PHIMDHSKI DKEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Leto Vi - Štev.
139 (1827)
Poštnina plačana v gotovini
Spedizione^r^bbon^po^^^^r^
TRST. četrtek 14. junija 1951
Cena 15 lir
PRVI VOLILNI USPEHI
zavednih beneških Slovencev
Neodvisna slovenska kandidata Holar in Marinič sta dobila pri pokrajinskih volitvah 1093 glasov
Po končnih rezultatih za pokrajinske volitve ”v videmski Pokrajini sta prejela neodvisna |iovenska kandidata sledeče število glasov:
1. Prof. ALEKSANDER MO UR v volilnem okrožju TAR-CENT 782 glasov.
2. JOŽEF MARINIČ v VOlil-tem okrožju St. Peter Slovesov . Povoletto 309 glasov.
Oba slovenska neodvisna kandidata torej 1091 glasov.
Ostali kandidati so prejeli v kh dveh okrožjih sledeče število glasov;
Volilno okrožje TARCENT:
, vhnokristjani 10.591, kominfor-toisti 2,538, socialisti (Šaragat-Homita) 1818, MSI (fašisti) 1530, Furlansko ljudsko gibale 807.
Volilno okrožje St. Peter Slovenov-Povoletto:	demokrist
iarti 10.473, kominformisti 2063,
\ *ociaUsti 1546, MSI (fašisti) Furlansko ljudsko gibanje (»Paesi tuoi«) 1336.
Kot smo že poročali sita bili °be volilni okrožji formirani tako, da so posamezne dele Slovenske Benečije priključili ‘rajem z ogromno italijansko, “tiroma furlansko večino, j Tako bo prebivalce okrožja Tarčent zastopal y pokra j in-^em svetu general Eugenio tlorra z demokristjanske liste, Prebivalstvo okrožja St. Peter-! Bvoletto pa neki demokristjan Olivieri Luigi.
Pokrajinski svet za videmsko Pokrajino bo sestavljen iz 36 Jvetovalcev in sicer: 24 demokristjanov, 5 kominformistov, 1 ,le»nijev socialist, 3 Saragatovi *°eialisti, 2 MSI, in 1 od Fur-^nskega ljudskega gibanja. Za 'šokaz, da vzhodni kraji videm-5ke pokrajine niso ravno tako •italianissiinii) kot bd hoteli Prikazati italijanski šovinisti s konformisti vred, Pa dokazu-nekatera imena samih i~-Voljerdh pokrajinskih svetovalcev kot so n. pr.: med demokristjani Vittorio Pozzar in Maria Toros, med- kominformisti ®a Leopoldo Francovich in
drugi.
Iz občin Slovenske Benečije, v katerih so bile postavljene Uodvisne slovenske liste smo Prejel; doslej sledeče rezultate: Občina TAJPANA (znak *smreka»): neodvisna slovenska 'ista m glasov demokristjani *il, kominformisti združeni z •*SI 84, socialisti 50.
Občina BRDO (znak »tehtni-'a») neodvisna slovenska lista ®> demokristjani 230.	,
Iz občine GRMEK v vzhodni Benečiji še nismo prejeli podatkov.
I 20 mest občinskih svetovalcev v občini Tajpana so razdelili sledeči način: 16 demokristjanov, 2 socialista, 1 kominfor-Jrist in 1 neodvisni Slovenec, *ePrav ima ta lisita 111 glas°v ^sproti 50 glasovom sociali-J°v, ker so mnogi volivci od-«li po naročilu duhovnika iz “latišč in drugih furlanskih du-ovnikov preferenčne glasove *°cialistom in kominformistom, Ja bi na ta način preprečili iz-°litev slovenskega neodvisnega kandidata v občinski svet.
aže, da je dal pobudo za to Protislovensko akcijo, ki nima ? krščanstvom nobene zveze, artivež diši po najhujšem Ra-lanskem šovinizmu, prav sionski župnik lz Platišč, ki ima aveze z goriško SDZ in pa ?arlarjskima župnikoma iz Vis-°rše in Prosnida.
.Poudariti moramo, da so tu-kandidati na demokristjan-socialistični in kominformi-8Hčni listi v slovenskih vaseh 'si Slovenci, ki pa se zaradi •Uro stoletnega zatiranja ne b>Vedajo dovolj svoje narodno.
. Kot smo že poročali so bile Pripravljene tudi v drugih sl°-:*bskih občinah Slovenske Be-.'-ije neodvisne kandidatne U-za občinske volitve. Toda 2 -realnim in dejanskim priti-*h'rn ter terorjem klerofašistov
t. b.v.:r..»v. i f*i o 17 tn ^ 11q 'V
kandi-
jt"vue liste vložiti. V občini h?iaa so na dan, ko so se pod-T**niki zbrali, da bodo podpl-r Pred občinskimi oblastmi Slatno list0' so prišli iz , l*b]lh vasi kominformisti, ki
,j Podpisnike, ki so prišli tu-jji l2 zelo oddaljenih, vasi na-jjbo razgnali. Podobno šo sto-^ ' demokristjani, v občini So-^ dnje v vzhodni Benečiji. Po iai	pa	se je doga-
■ da niso hoteli notarji ove-
POPRAVEK
r,U vterajšnjenv članku o volilnih Prvi . na- Goriškem se mora Vlln„ ,vek šestega odstavka pra-‘no glasiti:
rezultatov sledi pred-Sltl dejstvo, da Je DFS v gori-Iinl dobila vedno sionskih glasov«.
lje Je bUo v lstem Članku kra?, natiskano da Je Rudolf kandidat SDZ prejel 511 kdr ni. namest0 411 glasov, koll-'<lne3 v resnlcl Prejel v vo-dj »m okrožju Gradiška-iSovod-
roviti po vaseh podpisov potrebnih za predložitev liste.
Pri pokrajinskih volitvah so italijanski šovinisti vseh barv smatrali oba slovenskega neodvisna kandidata za svoja glavna nasprotnika. V ta namen so demokristjani in trikoloristi osnovali posebno ((ljudsko gibanje® in začeli izdajati list ((FAESI TUOI». Demokristjani so v volilnem okrožju Tarčent postavili za kandidata celo nekega generala, ki se piše Eugenio Morra, za katerega pravijo, da je v Italiji precej znana osebnost.
V predvolilni kampanji je bil ta general zelo aktiven in je obiskal skoro vse slovenske vasi okrožja. Pri tem so mu šle zlasti cerkvene oblasti zelo na roko in so duhovniki celo premeščali ob nedeljah mašo, tako da bi na svojem krožnem potovanju ger.eral vedno lahko našel čim več ljudi skupaj. Ljudem je obljubljal vsemogoče od vodnjakov, preko pogozdovanja pa do krav, ki jih bodo lahko po zaslugi krščanske demokracije baje’ lahko kupovali na majhne obroke.
