Imperialisti in njihovi hlapci so hoteli strašiti z atomsko bombo. Toda atomsko bombo ima V rokah tudi Sovjetska zvezal - Imperialisti in njihovi hlapci so prestrašeni! PRIMORSKI DNEVNIK .. I - ■■ —- ■ M - ' GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, l NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime ^Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Prim8rski dr evnik* —uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 9. novembra 1947 Poštama plačana y gotovim Spsdlzione in abbon, postale Štev. 742 lase liudstvo razume nauH ueiihena emeura Povsem drugače kot v tako irnie-tovani coni A STO-ja in v Trstu, kjftr vojaška uprava ni dovolila Bečane ga zborovanja na Velikem trSU in, prepovedala lepenje progla-e°v za proslavo 30. obletnice Veli-':fga oktobra, kjer so morali naši v aaporih v ul. Tigor zaprti tovariši na skrivaj poslati brzojavne testi tke generalisimu Stalinu, po-Vaem drugače je ljudstvo proslavilo tmago sovjetskih narodov na ti-delu STO-ja, kjer ima samo cMast v svojih lastnih rokah — v ■strskčm okrožju STO-ja. 2e na predvečer prosiave so vse vttnokratičiie organizacije -Kopra Priredile po mestnih ulicah veličino baklado. Ljudstvo je nagovoril tov. Jaksetič in poudaril zgodovinsko važnost obletnice, nakar v slovenščini govoril. tov. Belkam. Nato pa je bila prirejena ččana akademija. Prav teko so uoi v Ižoli delavci iz tovarn Arri-Soni in Ampelea skupno z ostalimi meščani priredili sprevod z za-javami in podobami Lenina in "talina, Tita in Togliattija na čelu. Po vsem podeželju istrskega o-oaia od Škofij in Tinjana, Mare-!’rig, Krkavč, Kort in po vse hi vi ribah do Novega grada so v pro-av° velikega dne zagoreli kre-80Vl. Ljudstvo je priredilo baklade vseh vaseh in mestecih. Na Pročeljih sedežev naših demokratičnih organizacij pa so žareli napi-*l: rZivela Velika oktobrska revo- ‘Ucj ja,t V dvorafiah prosvetnih društev ’b ljudskih domov, ki jih ie ljud-tvo okrasilo z zastavami, slikami j® napisi, so se zbirale množice, da ‘ slišale besede o velikih dneh, i so pred 30. leti prinesli zatiranemu ljudstvu svobodo in oblast. v Škofijah se je zbralo v dvorani judskega doma okrog 1500 ljudi, 1 sta jim dva govornika v slo-anjčini in italijanščini — orisala Pomen proslave. Prav tako v Kravicah, kjer so po svečanem go-nastopili pionirji z uspelim ffipgramom ob navdušenju vseh •^šotnih. in podobno je bilo po vseh *eh STO-ja, kjer ima ljudstvo sa-0 oblast v rokah. Tako je na ta veliki praznik *!Se ljudstvo STO-ja dokazalo, Veliki sovjetski oktober živi udi pri nas in v nas, v vseh delovnih množicah, delav-77* kmetih in izobražencih brez ilr« na «jekleno zavesico» pri 'kofijah, ki bi jo hoteli po sili ^variti predstavniki Trumana n njegove doktrine pri nas. Naše ljudstvo je dokazalo, da ®. ic od ruske revolucije na-B °-> da je mogoče doseči na-p/edek in uspeh v borbi za bolj• 0 bodočnost le v bratstvu in *°tnosti med vsemi tu živeH-j)Kurodi na eni strani, ter med j. aivci, kmeti in delovno inte-s?e«co na drugi. Delovno ljud-n/0 Trsta in vsega STO-ja, Slo-doi^ *n Hrvati tem Italijani so y kazali, da so razumeli nauk ■ rlke revolucije, ki ga do pred i? k . do “ tahko rečemo celo še ‘efa 19J/1., niso razumeli in r. Se glasi: Le združeni z ita-jlanskim delovnim' ljudstvom dta dose žemo lahko stoletja ^.°ionulno zatirani primorski 0jVenci —• svojo nacionalno c^boditev, a vsi skupaj pa so-^ mo svobodo. Prav od Oktobr-fee revolucije smo se naučili te fus 6’ v *mcnu katere smo — strnjeni v partizan-ih vrstah v slavni narodno-it^podilni vojni — premagati planske fašiste in nemške aciste. riaf tem naukom v srcih in gla-ir vodimo danes borbo proti ^rialistom združeni v naši «k [judski fronti — Slovan-*»talijanski antifašistični u- niji — za iztrebljenje fašističnih ostankov in za končno dosego svoje resnične nacionalne in socialne osvoboditve. Kdor pa je ob tej proslavi ostal mrzel in brezbrižen, je dokazal, da ničesar ne razume ali pa noče razumeti; da ne ve, da je prav velika Sovjetska zveza in njen obstoj ter njena veličina jamstvo vseh naših doslej priborjenih nacionalnih in socialnih pridobitev, ki bi jih mednarodna reakcija že davno do temelja uničila, če ne bi bilo iz Velike oktobrske socialistične revolucije porojene bratske Sovjetske zveze. Takšni ljudje spadajo vsekakor v tisto družbo, ki je tako klavrno metala vence s pomola Sv. Karla in ki trosi v slovenščini pisane letake: vživela Ita-lija!». Takšni ljudje se imenujejo pri nas — narodni izdajalci. Konec atomskih žusanj Porazen odmev Molotovi j ega govora pri ameriških vojnih hujskačih - Nevarnost nove vojne občutno zmanjšana Moskva, 8. — Molotovlji govor je zelo porazno' deloval na določene diplomatične kroge, posebno pa na ameriške vojne hujskače, ki so postavljali vse upanje v atomsko bombo. Tajnost atomske borube ne obstoja več in to pomeni, da se je nevarnost nove vojne zmanjša-, la. Mogočna sovjetska armada pa bo skupno z ostalimi ljudskimi vojskami in z vsemi demokratičnimi množicami sveta odločno branila svetovni mir. Francoski list «Combat» piše, da Molotovlji govor osvetljuje resnico, ki jo bodo narodi končno enkrat za vselej spoznali. «Ordre -de Pariš* piše, da a-tomska bomba lahko postane oi-nitelj miru, če njeno tajnost poznata ZDA in ZSSR. MOLOTOV »Humanite* pa piše, da sta sedaj na svetu dva tabora: ta- FLRJ zahteva mešano opravo na SlO-ju Pismo dr. Jožeta Vilfana predsedniku Varnostnega sveta - Protest zaradi izgona Kureliča Lake Success, 8. — V pismu,; lagi določb mirovne pogodbe, j pustitvi Albanije, češ da n.; uspeš-ki ga je 5. novembra poslala j «naj preuči vprašanje ustano- n.° sodelovala v vojni proti Nem-predsedniku Varnostnega sveta vitve vrhovnega štaba s sede zahteva Jugoslavija od Varnostnega sveta, naj postavi Svobodno tržaško ozemlje pod mešano upravo sestavljeno od Angležev, Američanov in Jugoslovanov. Jugoslovanski predstavnik pri OZN dr. Jože Vilfan obtožuje v tem pismu anglo-ameriško vojaško upravo, ki je izgnala jugoslovanskega gospodarskega predstavnika na tržaški razstavi Kureliča češ, da je ta podal žem v Trstu, ki naj bi koordiniral delovanje angleške, ameriške in jugoslovanske vojaške vlade za reševanje vprašanj, ki j se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja kot celote*. 