nato »podal« po deležih raznim klientom bara. V enem odigranih stolpcev je skupina pravilno zadela vseh 13 rezultatov, sistem pa jim je poleg tega vrgel še 8 dvanajstič. Vsega skupaj znaša dobitek 409 milijonov lir in nekaj drobiža. Naj več ja kvota naj bi presegla 100 milijonov, manjše pa naj bi znašale po nekaj desetin milijonov. Kdo so, oziroma bodo dobitniki čedne vsote, pa seveda ostaja skrivnost. Aretacija Zaradi žalitve in upiranja javnemu funkcionarju pri opravljanju službenih dolžnosti, so v ponedeljek zvečer aretirali 33-letnega Paola Gergoleta iz Gorice Ulica Furlani 9. Gergolet je menda nadlegoval goste v neki osmi-ci v Gorici, ob prihodu policijske obhod rucc pa je vzrojil ter agente najprej ozmrejal, potem pa jih skušal še fizično napasti. • V veliki dvorani pokrajinske uprave v Vidmu bodo v petek, 13. t.m., ob 18. uri predstavili knjigo o ljudskem zdravilstvu v Kamiji. Knjigo »Erboristeria e medicina popolare in C arnia« je napisal Domenico Molfetta. škim interesom. prireditve V dvorani »L. Fogar« bo v petek, 13. t.m., ob 18. uri javna razprava na temo Gospodarstvo in družbene razmere v Furlaniji — nove možnosti za raziskave. Sodelovali bodo prof. Fulvio Salimbeni, dr. Paolo Zitter in dr. Luigi Mio. razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja v juniju in juliju letovanja za mladino in sicer v Savudriji in Škofji Loki. Pojasnila in prijave do 10. maja na sedežu SKGZ,. Ul. Malta 2 - tel. 84644. SPD Gorica priredi za člane večdnevni avtobusni izlet v Salzburg in o-kolico. Izlet bo 22., 23. in 24. junija. Prijave in pojasnila na sedežu društva do 15. maja, oziroma do oddaje razpoložljivih mest. V spodnjih prostorih cerkve v Ro-mianu bosta jutri ob 20. uri Mauro Bobič in Mirjam Likar predvajala barvne diapozitive o Krasu. Predvajanje je priredil ženski pevski zbor. izleti Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 15. t.m., pohod na Vipavsko z ogledom znamenitosti v Vipavskem Križu. Odhod bo ob 8.30 s Travnika, oziroma ob 9. uri iz Dobravelj. Prevoz z lastnimi sredstvi. kino Gorica VERDI 21.00 Baletni večer. VITTORIA 17.30-22.00 »Pomorama Blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—21.00 »Fanny e Alexander «. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Roparji izgubljenega zaklada«. SVOBODA 18.30 »Zgodba o Jaqueline Kennedy«. DESKLE 20.00 »Surovi udarci«. POGREBI Ob 9.40 Marcello Urban iz splošne bolnišnice v Trst. Ob izgubi našega večletnega in neutrudljivega podpredsednika Rudolfa Pahorja, izrekamo svojcem iskreno sožalje. Društvo Slovenskih lovcev FJK »Dobordob« Revija Primorska poje v Braniku Več napak pri posameznih zborih Iz likovnega sveta Gianni Brumatti razstavlja svoja olja v »Cartesiusu« Med zelo številnimi tržaškimi likovnimi mojstri, ki se tako pogosto za tekajo na Kras, da bi tod zajemali v neizčrpnem bogastvu njegovih motivov, je zagotovo eden najpomembnejših in tudi najveljavnejših Gianni Brumatti, kv je hkrati tudi eden najdoslednejših, kajti Kras slika že nekaj desetletij, saj je s svojimi 82 leti med najstarejšimi tržaškimi slikarji. Vrhu tega ne slika le kraške jeseni, ki je tako barvita, ali pomladnega Krasa z lepimi, svežimi zelenimi barvami, pač pa zna pričarati na platno tudi zimski Kras, ko okoli vogalov zavija burja, ko so ceste in polja prekrite s snegom. Nadaljnja posebnost Brumattijevega prikazovanja Krasa je naslednja: vtem ko se drugi slikarji zadovoljijo s slikanjem kraških »suhih« zidkov, vrtač in rujevega grmovja ter kvečjemu kake hiše, Brumatti le redko kdaj prezre Kraševca. In to Kraševca domačina, pa naj gre za pastirja, ki žene živino na pašo ali k napajanju, ko gre za kosca in grabljico pri spravilu iena itd. Končno še ena značilnost Brumattijevega prikazovanja ali bolje beleženja našega Krasa: Brumatti, ki obiskuje z risarskim blokom ali stojalom Kras že najmanj 60 let,- ga tudi v zadnjih časih videva v njegovi nekdanji pristnosti. To se pravi, da ne vidi razkošnih vil novih prišlekov in neredko tudi neokusno obnovljenih domov starih domačinov, pač pa so zanj še živi preprosti kmečki domovi z ganjki, važna so velika dvorišča s kalunami, »kržade« sredi vasi itd., torej pravi domači in prav nič olepšani ali idealizirani Kras. Takšen je tudi Kras, ki nam ga Brumatti prikazuje na svoji sedanji razstavi v galeriji Cartesius, na razstavi, ki jo je odprl v soboto, 7. t.m., le da je ob delih, ki prikazujejo Kras, dal na ogled tudi nekaj olj, ki prav tako spadajo v njegov slikarski svet in sicer nekaj marin ter sliko, ki prikazuje kolodvor z lokomotivo. Sicer pa je mojster dal sedanji razstavi naslov »Risbe in male slike« in je zares pripravil največ risb s svinčnikom ali tušem, temu pa je dodal 11 majhnih in srednje velikih olj, ki pa vsa nosijo starejše letnice. Čeprav so olja, kot vedno pri njem najboljša kot na primer motiv iz Zgonika, ki prikazuje kraško vas v vetru in dežju, so odlične tudi risbe s svinčnikom, kot na primer motiv z dvorišča kraškega kmeta, ki popravlja sod, verjetno pred trgatvijo, ali srečanje Kraševk sredi vasi za »izmenjavo novic«, čemur lahko rečemo tudi klepet, mnogi drugi motivi, ki so tako vsakdanji in po večini tudi tako živi, rekli bi skoraj, da gre za umetniško beleženje preproste kraške stvarnosti. Kot vsaka Brumattijeva razstava je tudi sedanja privabila v galerijo ob Ljudskem vrtu veliko publike, predvsem umetnikovih znancev in prijateljev. Razstava pa bo zagotovo vzbujala pozornost vse do 26. t.m., dokler bo pač trajala. (Fre) Bil je publicist in aktiven politični delavec Pred 40 leti je umrl Vladimir Martelanc IVAN SILIČ Na reviji »Primorska poje« je v Braniku — bila je deveta — v Kulturnem domu nastopilo dne 1. aprila enajst pevskih zborov : moška iz Štmavra in lovski iz Dekanov, mešani iz Mačkolj, moški »Varnost« iz Kopra, Obalni oktet, mešani »Sv. Jernej« z Opčin, oktet »Javor« iz Pivke, mešani iz Barko vel j, Tržaški mešani, moški »V. Vodnik« iz Doline in mešani »Soča« iz Kanala. Na tej reviji ni bilo zbora, ki bi se količkaj dvignil iznad skromnega poprečja razen morda OBALNEGA OKTETA IZ IZOLE, katerega umetniški vodja je Matjaž Šček, pa še ta se bo moral bolj zavzeti za boljšo zlitost in izravnanost ter disciplino izvajanja. Katere so komponente za izboljšanje navedenega, pa pevci, ki Pojejo tudi v zborih, dobro poznajo, le časa in temeljitejšega vežbanja v tej manjši sestavi, v kateri so pomanjkljivosti toliko bolj oqitne, potrebujejo. Z večjo glasovno izdelanostjo in kompaktnostjo bi skupina pridobila tudi boljšo interpretacij-sko prožnost in zbranost. Če se dotaknemo še relativno najvidnejšega zbora na tej reviji, to je MEŠANEGA IZ KANALA, ki ga vodi Darja Žorž, ni pokazal tokrat svojih pravih odlik ne v glasovnem ne v interpretaci jskem pogledu : zbor je bil sicer pripravljen, toda petje je bilo zadržano, ni se moglo sprostiti v doživeto kreiranje v prepričljivo oblikovanje; kakor da so glasovi utrujeni, pevci interpretacijsko nezbrani, skoro odsotni. S tem pa nočemo trditi, da je zbor slab. ZBOR IZ DOLINE, vodi ga Ignacij Ota, ki ga oči vidno najbolj mu- čijo drugi basi, saj so na nekaterih mestih kar umolknili in so nastajale praznine. Ker je tudi pevska disciplina nekoliko preohlapna, pa nedosežena večja homogenost v skupinah, nas navaja na misel, da vaje niso preveč dobro obiskovane. Če pa pevovodja nima zbranega celega zbora, ga ne more ne dovolj dobro uglasiti in v delovanju poenotiti niti nima dovolj priložnosti, da vse pevce seznani z interpretacijsko zasnovo in oblikovanjem. V MEŠANEM ZBORU IZ BARKO VELJ smo začutili kreativno hotenje. Dokaj cisto petje na začetku, je pri drugi pesmi pokazalo potrebo po nadaljnjem glasovnem izpopolnjevanju: za boljšo zlitost sopranov in altov. Pevci morajo bolj precizno sprejemati začetno intonacijo! Mlade glasove glasovno bolj utrditi! Zelo prepričljivo razgibana