Pri tem pa je napadal samo slovenskega neodvisnega kandidata prof. Molarja ter ga blatil na vse načine. Dejal je, da bo tisti, kdor bo glasoval zanj, glasoval s tem «za priključitev k Jugoslaviji, kjer bodo ljudje brez Boga in božje tolažbe«... Ni treba posebej poudarjati, da je tudi duhovščina zastavila ves svoj trud ne samo v podrobni propagandi temveč tudi s cerkvene prižnice za to, da bi ljudstvo glasovalo proti prof, Mo-larju.
Tudi kominformisti niso seveda hoteli prav nič zaostati za demokristjani. Njihovo glasilo «1L CORRIERE VENETC« -je n. pr. 6. junija pisalo, da je «MoIar titoistični agent« in da je «treba to poyedati vsemu prebivalstvu, ki ne sme imeti z njim nobenih odnosov«. Tudi karabinjerji so s svoje strani izvajali moralni pritisk zlasti nad kandidati slovenskih neodvisnih list.
Se prav posebno pa moramo poudariti dejstvo, da je bilo ravno za nedeljske volitve odsotno okrog 4.000 najbolj zavednih in naprednih beneških Slovencev, ki so pred nekaj meseci odpotovali na delo v
* , kominformistov, je J ^ občinah nemogoče 2a‘hP
Belgijo. Ti zavedni delovni ljudje bi prav gotovo glasovali za neodvisne slovenske kandidate pokrajinskih volitvah in za neodvisne slovenske liste pri občinskih volitvah ter brez strahu dali zanje podpise in tudi na njih kandidirali.
***
o čitamo o prvih glasovih, M\. ki jih je slovensko beneško ljudstvo dalo svojim neodvisnim kandidatom pri Pokrajinskih volitvah in svojim, trem neodvisnim slovenskim listam pri občinskih volitvah, moramo poudariti predvsem naslednje nad vse važno dejstvo:
Zadevni beneški Slovenci so na nedeljskih volitvah postavili svoje kandidate in svoje kan. didatne liste prvič po skoraj sto letih, odkar je bila Slovenska Benečija leta 1866 priključena k Italiji. Skoro sto let narodnostnega, kulturnega, gospodarskega in političnega zatiranja sploh, je prustilo za se. boj po Slovenski Benečiji tako globoke sledove, da lahko upravičeno trdimo, da pomenijo ti volivni izidi ne samo prve dosežene uspehe na teh volitvah, temveč predvsem dejansko veliko prelomnico in važen mejnik v političnem življenju beneških Slovencev. Sam nastop neodvisnih slovenskih kandidatov pa je rezultat prvega razdobja borb slovenskega beneškega življa za dosego njegovih najosnovnejših človečanskih pravic, za boljše, človeka vredno življenje.
Pred našim beneškim ljudstvom se odpira sedaj nova pot do bodočih zmag. Neodločnost, bojazen in negotovost so s tem nastopom in z njegovim rezultatom premagane. Beneški Slovenci bodo kljub neštetim zaprekam ki jih postavljajo prednje združeni sovražniki njih narodnostnega obstoja '■di.icj neustrašno in od.ločno ter požrtvovalno — še bolj kot doslej — korakali po poti novih borb.
Uspeh v tej borbi je gotov, ker je njih borba pravična!
Volitve v Burmi
RANGOON, 13. — Na 52 voliščih. od skupnih 250. so bile v Burmi volitve. Te so bile v precej na,petem ozračju in pod budnim očesom policijskih a-gentov, oboroženih z brzostrelkami, ročnimi in solzilnimi bombami. Volitve se bodlo nadaljevale v posameznih pokrajinah do 4. januarja 1952.
Davies prikazuje
zahodne cilje v Parizu
Današnja seja namestnikov je trajala samo četrt ure
PARIZ, 13. — Današnja 69-se-ja namestnikov zunanjih ministrov je trajala samo četrt ure. Predsednik, francoski delegat Parodi. je zaman spodbujal svoje kolege, naj spregovo« rijo, zati je sejo odložil na jutri popoldne.
Angleški delegat Ernest Davies je govoril danes na kosilu ki so ga priredili zastopniki angleškega in ameriškega tiska v Parizu. Izjavil je, da želijo tri zahodne velesile sklicanje konference Štirih zunanjih ministrov in da zato nočejo v nobenem primeru prevzeti odgovornosti za neuspeh pariških razgovorov. «Zdi se, da bi ZSSR rada zavlačevala pansko konferenco vendar mi ne moremo ostati do neskončnosti v Rožnati palači. Zaradi tega je potrebno, da vlade sklepajo o teh vprašanjih« je dodal Davies.
Davies je izrazil mnenje, da do francoskih volitev ni pričakovati nič novega na pariški konferenci, medtem ko da P° volitvah uitegne priti do spremembe; izrazil je upanje, da bo ta sprememba omogočila sklicanje konference zunanjih ministrov.
V svojem nagovoru je Davies analiziral taktiko ZSSR in zahodnih velesil na pariški konferenci. Razložil je, da je Moskva spočetka zahtevala sklicanje te konference, kjer je bila zaskrbljena zaradi možnosti nemške oborožitve in jo je hotela preprečiti. Hotela je, je rekel Davies, oslabiti zahodni obrambni sistem, ki se je pričel ustvarjati.
Ko pa je postalo jasno, da bo nemške oborožitve ne bo prišlo tako hitro, kot se je zdelo spo-četka, je ZSSR spremenila svojo taktiko in zahtevala, naj se na dnevni red vključi atlantski pakt in ameriška oporišča v Evropi- Moskovski cilji, je nadaljeval Davies, pa so ostali isti poizvedeti, do kakšne mere je možen sporazum med zahodni, mi zavezniki, izpodkopavati njihove napore z vplivanjem na javno mnenje s pomočjo propagande in prisiliti zahodne države, naj omejijo svoje oboroževanje.
Davies je poudaril, da sloni vsa obrambna politika Zahoda
Iranska vlada in Hnglo-Iranian se začneta pogajati danes o naitl
Prvi razgovor Mossadegha s predstavnikom petrolejske družbe - Imenovana iranska delegacija za pogajanja - Angleški poslanik Shepherd izjavlja, da Anglija sprejema nadelo nacionalizacije, ne pa tudi sedanjega zakona o nacionalizaciji
TEHERAN, 13. — Kot so danes uradno javili, se bodo pričela pogajanja med predstavniki perzijske vlade in petrolejske družbe «Anglo-Iranian» šele jutri, 14. junija. Perzijsko delegacijo bodo predstavljali: finančni minister Mohammed Ali Varasteh, ki bo predsedoval tei komisiji, podtajnik finančnega ministrstva Kazim Hassi-bi, minister za pošto Yussef Mochar, minister Mohammed Sandjab jri poslanec nacionalne fronte Sayed Hassan Chayegan.