9 sprejema novih članov v OZN Lake Success, 8. — Pri današnji seji politične komisije OZN so delegati ZDA, Anglije in Avstralije izzivalne izjave in vršil propa-j predlagali, naj Varnostni svet po- gando. Pismo, čigar prepis je bil že prej izročen, vladama ZDA in Dr. JOŽE VILFAN Velike Britanije, navaja, da gre le ža zadnjo od cele vrste kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta. Jugoslovanska vlada je mnenja, da je še posebno odločitev zavezniške vojaške uprave o izvajanju nadzorstva nad osebnim in blagovnim prometom med anglo-ame-riškim in jugoslovanskim področjem razdelila ozemlje na dva ločena dela in s tem oškodovala vse Tržaško ozemlje. Da bi se odpomoglo temu. položaju, priporoča jugoslovanska vlada Varnostnemu svetu, pod r.ovno preuči kandidaturo Finske, Irske, Italije, Transjordanije in Portugalske za sprejem Gromiko je odločno odgjovoril, da bi soglašal s pripustitvijo navedenih držav v OZN toda pod pogojem, če bi bile sprejele kot članice tudi Bolgarija, Albanija, Romunija, Madžarska in Mongolija, (^fede Avstrije so se predstavniki Sovjetske zveze, Anglije in ZDA sporazumeli, da bi bil sprejem te države, dokler ne bo z njo sklenjena mirovna pogodba, preuranjen. V političnem odboru glavne skupščine so razpravljali o vprašanju veta v tem smislu, naj bi odpravili pravico veta pri odločitvah glede sprejema držav v OZN. Preganianje koroških Slovencev Celovec, 8. — Tajnika Pokrajinskega N.O.O. za slovensko Koroško Karla Prusnika so pozvali pred angleško vojaško sodišče pod obtožbo, da je žalil ianglo-ameriške zasedbene sile V Avstriji v svojem govoru, ki ga je imel v Velikovcu ob odkritju spomenika padlim partizanom. Vsi koroški Slovenci se zgražajo nad takim ravnanjem zasedbenih oblasti. ZDA, Anglija in Francija zahtevajo nadalje, naj na konferenci sodeluje tudi Kitajska, čemer se pro-tivi Sovjetska zveza. Tudi dan sklicanja licfi.ferenee ni še določen. Sovjetska delegacija predlaga, naj bi se konferenca sestala tedaj, ko bo v "Nemčiji obstojala centralna vlada, ki bo lahko spaejela mirovno pogodbo. Končno zavzema Sovjetska zveza stališče, da ne tnorejo vse države, ki bodo sodelovale na tej konferenci, imeti istega položaja kakor države, ki so dejansko sodelovale v skupni borbi. Isto tako je Sovjetska zveza mnenja, da mo-v OZN i 18 zas^opati Nemčijo le prava nemška vlada, ne pa — kakor srna trajo ZDA -— pooblaščeni predstavniki Nemčije, ali celo vlade posameznih nemških pokrajin. Dopisnik «Daily Maila* poroča iz IVashingtona. da so se ZDA ;n Ar glija sporazumele v tem, da bodo v pričetku prihodnjega leta dale pobudo za sestavo parlamenta v zapadni Nemčiji, če konferenca štirih zunanjih ministrov v rešitvi nemškega vprašanja ne bo prišla do uspešnega zaključka. bor miru in imperialistični tabor. Molotovlji govor ne izključuje možnosti sodelovanja med obema svetovoma. ZDA niso več same, ki poznajo tajnost atomske bombe, in to je odločilnega pomena. Konec atomskih žuganj postavlja diskusijo na realistična tla. Sofijski «Robotničesko delo* piše: Molotov je izjavil, da tajnost atomske bombe ne obstoja več. Imperializmu polzijo tla pod nogami, demokratične in socialistične sile pa naraščajo. j ° Je namreč bilo očistiti Iz vla-NezaJalc® *n saboterje, ki so bili 'bihe .tl1 z interesi mrdnarodnegm htj "hizrna. Ti so skušali usme-° vlade po želji vodite- _ tiperializma. Tatarescujeva liberalna stranka jt iziabljala svojo udeležbo v vladi v bloku demokratičnih strank in pripravljala oborož. n upor proti demokratičnim silam. Kakor Tata-rescu, tako so se tudi ostali liberalni ministri potuhnili ln stopili v blok demokratičnih strank, da bi laže spodkopavali demokratične sile v državi. Tatarescu zahteva v svoji «spo-menici*, ki jo je Anglo-američanom izročil Pogoneanu, spremembo notranje politike v Romuniji, prehod državnih financ v roke romunjskih intjustrijcev ter pretvoritev Romunije v kolonijo in vojaško oporišče ameriškega imperializma. Finančni minister liberalec Alexandrini je ščitil romunske kapitalisti in zvišal davke jn cene blagu široke potrošnji sabotiral je izvedbo valutne reforme. Sedaj je vse končano. Z odstranitvijo Tatarescuja in njegovih ministrov iz vlade je reakcija doživela nov udarec. Novi ministri so sledeči: komunistka Ana Panker, zunanji minister, komunisti Vasilij Luca, finančni minister, socialist Idrache-teo za javna dela, Stanciu, član Grozove stranke, minister za kult. Nemški dijaki na mladinski progi Berlin, 8. — Dijaški svet na sovjetskem področju v Nemčiji je sklenil, da bo leta 1948 odpotovalo v Jugoslavijo 10O nemških dijakov, ki se bodo udeležili dela na mladinski progi. Harriman se zavzema za večjo pomoč Nemčiji Washington, 8. — Ameriški trgovinski minister Harriman je sestavil poročilo o pcirpoči, ki jo ZDA lahko dajo Evropi. V tem poročilu navaja, da so ZDA v stanju dat; Evropi pomoč za približno 5750 milijonov dolarjev v letu 1948 in največ do 12 do 17 milijard dolarjev do konca leta 1951. Glede Nemčije pripominja, da mora biti pomoč večja, kakor je bila določena na konferenci v Parizu, da bo Nemčija sposobna dvigniti proizvodnjo porurskega premoga. Poročilo nadaljuje, da nalagajo razpoložljive zaloge samim ZDA štednjo in da na radi tega inekaterim potrebam Evrope ZDA r.e bodo mogle ugoditi. Harriman navaja še, da bodo ZDA lahko uvozile v Evropo okoli 9 milijondv ton žita in premoga, nikakor pa ne surovo in polizde-lano jeklo. Poročilo vztraja na tem, da bo treba previdno izvajati pomoč Evropi, da se ZDA izognejo inflaciji. Vso upravo o gospodarski pomoči bo prevzel poseben zvezni organ, ki ga bo imenoval Truman. Ta organ bo moral tesno sodelovati z zunanjim ministrstvom zlasti tedaj, ko bo šlo za važne odločitve, ki bi imele velik vpliv na zunanjo politiko ZDA. Poročilo končno poudarja, da bo obnova Evrope kljub ameriški pomoči v nevarnosti, če 16 državam ne bo uspelo dobiti od Sovjetske zveze, Argentinije in Kanade potrebnega žita, oz. če ne bodo pre-j.tle potrebnih dolarjev za nakup živeža v ZDA. PRVO ZBOROVANJE SLOVANSKIH ŠOLNIKOV STO-ja Dvignirno našo kulturno ra ven / Poročilo tovariša profesorja Ravbarja „0 kulturnem problemu Siovanov Svobodnega tržaškega ozemlja11 Danes zadnji dan razstave demokratičnega tiska STO-ja ul. Trento št. 2-II. Kulturni krožek grafikov «G. Oliva* odprta od 9. do 13. in od. 16. do 21. ure. Včeraj dopoldne se je začelo v dvorani v ul. Cont. 11 zborovanje, ki ga je sklicala SHPZ v Trstu in ki se ga je udeležilo nad 400 učiteljev in, profesorjev iz različnih krajev STO-ja, da bi obravnavali razna kulturna vprašanja Siovanov na STO-ju ter zlasti naloge, ki čakajo slovanske šolnike v okviru novo nastalih razmer. Pozdravni govor D. Pahorja Tov Drago Pahor je najprej pozdravil vse udeležence hi nato prikazal veliko vlogo, ki jo je imelo učiteljstvo v teku naše zgodovine, zlasti pa za časa osvobodilne borbe, ko je pomagalo graditi novo državno skupnost svobodoljubnih narodov ter zgradilo v najtežjih dneh novo demokratično šolo, na kateri danes mj nadaljujemo s svojim delom. Kot so si Slovenci ustvarili prav za časa borbe s svojimi lastnimi silami novo, ljudsko kulturo, prav tako so se tudi v