je bila interpretacija Vrabčeve Po cesti gre. Redkokateri primorski zbor ima pravilno in tako jasno izgovarjavo, kakor MEŠANI »SV. JERNEJ« z Op čin, ki ga vodi Franc Pohajač. Zbor je discipliniran in glasovno sicer precej izenačen, tpda za Adamičevo Večerna pesem še glasovno premalo utrjen, da bi lahko, zlasti ženski del, intonančno vzdržal. Sicer pa je ta pesem, na videz enostavna, trda preizkušnja prav za vsak zbor. Interpretativno najizrazitejša je bila iskano oblikovana Dolenjska Potočnika - Maliča, v kateri so prišli do veljave jasni in zveneči p. Kakor vedno, je Gabrijel Devetak tudi tokrat skrbno in vešče pripravil MOŠKI ZBOR IZ ŠTMAVRA in mislim, da je nekoliko še pridobil, kar zadeva čistost intonacije in u-branosti, če izvzamemo nižanje prvega tenorja pri prvi pesmi. Zbor, ki ne išče pretencioznejših ciljev, predstavlja solidno postavljeno delo. MEŠANI ZBOR IZ MAČKOLJ je precej pridobil s prilivom mlajših pevcev in pevk, kar smo ugotavljali že lani, kajti petje je ubranejše, če ga primerjamo s prvimi skoro ne bogljenimi nastopi, saj je zbor tudi skrbno pripravljen. Motijo pa pre kratki oddihi in predolge pavze, ki ošibijo celoto, pa tudi basi niso vselej dovolj prisotni — v natančnem znanju in homogenosti TRŽAŠKI MEŠANI ZBOR združu je mlade pevce; v njihovih svežih glasovih je lahko lepa bodočnost zbora. Le treba bo pevce glasovno izobraziti. To je očitno pokazala Mo kranjčeva Druga rukovet, ki je pev ci intonančno niso mogli vzdržati Zbor si bo moral tudi bolj učvrstiti pevsko disciplino. Ostali nastopajoči, žal, niso bili dovolj pripravljeni ne glasovno ne interpretacijsko, da bi lahko zadovoljili merilom javnega nastopa. Tukaj, kakor že na prejšnjih revijah, se zopet odpira vpra šanje predhodnega preverjanja šibkih zborov in s tem povezane morebitne strokovne pomoči. Da do tega ne pride, so zbori in tudi pevovodje večkrat sami krivi, ker se sploh ne potrudijo ali pa se spomnijo prepozno. Ker pa je vedno več pojavov skrajno slabega petja in se bojim, da ga bo v naslednjih revijah še več, saj ugotavljamo pri nekaterih zborih vedno iste ali celo rastoče površnosti in celo brezbrižnosti, bo nujno potrebno organizirati in speljati preverjanje zborov in zlasti oktetov, ki reviji »Primorska poje« ne delajo časti in zmanjšujejo njen pravi namen, ti je naravnan k stalnemu prizadevanju za lepoto petja in za plemenitost izpovedovanja v njem. revije Galeb št. 7 Pred nami je 7. številka Galeba. Pričenja se s pesmicama Neže Maurer in Danila Gorinška o pomladi, času ko se bodo mladi bralci revije lahko naužili svežega zraka v igrah na prostem. Nadaljuje se ilustrirana Seliškarje-va povest »Povest partizanske zvestobe«. Del Galeba je tudi v naslednjih straneh posvečen povestim (Vlado Firm, Črtomir Šinkovec, Franček Rudolf). Barvna priloga je tokrat posvečena Goriškemu dijaškemu domu S. Gregorčič. Mladi bralci bodo lahko preizkusili svoje znanje ob raznih ugankah, križankah, tu so že knjižne ocene, članek iz naravoslovja, rubrike, igre in seveda pisma bralcev. Vsekakor je tudi sedma številka Galeba zanimiva in pestra. Ob vsebini še nekaj o likovni podobi revije, ki je zelo pomembna za mlade bralce. Ilustracije se nam zdijo na povsem dostojni ravni. Uveljavljajo se tudi naši ilustratorji, verjetno bi jim bilo treba posvetiti v bodoče večjo pozornost. Mislim na točnejšo oceno in na kako razstavo, ki bi bila namenjena predvsem šolam. BERITE »Novi Matajur« Danes poteka štirideset let odkar je v nacističnem koncentracijskem ta borišču Natzweiler umrl publicist in politični delavec Vladimir Martelanc. Pokojni se je rodil v Trstu 8. maja 1905, obiskoval najprej slovensko o-snovno šolo pri Sv. Ivanu, nato pa nemško gimnazijo v Kranju, Ljubljani in v Idriji, kjer je maturiral. Eno leto po livomskem kongresu se je vključil v komunistično partijo ter ostal eden aktivnih voditeljev komunistične mladine. Prvič je bil aretiran že leta 1923 in preživel v zaporu skoraj tri mesece. Istega leta se je vpi sai na Visoko trgovsko šolo na Dunaju, zaradi delovanja v naprednih avstrijskih organizacijah pa ga je leta 1925 tamkajšnja policija izgnala iz države. V Trstu se je spet vključil v KPI in postal član partijskega deželnega vodstva in veliko potoval kot svetnik sovjetskega zunanjega ministrstva v Jugoslaviji in na Balkanu. Leta 1927 je bil spet aretiran in po enem letu zapora v Rimu ga je partija poslala v emigracijo v Sovjetsko zvezo, kjer se je zaposlil. V času Stalinovih čistk ga je policija izgnala iz države, italijansko veleposlaništvo v Moskvi pa mu ni hotelo izdati potnega lista. Zbežal je iz SZ in se ilegalno preselil v Francijo, kjer ga je policija leta 1938 izročila italijanskemu fašističnemu režimu. Posebno sodišče za zaščito države ga je obsodilo na pet let zaporne kazni, po kapitulaciji Italije se je vrnil v rojstno mesto, kjer so ga februarja leta 1944 aretirali nacisti in ga deportirali, najprej v zloglasni Dachau, nato v taborišče Natzweiler, kjer je kmalu nato umrl. Vladimir Martelanc se je ukvarjal s književnostjo in s politično publicistiko. Objavljal je v tržaškem Delu in tudi v mnogih jugoslovanskih časopisih in revijah, posebno pa se je poglobil v vprašanja Julijske krajine in v balkansko problematiko. Zavzemal se je za povezavo razrednega boja z narodnim, svoja stališča je zagovarjal tudi na raznih partijskih kongresih, ki so večkrat osvojili njegove teze o teh vprašanjih. V Sežani bo razstavljal slikar Klavdij Tutta V petek bo ob 18. uri v Mali Galeriji v Sežani odprtje razstave mladega slikarja Klavdija Tutte iz Postojne. Tutta, ki končuje postdiplomsti študij grafike na ljubljanski akademiji, je doslej razstavljal v Ljubljani, Novi Gorici, Solkanu, Tolminu, Kanalu, Ferrari, Kopru, Imoli in drugje. Sodeloval je na lepem številu ex tempore kjer je bil dvanajstkrat nagrajen. O njegovem delu bo spregovoril Andrej Medved, svoje najnovejše pesmi pa bo bral pesnik Darko Komac. novost na knjižni polici Gerhard Herm: Kelti Morda bo kdo od slovenskih strokovnjakov ocenil knjigo, ki jo je Državna založba Slovenije izdala v zbirki Dobe, Narodi, Dogodki in ki nosi naslov KELTI. To bi bilo dobro in prav, kajti knjigo je napisal nemški publicist Gerhard Herm, za njega pa ni podatkov, da bi bil znanstvenik ali vsaj zgodovinar, če smemo zaupati ugledni slovenski založbi in njenim sodelavcem, potem smemo verjeti, da slovenskim bralcem in vsem, ki se žele podučiti, ni bilo podtaknjeno manjvredno delo. Zaupamo torej založbi, ured nikom, avtorju, zaupamo slovenskemu prevajalcu Bogomilu Faturju. Skepsi pa bodo izpodmaknjena tla, ko bo morda kot rečeno o knjigi kaj povedal slovenski zgodovinar. Mi pa, ki predvsem beležimo izide novih knjig, lahko samo poročamo o novi knjigi zanimive zbirke, ki naj na poljuden način seznani širok krog naših bralcev z zanimivostmi iz daljnje preteklosti. Ocenjevati nove knjige o Keltih ne moremo. Opozorimo pa lahko na obsežno delo ln bogato, tudi s fotografijami opremljeno knjigo, ki jo bodo gotovo mnogi z zanimanjem prebirali. V knjigi je govor o Keltih, narodu, ki je prebival malodane po vsej Evropi s središčem v današnji Češki in Zahodni Nemčiji. Ta narod, ki se je razširil po vsej Evropi in katerega sledove odkrivajo šele danes od Male Azije do Britanije in Španije, je odigral v evropski kulturi in zgodovini pomembno vlogo. Uničili so ga Germani in Rimljani, ki so Kelte poleg Kar tažanov šteli za svoje največje sovražnike. Imenovali so jih Kelte ali Galce, ti so imeli enotno kulturo, enotne navade, jezik, verovanje in način vojskovanja. Ostanki keltske kulture in fizika na Irskem, Škotskem in v Bri taniji so se sicer stopili v kulturo kasnejših narodov, ki so prišli v te pokrajine. Toda najnovejša raziskovanja po vsem svetu odkrivajo velika presenečenja. O njih govori publicist Gerhard Helm, za katerega ne moremo reči — n tudi sam si tega ne lasti — da bi sam odkril kaj pomembnega. Toda zbral Je dognanja drugih, zapisal to, kar so odkrili drugi, ln tako je nastala knjiga, ki jo imamo sedaj pred seboj. V njej avtor \ poleg zgodovinskih dejstev ob širno opisuje keltsko mitologijo, družbene oblike in običaje, značaj plemen, način: vojskovanja. S spretnim rekonstruiranjem dogajanja in življenja v davnih časih se mu posreči prikazati panoramo življenja tedanje dobe. Tako pravi založba. Mi pa lahko še ugotovimo, da je avtor snov razdelil na šestnajst poglavij, ki jih je razdelil na podnaslove. Navaja tudi bibliografijo. Ugotovimo lahko tudi to, da je knjiga pisana plastično, poljudno, predvsem zanimivo. Sl. Ru. TONE SVETINA Med nebom in pefriom _______________113----------------- »Škoda zate, dragi Enrico, da te je osvojila znanost nesmisla. Izgubljeno dejstvo postajaš. Vidim, da si se zapisal hudiču. Ne pripadaš več samemu sebi. Ubogaš zakone, ki niso zakon tvoje narave. Trobilo nepreverjene doktrine si...