Pričakujejo, da bo imel jutri, med pričetkom pognani, perzijski ministrski predsednik Mossadegh važen govor v parlamentu. Nekateri menijo, da bo izjavil, da kljub grožnjam s smrtjo ne bo izstopil iz vlade, Mossadegh je danes povabil vodjo delegacije «Anglo-Ira-nian«, Basala R; Jacksona, med sestankom v prestolnici, naj obišče mišje luknje v južnem Iranu, da «se bo prepričal o zločinstvih ((Angio-Iranian« V Perziji«. Glasnik družbe je ja-vil, da ga je teheranski župan Mahmud Mehran že spremljal
danes popoldne na obhodu revnih predelov perzijske prestolnice. Kot znano, je Mossadegh na svoji tiskovni konferenci dne 13. maja|Lonl«f priporočil vsem tujim kovinarjem, naj «ugotove ’de ijpisu’ revščino v Perziji, da boe o razumeli napore vlade izboljšanje, in tudi vzroke, tLjaj se jč odločila nacionalizirati nafto«, -p5 ;
Na vsak način bo perzijska vlada zahtev;' t na jutrišnjih pogajanjih na-vrvo priznanje, da je nacipn-itizacija «Anglo-Iranian« že or-s oječe dejstvo. V krogih, ki so lizu predi ' štva vlade, L.avljajo, da mogla biti porajanja pre! na, če pred? iavniki «A' Iranian« ne bodo priznali načela.
V sedanjo nervoznost pred: pričetkom pogajanj se je danes vmešal angleški veleposlanik v Teheranu, Sir Francis Shepherd, ki je priredil tiskovno konferenco. Med drugim je izjavil: , «Mi s- io pripravljeni razpravljati ru osnovi načela nacionalizacije, ne pa tudi na osnovi zakona'o nacionalizaciji,
k j je bil enostransko sprejet v nasprotju z mednarodnimi običaji«. Povedal je, da se bodo sedanja pogajanja razvijala v precej napetem ozračju in, omenil, da sta za to delno kriva perzijski radio in tisk, o čemer je že obvestil Mossadegha.
Na vprašanje, ali misli angleška vlada podvzeti ukrepe za zaščito svojih podanikov v Perziji, je Shepherd omenil govor angleškega zunanjega ministra Morrisona od1 19. maja, ko je ta izjavil, da so že ukrenili vse potrebno. Neki novinar je ome-žesti člen pogodbe med in Perzijo iz leta 1921 in ^SBŠiiiherda za mnenje morebitnega sovjetskega) tavanja v Perziji v prime-da bi angleške čete poslali južno Perzijo. Shepherd je odgovoril, da se je ta člen nanašal na obdobje takioj po ruski revoluciji, če bi še ruske bele čete zbirale v Perziji za napad proti ZSSR.
Ko so ga vprašali o sedanjem položaju na petrolejskem področju pri Abadanu, se je Shepherd omejil na izjavo, da
Sporazum London-Washington o japonski mirovni pogodbi
Foster Dulles in Morrison sta dosegla kompromisni sporazum v dveh glavnih spornih vprašanjih: bodočnost Formoze in kitajska vlada, ki naj podpiše pogodbo - Achesonova tiskovna konferenca
na atlantskem paktu in zaradi tega Zahod ne more dopustiti, da bi se razpravljalo o veljavnosti te pogodbe. «To bi pomenilo, je dejal Davies, da mi priznavamo, da je atlantski pakt danes razlog za napetost v Evropi. Mi pa smo mnenja, da je atlantski pakt posledica sovjetske politike, m kateri je treba iskati pravi vir sedanjega položaja«.
Davies je nato strnil stališče treh zahodnih velesil v sledeče točke:
1. Vsi udeleženci konference štirih zunanjih ministrov mora. jo priti tja z enakimi izgledi, tako da bo ZSSR morala razpravljati o odgovornosti. za mednarodno napetost. Zahodne države nočejo, da bi se takoj spočetka znašle v obrambi.
2. Vsa vprašanja naj se postavijo v pravo luč, kar pomeni med drugim, da nemško vprašanje ne more biti ločeno od splošnih vzrokov napetosti.
3. Ne dovoliti prejudiciranja kakršnega koli sklepa še pred začetkom konference štirih.
4. Obrambni načrt zahodnih velesil ne sme zaiti v diskusijo.
5. Zahodne velesile morajo ohraniti enotnost mnenj in delovanja.
Ob koncu je Davies podčrtal, da so ameriški, angleški in francoski predstavniki ves čas pariške konference obdržali to enotnost mnenj.
Vzhodnonemška armada
BONN, 13-	—	Spomenica
nemške socialne demokratske stranke o oboroževanju Vzhodne Nemčije pravi, da šteje vzhodnonemška vojska, ((zamaskirana pod imenom ljudska policija«, 70.000 mož, da se bo pa v kratkem povečala na 140.000 mož. Poleg teh enot popolnoma vojaškega značaja ima ((ljudska policija« 80 do 90.000 policijskih agentov.
Orožje je deloma iz zalog nemške Wehrmacht, ki so jih zaplenile sovjetske čete, deloma pa novo lahko in težko orožje sovjetskega izvora. Socialno demokratska stranka me ni, da je samo 30 ali 40 odst. članov ((ljudske policije« zanesljivih.
LONDON, 14. — Anglo-ame-riški razgovori o načrtu mirovne pogodbe z Japonsko ki so se obnovili danes predpoldne po Dullesovem poyratku v London, so se praktično kon-čali.
Angleški dobro obveščeni krogi trdijo, da je bil med Johnom Posterjem Dullesom, posebnim odposlancem predsedni. ka Trumana, in Morrisonom dosežen kompromisni sporazum o vseh glavnih načelnih vprašanjih, ki so bila doslej sporna med Londonom in Wa! shingtonom. V angleških in ameriških uracinih kr “n nočejo še dati nobene podrobnosti o kompromisu, ki je bil dosežen, iz dobro obveščenega an. gleškega vira pa se izvei da so se sporazumeli predvsem o sledečem:
1. Japonska bo po sklenitvi mirovne pogodbe lahko prosto izbirala kitajsko vlado, s katero bo sklenila mir. Foreign Office je danes zvečer zanikal, da je Velika Britanija zahtevala, naj ima zavezniška komisija za Daljni vzhod pravico veta glede japonske zunanje politike po podpisu mirovne pogodbe.