Bu-jšč ni Hrvatje lotili te težke naloge. Kdor je hodil y zadnjih časih po bujskem okraju je lahko opazil, da so prav učitelji :n profesorji storili veliko delo. Mi j:m s tega mesta izrekamo vse priznanje in jim želimo. da bi dosegli še več uspehov. Tudi v koprskem okraju so naši učitelji izvršili ogromno delo, ki najbolj zgovorno priča o tem, kaj zmore delovni inteligent, če je povezan z ljudskimi množicami. Oni učitelji, ki so odšli v Slovenijo na tečaje, pa so dosegli tamkaj najboljše uspehe. Tudi njim iskreno čestitamo in jim želimo, da bi po tej poti nadaljevali svoje delo. Res je sicer, da tovariši, iz bujskega in koprskega okraja delajo v posebnih razmerah, v zdravem Okolju ljudske oblasti, od katere dobivajo vso pomoč in podporo. V toliko je tudi njih delo lažje *d učiteljev in profesorjev na STO-ju, ki spada v okvir ZVU. Pri nas pa se ponavlja poglavje 0 hlapcih: hoteli bi. da bi postal naš učitelj Martin Kačur; prepovedujejo nam pravico do svobodnega izražanja naš.h misli. V naših šolah imajo glavno besedo oni. ki so še do včeraj hlapčevali fa- šizmu in nemškim okupatorjem, danes pa vohajo po torbicah naših otrok, da bi z.isledili v njih kaj pisanega o napredku in o borbi proti fašizmu. Naše zavedne učitelje preganjajo in hočejo zlomiti njihov odpor. Toda naše učiteljstvo se v veliki večini zaveda svojega dostojanstva in moči, ki* izvira iz povezanosti z našimi ljudskimi množicami. Ce je še kdo. ki se trese pred raznim; mogotci, ki danes so, jutri pa jih ne bo več, se mora zavedati, da je prišel čas, da se mora vsakdo od-# ločit: ’in napraviti korak ali k ljudstvu ali proti njemu. Tretje poti ni. Treba je, da se zavedamo, da je v nas velika moč in da je zlasti v teh dneh potrebno, da se povežemo z enotno fronto in da odločno ko- rakamo k cilju, ki smo si ga postavili. Temu naj služi tudi to zborovanje. Nato je pozdravil zborovanje V imenu SHPZ tov. dr. VI. Bartol, tov. Ferlan pa v imenu IO SIAU. ki je med drugim dejal, da je v tem težkem trenutku borba za slovensko šolo obenem borba za demokratično šolo sploh. Danes ne štejemo več kulturne stopnje nekega naroda po številu izdanih knjig, po delih in skladbah raznih u-metnikov, niti ne štejemo več kulture po modernem orožju in po atomski bombi, ki jo ima v posesti nek narod, marveč štejemo kulturo po ideji, po napredni miselnosti nekega naroda, ki ustvarja r.ovo in bpljšo bsdočnost človeštva. Kulturo ljudstvu! V imenu Enotnih sindikatov je govoril predsednik .. sind kata učiteljev in profesorjev prof. Weiss. Nato je tov. Pahor prešel na glavno točko dnevnega reda in podal besedo tov. Ravbarju, k; je poročal «0 kulturnem problemu Slovanov na STO-ju.» Tov. Ravbar je najprej govoril o reševanju slovenskega in hrvatske-ga narodnostnega vprašanja v zgodovini. Prikazal je razvoj slovenskega meščanstva in -.zobraženstva, razvoj delavskega razreda in kmečkega sloja ter zlast; prikazal kmečko prebivalstvo na Primorskem in v Istri, k: je bilo najzvrstejši čuvar slovenske narodnosti. Slovenski narod je bil v Avstriji in me.-ščanski Italiji pred fašizmom tlačen narod, slovensko narodno vprašanje pa v bistvu socialno vprašanje. Nato je prešel na vprašanje Slovencev in Hrvatov v okviru mo-narhofašistične Jugoslavije in poudaril, da sta bila edino de’avski razred in KP v borb: za reševanje narodnega vprašanja tista, ki sta odigrala napredno vlogo. Slovenski književniki in pisatelji so se morali boriti za novo obliko slovenske kulture, poezfje .n krit.ke. O-menil je Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, Juša Kozaka ter ve- liko vlogo, kj ga je imel za slovensko politično zgodov.no nastop Spe-ransa-Edvarda Kardelja, ki je postavil slovensko narodno vprašanje na zdrave temelje. Dosedanja orientacija slovenske kulture na zapad se je preusmerila zlasti za časa ljudske fronte ter je postala social stična tud; po svoji vsebini in demokratična po svoj; obliki. ((Kulturo ljudstvu«, je bila parola ljudske fronte; borba proti fašizmu. kot nekulturnemu in protikul-turnemu pojavu. Slovanska misel je dobila rodovitna tla in sodelovanje med slovanskim; narodi ter se vse bolj poglablja in utrjuje. Z nastopom Osvobodilne fronte si je slovenski narod postavil za cilj zedinjenje vseh Slovencev na nOVih osnovah v d žavno-pravnem :.n kulturnem življenju ne gFde na meje. Oslonil se je na svojo tradi-cijo. Tako se je ustvarila enotna ri.ovenska kultura, ki je pravi naslednik pozitivnih pridobitev preteklosti. Razni begunci. «d,:mokra-ti». pristaši starega sistema papto-glašajo svojo «kultumo» smer za edino zakonito naslednico pvejšnj h kulturah pridobitev. Ta njihova kultura je jalova .n neplodna ter brez vsake zveze z ogromno več.no slovenskega naroda: Kot taka je tudi nujno zapisana propadu. Denarne pcdporc, ,k; jih dajejo protestantski Angloameričant «kato!i-škim demokratom« na STO-ju dokazujejo njihov razredni izvor. TOV. Ravbar je prikazal še razne težave, na katere nalete demokratični učitelj; pri delu in sicer: pomanjkanje prosvetnih delavcev, 90-tujčena mladina, na katero je imel zlasti vpliv fašizem in na inteligenco brez orientacije. Po referatu je sledila živahna d skusija, ki je dopolnila sam referat. Tov. Srečko Vilhar pa je nato govoril o vprašanju kulture ter zlasti podčrtal, da so se Siovenei vedno borili za svojo kulturo In da je mecl sedanjo ljudsko kultu: o in prejšnjo kontinuiteta. Nikdar ne b; imeli Prešerna, če ne bi obstojal na Gorenjskem zdrav slovenski red in slovensk; kmečk; punt; so naša največja kulturna manifesta-c:ja. Slovenc: imamo močno kulturo. ki nam je vsem v ponos; treba je le dvigati med ljudstvom to zavest, in prav učitelji igrajo pri tem veliko vlogo. Vsestranka .vzgoja na gospodarskem, političnem in kulturnem polju, ta je ena 'zmed glavnih nalog. Učitelj mora postati duša gospodarskega, političnega In kulturnega življenja na vasi in se mora zavedati, da ima vsaka borba tud; politično obeležje. Tov Ravbar v svoji zaključni besedi je poudaril važnost diskusije ter naloge, ki jih je nakazala In kf jih bodo morali udeleženci današnjega zborovanja sprovesti v življenje. Veliko delo leži prav na ramah naših kulturnih delavcev in zlasti našega učiteljstva. S tem je bilo včerajšnje zborovanje zaključeno in se nadaljuje danes ob 9. url. Članki za natečai .9. t. m.: «0 smeri kmetovanja na STO-ju* (gosp.): olj, ker je njegov pomočnik strašil, da Jih bodo «Ti-tini* kot Italijane pometali v «foj-be». V Trstu so se kmalu zavedli, kako jih je inženir speljal na led, ker je samo šest od njih dobilo delo, drugih 54 pa je, ko so porabilj tisto malo denarja, ki so ga dobili, moralo hoditi v kuhinjo za «esule» brez upanja, da bi dobili kakršno koli zaposlitev. Vsi bi se z veseljem1 