« Nasršil je obrvi kakor vedno, kadar se je približala meji njegovih pojmov o časti: »To so ideje tvojega očeta, prekupčevalca! Prosim, da se ne izražaš iracionalno. Ne pravijo zaman, da ženski hudič brusi jezik.« »To je samo zdrava človeška pamet. Mar ni nenormalno, da sumničiš mene?! Morda bi me celo o-vadil »Komu neki? Naj te ovadim sam sebi?« »Prav si povedal. Mislim, da bi bil ti najnevarnejši. Tvoje mišljenje ruši vsakogar, ki misli drugače. Podoben si konju s plašnicami. Prav nič ne bom pre- senečena, če se boš nekega dne zbal svoje sence... Poglej, kako te vleče za nos ta tvoj veliki bog! Brezciljno ubijaš čas, ko ponižno čakaš na migljaj, ki ga ni!« »Utrujaš me! Za zdaj ti ne zamerim ... po tvojih žilah teče uživaška, bizantinska kri. Prav nič ne razumeš Rimljana, vojaka, politika. Odprl sem se ti, kot se soncu odpre roža. Pogledala si v zrcalo na dnu vodnjaka moje duše. Žalosten sem. Ničesar nisi videla, ničesar razumela. Razen v postelji ni neba in ne zemlje, kjer bi se najine poti sešle in ne razhajale. Plavaš v oblakih. Ne razumeš osnovnih stvari, ker si zunaj boja za obstanek. V tem svetu zmaguje samo trdovratna žilavost, izdelan sistem nad grobo silo, vztrajnost nad trenutnim navdušenjem, realizem nad romantiko, čvrsta vera nad sanjarijo. Vse, kar ni močno, se razleti prej ali slej v lupine.« Prezirljivo ga je pogledala. Užaljena mu je rekla z mirnim glasom: »Raje služim svojim romantičnim sanjam kot tej dolgočasni in surovi resničnosti. Raje živim v svojem izmišljenem svetu, ker yem, da je to samo moj svet, moja svoboda in sreča... Kaj pa čaka vas, te vprašam. Mehaniziran polom in potem neizbežna praznina ...« Vstala je in se začela oblačiti, kar je pomenilo, da je ljubljenja konec. Razpoka, ki je bila ob njunih prvih srečanjih komaj vidna, se je sprevrgla v prepad in se razpotegnila čez vso skorjo planeta. Zdelo se mu je, da bosta kmalu vsak na svoji strani. XX. Čez nekaj dni je prišel k njemu poročnik Zanni. Čedalje rajši je imel tega mladega oficirja. Poosebljal mu je žar nacionalnih hotenj, vero, zvestobo in zaupanje v skupno stvar. Bila sta si blizka. Pred nedavnim se je v Rimu srečal z njegovo materjo, ki ga je prosila, naj popazi na sina, kjer je vzkipljiv, nepremišljen, nagnjen k pustolovščinam, vendar dober po srcu. Vedel je, da ga Zanni že od nekdaj obožuje in kuje v zvezde. Če ne bi bilo Losanne, bi ga birokrati, ki ne znajo pretehtati, kaj je dobro in slabo v človeku, že zdavnaj vrgli iz policije. Losanna se ni mogel nagledati svojega varovanca. Ožgan'od sonca in vetra, ves prepojen s snežno divji no in gozdom, zanesen kot pohoten kozel, je bil podoba rimskega legionarja, ki se zna boriti in uživati. Ko mu je nekoč pripovedoval, kakšne uspehe žanje pri ženskah, mu je Losanna rekel: »Le mirno jih nabadajte, Zanni! Raje več kot manj. Še namesto mene podrite vse tiste, ki bi jih bil lahko, pa jih nisem iz različnih vzrokov!« Danes v prvih polfinalnih tekmah v evropskih nogometnih pokalih Roma in Juventus na tujem, Hajduk doma Danes bodo na sporedu prve polfinalne tekme v vseh treh evropskih nogometnih pokalih. V konkurenci so ostale najboljše e-kipe in vsaka napoved o favoritih posameznih srečanj je težka in nehva ležna rsaloga. Največ predstavnikov v polfinalih ima Anglija s štirimi svojimi ekipami, Italijo in Škotsko zastopata po dve ekipi, medtem ko i-majo Jugoslavija, Belgija, Portugalska in Romuni ju po enega predstav nika v polfinalu. Hajduk se bo pred domačimi gledalci pomeril s Totten-hamom, Roma in Juventus pa bosta gostovala, vendar pa ne bosta brez navijačev, saj se je iz Turina in Rima v Anglijo in na Škotsko odpravila armada približno 5000 navijačev, računajo pa tudi na pomoč italijanskih izseljencev v Veliki Britaniji, kjer jih živi skoraj 300.000. Pokal prvakov V pokalu prvakov se Roma podaja na vroč teren škotskega prvaka Dundee Uni teda, ki bo skušal s silovitim pritiskom streti odpor Rome in si zagotoviti prednost pred povratnim srečanjem. Italijanski prvak ima v tem pokalu precejšnje ambicije in ne skriva odločenosti, da že v prvi tekmi doseže tak rezultat, ki bi Romi po povratni tekmi v Rimu omogočil igranje v finalu tega pokai'a. Naloga Rimljanov gotovo ne bo lahka, saj skoraj zanesljivo ne bo igral Falcao, nad poškodbo pa se pritožuje tudi Bonetti. Važno je, da se s pametno igro ustavijo napadi domačih in v protinapadih poišče priložnost za dosego gola. Pokal pokalnih prvakov Turinski Juventus bo v pokalu pokalnih prvakov gost enega najbolj znanih angeških klubov Manchester Uniteda. Domačini so pred tekmo optimisti in so prepričani, da jim zadošča kakršnakoli zmaga ali pa celo remi 0:0 za mimo pot v Turin. Juventus bo nastopil v najmočnejši prestavi in mimo pričakuje današnje srečanje. Gentile bo prevzel čuvanje najbolj nevarnega napadalca domačinov Robsona, še posebej pa bodo morali biti pazljivi ob gnečah, prostih strelih in kotih, saj Manchester večino golov dosega prav na tak način. Tu-rinčani se ne nameravajo le braniti ampak bodo s protinapadi skušali presenetiti domačega vratarja. Pokal UEFA V prekalu UEFA bo splitski Hajduk gostil Tottenham. Za Splitčane je lep uspreh že uvrstitev v prelfinale, danes pa si bodo pred domačimi gledalci skušali priigrati takšno prednost, ki bi jim dajala ugodne možnosti za uvrstitev v finale. Trener Nadoveza ima precej težav s preškodbami igralcev in vprašljiv je nastop Zlatka Vujoviča, Pokal prvakov • Dundee United (Škotska) — ROMA (It.) • Liverpool (Angl.) — Dinamo Bukarešta (Rom.) Pokal pokalnih prvakov • Manchester United (Angl.) — JUVENTUS (It.) • Porto (Pori.) — Aberdeen (Škotska) Pokal UEFA • HAJDUK (Jug.) — Tottenham (Angl.) Gudlja, Curkova in Vuliča. Gostje so v Split dopotovali prelni optimizma in prepričani so, da bodo igrali v fi rialu. Računajo na uspreh že v prvi tekmi v Splitu, tako da bi p» njihovem mnenju prevratna tekma bila le gola formalnost. Domačini bodo skušali optimistične naprevedi gostov o-vreči in v letu, ki je prineslo precejšen uspreh jugoslovanskemu nogometu. • Nottingham Forcst (Angl.) — Anderlecht (Bel.) Tako pxr TV DANES TV Koper ob 20.00: Hajduk - Tottenham RAI 2 ob 20.25: Dundee United - Roma RAI 1 ob 22.15: posnetek srečanja Manchester United - Juventus JUTRI RAI 2 ob 16.00: posnetek srečanja Manchester United - Juventus TV Koper ob 17.30: prosnetek srečanja Hajduk - Tottenham kratke vesti • OLIMPIJSKE IGRE IN SAMARANCH. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch ni hotel dati nikakršne izjave glede »skrbi« SZ za prihodnje 01 v Los Angelesu. Samaranch je le dejal, da priprave na 01 protekajo v redu in da je prepričan, da bodo Sovjeti nastopili v Los Angelesu, češ da so le ti vselej izjavili, da v njihovem slovarju sploh ni besede »bojkot«. • PALESTINCI IN 01. Palestinci so najavili, da bi se radi udeležili OI v Los Angelesu, kar je takoj sprožilo vrsto protestov v ZDA. Kako se bo ob tem novem problemu izmazal mednarodni olimpijski odbor? • INTER — TORONTO 2:0 (0:0). V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Inter zasluženo pn-emagal kanadsko moštvo Toronto Blizzard, za katerega igra tudi Bettega. Zadetka za Inter sta dosegla Serena v 57. min. in Bagni v 80. min.' Srečanju je prisostvovalo 6.500 gledalcev. • NIZOZEMEC GERRY KNETE-MANN je osvojil mednarodno kolesarsko dirko za VN Cerami v belgijskem kraju Wasmeul. Na drugo mesto se je uvrstil Belgijec Albert Van Ende. TAKO DANES V EVROPSKIH POKALIH V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Cibona in C. zvezda v finalu Po zanesljivi zmagi proti Smislovu V »pozabljenem dvoboju« očitna premoč Kasparova Zagrebška Cibona in beograjska Crvena zvezda bosta igrali v velikem finalu za naslov jugoslovanskega košarkarskega državnega prvaka. Zagrebčani in Beograjčani so namreč sinoči v tretji in odločilni tekmi premagali Bosno, oziroma Zadar. Cibona — Bosna 77:75 (44:34) CIBONA ZAGREB: Pavličevič 23 (7:7), M. Nakič 16 (2:3), Petrovič 4 (2:2), Betic 4, Čutara 10 (2:3), Cetinja, Knego 11 (3:4), Vukičevič, U-šič 9 (1:1), I. Nakič, Gosprodnetič, Araprevič. BOSNA SARAJEVO: Vučevič 8 (2:2), Djogič 2, Benaček 31 (5:5), Pašič, Ljoljo, Lukenda, Primorac, Va-rajič 20 (2:2), Mutapreič 4, Bilalovič, Hadžič 10, Mitrovič. ON. Cibona 17, Bosna 21. PM : Cibona 17:20, Bosna 11:11. GLEDAL- KOLESARSTVO: OD 5. DO 9. MAJA Mednarodna etapna dirka Alpe-Adria Od 5. do 9. maja bo že 18. mednarodna amaterska etapma kolesarska dirka Alpe Adria. Dirko prirejajo organizacijski odbori treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine z namenom, da tri pjrišlo do še večjih in tesnejših stikov na športnem predročju. Start in cilj dirke bo v Ljubljani. Za nas pa bo še presebno zanimiva peta etapa, ko bodo kolesarji vozili od Humina do Portoroža. Dirke se bo udeležilo 20 moštev iz 12 držav. Nastopilo bo tudi več kolesarjev, ki se bodo nato udeležili olimpijskih iger v Los Angelesu. • DIRKA PO FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI. Kolesarske dirke pre Furlaniji - Julijski krajini, ki bo od 10. do 12. maja, se bo udeležilo pri bližno 80 kolesarjev 20 držav. CEV: 6.000. SODNIKA: Oblak (Ljubljana) in Markovič (Kragujevac). ZAGREB — V izredno izenačeni in na koncu skoraj dramatični tekmi je zagrebški Giboni usprelo premagati izredno prežrtvovalne košarkarje Bosne in se tako uvrstiti v veliki finale. V prvem prelčasu so bili domači košarkarji boljši in so tudi zanesljivo vodili, v nadaljevanju pa so Sarajevčani z odlično igro najprej dohiteli Zagrebčane in celo prešli v vodstvo. V zadnjih, dramatičnih minutah pa je bila Cibona prisebnejša in zmagala z dvema točkama razlike. (nb) C. zvezda — Zadar 112=84 (55:34) CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Mi losavljevič 5 (1:1), Stefanovič, Nikolič 16, Milivojša 6, Jankovič 6, Ka- V soboto in nedeljo bo na stadionu »L maj« v organizaciji odbojkarskega odseka ŠZ Bor in pred prekrovitelj-stvom predjetja Friulexprert deželni finale ženskega odbojkarskega državnega prvenstva deklic (letnik 1967 in mlajše). Pravico do nastopa na deželnem finalu so si priborile ekipre, ki so osvojile pre krajinski del tekmovanja. Med temi je tudi naša združena ekipa Friulexprert, ki bo zastopala tržaško prekrajino, ostale šesterke pa so Corindoni Mobilcasa (Gorica), Lloyd Fontanafredda (Pordenon) in AUSA Pav Cervignano (Videm). ŠZ Bor, ki upravlja našo mlajšo združeno ekipre, je turnir priredilo ob 25-letnici svojega obstoja in ima v načrtu še več premembnih prireditev, s katerimi želi prečastiti ta svoj jubilej. radžič 23 (1:2), Bogosavljev 5 (1:1), Radovič 4, Petovič 17 (1:1), Žižič 6 (0:1), Kovačevič 12, Avdija 2. ZADAR: Pahlič, čiklič, Popovič 8, Sunara 6 (0:1), Matulovič 16 (8:8), Perinčič, Vrankovič, Petranovič 23 (7:11), Ostarčevič 8, Obad 9 (3:3), Skroče 14 (2:2). SODNIKA: Kurelič (Tuzla) in Gu-levski (Skopje). ON: C. zvezda 23, Zadar 18. PM: C. zvezda 4:6, Zadar 20:25. PON: Bogosavljev (31). BEOGRAD — Crvena zvezda je enostavno nadigrala Zadrčane in se brez večjih težav uvrstila v veliki finale. Kot majhno olajševalno okoliščino gre pjriznati gostom, da so nastopih' brez izključenega trenerja Gjergje. Vsekakor pa to še zdaleč ne more biti opravičilo za tako slabo igro. Združena ekipa Friulexprert, ki v praktično enakem sestavu (pret šestin prve prestave) nastopa tudi v prvenstvu D lige, je z uvrstitvijo v deželni finale že izprelnila svoj glavni cilj, v soboto (prepreldne) in nedeljo (zjutraj) pa bo skušala pre svojih močeh naskakovati tudi naslov deželnega prvaka, kar letos vodi naravnost na vsedržavni finale. Dosedanji dosežki Friulexprerta so prekazali, da je ta predvig v spresobnostih naših igralk, če pa se jim ne bo presrečil, ga bodo skušale uresničiti v prihodnji sezoni, ko bodo v tej starostni kategoriji i-grale z nespremenjeno prestavo, saj so vse igralke (razen ene) rojene leta 1968, medtem ko ima večina letošnjih nasprotnikov v svojih vrstah leto dni starejše igralke, ki bodo prihodnje leto prestopile v kategorijo mladink. Finalni dvoboj, ki bi ga lahko tudi poimenovali »pozabljeni dvoboj«, za določitev izzivalca svetovnega šahov skega prvaka Anatolija Karpova med 63 letnim bivšim svetovnim prvakom iz 50. let Vasilijem Smislovom in niti 21-letnim, največjim svetovnim šahovskim genijem Garrijem Kasparovom se je končal z zmago mladega Garrija z rezultatom 8,5 proti 4,5. Zakaj »pozabljeni dvoboj«? Sredstva množičnega obveščanja, pa tudi sama šahovska javnost mu je posvetila malo pozornosti, ker ga ni imela za zanimivega — prevelika je bila namreč razlika v šahovski moči med »starim« Smislovom, ki je že z uvr stitvijo v ta finalni dvoboj opravil pravi čudež, ter mladim talentom Ka sparovom. In res, kar se končnega rezultata tiče, ta ni bil več zanimiv že po prvih štirih partijah, ko je Kasparov vodil kar s 3 proti 1 ter le pritrdil šahovskim komentatorjem, ki so ga imeli za velikega favorita v tem meču. Vendar pa je način, kako je Garri Kasparov »pometel« s svojim izkušenim nasprotnikom v glavnem mestu Litve Vilnjusu naravnost presenetljiv. Kasparov je pač igral kot vedno, kombinatorsko, brezkompromisno ter tako z belimi kot s črnimi figurami težil za pobudo na šahovnici, ki jo je slej ko prej vedno dosegel. Meč je bil torej zaključen že po štirih partijah, ostalo pa je bila le. demonstracija vrhunske igre. Presenetljivo je namreč to, da v vseh partijah, ki jih je Smislov izgubil, to je v tretji, četrti, deveti in dvanajsti, ni naredil kake večje napake ali na pačno strateško ali taktično ukrepal, temveč je bil Kasparov . . . premočan. Ko sta si nasprotnika podala roki po 15. potezi zadnje, 13. partije meča, ki se je končala z bliskovitim remijem, sta to prijateljsko sceno predvidevala že pred začetkom tega ■»zelo prijateljskega« dvoboja — saj sta se, prvič v zgodovini finalnih šahovskih dvobojev za naslov svetovnega prvaka, celo nastanila v istem hotelu, pa tudi dejansko skupaj praznovala Smislovov rojstni dan. Problem je bil le ta, kakšen bo odnos med Kasparovimi zmagami in remiji. Štirje porazi in devet remijev pa je še kar časten poraz za Vasilija. S to zmago je Kasparov že na svetovni šahovski lestvici po točkah prehitel svetovnega prvaka Karpova ter tako potrdil, da je edini njegov vre den izzivalec. Vsekakor pa je treba dodati, da je imel Kasparov s Smislovom še precej lažje delo, kot v prejšnjih svojih dvobojih z Beljav-skim in nato s Korčnojem. Kaj sedaj? Finalni dvoboj za na slov svetovnega prvaka med sedaj »že« 33-letnim Anatolijem Karpovom (ko je ta prvič postal svetovni prvak leta 1975, ko je brez boja premagal »mitičnega« Bobbyja Fischerja, jih je torej imel le 24) in Kasparovom, ki bo s svojimi 21. leti najmlajši izzivalec za svetovni