2. Bodočnost otoka Formoze bo določena kasneje, Japonska pa se bo morala odpovedati vsem svojim pravicam do otoka.
Po mnenju diplomatskih opazovalcev sta bili ti dve vprašanji — katera kitajska vlada naj podpiše mirovno pogodbo in bodočnost Formoze — glavni sporni točki med angleškim in ameriškim stališčem. Da bi omogočili čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe, so tako Angleži kot Amerikanci popustili: Washington ni vztrajal pri zahtevi, naj pogodbo podpiše Cangkajškova kitajska vlada, London pa ni zahteval, naj jo podpiše pekinška vlada. Nekako salomonsko je bila odločitev v tem kočljivem vprašanju prepuščena Japonski sami.
Menijo, da načrt mirovne pogodbe ne bo omenjal vzdrževanja ameriških oporišč na Japonskem, temveč bo to vprašanje prepuščeno dvostranskemu sporazumu med Washingtonom in Tokijem po podpisu pogodbe.
Gospodarski krogi menijo, da je poleg želje Po enotnosti med zavezniki vplivalo na odločitev angleške vlade tudi upanje, da bo mogla z Japonsko skleniti trgovske dogovore, ki bodo omogočili urejevanje transakcij v funtih šterlingih in ne več v dolarjih.
Možno je, da se bo Dulles, ki se bo jutri zvečsr odpeljal v Washington, predpoldne še enkrat sestal z angleškimi politiki. Foreign Office meni, da bo po tem sporazumu mnogo laže doseči enotnost mnenj tudi o ostalih manjših spornih vprašanjih. Vendar pa prevladuje mnenje, ki se je utrdilo po proučevanju sovjetske note glede japonske mirovne pogod. be, da ZSSR ne bo spremenila svojega stališča, temveč da bo še vedno zahtevala, naj o pripravljanju mirovne pogodbe z Japonsko razpravlja svet zunanjih ministrov, v katerem velja, kot znano, pravica veta. Predlog sovjetske note naj se skliče konferenca vseh držav, ki so se udeležile vojne proti Japonski, je po londonskem mnenju predvsem poskus »ustvarjanja zmede v zahodnem taboru«.
Iz Washingtona pa poročajo, da je Aeheson na svoji tedenski tiskovni konferenci izjavil, da sovjetska nota ne vsebuje argumentov, ki jih ZSSR že poprej ne bi formulirala, in da zaradi tega ni gotovo, ali bodo ZDA sploh odgovorile.
Glede korejskega spora je Aeheson de-jal. da komisija OZN za dobre usluge še vedno poskuša doseči mimo rešitev
spopada, in dodal, da ZDA s svojimi zavezniki proučujejo možnost formuliranja predlogov za prenehanje sovražnosti. Poudaril pa je, da s kitajske strani še vedno ni nobenega znaka dobre volje.
O pariški konferenci -je zunanji minister ZDA dejal, da sovjetska nota o tem vprašanju dokazuje, \	. ,-?lo je ZSSR
navdušena za konferenco zunanjih ministrov«. ZDA so sprejele sovjetski predlog, naj se pogajanja nadaljujejo'1, razočarane pa so, ker ZSSR noče sprejeti nobenega izmed treh predlogov dnevnega reda, ki so jih postavile zahodn^ delegacije.
Na koncu je Aeheson v dokaj humorističnem tonu govoril o šestih dneh svojega pričevanja pred senatno komisijo, ki preiskuje Mac Arthurjev primer. Poudaril je, da je postavil rekord gostobesednosti na zasedanju komisije: zapisnik vsebuje 416.750 njegovih besed.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil danes zvečer, da se bo konfe-renca za mirovno pogodbo z Japonsko «skoraj gotovo vršila« še letošnje polletje.
Foster v Evropi
PARIZ, 13- — Ravnatelj ECA tVilliam C. Eoster je danes prišel v Pariz. V Evropi hlače preiskati potrebe držav članic OEEC na področju oboroževanja in glede surovin. Kot znano zahteva tretje letno poročilo QEEC, ki je izšlo te dni, pravično' razdelitev redkih surovin Foster bo o tem vprašanju’ razpravljal z odposlanstvi ECA v evropskih deželah še pred konferenco teh odposlanstev, ki se bo 19. junija začela v Kopenhagenu. .
Foster bo obiskal Francijo, Holandsko, Belgijo, Švedsko, Norveško, Dansko in verjetno tudi Avstrijo, če ne bo moral prej odpotovati v ZDA, kjer bo moral pred kongresom, poro-čati o proračunu ECA za prihodnje finančno leto.
V nemških krogih zatrjujejo danes, da ((pariška pogajanja za ustanovitev evropske vojske še niso praktično zaključena, v nasprotju Z izjavami francoskega veleposlanika v Washing-tonu Bonmeta«. Delegacije, ki' se udeležujejo razgovorov o evropski vojski po Plevenovem načrtu, so sklenile izdati poročilo O sedanjem stanju razgovorov. To poročilo bo pokazalo, pravijo v Bonnu, da nekatera osnovna politična vojaška vprašanja še niso bila rešena.
V diplomatskih krogih pravijo, da je belgijski zunanjj minister Van Zeeland predlagal, naj se poleti, po možnosti v juliju, sestanejo vojni ministri 12 držav atlantskega pakta. Na konferenci naj Di razpravljali o vključitvi Grčije in Turčije v atlantski pakt in o sodelovanju Zahodne Nemčije v evropski obrambi. Kot znano, je bila zadnja konferenca atlantskega sveta v decembru 1950 v Bruslju; na njej so sklenili ustanovitev skupnega poveljstva evropske obrambe jx>d vodstvom generala Eisenhowerja.
volj za večino v parlamentu. De Valera je postal predsednik vlade s pomočjo glasov petih neodvisnih poslancev,. 68-letni novi ministrski predsednik bo sestavil vlado izključno iz članov svoje stranke. Dosedanja Costellova vlada, kj je bila na oblasti od leta 1948, je bila sestavljena iz članov njegove stranke (Fine Gael), laburistične stianke, nove republikanske stranke, agrarcev in neodvisnih.
PARIZ, 13. — Predsednik Sueške družbe je javil, da so brez podlage vesti o morebitni nacionalizaciji družbe.
ve samo to, da je začasna uprava državne za nafto zasedla v Kermanebahrju sedež ((Amgio. Iranian«. Dodaj je da ne ve, če bo podvzela še druge podobne ukrepe proti napravam družbe.
V Teheranu sp se razširile vesti, da je zunanji minister Bacher Kazerr.i razpravljal s sovjetskim poslanikom Sadči-kovim o zadnjih sovjetskih vojaških vajah ob severni iranski meji. ^Te vesti je danes Ka-zemi zanikal v posebnem sporočilu tisku.	*
Kakor poročajo iz Londona* je danes ministrski predsednik Attlee odgovoril' na zadnjo Trumanovo poslanico glede perzijske nafte. Besedila tega odgovora najbrže ne bodo objavili.