vrnili, toda reakcionarna propaganda nadaljuje s svojim zastrupljevanjem. Tistih šest delavcev, ki so odšli za inženirjem v Italijo je pisalo. da preklinjajo tisto uro, ko »o se odločili za odhod in nasedli lažnj propagandi. Na lastni koži so ti nesrečnež! poizkusili, da so bili le predmet nesramne politične špekulacije. Lonjer, Padričs, Bazovica, Oropala zahtevajo zvezo z mestom ' Izmišljena poročila „Voce libera" 6. t. m. je «Voce libera» objavila svojo običajno * tendenciozno in lažnivo poročilo o Morganovi razmejitveni črti. Poleg podtikanja, s katerim je skušal časopis oblatiti jugoslovansko vojsko, češ da je samovoljno prekoračila mejno črto, je njen članek hotel vzbuditi vtis, da je prebivalstvo miljskega okrožja, ki je prišlo po sporazumu pod jugoslovansko vojaško upravo nasprotno temu, ker bi raje še naprej ostalo pod cono A. Proti tem nesramnim podtikavanjem in zavi janju resnice so nam Prebivalci Vrdele, ulice Timinja-nd, Lonjerja, Bazgvice, Padrič :n Grdpade so poslal: pismo s 500 podpisi oblastem .11 časopisom, v katerem prosijo, da bi oblasti podaljšale trolejbus iz ul. Fab o Se-vero do Bazovice, da bi na nač;n b.la pbvezana bližnja okolica z mestom. S tem bi se najbolj okoristili ljudje teh krajev, ki so zaposleni v mestu, pa zaradi pomanjkanja zvez mera jo sedaj v Jesenskem času in poz m; hoditi peš v mesto. Ce bi bile kakšne težkoče, ki bi ovirale uvedba trolejbusa, naj bi mestna občina uvedla avtobusne zvezo kot je sedaj z Sv. Alojzijem in Lovcem. Z uvedbo te prometne zveze bi se poleg vaščanov iz bližnje okolice predtfem okoristili tudi delavci iz kamnoloma Faccanoni in on1, kj so zaposleni prt gradnji nove avtomobilske ceste na Trbiž. V p smu omenjajo prebivalci tega okraja, da bi lastnik gostilne Dodič dal takoj na razpolago svojo parcela pri kamnolomu Faccanoni za morebitno postajo za vozila, ki b. vozila na, tej novi prometni zvezi. kot noV; državljani, ki se pripravljamo na prve svobodne volitve v okviru svoje matere Jugoslavje, se Vam dragi naš voditelj toplo zahvaljujemo za nasebično borbo, ki ste jo vodili*, zato, da smo tudi ml dosegli svoje pravice, da danes lahko svobodno' volimo svojo ljudsko oblast v FLRJ. Z našim delom pri izvajanju planskih nalog hočemo dokazati, da smo vredni državljani nove napredne Jugoslavije in da se ne bojimo groženj atomske bombe, niti novorojenega fašizma v Združenimi državah Amerike, kajti prav velika strnjenost delovnih, množic predstavlja najyečjo moč in ji nobena atomska bomba ne more škodovati. Naj živi borbeni duh delovnega ljudstva v svetu! Razstava tiska na Opčinah Teden tiska zaključujejo Opčine z zanimivo razstavo Milega tiska, ki povede obiskovalca od prvih po-četkov slovenske tiskane knjige preko Prešerna, Gregorčiča in Cankarja v dobo ilegalne literature naše velike osvobodilne borbe, ki je zastopana z raznimi ciklostilizira-nimi brošurami, bilteni in časopisjem in dalje v sedanjost svobodnega kulturnega razmaha. Vsaka doba^ je zastopana posebej, in na doiočeiitm prostoru. Obiskovalci si lahko kupijo ali naroče katero koli knjigo. Oljenem je primeren srečolev, za katerega je določenih SO dobitkov v knjigah skupne vrednosti nad 7.000 lir. Razen teh je določeno toliko število malih dobitkov, da prejme vsaka srečka brez izjame neki dobitek, četudi je cena srečke tako nizka: 10 lir. Razstava bo danes zaključena, zato vabimo vse, ki se zanimajo za našo knjigo, da ne zamude izredne prilike! Vsi mistri vlečejo iz blata mistra Bevana Obtoženci na razpravi proti gradbenikom zglnjajo kakor voda v pesku. Čeprav bi se na razpravi, k' Ji predseduje major Br.yi:ss, moral; včeraj prikazati trije gospodje obtoženci, če računamo, da so že bili trije, v petek popoldne oproščeni, smo na zatožni kloji zapazili samo g. Machneja in mistra B°va-na. Obtoženec Panfili pa je bil odsoten, ker ga noge ne držijo že nekaj časa, odkar se je začela razprava ozirOma škandal, Id je malce csvetil opravila te gospode. Na vprašanje predsednika Baybs-sar ali želi g. Machne pričati, je ta odklonil to vljudno ponudbo. Zato je začel takoj govoriti mister Be-van, predstavnik American Eng‘n-nerlng C6mpany, kj se je obvezala, da bo dobavljala uradu za javna dela velike količine železa za grad- PrelvoSivno zborovanje OF v Idriji Kot v ostal Ji predelih Slot en-skega Primorja, tako vlada veliko zanimanje in navdušenje za prve svobodne volitve v krajevne ljudske odbore tudi v okraju Idrija. Po vseh vaseh se vršijo množična r' ovanja, na. katerih, se razpravlja zakon v volitvah v ljudske odbore in o posameznih kandidaturah. ’ « Pretekle nedelje se je V Idriji vršilo veliko mftnifestativno pred* vbliVno zborovanje OF. Zborovanja se je udeležilo krog 5000 Jjudi. ki so prišli tudi iz najbdlj oddaljenih prebivalci ■ vas; in raztresenih domačij -z B onih vasi poslali protestna pisma, I ške grape. v katerih obsojajo tako pisanje in j Ljudstvu Je spregovoril tov. Do-zanlkajo trditev, da bj zaprosili za ‘ Hnšček Anton, član izvršilnega od-varstvo ono 2VU, ki s svojim delo-; bora OF Slovenije. Omenjen! je vanjem oživlja fašizem in povzro-i ljudstvu predoč.l pomen bhžnj:h ča brezposelnost. Obenem povedo i volitev in splošne koristi jiačrtne-v pismu, da se jim sedaj ped upr*- j gospodarstva v petMKl. Zboro-vo jugoslovanske armije mnogo bo., vale: so pozorno sledili govoru Ije godi, posebno pa, ker imajo j predstavnika IOOF in mu ob zasedaj veliko več živil na nakazni- j Ključku burno p.oskali ce kot pa so jih imeli pod Sepra-lom. Pismo pa končujejo željo, naj bi se kronist nrV^ce l’b*ra», ki piše take članke, ogledal dejanski položaj. obenem pa nai bi «Voce li-b“ra» objavila protestno nismo, ako ji je sploh kaj do resnice. Cvetka iz »Messaggera* V članku zDi IA tutto š propa- Po končanji govorih se je ljudstvo uvrstilo v povorko in obšlo mesto z godbo sindikalne podružnice rudarjev na čelu, med vzklikanjem In petjem. S tega zborovanja Je bila poslana pozdravna resolucija predsedniku zvezne vlade FLRJ maršalu Josipu Brozu Titu, v kateri pravijo med drugim: «Ob priliki predvolivnega zborovanja v okfa’u Idrija pošiljamo ganda* piše včerajšnji sMessagge-i predsedtfk, svoje bor- ro Veneto* o nekem delavcu, ki se bene pozdrave, Izražajoč Vam ve- je vrnil Iz Jugoslavije m ki je na - .jko 7>ahva;0 in spanje v vaše vpvaišamje, koliko zasluzi delaveo j praV;;no vodstvo v Jugoslaviji, odgovoril dobesedno; ‘Dan?s v predVolivnih pripravah takole: zDelavci jedo v men* in hočemo Razdeljevanje olja na dodatne nakaznice za podeželske občine. Po 8 del olivnega olja bodo delili cd 10. t im. do 30. t. m. podeželskim potrošnikom z dodatnimi nakaznicami AVISS na odrezek 38 c. Cena; 340 lir. Izredna delite,v sladkorja, ki se je začela 