naslov, se bo začel 10. septembra, ni pa znano kje bo, sicer pa prav gotovo v Sovjetski zvezi. Kdo je sedaj favorit? Ali brezhiben in nekoliko monoton šahovski »komju-ter« Karpov s svojo preračunano in sistematično igro, pa tudi s svojo že 20-letno izkušnjo na najvišji ravni, ali pa ambiciozen, fantaziozen, kombinatoren in genialen Kasparov? Še pred kratkim bi imenoval za favorita Karpova, ki naravnost »omami« svojega nasprotnika s svojo rutinirano igro (Korčnoj se še spominja, kako je skoraj »znorel« za šahovnico, ko mu ni mogel priti do živega), sedaj pa je impulzivni in napadalni Kasparov celo dobil smisel za taktično mirno igro in manevriran šah, zato se ga mora Karpov bati. Možnosti za končno zmago pa imata po našem vsak točno polovico. DUŠAN JELINČIČ Na deželnem odbojkarskem finalu deklic Tudi Friulexport Namizni tenis: meddezelno tekmovanje Krasovke so se izkazale V nedeljo v okviru proslav 25-letnice ŠZ Bor Namiznoteniški turnir lepo uspel Na meddeželnem namiznoteniškem tekmovanju mladinskih ekip, ki je bilo v soboto in nedeljo v Castelfran-cu Venetu so se presebno Krasove naraščajnice zelo dobro odrezale in so se prevsem zasluženo uvrstile na državno mladinsko prvenstvo. Krasove barve so branile naraščajnice Damjana Guštin, Ksenija Marušič, Alenka Obad in Tanja Ukmar, ki so p» vrsti premagale Ange-ro s 3:1, Leifers Lavies s 3:0, Treviso s 3:1 in Verono prav tako s 3:1. Orožje pa so morale preložiti edinole proti ekipi Pancrazio iz Verone, lanskoletnemu državnemu nara-ščajniškemu prvaku, ki je slavil s 3:1. Resnici na ljubo ni bila razlika med ekipama tako izrazita, saj je Tanja Ukmar najpxrej premagala Fo-scarinovo z 2:0, nato pa je proti državni številki ena Piccolijevi osvojila prvi set in v drugem vodila že s 13:7, nato pa so krasovki prešle moči in prišlo je do preobrata. Krasove naraščajnice so tako zasedle drugo mesto in so se uvrstile v državni finale; kjer niso prevsem brez možnosti, da osvojijo kolajno. Vsa dekleta so dobro zaigrala, posebno prelivalo pa zasluži Tanja Ukmar, ki se je res izkazala. Nekoliko slabše je šlo od rok mladincem Krasa Igorju Coli, Ervinu Do-ljaku in Borisu Štoki. Po prerazu proti premočnemu moštvu Amici Villa iz Monze s 5:0 so si zapravili zmago proti moštvu Liberale iz Castelfranca Veneta. Krašovci so namreč že vodili s 3:1 in Boris Štoka je celo premagal najboljšega domačina Basila, nato pa je prav Štoka delno od-prevedal proti tretjemu domačemu i-gralcu in zmaga je splavala po vodi s 4:5. Po dve zmagi sta izbojevala Colja in Štoka. (B. S.) V okviru proslav 25-letnice ŠZ Bor je namiznoteniška sekcija organizirala v nedeljo na »1. maju« večji turnir, ki se ga je udeležilo okrog 50 mladincev do 13. leta starosti. Turnir, ki je bil propagandnega značaja, je bil namenjen predvsem nevpisanim v državnih zvezah. Začetniki in osnovnošolska mladina imajo namreč na splošno manj pri ložnosti, da bi se udeležili večjih turnirjev in so zato pretrebne tudi take prireditve, da sc mladino bodri in se ji pomaga na začeti preti. Turnirja so se udeležili igralci Bora (Prešeren),* Krasa, Burje s Škofij in italijanskih društev Fani - O limpia, Montuzza in Gretta. Turnir je zelo lepo usprel tudi zaradi dobrega sodelovanja, ki vlada danes med ŠZ Bor in Krasom, kar se je tudi ob tej priložnosti pokazalo ob nesebični px>-moči, ki ga je nudil Kras našemu mestnemu društvu. Kakovostna raven prikazane igre je bila kar zadovoljiva in pri tem so se predvsem izkazali predstavniki Krasa, pri moških pa igralci Burje s Škofij, ki dobro obetajo kljub kratkotrajni dejavnosti na namiznoteniškem predročju. Med najmlajšimi sta se izkazala predvsem predstavnik Montuzze Fabio Aqui’an-te in borovka Lara Posega. Istočasno s turnirjem je potekala tudi okrogla miza o šprerini dejavnosti osnovnošolske mladine, ki je skušala dati predvsem smernice za po globljeno okroglo mizo, ki bo v bližnji prihodnosti. KONČNE LESTVICE Ženski turnir: 1. Katja Čok (Kras) ; 2. Tanja Ravbar (Kras); 3. Lara Širca (Kras); 4. Mojca Rebec (Burja); 5. Daniela Rossetti (Fani), Elena Colja (Kras), Lara Posega (Bor), Fransesca Ca- steretti (Kras) — vse enako uvrščene. Moški turnir: 1. Fabio Aquilante (Montuzza) ; 2. Loreno Peresson (Fani) ; 3. Aljoša Žigon (Burja); 4. Borut Slapnik (Burja); 5. Paolino Lipprelis (ŠZ Bor), Franko Fabec (Kras), Umberto A-cerbi (Bor), Željko Ostojič (Burja) — vsi enako uvrščeni. Končna društvena lestvica: 1. Kras; 2. Burja; 3. Fani; 4. Montuzza; 5. Bor; 6. Gretta. POKAL PRIJATELJSTVA (KVALIFIKACIJE) Friulexpxirt — Bor 3:0 (15:10, 15:10, 15:12) FRIULEXPORT : Požar, Venier, Ušaj, Pertot, Foraus, S. Stoper, Cen-tazzo, Garbini, Umek in Žerjal. BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Bandi, Favaretto, Godina in J. Tomšič. naše peterke v mladinskih ligah V tekmi za napredovanje v žensko D ligo Prvi uspeh sovodenjskih odbojkaric Torriana — Sovodnje 0:3 (8:15, 3:15, 5:15) SOVODNJE: Černič, Cotič, Gian, M. in A. Petean, Luvisutti, Ga. in Gi. Copresti, L. in M. Vižintin. Kot je bilo pričakovati so varovanke Rajka Petejana sinoči v Gradišču premostile prvo oviro v finalni skupini za napredovanje. Slovenske odbojkarice so dobro igrale in trener je lahko poslal na igrišče prav vse igralke. Že drevi čaka naše igralke zelo tež ka naloga in sicer proti Marianu. V prvenstvu so naše igralke zmagale o-bakrat s tesnim 3:2, zato vabimo so-vodenjske navijače, da jih pridejo polnoštevilno bodrit. Tekma bo drevi ob 20.15 v telovadnici goriškega Kulturnega doma (M. K.) Kontovel Electronic Shop—Cus 3:0 (5:11, 15=10, 16:14) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, K. in R. Daneu, Garbini, Kemperle, Pertot, Ruper, Štoka, Uk-ma.'. Konlovelke so v nedeljo dosegle svojo peto zaporedno zmago. Tokrat so prepričljivo premagale solidno šester-ko Cusa. Igra je bila vseskozi izenačena in dopadljiva, čeprav sta obe še-sterki zgrešili precej servisov. Konto-velke pa so bile boljše zlasti ob mreži in so povsem zasluženo zmagale. (T. C.) Le Volpi — Sokol 0:3 (3:15, 1:15, 3:15) SOKOL: Radetič, Jazbec, Perdec, V. in E. Visentin, Brajkovič, Škrk, Masten, Legiša. Tudi v povratni tekmi je Sokol z uhkoto opravil ekipo Le Volpi s čistim 3:0 in samo sedem osvojenih točk nasprotnika zgovorno govorijo o pre moči mladih Nabrežink. (S. A.) NARAŠČAJNIKI Zarja — Muggesana 0:2 (0:1 ) ZARJA: Zettin, Zerbo, Stein, Leban, Borelli, Kalc, Kerstich, Gojča, Feriu-ga, A. Kalc, Gregori, Keber, Babich. Odsotnost nekaterih igralcev v vrstah Zarje je vplivala na rezultat tekme. Predvsem so zarjani odpovedali na sredini igrišča, kjer so gostje (fizično Colje pripravljeni) prevladovali. Če dodamo, da so se branilci slabo odrezali in se le v redkih primerih prikazali v kazenski prostor, je bil ta poraz neizogiben. Breg — Roianese 1:0 (1:0) BREG: Toffoli (Bertoli), Senica, Godina, Žgur, V. Olenik, Ciacchi, Biagi, S. Olenik, Sancin, Barut, Jerman (v 80. mi. Vesna ver). STRELEC ZA BREG: Biagi. Brežani so imeli priložnost, da po petih zaporednih porazih spet poberejo točki in zato so igrali zelo živčno, kar je nedvomno šlo v korist Tržačanov. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča z redkimi napadi. V drugem polčasu Pa je takoj prišlo do zadetka Brega po lepi skupni akciji. Od takrat dalje Pa so se Brežani povsem odpovedali napadu in tako olajšali nalogo nasprotnikom, kateri so v skoraj celem drugem polčasu pritisnili Brežane v svojo polovico igrišča, a zaman. (M. T.) ZAOSTALA TEKMA S. Luigi — Breg 2=0 (0:0) BREG: Toffoli, Senica, Godina, ffur; Cassani, Giachi, Biagi, Silvano Olenik, Argenti in Sancin. Vv zaostali tekmi s S. Luigijem so Brežani zadovoljili le v prvem polča-su, v nadaljevanju pa je prišla do izraza premoč Tržačanov. Breg je tako izgubil vsakršno priložnost, da bi Sc boril za visoko uvrstitev v drugem delu prvenstva, kar je posledica številnih poškodb in nesporazumov. (M. T.) IZIDI 22. KOLA h. Vito - S. Luigi 0:1; Breg - Roia-nese 1:0: Campanelle - Zaulc 2:2; ^arja - Muggesana 4:0; Fortitudo -Andrea 4:0; Giarizzole - S. Sergio fi1» CGS - Costalunga 2:1; Olimpia -Montebello 0:2. _ LESTVICA Lostalunga 35; Giarizzole 31; S. Vito S. Sergio 28; MontcbeUo 25; CGS f?! Olimpia 23; Zarja 21; S. Andrea, campanelle in Muggesana 20; S. Luigi »; Breg in Fortitudo 18; Roianesc 1*; /aule 4. 