Dopisnik agencije AFP razpravlja v posebnem članku o sedanjem položaju v Perziji. Omenja dogodek ko je minister za državno gospodarstvo pred dlnevom izjavil novinarjem z revolverjem v roki, da je pripravljen streljati na vsakega. kdor Se bo uprl nacionalizaciji nafte. To kaže — pravi dopisnik — do kajkšnega na. petega ozračja je prišlo v Perziji. V Kuzfetamu je prišlo do verskega fanatizma, kar kaže poslanica verskega voditelja Ayatollaha Kashanija, hi jo je objavil tudi radio Teheran in ki pravi: «Bog hoče, d!a bo Perziji vrnjena nafta, ker je naša nafta naša kri«.
V tej razburjenosti je bil skoro neopažen Mossadeghov odgovor Grandyju,» odgovor, ki je samo formalnost, ker je konično že znano, kako je bilo s Trumanovo poslanico Mossa-deghu. Predsednik ZDA, pravi dopisnik, je napisal samo eno poslanico in sicer Attleeju, katere dvojnik i? poslal poslaniku ZDA v Teheran. Grandy, je mislil, da jo mora poslati hitro tudi Mossadeghu, ker je videl napis; ((Predsednik ZDA. ministrskemu predsedniku«. Na anghškem poslaništvu so ugotovili.’ da to poslanico ne bi smel dobiti Mossadegh v roke. Z vel;ko vljudnostjo so o +em obvestili Gramdyja. ki se je šele tedaj zavedčl svojo napake. Po več brzojavkah med Wa-' shingtonom in Teheranom, so izročili Mossadeghu novo ■poslanic« ki ni bila na sporedu je bila Pa potrebna, da so zabrisali slabi v+iis.
Pismo inž. Dragotina Gustinčiča
Centralnemu komiteju KP Jugoslavije
Objavi jamo pismo, ki ga je poslal CK KPJ tov. ing. Dragotin Gustinčič, znani primorski dolgoletni član kompartije, ki Je bil po osvoboditvi nekaj časa v Trstu, mato pa rektor gospodarske fakultete y Ljubljana.
O priliki moje osvoboditve s popravljalnega dela smatram za svojo dolžnost, da Vam napišem naslednja pojasnila glede svojega dosedanjega zadržanja v sporu z Injormbirojem in CK VKP (b):
Odgojen v strogi disciplini naše Partije in Komunistične internacionale sem tudi tekom svojega dolgoletnega bivanja v Sovjetski zvezi zvesto izpolnjeval vse direktive VKP (b), pa če mi često tudi niso bile po volji in čeprav se mi niso zdele pravilne. Ob prilikah mojega nesoglasja sem vedno pomislil, da štab starih, toliko preizkušenih politikov, kakor načeluje Vsezvezni Partiji in ki ima nedvomno pokazati velike u-spehe v svojem minulem delu, ne more zgrešiti prave revolucionarne poti. Nedvoumni veliki in hitri napredki v sovjetski ekonomiki so me potrjevali v teh mislih in v luči teh napredkov se mi je zdelo vse ono, s Čimer se osebno nisem strinjal, malenkostno in ničevno. Poleg
Črnogorci darujejo 700.000 din
za naš Kulturni dom
TITOGRAD, 13. — Akcija za pomoč pri graditvi slovenskega Kulturnega doma v Trstu ima velik odmev tudi v najbolj oddaljeni in najmanjši jugoslovanski republiki Cmi gori. Glavni odbor Ljudske fronte za LR Crno goro j« sklenil darovati 700.000 din Odboru za graditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu.
tega s®m živel v SZ v ozkem krogu znanstvenih delavcev, odtrgan od dktivne politike in velikih produktivnih podjetij, kar jc omejevalo mojo razgle-
{? JD Octf
V takem duševnem razpoloženju sem bil, kakor mnogi drugi, slep za vse velike spremembe, ki so nastajale in na. stajajo med prvo in drugo svetovno vojno v življenju SZ in zahodnem kapitalizmu. Prezrl
sem, da v SZ država v nobenem svojem delu ne odmira, da Za to tudi niso napravljeni nobeni ukrepi, da narašča v sovjetski družbi birokratska kasta, ki faktično odločuje v vsem gospodarskem in kulturnem življenju SZ, zaradi česar je socialistična revolucija v Rusiji nujno morala kreniti po poti državnega kapitalizma. Prav tako sem tudi podcenjeval povojni izvoz sovjetskega kapitala. In ker sem zaradi tega gledal v ZSSR še vedno socialistično in ne državnokapitali-stično državo, sem odločno nasprotoval vsaki pomisli na to, da bi moglo vodstvo te države imeti kake imperialistične načr. te, zakaj socialistična država, država proletariata, ne more biti imperialistična.
Odtod in iz osebne užaljenosti in zagrenjenosti, ker sem bil prezrt v našem političnem življenju, je izvirala tudi moja o-stra in neopravičena kritika politične in gospodarske Unije naše Partije.
Praksa in politične študije naše Partije so me poučile o boljšem. Danes vidim, da ekonomska blokada, ki jo vršijo vlada ZSSR in vlade informbi-rojskih dežel proti naši socialistični Jugoslaviji, ni metoda, ki bi jo smele uporabljati sociali-stične države proti socialistični državi temveč da se take metode lahko posluži samo imperialistična politika, ki v SZ danes izvira naravno iz njene današnje družbene strukture in katero zavedno vodi CK VKP (b) in pod njegovim vplivom tudi vlade dežel Informbiroja.
Danes mi je tudi jasno, zakaj imamo tolik zastoj v sovjetski znanosti. Sam sem bil priča, kako so se dela zgodovinarjev zadrževala pa cela leta, ker niso dobila odobritve CK. Krajše študije se često niso mogle več publicirati, ker so zaradi zadrževanja postale neaktualne. Pravilno je, da monopolizacija znanstvene misli po CK VKP Ib) odločilno škodljivo vpiha na razvoj sovjetske znanosti.
Za tem večjo uslugo naše Partije smatram, da je z odločno roko razkrila te nemogoče in socializmu skrajno škodljiv metode, istočasno pa tudi na praksi pokazala pravilno pot v socializem. Smatram, da je njena opravičena kritika razvoja sovjetske družbe in sovjetske ekonomike internacionalnega pomena in da ji bodo vsi resni socialisti sledili. Velika njena zasluga obstaja še posebno v tem, da je razbila oportunistično teorijo o možnosti osvoboditve proletariata samo s prisotnostjo sovjetske armade. Ta teorija bi mogla zavesti zahodni proletariat samo na oportunistično pot čakanja.
Zahvaljujem se CK naše Partije. da mi je dal možnost in priliko, da sem uvidel svoje napake; še posebe pa se mu zahvaljujem za velikodušno pomoč v moji hudi bolezni, čeprav tega zaradi prejšnjega stališča nisem zaslužil.