30. oktobra, bo nepreklicno zaključena 10. t. m. Zapadli odrezki se ne bodo upoštevali. Odrezke za milo naj dvignejo vsi trgovci najkasneje do jutri pri mestnem prehranjevalnem uradu. Vse pooblaščene trgovine naj danes oddajo na občinskem prehranjevalnem uradu dodatne odrezke konserv;ranega mesa «Horse Meat*. Isto tako mordjo do jutri mlekarne oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu nakazila sladkega mieka v prahu odrezke št. 9-10 (od 0 do 1 leta), odrezke št. 10 (od 1 do 1», kakor tudi preko 65 leta), kakor tudi dodatne odrezke za bolnike. aregortiteva proslava Danes bb so. uri bo šentjakobsko prosvetno društvo sCankan proslavilo ljudskega pesnika Simona Gregorčiča v dtoranl kroik uTomažič*. Profesorica Mrakovljil-va bo orisala lik goriškega slave a Sledijo recitacije, nakar bo arut • veni pevski zbor zapel nekaj peti1 Gledališče Verdi Danes ob 17. uri S. Mangham^ ♦SVetl plamen«. Jutri ob 203° naventova «Maiquerita». Izgubljeno nalivno per° Med Ponterosso in ul. Rossini je bilo 7. t. m. izgubljeno nalivno P6™ Parker z zlato kapico. Pošteni nar ditelj naj ga proti nagradu vm lastniku Chersovani, Strada diella 4. Pionirska prireditev na Konkonelu Pionirji iz Piščancev Pr-re<^ danes 9. t. m. ob 15.30 kultur”" prireditev na Konkonelu. redu »o recitacije, hormon dvodejanka «Vrabci». Prijati' Spomenik padlim partizanom bo odkrila ZPP iz Lonjerja, Ro-cola in Rovt danes 9. t. m. na katinarskem pokopališču. Na sporedu so govor, petje in povorka. mladine, vabljeni! Odg. urednik DUŠAN HKESCA* Tisk. Stabilimento Tip. Triestl«0 Enotni sindikati VD je vrnila občini dve šoli Včeraj ob 10. uri je polk. Keef v družbi drugih oficirjev in civilnih zastopn.kov izročil občini otroško zabavišče «Gu!da Brurme*-* v Rojanu, ki je bilo med vojno deloma poškodovano, pa so ga sedaj končno vendarle popravili. Popravila so bila izvršena pod vodstvom urada za javna dela. Sedaj, ko občina zopet razpolaga s tem poslopjem, pričakujemo, da se bo spomnila, da je v tistem okolišu »polovica prebivalcev Slovencev, ki majo tudi otroke za v zabavišče: seveda za tako zabavišče, ki jim jih ne bo potujčevalo. Ob 11. uri se je družba napotda k otvoritvi italijanske obrtne šole v ul. S. Anastasio, kjer bodo že prihodnji teden začeli z redn_m poukom. Polk. Kcef je'izrazil svoje zadovoljstvo z napravljenim leiom In izrazil željo, da bi b:la činr.prej tudi vfa ostala šolska poslopja izročena obč n. in svojemu namenu. Tudi m. želimo, da bi VU kaj kmalu vrnila šoli njena pos'opja in da b; tud: slovenska šola dobila tisti delež, k; ji pritiče in do katerega ima pravico. • Drugi večer gostovanja gledališke družine Marije Melato nam je prikazal v Pinerovi drami «Druga žena* voditeljico skupine Marijo Melato v novi obliki: kot ženo iz polsveta angleške družbe, ki se poroči z bogatim vdovcem, da bi ubežala prejšnjemu razvratnemu življenju. To je izrazito moralistična drama, ki skuša na psihološki način prikazati nepremostljiv prepad med raznimi družbenimi skupinami. Vendar je tp individualistično izbran slučaj, ki ga življenje kaj malokrat potrjuje. Marija Melato in njeni soigfalci so pokazali lepo ubranost v igri, živahen konverza-cijski ton, vendar njihov stil igre znatno zaostaja za sodobnimi zahtevami realističnega odra. Zdi se, da manjka tem nedvomno umetniško nadarjenim igralcem predvsem vodstvo, ki bi se globlje spoznalo v ideologiji in tehniki sodobnega realističnega odra. Predstava je v takih okoliščinah dosegla vendarle dober umetniški uspeh. Sindikat mešanih strok. Steklarji vseh tržaških tvrdk so vabljeni na sejo, ki bo v ponedeljek 10. t- m* ob 19.30 v ulici Imbriani 5. Stavbind. Stavkajoči pri tvrdkah S. A. Coetruzioni, podjetje Zor, Bra-daschia, Gschwend, S. Adriatica (Jadranska družba za obnovo, Lad-jelnlce Sv. Marka) naj se javijo na sedežu ul. Imbriani 5 najkasneje do sobote 15. t. m. zaradi podpore. V torek 11. t. m. ob 18.30 sestanek zaupnikov. Sindikat kemične stroke. V ponedeljek 11. t. m. ob 18. uri na sedežu uk Zonta 2 bo seja odbora. Razdeljevanje otrobov Od 10.-15. t. m. bedo prašičereje: tržr.ške cbčine lahko dvignil: nakazila za otrobe na mestnem gospodarskem in poljedelskem uradu v ul. Roma št. 20 od 8.30-12. Vsak prašlčerejec dobi po 15 kg otrobov. Tečaji ortopedične telovadbe Selško nadzorništvo opozarja, da so bil; 7. t. m. obnovljeni zdravniški pregledi za one, ki mislijo obiskovati tečaj.* ortopsdične telovadbe. Zdravniški pregledi se bodo vršili v osnovni šoli v ulici Giotto, za moške cb sredah od 18. ure dalje, j za ženske ob petkih od 18. ure dalje. • Obvestilo športnega krožka «Pristaniščniki» Lastniki izžrebanih loterijskih srečk št. 2048, 327 in 1104, naj do 10. t. m. dvignejo nagrade. Po tem dnevu bodo izgubili pravico do nagrad. Opozorilo radijskim poslušalcem V okviru radijske vesele ure bo imel Tr3t II danes ob 21. uri zanimivo folklorno oddajo »Izlet v Goriška Brda*. Oddajo je napisal dr. Josip Birsa, izvajajo člani SNG s sodelovanjem znanega briškega folklorista in pesnika Ludvika Žoržu ta. Razvitje sindikalne zastave na Proseku-Kontovelu bo danes ob 17. uri. Govorila bosta tov. Vojmir in Rizzotti. SUBAN JOŠKO PERČIČ BRIGITA danes poročena. Veliki dol 9. 11. 1947. Dr v a za kurjavo Dostavljamo na dom od j00 M- naprej. Razprodajamo borov0 kj- lubje za kutrjaivo po 17 IV ** MIHELIN, Tret, ul. Valdirivo # 2571° telefon štev. Hišo v Skorkljl proda® Pojasnila, DOBRILA, TRST, o1-Pavliana, gostilna eConca d‘0r°\ Naznanjam cenj. občinstvu, d® to- čim najboljšo črnino po 90 Uf liter GOSTILNA SEOH** ul. V!**® 3 ul. Vidali 3 Vpisovanje v šoferski ^] v BAZOVICI še traja- -Vpis v GOSTILNI MAHNIČ Učenko za krojač delavnico staro od 14-15 let, iščern. . ; Drevored XX. sept. 22 (Aequed kat/re so vstopili tudi komunisti. Tedaj so jeli ameriški verižniki delati red. Bklenili so //odkriti» Einopo in priključiti Jo k dobrotam ameriške civilizacije nekako tako, kakor so priključevali jezuiti k dobrotam evropske civilizacije. Američani to prihiteli na pomoč: lačne Grke obilno hranijo z naboji, granatami in bombami. V Franciji In Italiji so Američani izjavili: «Ce trn odstranite z vlade komunistov, ne boste dobili ne živine ne premoga». Pr i vsem teni ameriški politiki zatrjuj-jo, da se vmešava v tuje zadeve Sovjetska zveza. Stara stvar — tat kriči: s/Primite tatu!* V Ameriki imajo ra/li psalme- in citate iz svetega pisma.*Kadar trgujejo, te fklic-tjejo na boga kadar linčalo črnca, govore o Ijntezni do bližnjega. Ni čuda. da trdijo ameriški ro/earji tudi zdaj, ko poz-raio na strašno vojno, da so človekoljubni. Vidimo, d„ nj-hova srca knave, ka/iar vidijo zlo in krivičnost. Zgražajo se na jmimer na<‘ Usmrtitvijo Nikoh Petkc-vji, ki ga je obsodilo bolgarsko sodišče tartuli zarote proti republiki. Pred petindvajsetimi leti so ameriški solnik i obsodili n a smrt nedolžna Sacca in Van.iettija; proti krivični sodbi so jirotestirali takrat vsi pošteni ljudje svrta: Američani so odgtarar jali - «To je nnia stvar.