1. MOŠKA DIVIZIJA Italcantieri — Soča 3:0 (15:8, 15:13, 15:11) SOČA: M. Černič, Malič, Fajt, Pisk, Giantin in M. Černič. Šesterka Soče je na gostovanju v Tržiču doživela drugi letošnji poraz. Tokrat so plavi nastopili z močno o-kmjeno postavo, kar se je nedvomno odražalo na samem igrišču. Do kraja prvenstva mora Soča odigrati le še zaostalo tekmo proti Adi iz Ronk, katero mora zmagati, da sg kvalificira v finalni del tekmovanja. Sovodnje — Arci Pieris 3=0 (15:10, 15:3, 15:8) Olympia — Libertas Gorica 2:3 (6:15, 15:10, 15=7, 6:15, 11:15) UNDER 15 — ŽENSKE CUS Trst — Sokol 0:2 (0:15, 5:15) SOKOL: Radetič, Jazbec, Perdec, V. Visentin, Bmjkovič, Škrk, Masten, Legiša, E. Visentin. Sokol je zaigral proti skromnemu nasprotniku zelo zbrano in zmagal prvi set celo s 15:0: Zlasti dobro so tokrat igralke Sokola servirale in napadale. (S. A.) Sovodnje Butkovič — Itaicantieri 2:1 (15:10, 13:15, 15:9) SOVODNJE BUTKOVIČ: Vižintin, Lovisutti, Cotič, Devetak, Tomšič, Flo-renin, Černič, Klančič, Čeme in Fer-letič. Novi, zlata vredni točki, za ekipo Sovodenj - Butkovič, ki je s tem utrdila svoje vodstvo na lestvici »Under 15«. Tudi v tem srečanju so naša dekleta dokazala, da so solidno moštvo. NA GORIŠKEM Sovodnje — Romons 0:2 (0:1) SOVODNJE: Zanier, Lakovič, Vižintin, Černič, Jarc, Fajt, Čaudek, Sessi, Frandolič, Nanut, A. Fajt, Tomšič, Černigoj, Germano. Sovodenjci so začeli v najboljšem slogu in z nevarnimi akcijami ogrožali nasprotno obrambo. Kaj kmalu pa je domačinom pošHa napadalnost in gostje so prevzeli vajeti igre v roke in si zagotovili zmago. Kljub porazu pa je treba omeniti izreden dan vratarja Zamera. (F. A.) ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — San Luigi 0:4 (0:2) BREG: Alberti, Sancin, Zupin, Vodopivec, Cah, Pelicon, Glavina, Slavec, Kozina, Krašovec, Pintus. (Starec, Bandi, Čuk). Že končni izid jasno kaže, da je bilo moštvo San Luigija znatno boljše od Bregovega. Vseeno pa je bilo pri; čakovati, da bodo naši fantje nudili večji odpor gostom in tudi pokazali več požrtvovalnosti. Sicer pa brez zavzetega dela na treningih tudi na tekmah proti močnejše; mu nasprotniku ni mogoče pokazati boljše igre. V tem srečanju valja pohvaliti Krašovca. (M. Š.) IZIDI 15. KOLA Muggesana - Costalunga 2:0; Breg-S. Luigi 0:4; S. Vito - Soncini B 0:2; Domio - Fortitudo 0:1; CGS - Zaule 0:0. LESTVICA Soncini 29; Muggesana 26; S. Luigi 22; Fortitudo 20; Domio 15; S. Vito 12; Costalunga 10; Breg 8; Zaule 5; CGS 3. NA GORIŠKEM San Lorenzo — Sovodnje 2:0 (2:0) SOVODNJE: Gulin, Juren, Contin, Hmeljak, Černigoj, Cotič, Grillo, Princi, Fajt, Kovic, Gulin. Sovodenjski nogometaši so v Šlo-vrencu doživeli poraz, ki si ga niso zaslužili. Gostje so bili namreč vsaj enakovredni, če že ne boijši od doma činov ki pa so znali dobro izkoristiti vse priložnosti, ki so se jim ponudile. Povedati pa je treba, da se je srečanje odvijalo v dokaj napetem ozračju, saj je moral sodnik zaradi prerekanja med igralci večkrat pokazati rumene kartončke. (AC) Mladost — Aris S. Polo 1:0 STRELEC: Ferfolja. MLADOST: Pankert, Zampar, Ger-golet, Špaoal, E. Zampar, Devetta, Danes pa čaka ekip» Sovodenj težka naloga proti Mossi. Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob 18.45. Olympia — Mossa 0=2 (13:15, 7:15) UNDER 15 MOŠKI Vis — Sloga 0:2 (3:15, 7:15) .SLOGA: Kerpan, Hrovatin, Gulič, Komar, Tognetti, Paulina, Taučer, čač, Kralj, Kalc, Sain in Ota. Slogaši nadaljujejo svojo zmagovito prot. Tržaški Vis se razigranim slogašem ni mogel upirati. Naši fantje so igrali zanesljivo v obrambi, v napadu pa so bili nezadržni. (Inka) Bor — Prevenire 2:0 (15:13, 15:12) BOR: Starc, Sedmak, Clemente, Marega, Blasi, Kozman, Švab, Hmeljak, Gombač in Jercog. Najmlajši odbojkarji Bora so v povratnem srečanju premagali Prevenire in se tako najbolje oddolžili za p»raz v prvi tekmi. Borovci so odigrali svoje letos najboljšo tekmo. Prevenire — Sloga 1:2 (2:15, 15:13, 0=15) SLOGA: Krpan, Hrovatin, Gulič, Komar, čač, Tognetti, Kalc, Ota, Kralj, Sain, Taučer, Pau’ina. V zaostalem srečanju so slogaši pospravili nov par točk in imajo tako na lestvici že štiri točke naskoka nad drugouvrščenim Visom. Tekma sama ni bila posebno navdušujoča, presenečenje pa vsekakor predstavlja izgubljeni drugi niz. (INKA) Acli Ronke — Olympia 1:2 (4:15, 15:7, 15:17) D. Gergolet, Lakovič, Ferfolja, Nar-duzzi, P. Gergolet, Lavrenčič, L. Gergolet, Peric. To je prva prvenstvena zmaga M ari os ti. Ferfoljevi varovahci so na igrišče stopili trdno odločeni, da dosežejo pozitiven rezultat. Zmagoviti gol so domačini dosegli v sklepnem delu s Ferfoljo, po lepi akciji P. Gergoleta. Kot je povedal sam trener Ferfolja, mladi Doberdobci žanjejo sadove resnosti pri treningih. (P. M.) NAJMLAJŠI Prijateljska tekma Kras — Olimpia 1:0 (0:0) KRAS: Purič, Kavalič, Umek, Žagar, L. Škabar, Grmek, Grgič, šuc, A. Škabar, Škrk, M. Škabar. STRELEC: v 50. min. A. Škabar. Prosto nedeljo so krasovci izkoristili za prijateljsko tekmo proti Olimpii, ki je zasedla drugo mesto v svoji skupini. Naši so zadovoljili, tudi Štefan Kavalič, ki je prvič oblekel Krasovo majico. Žal je proti koncu tekme prišlo do neljubega prerekanja med dvema igralcema in iz mladih ust smo večkrat slišali običajno žaljivko »scia-veti«. To je precej pokvarilo prijateljsko vzdušje, ki bi moralo vladati tudi po tekmi. (R. B.) mlajši cicibani SKUPINA A Breg — Chiarbola 4:1 (2:1) STRELCI zia Breg: R. Gombač 2, Punis in Mauri. BREG: Gigli Fano, Štrajn, Mondo, M. Gombač, Bandi, R. Gombač, Punis. (Švara, Mauri, Handler). Bregovi mlajši cicibani so sklenili ragulami da’, prvenstva z zanesljivo zmago proti moštvu Chi ar bde. Čeprav je pihala močna burja, pa so naši mladi nogometaši dokaj dobro obvladali žogo in bi tudi dosegli izdatnejšo zmago, ko bi imeli nekoliko več sreče pri strelih na vrata. V tem srečanju se je izkazal Mitja Gombač. Naj omenimo, da je Ravel Gombač z novima zadetkoma dosegel v tem prvenstvu kar 23 golov. Brežani so osvoji i drugo mesto v svoji skupini, sedaj pa jih čakajo boji »play off«. (M. š) IZIDI 17. KOLA S. Luigi - Funziona 0:1; Giarizzole -Domio 3:0; Breg - Chiarbola 4:1; Fortitudo - Zaule 9:0. LESTVICA Ponziana 28; Breg 25; Giarizzole 23; Fortitudo 17; Chiarbola 16; S. Luigi B 13; Domio 10; Campanelle 4; Zaule 0. 