Dragotin Gustinčič
Posest «Anglo-Iraman Oil Com.pany» ne obsega samo nafton osnih polj in naprav za vrtanje^ temveč tudi celo vrsto naprav kot rafinerije in cevovodi. Iranska vlada zahteva poleg nacionalizacije petrolejskih ležišč tudi lastnino 20 odst. teh naprav. Na sliki je izhodišče cevovodov v abadanski rafineriji
De Valera predsednik nove Irske vlade
DUBLIN, 13. — Irski parlament je s 14 proti 72 glasovi določil Ramona De Valero za novega ministrskega predsednika. % istim številom glasov je parlament zavrnil kandidaturo dosedanjega predsednika vlade Johna Costella.
Na nedavnih volitvah je De Valerova stranka (Fianna Fail, konservativci) dobila največje število glasov, vendar ne do-
Polilični krogi analizirajo
rezultate italijanskih volitev
Kratke
Izidi občinskih volitev - Senat razpravlja o dotaciji IRI-ju, minister La Malta pa preprečuje debato o njegovem ustroju in delovanju - Velike investicije v železarski industriji
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Po končanem pomladanskem delu volitev se je težišče1 zanimanje političnih krogov preneslo na analiziranje volilnih izidov. Prvi so bili socialni demokrati: glavni odbor PS (SHS) se je sestal že danes; Saragat je poročal o volilnih rezultatih. Jutri predpoldne Se bo sestala vlada, ki ji bo notranji minister Scelba poročal o poteku volitev.
Vendar velja glavno zanimanje zasedanju glavnega sveta krščanske demokracije, ki bo proti koncu meseca, a še ni bilo sklicano. Zanimanje je razumljivo:	demokristjani so
glavna vladna stranka in od njihove presoje položaja je odvisno, ali bo prišlo do sprememb v vladi. Spremembe ni-so nujne, saj razpolagajo demokristjani z nespremenjeno večino v parlamentu; vprašanje je le, ali se bodo hoteli prilagoditi razpoloženju volivcev, ki so ga pokazale volitve. V tem primeru bi se vlada morala premakniti na desno, če odbijemo neverjetno možnost kompromisa s kominformisti.
Rezultati občinskih nedelj.
skih volitev kažejo, da so od 1783 občin z manj kot 10.000 prebivalci demokristjani s pridruženimi listami dobili 873 občin, medtem k0 so jih prej imeli 630. Kominformisti so od 633 občin obdržali 424. Druge stranke so dobile večino v 441 občinah (prej 464), imajo torej več občinskih upray kot kominformisti. V občinah nad 10.Q00 prebivalci (brez glavnih mest provinc) je položaj tak: kominformisti so od 108 občin zdrknili na 87, demokristjanska koalicija pa jih je dobila 67 proti prejšnjim 47. Druge stranke so dobile 12 občin (prej 11).
Parlament se je včeraj vrnil z volilnih počitnic. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravljanje o zakonu 0 civilni zaščiti, ki ga karakterizira ko-minformistična obstrukcija _ (ki jo olajšuje dejstvo, da skušajo demokristjani, izrabljati ta zakon v svoje strankarske name. ne), senat pa je danes razpravljal o državni dotaciji zavodu za industrijsko obnovo GRD. Kredit IRI bi se naj povečal od 6o milijard na 120 milijard lir. Senat je odobril
do finančnega leta 1952-53.
Debata o IRI v senatu bi utegnila biti zanimiva, ko je ne bi prekinil minister za zunanjo trgovino La Malfa, češ zdaj govorimo o dotaciji temu zavodu, ne o njegovem ustroju in delovanju (kar pomeni dati denar ustanovi, o katere delovanju ni dovoljeno razpravljati in ki se izmika parlamentarni kontroli). Vendar so padle nekatere dokaj kritične pripombe na račun te ustanove, zlasti pa dejstva, da parlament nima vpogleda v njeno delovanje.
Posebej je bilo objavljeno poročilo o investicijah, ki jih je IRI napravil v letu 1950 in v prvem polletju 1951. Od skupnih investicij 123 milijard je dobila največ električna industrija skupno z radijem (37 milijard), takoj nato pa sledi železarska in jeklarska industrija s 33 milijardami, medtem ko so plovne družbe dobile 25 milijard. Predvsem pade v oči velika dotacija za strukturno pasivno železarstvo. Bilanca IRI za leto 1950 izkazuje .izgubo 15,8 milijard. Poročilo dodaja, da je viseči dolg zavoda dose-
po-
stopno povišanje kredita do i , vsote, ki jo je želela vlada; gel «abnormalno vismo«. vseh 120 milijard bo IRI dobil I	ALBIN	PEČAR
BEOGRAD, 13. — Delegacija predstavnikov srbske pravoslavne cerkve in beograjske teološke fakultete je danes odpotovala iz Beograda v Atene, kjer se bo ude. ležila proslav 1900. obletnice prihoda apostola Pavla iz Palestine v Grčijo.
NEW YORK, 13. — General Lu-cius Clay je izjavil, da naj bi prišlo na Madžarskem in Poljskem do množičnih deportacij.
LONDON, 13. — Angleški kralj bo še vedno podpisoval državne listine in se zanimal za uradne zadeve, kljub temu da bo njegovo zdravljenje trajalo dalj časa.
MELBOURNE, 13. — Avstralski pristaniščniki so prenehali s svojo solidarnostno stavko z novozelandskimi pristaniščniki in ne bodo več bojkotirali ladij iz tega do-miniona.
NEW YORK, 13. — Bolgarski zunanji minister je pred OZN obtožil Grčijo, da grozi varnosti Bolgarije zaradi incidenta, med katerim so Bolgari ubili grškega vojaka, ki je 27,- maja po pomoti prišel na bolgarsko ozemlje.
ATENE, 13. — Honorarni švedski konzul v Grčiji, Riesberg se je ustrelil v hotelski sobi.
CANBERRA, 13. — Bivši avstralski ministrski predsednik Joseph Ben Chifley je umrl, Btl je predstavnik socialistov.
MILANO, 13. — S posebnim vlakom je danes odpotovalo na delo v Belgijo 567 italijanskih rudarjev s 27 družinami, 57 delavcev je odpotovalo v Francijo, 21 rudarjev pa v Anglijo.
BERN, 13. — Bern ima danes 800.000 prebivalcev, Zuerich pa 777.000.
OTTAVVA, 18. — Predvidevajo, da bosta predsednik vlade Št. Laurent in zunanj’i minister Le-ster Pearson, napovedala v kanadskem parlament^ prenehanj« vojnega stanja z Nemčijo.
MADRID, 13. — V špansko pre. stolnico je prispel bivši upravnik ECA, Paul Hoffman.