* Ko stm bil krni poleti u mestu Jac ksonu, so usmrtili tam črnca. Sodnik je rekel zagovorniku: zVcmo, da je , V.VSVV.V.V. .,.V.’.\V.V.V.\ črn/o nedolžen, toda oprostiti ga ne smemo *— to bi vrglo lenvo na bele priče.} Zakaj bi se Američ&ni ne zanimali za vprašanja pra vosodja na lastnih tleh. Približno vsak meseo posade v Amtrik: na et/ktrični stol človeka, čigar krivda je v tem,-da ima črno kožo. Kaj bi rekli gospodje senatorji in člani kongresa, če bi Bolgarija protestirala v Washingtonu proti očitni brezpravnosti ameriških sodišč t Nedavno so Američan i protestirali jrrot i parlamentarnim volitvam na Ma/lžarskem; ni jim bilo po volji, da so bili iz votivnih imenika-.- črtani aktivni fašisti. V južnih državah Amerike so črtani iz votivni h imenikov milijoni državljanov samo zato, ker so črnci ali mulati. Kaj bi rekli gospodje i* državnega departementa, če bi Budimpešta protestirala spričo kršitev pravic v ZDAt Ameriški reakcionarji se zgražajo nad Jugoslo-vani, ki so si drznili dati maršalu Titu prednost pred izdajalcem Mihdjlovič/m. Ogorčeni t *o tudi zafo, ker Eeograjiani ljubijo Moskvo, Moskvičami pa hitbijo Beograd, Zato predlagajo " vojni hujskači, naj bi ztlsuli z bombami Jugoslavijo in hkrati tudi Sovjetsko zvezo. Z Jugoslavijo nas veže sorodnost kultur m vojaško jirijateljstvo hudih l/-t. Kaj pa, veži ameriškega bogataša s jm-stirji iz Cileja ali z delavci iz Venezuele T Ministri iz raznih republik Latinske Amerike brez posebnega dovoljenja iz Washingtonn niti kihniti ne smejo. Po našem mnenju ji tak položaj krivičen, toda nihče pri nas ne predlaga, naj bi zdsuli zato z bombami Nicaragua in hkrati tudi ZDA. Američani se sklicujejo na svojo varnost, toda nihče menda ne bo verjel, da ogrožajo dalmatinski vinogradniki Ne to York, 'n da lahko farmarji P/nnsglvanije mirno spe samo, če se Jugoslavija s premeni o Guatemaio. Američani imajo radi humor in kako se i potemtakem ne smejejo, ko čitajo v svojih časopisih, da Albanija - groža Združene državi Amerike! Albanija ima samo milijon pie | bi valet v In od Albanije do Amerike je deset tisoč kilometrov. Am<- j nča-M govore, da mi vmešavam o v zndive našib sosednih držav. V resnici so Američani ogorčeni zato, ker Jih bližina Sovjetske zv*zt ovira, da de ne morejo vm/šavati u zadeve Bolgarije ali Romunije kakor si vmešavajo v zadeve Italije in Holandske. (Se cadaljuje) ASI2Z s Proseka je nabfala za «D:jaško matico* 11.055 lir. Za Di- j jaški dom sta darovali tov. Rupena j Majda in Tomažič Tončka ICO skodelic, žlic in vilic. Za politične pripornike so nabra- j li delavci Italstrade v Nabrežini i 1.555 lir, delavci pri tvrdki SMAT v Nabrežini 788 lir, nabrano v Sa-motorici 471 lir. Za pomoč Egiptu je ASIZZ s Proseka nabrala 3.180 lir. Gospodinjske pomečnice darujejo za «Dijaško matico* 480 lir, za tiskovni sklad P. D. 200 lir. Prisrčna hvala! Namesto cvetja na grob pok, Justine Kralj daruje družina Kralj iz Trsta 500 lir za «D!Jaško matico*. Namesto cvetja na grob pok. Ur-žule Vrč-V rri je darovala Tomažič Ema 5.000 lir Rdečemu križu za Trst in pokrajino. Justine Kralj, roj. Hrovatin se najtopleje zahvaljujemo pevcem za ganljivo petje, iz Trebč za podareni venec, č. g. župniku ter vsem d®: rcvalcem cvetja, sorodnikom in znancem, ki so Jo sprei™11 k večnemu počitku. Trebče 9. 11. 1947. Žalujoči SOPROG, HČERKE. ZET JE !n VNUKI. Popolna izbira za vsak okus. vadne, sr-dnje m dragocene hovint. — Plačilo tudi Ha obrok ■ KKZN AKSTVO Z 1 LI OT T'O '1 i st * ul. Trento 11 - tel. 293' RadMsk'* sporedi v nedoljo 9. novembra TRST II 7.30 Koirdar. 7,35 Jutranja glasba. 7,45 Napoved časa in poročila. 8 Jutranja glasba. 9.30 Kmct'jska oddaja. 10.00 Prenos maše z Sv. Justa. 11.15 Smetana: 2 stavka :z kvarteta «Iz mojega ž.vijena«. 11.30 Pridiga. 11.45 Reproducirana glasba. 12.45 Napoved časa in poro-č.la. 13.00 Glasba po žel aih. 13 45 Znane skladbe slovanskih skladateljev. 14.15 Pregied tiska. 14 29 Cl-tanje večernrga sporeda. 16.30: O-troška oddaja, 17. Koncert za nedeljo dopo'dne. 18. Plesna glasba 18.30 Fantje na vas: < Prenos iz Ljubljane). 19.00 Folklorno predavanje. 1915 Lahka solistična giasba 19.45 Napoved česa in poročila! 20.00 Motivi iz opor in operet. 20 45 Kulturno pr-davanie. 21.00 Folklorna oddaja - Izvajate član; S N. G, 2145 Glasba vaznih narodov. 22 00 Vivaldi: štirje letni časi. 22.43 Pie-sna glasba. DEŽNiPLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI V VELI ki IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH MAGAZZINi DEL CORSO T It Si T CORSO 1 - 1’IAZZA DEL LA BORSA (Galleria A. Pr° K I K O O J* ■ \ S sporoča nov zanimiv spored za drugi S A *L‘ A T C SAMO V NEDELJO 9. t. m. z začetkom ob 16. -»uri: Roman iz preteklega New Orleansu priigrt ne razblinijo poljubi * V PONEDELJEK IN TOREK z začetkom ob 18. uri. Vklenjen v p V SREDO in ČETRTEK pa vclezanimiv življ-njepia slavnega francoskega romanopisca E M I L Z ♦ . CiJLfc.I I ti B JiHI OGLEJ I t-- za DAN SVETOVNE- ZVEZE DEMOKRATIČNE MLADINE ZNAMENJU BORBE svobodni razvoj mladine I Vojna -nas je s svojimi grozotami napravila dokaj neobčutljive. ®B onemogočili, pred tujimi pa spustili (/.železno zaveso*, tako očuvajo resnično neodvisnost in demokracijo. Ako dames zato postavlja naša mladina skupno z mladino vsega ”ve(a kot prvenstveno -nalogo mladine borbo za mir in demokracijo, ni slučajno, to ni «tisti idealni mladini» na čelo prilepljeno «po-'*n©» geslo. Kakor vidi vsakdo, kadar hodi po cestah in se spo-n/a enake mladosti, tako se naša mladina zaveda vse tragike svo-kffa položaja: brez oblek, brez čevljev, brez kurjave, brez zavetišč, re* hrane — a zima je pred vrati. Brez možnosti, da bi ji bil omo-®°čen svoboden razvoj, da, izkoristi svojo nadarjenost in zadosti svo-^ težnjam, pa naj bo v šolah, na univerzi, v obrti, tovarnah itd. rfz možnosti, da se razvija in širi svoje obzorje v večernih t.