1. DIVIZIJA SKUPINA A Prevenire — Breg 53:86 (36:37) BREG : I. Pertot 4, Kapič 7, Koren 2, Male, Meneghetti 38, Salvi 14, Barut 10, Pertot 8, Labiani 3, Martincih. Bregovi člani so po predvidevanjih premagali tudi skromno ekipo Preveni-reja. Naši so tekmo začeli precej slabo, predvsem zaradi podcenjevanja nasprotnika, tako da je bil ob koncu prvega polčasa rezultat v bistvu še izenačen. Z boljšo obrambo v začetku drugega dela igre pa so si Brežani takoj priborili nekaj točk razlike, kar je bilo nato dovolj za lahko zmago. Med posamezniki je bil kot ponavadi res odličen Franco Meneghetti. (Čok) IZIDI 5. KOLA Quattropi - Sanitas 82:109; Fiorentina - Saba 51:115; Autogamma - Foto Mauro 101:65; Prevenire - Breg 53:86. LESTVICA Autogamma 10; Breg in Sanitas 8; Saba 6; Quattropi, Foto Mauro, Prevenire in Fiorentina 2. MLADINCI Sokol — Stella Azzurra B 70:69 (26:26) SOKOL: Pertot 4, Ušaj 14 (6:10), Bogateč, Klanjšček, Gruden, Devetak 5 (1:1), Žbogar 11 (3:6), Pahor 18 (4:13), Sedmak 18 (4:8). V prvem polčasu so sokolovci zaradi boljšega skoka pod košema imeli na razpolago več napadov kot nasprotnik, a jih niso uspeli uspešno zaključiti zaradi slabega meta iz bližnje razdalje. V drugem polčasu sta se ekipi izmenjavah v vodstvu. Naši so dosegh zmagoviti koš 12 sekund pred koncem, saj je nasprotnik zgrešil zadnji met iz razdalje tik pred koncem. (A. P.) IZIDI Don Bosco - Inter 1904 74:67; Stella Azzurra A - Alabarda 73:77; Sokol -Stella Azzurra B 70:69. LESTVICA Don Bosco 24; Alabarda in In ter 1904 20; Stella Azzurra A 18; Scogliet-to 12; Ferroviario in Sokol 8; Bor 2; Stella Azzurra B 0. KADETI Polet — Breg 111:34 (49:18) POLET: Guštin 8; Granjer 18 (2:3), Žetko 10 (2:3), Škerlavaj 6; Persi 14 (2:3), Fabi 16 (2:8), Košuta 16, Feri (0:4), Gomizelj 7 (1:1), Sta1 jo 2. BREG: Salvi 11 (1:7), Bandi, Ma-tera (0:3), Žerjal 8 (0:1), Canciani, Vodopivec 6 (4:5), D. Bandi 2 (0:3), Ražem 7 (1:2). V slovenskem derbiju so po predvidevanjih visoko zmagah poletovci. Kljub hudemu porazu pa so se neizkušeni Brežani, ki so vrhu vsega igrah še brez najboljšega strelca Bavčarja, pokazali viden napredek v primerjavi s prvo tekmo, predvsem v smislu za kolektivno igro in v obrambi. Po’etovci pa so po svoji strani potrdili trenutno dobro formo in so na splošno vsi zadovoljili, še posebej sta dobro igrala Persi in Granjer.1 (Sergij Tavčar) IZIDI 18. KOLA Libertas B - Kontovel 99:70; B arco-lana A - Inter Milje 64:104; Don Bosco - Santos 91:82; SGT - Libertas A 95:108; Polet - Breg 111:34. LESTVICA Inter Milje 28; Ferroviario in Libertas A 26; Santos 24; Don Bosco in SGT 20; Bor in Barcolana A 16; Polet 10; Kontovel 8; Libertas B 6; Barcolana B 4; Breg 0. ________NARAŠČAJNIKI___________ Bor — Inter 1904 66=82 (34:49) BOR: Kovačič 16, Mosetti 6, Uršič, L. Lippohs 18, Zgur 6, Barini 4, Ci-vardi 8, Carbonara 6, Pertot 2, P. Lippohs. Tokrat so naši nepričakovano, toda zasluženo izgubili proti slabšemu nasprotniku. Naši so začeli izredno slabo, saj so gostje v 6. min. že vodih s 16:2. Ko pa so naši v drugem pol času začeh nadoknaditi zaostanek jim je sodnik dosodil nekatere dvomljive napake. Od tega trenutka dalje so »plavi« igrah živčno in nešportno. Zaradi tega so dobih kar 4 tehnične napake in tekmo izgubih. če k vsemu temu dodamo, da sta bila dva Borova igralca izključena zaradi nešportnega vedenja, je slika popolna. Upajmo, da tako nešportnega odnosa do igre, ne bomo več videli. (Miško) Kontovel — Santos 66:89 (46:35) KONTOVEL : Compare 4 (2:2), Lu-xa 3 (3:6). Venier 6 (2:2), Ban 2, Stoka 17 (1?3), Gruden 1 (1:2), Terčon 33 (1:3). Kljub temu, da so Kontovelci v prvem polčasu nudili solidni ekipi San- tosa precejšen odpor, so morah poraženi zapustiti igrišče. Vzrok tega po raza gre pripisati pomanjkanju menjav ,ki se je že večkrat izrazilo kot usodno za Kontovelovo ekipo. (M. V.) IZIDI 20. KOLA Libertas - Don Bosco 83:120; Ferroviario - ScogUetto 78:67; Kontovel -Santos 66:89; Bor - Inter 1904 66:82; Servolana - Saba 106:66. LESTVICA Servolana 34; Don Bosco 30; Ferroviario in Santos 24; Saba 16; Bor 14; Scoglietto 12; Kontovel in Inter 1904 10; Inter Milje 6; Libertas 4. DEČKI Bor — Stella Azzurra 67:51 BOR: Grahonja, Tagliapietra (0:6), Panjek 6, Lippohs 6 (2:3), Berrisub-bi, Blaževič 4, Turk 4, Sik 12 (0:6), Birsa 29 (9:15), Carh 6. Borovi dečki so končno prišli do zmage na lastnem igrišču. Tekma je bila prijetna, čeprav je bilo košev malo. Borovci so končno nastopili v popolni postavi, kar se je doslej zgodilo le dvakrat. »Plavi« so izkoristili višinsko in fizično premoč pod košem, kjer je bil Andrej Birsa neustavljiv. Pod dobrim vodstvom Carlija in Panjeka so tudi ostali igrah res učinkovito. V o brambi pa se je izkazal Pavel Lippohs. (Vanja). Kontovel — Santos 80:114 (44:57) KONTOVEL: Sossi, Sedmak, Gruden 2, Rupel 8 (0:1), Baracci, Stanis-sa 1 (1:3), Regent, Cingerla 3 (1:6), Dolhar 15 (1:8), Sterni 51 (3:12). V predzadnji tekmi letošnjega prvenstva so Kontovelci doživeh visok poraz sicer proti solidni peterki Santosa, ki je trenutno na 3. mestu začasne lestvice. Gostje so prevzeli pobudo od samega začetka ter si tako zagotovili lepo prednost. V 10. minuti igre je bilo namreč stanje 33:19 v korist Tržačanov. Vse do 30. minute igre so Kontovelci še kar solidno kljubovali močnim Tržačanom, ki so takrat vodih 78:62. V zadnjih desetih minutah pa so gostje dobesedno nadigrali naše. V Kontovelovih vrstah se je ponovno izkazal Peter Sterni, ki je dosegel kar 51 točk. (Rupel) IZIDI 17. KOLA Servolana - Don Bosco 97:91; SGT -Ricreatori 105 : 56; Bor - Stella Azzurra 67:51; Inter Milje - Stella Azzurra A 76:65; Polet - Inter Milje 73:82; Kontovel - Santos 80:114. LESTVICA SGT 32; Don Bosco in Santos 26; Servolana 24; Ricreatori 16; Inter Milje 14; Kontovel 12; Polet 8; Bor 6; Stella Azzurra 0. PROPAGANDA SKUPINA A Bor — Ricreatori A 34=82 BOR: Cupin (0:6), Pregare 2 (0:3), Antoni, Bole, Race 2, Krasna 6 (2:9), Pertot 18 (4:7), Tonel, Ažman 6 (0:4). Naši so se enakovredno upirali nasprotniku le v uvodnih minutah, potem pa so si gostje priigrali visoko prednost 37:19 in to razhko stalno večali. Borovci so bih res brez moči proti višjim in telesno boljšim nasprotnikom. Slabo so skakali pod košema in se preveč počasi vračali v obrambo. Tako so gostje z lahkoto prehajali v protinapad in zaključevali. V Borovih vrstah zasluži pohvalo mini-košarkar Ažman, ki se je srčno boril v obrambi. (Adriano Kovačič) IZIDI 10. KOLA Ferroviario - Ancifap 58:38; Libertas - Don Bosco B 58:54; Bor - Ricrear tori A 34:84. LESTVICA Ricreatori A 14; Libertas 12; Don Bosco B, Ferroviario 10; Servolana 8; Bor 4; Ancifap 0. obvestila ŠZ Jadran obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Be. Ca. Budrio - Jadran avtobusni izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir. Nogometni odsek ŠK Kras poziva vse začetnike, rojene leta 1976 in starejše, ki bi radi igrah nogomet, naj se jutri, 12. aprila, ob 17. uri zglasijo ob robu nogometnega igrišča v Repnu, kjer bo na sporedu že prvi lažji trening. S seboj naj mladi nogometaši prinesejo telovadne copate in ostalo športno opremo. Za morebitna pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na telefonsko štev. 229389. Športna šola Trst sporoča, da zaradi nenadne okvare bazena na Alturi (v soboto ga bodo zaprli) ne bo mogoče v soboto opraviti preglednega nastopa (brevetta) kot je bilo določeno za tiste otroke, ki so obiskovali plavalni tečaj ŠŠT. Novi datum tega nastopa bomo sporočili v najkrajšem času. naši nogometaši v mladinskih ligah Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1800.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 250,00, letno 2 500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchl 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 11. aprila J981 TRST Ul. Montecchl 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja .A ZTT iBlrfll ^lan i,el|ian$ke m tiska ^ Trst IMI 19 ,ve,e Časopisnih jalolmkov FIEG V »Želji po nežnosti« levji delež MacLainova in Duval najboljša LOS ANGELES — No več kot tri ure trajajoči slovesnosti, ki si jo je na televizijskih ekranih ogledalo ne kaj stotin milijonov Američanov, so včeraj podelili v Dorothy Chandler Pavilionu slovite kipce — Oskarjeve nagrade, ki sodijo med največja pri znanja, zlasti za ameriške filmske umetnike. Na letošnji prireditvi, ki je bila že 56. po vrsti, je imel levji delež film »Term oj endearment« (Želja po nežnosti), saj je prejel kar 5 na grad: kot najboljši film leta, za najboljšo režijo (James Brooks), za najboljšo filmsko priredbo, za najboljšo žensko stransko vlogo (Shir-ley MacLaine) ter za najboljšo moško stransko vlogo (Jack Nichol-son). Zelo dobro se je odrezal tudi film »Fanny in Alexander« znanega švedskega filmskega režiserja Ingmarja Bergmana: nagrajen je bil kot naj boljši tuji (neameriški) film, za naj boljše umetniško vodstvo (Anna Asp), za najboljše kostime (Marik Vos) in za najboljšo fotografijo (Sven Nykvist). Dobro se je nadalje