LONDON, 13. — V Angliji so izkopali v tednu od 3. do 9. junija 4,216.000 ton premoga. Prejšnji teden pa 4,520.000.
BRUSELJ, 13. — Belgijsko jeklo so podražili na 4.200 frankov.
TORONTO, 13. — V Kanadi so odkrili velike vire nafte, vredne nekaj milijonov dolarjev,
PHIMORSKI DNEVNIR
— 2 —
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 14. junija
Bazilij, Brislav Sonce vzide ob 4.14, zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 13.59, zatone ob 0.41. Jutri, petek 15. junija Vid, Dragomir
Slovenci
WWVWIWWWW |
nedeljo 17. t. m. vsi | na stadion „Prvi maj4
V reviji narodnih noš bodo | nastopile naše tukajšnje narodne noše ter narodne noše I drugih slovenskih pokrajin I kakor tudi narodne noše dru- [ gih jugoslovanskih narodov.
od
pa
Državni ansambel narodnih noš in plesov NRI Hrvatske iz Zagreba
Študentsko kulturno umetniško društvo ,,Tone j Tomšič“ z ljubljanske univerze
Tržaška folklorna sku-1 oina
folklorna skupina iz I Ricmani in Boršta
Z IZREDNE OBČINSKE SEJE
NA
an m
Najrazličnejše narodne plese makedonskih do koroških in slovenskih folklornih Plesov | tržaške okolice bodo izvajali:
MAKEDONSKI PLES kADANO OROit
Angleška novinarka VIO-JA ELLIS, ki je Izzrz i pruič' 'biskala Jugoslavijo in je | etos ponovno prišla v Ju-loslavijo na daljši obisk. je| > razgovorih o svojih vtisih ned drugim izjavila:
in pesmi
sledečim sporedom:
Predlogi občinskega odbora
za izboljšanje delovanja podjelja za vzdrževanje meslne čistoče
V nasprotju s torkovo sejo je bila včerajšnja izredna občinska seja povsem mirna. Za večino je bila po izglasovanju proračuna vsa stvar popolnoma v redu, manjšini bi pa tudi vse razburjenje ne pomagalo več, da bi lahko izpremeni-la že zaključeno dejstvo.
Preden so prešli k glavni točki dnevnega reda, k obravnavanju načrta za izboljšanje poslovanja podjetja za mestno čistočo, so nekateri svetovalci postavili razna več ali manj važna vprašanja upravnega značaja.
Kominformisti, ki jim zmanjka neštetokrat argumentov, ki bi jih lahko na sejah občinskega sveta postavili, so se kljub suši novih argumentov tudi včeraj oglasili polnoštevilno v prvem delu seje. Postavili so pa seveda takšna vprašanja, o katerih so že neštetokrat govorili in na katera so tudi že prejeli odgovor. Tako je Košuta, pogrel vprašanje otroških vrtcev komaj dan po izglasovanju letošnjega proračuna. Komin-formistka Weiss ni bila nič bolj «izvima» in je postavila vprašanje, ki je bilo ((slučajno« objavljeno prav v včerajšnjih «Ultime Notizie«. Nočemo reči, da obe omenjeni vprašanji nista važni (naša borba za rešitev obeh je najboljše potrdilo), vendar mislimo, da jih ko. minformistj izrabljajo v vseh mogočih oblikah samo zato, da se lahko na vsaki seji kar zapovrstjo oglašajo, ker se bližajo volitve.
Med govori, ki so jih na vprašanja svetovalcev dali odborniki, je bil predvsem važen odgovor odbornika Benussija, ki je izjavil, da je bilo vprašanje jetičnih bolnikov, ki so prišli iz sanatorijev, na žalost rešeno le v besedah ne pa v dejanjih ter da je odvisna reši-tev tega vprašanja edinole od ZVU. "Upajmo, da se bodo res zavzelizatovprašanjeter nudili možnost tudi tem okrevancem. da najdejo svojemu zdravju primemo delo.
Sledilo je nato tako dolgo pričakovano poročilo odbornika Bonettija v zvezi z načrtom za izboljšanje poslovanja podjetja za' vzdrževanje mestne či. stoče. Njegov govor je bil dolg ter ie zavzel več kot polovico včerajšnje seje: bil bi pa prav gotovo daljši, če. bi hotel odbornik prečitati ves načrt, yi obsega kar 3« tipkanih strani-Odbornik Bonetti se Te zato
Avguštin Krevatin z Mk
dolili prvo nagrado za dobro Kletarstvo
omejil samo na nekatere splošne ugotovitve ter na bolj površen oris delovanja tega podjetja, proti kateremu je bilo upravičeno izrečeno že toliko kritik.
Poudaril je, da sp že leta 1946 načeli vprašanje izboljšanja poslovanja tega podjetja; prav tako so postavili to vprašanje tudi naslednji dve leti, a brez kakršnega koli uspeha. Tako je ostal v rabi stari način pobiranja smeti, ki se je Pa v zadnjem času izkazal za nezadostnega in pomanjkljivega ter je prav zaradi tega postal vedno bolj neprikladen, obenem pa tudi sorazmerno zelo drag. Prvo, kar predvideva nov načrt, kj naj bi ga občinski svet odobril, je •moderniziranje, vseh prevoznih sredstev za pobiranje smeti, za kar bi
podjetje potrebovalo 190 milijonov lir- Način pometanja cest bi ostal zaenkrat neizpreme-njen, ker bi bilo za njegovo spremembo potrebno najprej izboljšati stanje naših cest. Novi načrt predvideva še mnogo drugih sprememb, ki so se dobro obnesle v Bologni, Švici in tudi y Franciji in ki se bodo po njegovem prav tako dobro obnesle tud; pri nas.
Ob koncu je prečital še resolucijo, v kateri predlaga občinskemu svetu odobritev sprememb med katerimi predvsem nabavo, novih prevoznih sredstev. kar pa bo mogoče le, če bo ZVU odobrila posojilo.
V zvezi s predlaganim načrtom so se oglasili k diskusiji nekateri svetovalci, ki bodo povedali svoje mišljenje na prihodnji seji petek ob 18.
KMETOVALCI
Koloradski hrošč pustoši
POZOR!
\r	•	IT!	v»v
ze pri lrzicu
IPDT
Tudi na Tržaškem ozemlju preti uničenje pridelku krom-pirja.
Najhujši škodljivec krompirjevih nasadov. KOLORADSKI HROSC ali KROMPIRJEVEC« se je že pojavil v znatni meri tudi na krompiriščih v Ronkih pri Tržiču. Je torej gotovo v neposredni bližini krompirjevih nasadov na Krasu našega Tržaškega ozemlja. Ko to pišemo, so posamezna gnezdišča tega strašnega škodljivca, uničevalca krompirja najbrže tudi na njivah in vrtovih, na katerih gojijo letos naši pridni nadre-
žinski kmetov^ci krompir, pari
radižnike in rr^lancane.