čajih J\° dnevnem delu v kulturnih krožkih itd. Brez vsega tega in izpo-ai'ljena stalnemu izkoriščanju delodajalcev v vajeniški dobi in ka-eJ4, čeprav opravlja mladenič ali mladenka enako delo kot starejšL. v , in ob tem naša mladina dobro ve, da tak položaj terja vse ko™ e kakor lepe besede, «dobra in zlata srca* ter razne plese tržaške 't- cpe.r j poveriti. . Ljudske demokracije, ki so vzrasle v poslednji vojni in že prej, ,'i‘tska zveza, življenje mladine v onem delu STO-ja, ki je pod ^Soslovansko upravo, so veliki vzgledi, ki so pokazali pot nam vsem tnl veka vredno življenje. Ni vprašanje vdobrih srci>, ni vprašanje P »si»o dobrodelnih da m» in podobnih izcedkov malomeščanskih ,*gan! Tu gre za vprašanje državne tvorbe, ki lahko odpravi iz-^"■ščanje, državne tvorbe, ki je dejanski predstavnik ljudstva. Samo - kjer ni izkoriščanja, je možna resnična demokracija, lat ^ato 'm^ahuHkatov je o-gromna dvorana, ki se je za to priliko napolnila do zadnjega mesta. Ko so se posta/vili pevci na oder, je govornik pojasnil prilike, v katerih živi in dela naš zbor, in potem je zbor odpel tri pesmi: eSeljačko* od Nikole Hercigonje, eSkoči kolos od Borisa Papando-pula in Maletičev moški zbor «Kozara*. Velikanski aplavz je sledil vsaki naši pesmi in simpatije do Trsta in Tržačanov. Kasneje je v Domu armije nastopila naj pr' j godba tRinaldi* in odigrate tri simfonična dela. Za njo je nastopil zbor delavcev iz Pulja in zbor mladine. Peli so v italijanščini in hrvaščini, mladina s spremljevanjem harmonik. Zatem je izvajala skupina iz Roše svoj narodni ples cbalun» ob spremlje-vanju dveh piščal, ki jim pravijo «sopile». Po kratki pavzi je stopil na oder naš zbor, da izvede drugo polovico programa. Pozdravni govor je imel tovariš Drago Pahor. Zbor ss je moral omejiti na sedem pesmi, ker je konbert že tako z‘-1 o dolgo trajal. , V Zagrebu je bila s tem naša naloga končana. Ker so bile prihodnji dan vse dvordne oddane, nismo mogh nastopiti in smo tipom bi ii dan zato, da smo si ogledali najzanimivejše, kar nam more nuditi, ebeij Zagreb grad*. Svečarno razpoloženje tega dneva so označevale skupine udarnikov, ki so se od vseh strani zbirale na Iličkem trgu, da proslavijo otvoritev nove avtomobilske ceste Zagreb - Beograd, ki so jo zgradili s svojim udarniških poletom. Naš• skupine so pa obiskale cEtnografski muze jz Popoldne smo pa obiskali pionirsko železnico, ki gre iz Maksimira dva in pol kilometra proti Slemenu. Genialna ideja, katero smo prvič srečali v ruskem filmu «Pot v življenje», je tudi tukaj ustvarila drlo, ki ga v*) občudujejo: Pionirji so zgradili progo. zgradili so postajr in zdaj vodijo sami ves obrat: Štirinajstletni postajonačelnik vodi promet, vsi uslužbenci so stari kakor on, sprevodniki in strojevodja in kurjač i in vse osebje. Resnost in smisel za odgovornost se odraža na obrazu trh dečkov, ki ob'tajo, da se jim poverijo posmeje še. večje l*n še težje naloge, ki jih bodo znali samostojno Vršiti v blagor skupnosti. Iz Zagreba so odnesli naši nepozabne spomine: Lepo so bili spreleti, stanovali so pri privatnih družinah, nekateri celo v naj-lapšem hotelu sEsplanade*. Ko smo stopili v Lhibljani s kolodvora, nam je postlalo sonre v pozdrav. Ker je bila Ljubljana vsa v ozračju oktobrskih proslav, le moral ostati naš nastop za valširje kroge bolj ne opažen. Ni bil to oficielen naston. pač pa koncert posrečen mladini. Dvo- rana '/Union*, ki je dvakrat tako dolga in približno trikrat tako visolca kot dvorana našega prosvetnega društva, je prekrasno izdelana, opremljena in Razsvetljena za take koncertne prireditve. Gotovo je bil med nami pričujoč tudi duh naših velikih umetnikov, , fci so tu izvajali svoja nesmrtna dela: duh Antona Foersterja, p. Hugolina Sattnerja, E-mi/a Adamiča in mnogih drugih. Našemu pevovodji Milanu Per-totu je bilo mnogo do tega, da bo naš nastop v Ljubljani najboljši, kajti tukaj je bilo mesto, kjer je on žel svoje velike uspehe z ^.Učiteljskim zborom», Oh 30. obletnici smrti IVANA BERDONA služje prepovedal. Dr. Požar se ni pokoril škofovi prepovedi, dokler ga ni ta suspendiral. Končno so oblasti cerkev zaprle in vrata zapečatile v upanju, da bodo na ta način prisilili «pun-tarskep Ricmanjce h kapitulaciji. Toda motili so se. Ricmanjci so hodili opravljat svojo versko dolžnost x pravoslavno cerkev v Trst. Ko so zapirali cerkev, Je b.!o navzočih mnogo orožnikov, kasneje pa se je Zvedelo, da je bila pri Sv. Andreju v Trstu pripravljena celo četa vojakov 97. pešpolka, ki naj bi šla v Rismanje, če bi se ljudstvo upiralo zaprtju cerkve. Zvedelo se je tudi, da so imeli Orožniki jn vojaki ukaz streljati na «upom:ke». Nekaj časa pozneje so poslali v Ricma-nje duhovnika Krančlča, toda noben Ricmanjec ni šel v cerkey. Ko je duhovnik to videl, je kmalu pobral šila in kopita. Ko je umrl prvi vaščan Matevž Kuret, so ljudje ugibali, kako pokopati mrliča Tu se je zopet pokazal kot neustrašen župan pok. Berdon. V sporazumu z družino umrlega je Berdon vodil pogreb in opravil molitve. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva iz sosednih vasi in iz tržaške okolice. Pok. Berdon je na pokopališču po molitvah vrgel grudo na krsto in dejal: «Večna-ja ti pamjat.» Zupan Berdon je pokopal 170 ljudi, poreči! pa 17 parov. Vpisal je tudi mnogo rojstev otrok v krstno knjigo. Končno je prišlo do nekakšnega kompromisa med vladnimi in cerkvenimi oblastmi. Pok. Berdonu je sledila ljudstvo prav do konca afere. Tako je u-spelo v tem, da se je slišala v cerkvi slovenska beseda, ki jo je pregnal šele fašizem. Pok. Berdona so oblasti stalno Šikanirale in preganjale. Zagovarjati se je moral zaradi prestopka opravljanja nekaterih diflnovnl-ških funkcij. Ubogi Berdon je moral hoditi od Poncija do Pilata. Najprej so ga klicali na okrajno sodišče v Koper, nato na kazensko sodišče v Trstu. To je poslalo tožbo porotnemu sodišču, a porotno sodišče kasacijskemu sodišče v Trstu. To je poslalo tožbd' porotnemu sodišču, a porotno sodišče kasacijskemu' sodišču no Dunaj. Berdon je šel na Dunaj na proces in kasacljsko sodišče ga je oprostilo. Zagovarjal ga je dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane. Zaradi neprestanih šikan je moral Berdon, kj je bil po poklicu kmet, zanemarjati tudi svoje posestvo ter utrpeti zkto veh ko gmotno škodo. Orožniki so mu bili vsak dan na vratih. Pri preganjanju se je odhkovai zlasti Civilni pogreb v Riemanjih Imeli smo začeti ob šestih. Trenutno so bili mnogi v zadregi, ker je ugasnila luč. Nekaj minut po šesti uri se j» prižgala luč in zbor je bil na*mestu. V eni url časa, ki je bila odmerjena za nastop in oddajo po radiu, smo po pozdravnem nagovoru tov. Draga Pahorja začeli. Zapeli smo poleg že omenjenih Kozi novo: Partizanska, Grbčt.vo: Pesem mladine, Tomčevo: Pomladanska romanca, tri Adamičeve, Devcvo: Soči ter Venturinijevo: Lipa Mare. V Hm prostoru je doseglo naše izvajanje višjo stopnjo dovršenosti. Dvorana je bila skoraj polna mladine. Za vsako pesmijo veliko odobravanje■ in občudovanje. Prijatelji so označili to z besedami: Od vseh gostovanj, ki so jih imeli pevski zbori v Ljubljani, je ta nastop najboljši. S hvaležnostjo se spominjamo prijateljev in rojakov, ki so ?iam tudi v Ljubljani vse lepo organi-zirali in nas spremljali do našega odhoda. Ena turneja je dobro uspela. Naše