uveljavil film »Tre right stuff« (Prava mera) Sama Sheparda, ki je dobil prizna n ja za najboljše ozvočenje (Mark Berger, Tom Scott, Randy Thom in David Macmillan), za najboljše zvočne efekte (Jay Boekelheide), za najboljšo glasbeno spremljavo (Bill Con ti) in za najboljšo montažo (Glenn Farr, Lisa Frichtman, Stephen Rot-ter, Douglas Stewart in Tom Rolf). Film »Tender mercies« (Na tujo milost) režija Roberta Bruce ja Be- reš} or da, je bil deležen nekoliko manjšega priznanja, kot so napovedovali: nagradili so ga za najboljšo moško glavno vlogo (Robert Duval) in za najboljši izvirni scenarij (Hor ton Foote). Med drugimi letošnja Oskarjevi mi nagrajenci naj omenimo še A meričana Emilia Ardolina, ki je prejel priznanje za najboljši dokumentarec, Kanadčana Cynthio Scott in Adama Symanskyja, ki sta bila nagrajena za najboljši kratki dokumentarec, Hala Roacha, ki je bil nagrajen zaradi odkritja nekdanjih zvezdnic nemega filma, in še Kurta Larcheja ter Johna Frayneja, ki sta prejela posebni Oskarjevi nagradi zaradi učinkovitih tehničnih rešitev na področju filmskega slikanja, od nosno zvočenja. Oskarjevih nagrad igralca protagonista Režiser James Brooks in igralca Shirlcy MacLaine in Jack Nicholson (AP) Kenguru na sprehodu Tudi za kenguruje je nastopila pomlad in zato sc kaj radi podajo na sprehod v park, pa čeprav ob budnem varstvu (Telefoto AP) Zakaj toliko ljudi ljubi hitro vožnjo RIM — Ljubitelji hitrosti so si pred časom zadovoljno meli roke, ko so zvedeli, da je Londončan Richard No-ble potolkel svetovni rekord v hitrosti na kopnem, ko je s svojim vozilom (ni mu namreč mogoče reči kratko malo avto) dirjal v nevadski puščavi s hitrostjo 1013 km na uro. Da bo njegov podvig naletel na dokajšen odmev je bilo jasno že iz tega, da ga je sponsoriziralo kar 20 večjih in manj šili tvrdk. Od hitrosti tako rekoč »v epruveti« do vsakdanje vožnje po cesti je pravi prepad, vendar je tudi naša vsakdanja hitrost zelo pogosto lahko pogubna. Tretjino smrtnih žrtev in ranjenih na cestah gre pripisati nepri- merni hitrosti, neprevidnemu prehitevanju. Vendar vprašanje je, zakaj hitimo, oziroma zakaj hitimo preveč? To je povezano, pravijo psihologi, z enim v človeški duševnosti najbolj zakoreninjenih nagonov, z željo po nadvladi. Izvedenci tudi trdijo, da so ljubitelji hitrosti, če izvzamemo poklicne voznike in majhno število zelo izkušenih šoferjev, povečini nasilneži, lažni športniki, prazne glave itd. Razdaljo med Rimom in Neapljem je mogoče prevoziti v 2 urah s hitrostjo 120 km na uro. Kdor prevozi isto razdaljo s hitrostjo 160 km na uro, pridobi pol ure, vendar je najbrž pni vsakem koraku tvegal. »Kraljevski podvigi« LONDON — Morda ni manjkalo dosti, da ni postala britanska kraljica Elizabeta vdova. Njen soprog princ Filip je preganjal svoj monarhistični dolgčas z udeležbo na neki dirki kočij s konjsko vprego. Toda iskri žrebci so se vedli dokaj nespoštljivo do svojega sotekmovalca na drugem koncu vajeti in so kočijo z modrokrvnim tovorom sredi najhujšega dira prekucnili. Kočija ni več uporabna, princ pa je še, saj ima le nekaj odrgnin. Strah, ki je prevzel Angleže, da bi jim zmanjkalo napetih Filipovih podvigov je bil torej povsem odveč. »Še bo luštno« bi rekli Gorenjci. □ MADRID — Po zadnjih podatkih španskega statističnega instituta je v tej državi Pirenejskega polotoka, ki šteje okrog 38 milijonov prebivalcev, nekaj več kot 2 milijona analfabetov. Več od polovice nepismenih je starejših od 60 let, medtem ko je odstotek analfabetizma med mladimi zelo nizek — samo 1,7 odsto. Nepismenost je znatno večja med ženskami in na jugu države. Ženski nogomet na Kitajskem PEKING — Kitajski zgodovinarji trdijo, da so ženske na Kitajskem igrale nogomet že pred dva tisoč leti, o čemer naj bi pričali reliefi na skalah in kamnih, ki so jih ne davno odkrili v pokrajini Hevan. Po pisanju nekega kitajskega zgodovinskega časopisa naj bi nogomet najprej igrali med posamezniki, že za časa vladavine dinastije Tang (618-907) pa je igra zadobila obliko, ki je zelo podobna današnji. »Zlato obdobje« ženskega nogometa na Kitajskem pa je bilo v času dinastije Ming, ko so obstajale celo profesionalne nogometašice. Dogodivščina v NY NEW YORK — Ameriški dnevniki posvečajo dokajšnjo pozornost dogod ku, ki se je pripetil v Manhattnu pred nekaj dnevi. Mlad Italijan je namreč ustavil taksi in naložil svojo prt ljago v avto, nakar se je ogledal okoli, če ni morda kaj pozabil. Takrat je šofer nepričakovano odpeljal s fantovo prtljago, v kateri sta bila med drugim tudi potni list in denar. Pri tem je ugasnil luč, da bi ne bilo mogoče prebrati evidenčne tablice. New York Times se zaskrbljeno sprašuje ali to morda ni začetek, prvi primer nove zločinske »mode« v ameriški metropoli. Mladenič sedaj čaka, da mu starši iz Palerma pošlje jo denar in mu poskrbijo nov potni list. Z dežnikom nad bika Gledalec na koridi se je najbrž naveličal gledanja in zato se je lotil lrnja z bikom kar z dežnikom (Telefoto AP) Sonce privlači Američane NEW YORK —- Zadnje ljudsko štetje v ZDA je pokazalo, da ima ta država 234 milijonov prebivalcev, katerih večina je osredotočena predvsem v Kaliforniji, Teksasu in na Floridi. Kar se tiče naraščanja mest so ugotovili, da nazadujejo »tradicionalna« mesta, število prebivalstva pa se povečuje predvsem v tako imenovanem »sončnem pasu« (»sun belU). Tako je Los Angeles že prehitel Chicago, saj ima že 3 milijone prebivalcev in je trenutno drugo največje ameriško mesto. Na prvem je še vedno New York s 7 milijoni prebivalcev. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (4L) Srbsko-ruski odnosi v luči novih odkritij MOSKVA — Ob pisanju drugega zvezka knjige »Prvi srbski upor 1804 - 13 in Rusija« so ponovno odprli vse stare ruske arhive iz 19. stoletja. Mnogi od teh dokumentov v Jugoslaviji niso ohranjeni, pa so tako prvič postali dostopni široki javnosti. Že samo to dejstvo lahko vzbudi zanimanje zgodovinarjev, pa tudi vseh ostalih ljubiteljev zgodovinske publicistike. To pa tem bolj ker so pri pisanju te knjige sodelovali najboljši sovjetski in jugoslovanski zgodovinarji. Na razpolago so jim dali vse, kar je ohranjeno kot dokument ali zapis o Srbiji v začetku preteklega stoletja in v zvezi z njenimi mnogostranskimi zvezami s carsko Rusijo. Jugoslovanska in sovjetska redakcija te znanstvene publikacije, katero sta vodila V. čubrilovič in 1. Dostojan, je imela pred seboj arhiv ruskega zunanjega ministrstva. Centralnega državnega arhiva ZSSR, potem arhiv starih dokumentov in vojni arhiv Sovjetske zveze. Poleg vsega tega So imeli tudi široko odprla vrata arhivskih zakladnic Leningrada, Odese in Moldavije in — kot zatrjuje sovjetski znanstvenik Tihvinskij —- so pregledali tudi nekatere spise, ki so v zvezi z dogajanji na Balkanu v tem obdobju ter se nahajajo v Leninovi knjižnici. Arhivu sovjetske akademije znanosti in v Knjižnici Saltikova in Ščedrina. Ta zvezek zajema obdobje od leta 1806 do 1812, ko so — po oceni avtorjev — postali rusko srbski odnosi tesnejši. V tem obdobju je prišlo do pomembnih korakov v ustvarjanju državne organizacije v Srbiji, pri čemer so »do določene mere« pomagali tudi ruski odposlanci. Sodeč po teh, večinoma prvič objavljenih dokumentih, je to obdobje občasno družilo Rusijo in Srbijo v boju proti osmanskemu imperiju. Rusija je tedaj pomagala Srbom z orožjem in denarjem. Kljub temu pa je prišlo tudi do poslabšanja medsebojnih odnosov, ker so Srbi menili, da bi jim lahko Rusi dali več, kot bi jim pač — kot menijo danes — lahko'dali zaradi napoleonskih vojn. Zato danes tudi sodijo, da so Karadžordže in ostali srbski voditelji nerealno ocenjevali, oz. precenjevali možnosti ruske armade. Dokumenti vsekakor potrjujejo, da je bila Rusija edina velika država, ki je materialno, vojaško in diplomatsko pomagala Srbom pri njihovih narodnoosvobodilnih težnjah.