pesmi pa ne bomo zakopali doma. Ponesli jo bomo o priliki zopet med bližnje in daljne brate, da se razširi, da budi in vzpodbuja. Calcajo nas delavske mase, čakajo nas kmečki ljudje, da jih seznanimo z lepoto naših pesmi. IVAN GRBEC tedanji stražmojstčr Mučlč. Pok. Berdon je bil zelo nadarjen in izobražen človek. Bil Je ustanovitelj pevskega društva «Slavec», kateremu je bil dolgo let predsednik. Govoril je lepo in blagodonečo slovenščino. Za časa cerkvene afere ga je obiskalo več osebnosti, rtied katerimi tudi Ivan Hribar, takratni ljubljanski župan. Od vsepovsod je tudi dobi- Mladinci in pionirji, kupujte časopis «GLAS MLADIH* s stalno prilogo «Mihec in Jakec*. MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, čitajte, širite «GLAS MLADIH»! i r1 H fptgp 'J$rK Ali bo obilen plen? POTnim nn um ni TROJA NOVSKI val vzpodbudna pisma. «Ceški SVeta je priobčil slike civilnega pčgreba, civilne poroke in Berdo novo siiko. Bil je dober in usmiljen z vsemi. Razni reveži in berači so vedno našli pri njem zavetišče. Ricmanjci sc ga ob 30-letnicl njegove smrti spominjajo s hvaležnostjo in spoštovanjem in mu kličejo: «Naj mu bo lahka domača zemljica, ki jo Je tako srčno m zvesto ljubil kakor jo ljubijo tudi oni.» Od potniškega pomola v Niž-njem Novgorodu je 18. julija 1913. odplul parnik aVladarica* proti Astrahanu. Med potniki na ladji je bil tudi Viktor Jun, dopisnik samar-skega časopisa «Listok». Stopil je iz svoje kajute na krov, da bi nabral novic o potnikih prvega razreda, kakor mu je njegov časopis naročil. *»Zajeten možakar, v sivi obleki pariškega kroja, je brezbrižno gledal proti soncu. Poleg njega je stal nek drug človekn ki je bil malo bolj suh, v beli srajci in v kratkih hlačah, primernih za tropsko klimo. cZajetni možakar», piše dopisnik, eje imel izrazite ruske poteze, dočim je njegov sosed bil oči-vidno Anglosaksonec. Malo pozneje sem ga slišal govoriti in nisem imel več nobenega dvoma, da imam pred seboj Angleža. Oba gospoda sta se pogovarjala o cestni železnici v Nižnjem Noi-gorodu in o sormovskih delavnicah. Skoro 20 minut sem prisluškoval v bližini v upanju, da bom morda slišal od gosta besedico, ki bi izrazila občudovanje naše pokrajine; toda tujec se menda sploh .ni zmenil za lepote okrog sebe. Njun razgovor se je zasukal na neke kredite, potem sta govorila o neki angleški tvrdki in končno je Anglež rekel sobesedniku.» «Ali vas nič ne dolgočasijo galebi in sonce, Nikolaj Ivanovič? Pojdiva se malo okrepčat v bij č, M V senci s hrbtom proti golim Angleževim nogam je sedela v pletenem naslanjaču starejša gospa s psičkom. Dopisnik jo označuje kot bogato vdovo, ki se dolgočasi in kateri je psiček nado-mestoval na ladji asorodnike, znance in oboževatelje». Na zadnjem koncu ladje, nasproti salona, je videl dopisnik nekega trgovca, ki je bil vesel nad potekom svojih kupčij in nad potekom življenja na splošno. V njegovi družbi sta bUi dve mladi deklici. Vsi trije so bili živahno razpoloženi in zdelo se je, da so pozabili, da so na krovu še drugi Ifudje. Ko je šel dopisnik mimo njih, je trgovec vstal pokoncu in dejal: «Hej prijatelj, ali hočeš nekaj zaslužiti?* *Kaj pa bi radi?* ga je vprašal dopisnik. oJaz in moja dekleta želimo, da skočiš v vodo.* je smehljaje odgovoril trgovec. «Ce boš skočil, dobiš stotak... če. pa nočeš skočiti, tedaj odidi in nas ne moti, ker sicer bom poklical policijskega komisarja... Kar' pojdi. akedenjski pevski zbor Kaj me tako gledaš, ali me mor-def ne poznaš? Ilija Semjonov Krupin sem, trgovec korporacije prve vrste v Nižnjem Novgorodu...* Po razgovoru s trgovcem, ga je Viktor Jun takole opisal: Robat, nespodoben, vendar dobrodušen. Kakšen polet in smisel za humor! V prvem razredu je potovala tudi hči nekega generala v spremstvu svoje vzgojiteljice, dalje dva trgovca iz Novgoroda, ravnatelj mlinov Schmid iz Saratova, gospod Jankel, orožniški oficir Kruglikov, posestnica Vo-rdnina iz Nižnjega Novgoroda, sin finančnega podtajnika Rgbuški-na, delničarja sormovskih tovarn Spaak in Kret, ki sta oba Belgijca, trije nemški turisti, nek pop iz Samare, oče Sidor, dva visoko-šolca s svojo materjo, neka trgovka iz Astrahana. Tisti dan je bilo praznih na «Vladarici» li kajut prvega razreda. cPotnik prvega razreda,* zaključuje Viktor Jun svoje pomočilo, rje neodvisna oseba, ki ima dovolj sredstev in je na splošno od življenja razvajen.* Poročilo Viktorja Juna ne potrebuje nobenega komentarja. Najboljši komenmr je napravilo življenje samo, ga je napravila velika Oktobrska revolucija in trideset let sovjetske vladavirie... Dne n. julija 19!,7. točno opoldne po moskovskem času je odplul iz Gorkija proti Astrah-c.nu brzi potniški parnik cPariška komuna*. Potnikov je bilo tolijto, da so tvorili vrsto pred okenci za listke. Samo za kajute 1. razreda je zaprosilo 110 ljudi in 261 za II. razred. Volga privlačuje letoviščarje in turiste vse prostrane Sovjetske zveze. Volga ni več rezervirana za izlete ljudi, «fci so razvajeni od življenja in usode*. Na zgornjem krovu «Pariške komune* je zbudil mojo pozornost mladenič v oficirski uniformi brez činov. Stal je naslonjen ob ograjo in gledal navzdol proti obrežju. «Kolja moj dragi!* je prihajal od tam doli' ženski glas. «Pazi, da se ne boš prehladil, pazi vedno na zdravje...* KOlja ni odgovarjal ničesar, ampak je samo pritrjeval s glavo. «Pa piši, Kolja; ali si slišal?* je nadaljeval Isti ženski glas. Pogledal sem navzdol v tisti smeri. Na obrežju sta stala neka žena in moški; prav gotovo so bi-ti starši tčga potnika; gledala sta proti sinu navzgor in mu v naglici dajala še zadnje nasvete in priporočila. Točno ob 12. liri je parnik odplul. Nikolajeva mati je imela solzne oči in nehala pomahn-vati z rok&'v pozdrav. Moški, ki je nosil preko rame pes, kakor je običajen pri nosačih, je pomahal s svojo kapo. *Ali je vaš oče nosač?* sem vprašal Nikolaja. «Da, ' že 1,1 let*, je odgovoril Nikolaj in pristavil: «Ves ta čas je delal v Gorkijskem pristanišču.* Ker sta bili najini kajuti skupaj, sta se kmalu do dobrega spoznala in ostala skupaj ves čas potovanja. Kuprijanov je profesor matematike na srednji šoli. Tik pred izbruhom vojne je doktoriral na univerzi v Gorkiju. Na fronti je bil politični vodja, po tem poveljnik stotnije in je bil končno odpuščen kot major. Kuprijanov je ostajal noč in dan na krovu; neprestano je gledal na Volgo, na trene bregove in često mi je pripovedoval o svojih vtisih. Ni govoril drugega ka- kor o Volgi in ni niti z besedico omenil vojne, ne dežel, po kateri je hodil v bližnji preteklosti. Popoldne okrog treh je prišla po naključju v mojo kajuto plavolasa deklica in ostala v zadregi, ko je videla pred seboj neznanega človeka. iCigava si?» sem jo vprašal.