Kako upravičen je strah pred pojavom in razmnoževanjem tega, sicer r.-.alega hroščka, (dolg je komaj 10 .mm in širok približno 7 mm, torej je malo večji kot navadna pikapolonči-
IZPRED SODIŠČA
ca ali jMvijč.ica), zgovorno že dejstvo, da posvečajo vse države v Evropi že nekaj desetletij izredno paž-njo in skrb pojavu in uspešnemu zatiranju krompirjevca. povsod, kjer se je ta golazen vgnezdila in je niso nemudoma zatrli, se je v kratkem času ta-Ito razmnožila, da je v nekaj letih okužila krompirjeve nasade obširnih površin in celih pokrajin ter jih poškodovala v taki meri, da je lam pridelovanje krompirja postalo sploh nemogoče. Kakšne važnosti pa
ca. So to predvsem pripravki raznih arzenatov, ki pa so istočasno tudi zelo hud strup za ljudi in za živino in pa DDT pripravki, ki 1'judem in toplokrvnim živalim na splošno ne škodujejo. Prvi in drugi učinkujejo dobro, če z njimi rastline krompirja in sorodnih rastlin oprašimo ali pa oškropimo. Kakor pa kaže, je škropljen-je bolj uspešno, ker se pri njem strup boljše oprime zlasti spodnjih strani listov, kjer samice hrošča odlagajo svoja 'jajčeca. Razen tega bi morali po mnenju
je pridelek krompirja ne samo strokovnjaka K.Z. biti DDT
V torek dopoldne so v sejni dvoranj Trgovske zbornice v Trstu razdelili nagrade kmetom. ki so se udeležili tekmovanja za dobro kletarstvo. Natečaj ie razpisala pred časom Tržaška posojilnica (Cassa di Risparmio) in dala na razpolago v ta namen 500 tisoč lir.
Razdeljevanju nagrad so_ pri-sostvovali predsednik, Tržaške posojilnice ter zastopniki ZVU.
Tekmovanja se je udeležilo mnogo naših kmetov. Prvo nagrado, '25.000 lir in diplomo je dobil Avguštin Krevatin z Ba-dihe (Plavje). Ostali denar Pa so razdelili še 74 drugim kmetom, ki so dobili različne vsote.
Gostilničar Scropetta Muro iz Ul. Madonnina je javil policiji 9. maja letos, da so mu vlomilci odnesli iz gostilne ponoči klavirsko harmoniko, gnjat, 1 kg salame, 3 in pol kg sira, 25 škatel rib in 2000 lir gotovine ter ga s tem oškodovali za okrog 65.000 lir. Policija je seveda uvedlg preiskavo in ker ji je prišlo 'na uho, da Se prirejajo v stanovanju 46-letne Bianche Bon v Ul. Maiolica 5 nekakšne pojedine ob igranju harmonike, se je brž pozanimala, odkod Bonov; božji darovi in dragoceno godalo.
Po zaslišanju Bonove in sostanovalcev je bilo ugotovljeno, da je harmoniko zanesel tja 39-letni Ernesto Škabar, ki je v onih dneh slučajno nekaj noči prenočil pri Bonovi. O pršu. tu in drugih dobrotah ni sicer nilo več sledu, toda po oklevajočih izjavah sostanovalcev je policija sklepala, da je bržčas vse blago, ukradeno Scropetti. končalo v tej hiši in je zato Bonovo in njenj znance ovadila tožilstvu.
V zvezi s to preiskavo Pa je prišlo na dan. da je Škabar odgovoren tudi za tatvino v gostilni Ricarda Candrielle v Ul. Piccolomini, kjer je v noči na prvi maj zmanjkalo več kosov obleke, čevlji, dve uri, surova in pol kuhane gnjati in drugo prekajeno meso v skupni vrednosti 100,000 lir. Tam se je tat vtihotapil v lokal skozi razbito okno. stlačil plen v vrečo jn vse skupaj odnesel v stanovanje Galliana Periona, ki stanuje v Rocolu (Molin a vento) 128.
Medtem ko se je Škabar ognil aretaciji in neznano kam izginil, so se morali včeraj pred okrožnim sodiščem zagovarjati vsi oni, ki so imeli kakorkoli opravka z ukradenimi predmeti; in sicer 48-letni Bruno Bon, 20-letni Luciano Bon, 39-letni Francesco Tomasini in 26-letna Rosa Tomasini zaradi neprevidnega nakupa, 54-letni Ottavio Del Pin, 48-letni Romano Russian, 44-letn-a Elvira
Caisutti, 36-letni Silvio Catta-ruzza, 44-letni Galliano Peron, 46-letna Bon Bianca. 38-Ietna Virginia Biagi in 32-letna Antonia Lorenzi pa zaradi tega, ker so se okoristili z ukradenim blagom.
Odsotnega Škabarja je sodišče obsodilo na 6 let zapora in ,54.000 lir globe. Silvija Catta-ruzzo in- Galliana Pericna na 1 mesec zapora in 3000 lir globe, Romana Russiana in Elviro Caisutti na 2 meseca zapora in
pred sodišče in brez oklevanja prizna, da ie bilo točno tako, kakor trdi obtožnica. Ce je kradel, je pač kradel, nesreča je le v tem. da so ga pri nepoštenosti zalotili in ga prignali pred sodnike.
In tako je gladko priznal tudi svojo zadnjo nepoštenost, da je namreč 22. maja letos V pokritem trgu izmaknil izpod stojnice torbo Albin-; Skerlava-vevi s Kontovela, Sicer Pa bi mu itak ne pomagalo tajiti,
3000 lir globe in Bianco Bon kajti pri tatvini ga je zalotil
na 3 mesece zapora in 5000 lir globe. Vsi ostali s0 bili oproščeni, ker niso zagrešili kaznivega dejanja. Cattaruzza, Pe-rion in Caisutti so bili obsojeni pogojno in brez vpisa v kazenski list, Bonova pogojno, Russian pa je bil pomiloščen.
Tri tisoč lir škode tri mesece zapora
Šestinpetdesetletni težak Pie-
tro Elego se da premamiti vsaki priložnosti, ki mu obeta nepošten dobiček. Potem pride
policijski kaplar Gilberto Zi-molo in ga takoj odvedel v zapor, kjer se je mudil do včeraj. Včeraj pa so mu naložili še tri mesece zapora, bržkone zato, ker je bila ukradena torba z dokumenti in drobnarijami. ki so bile v njej, vredna okrog 3000 lir. P.oleg zaporne kazni je sodišče odločilo, naj plača obtoženec še 4.500 lir globe, kar kaže, da bo moral Flego zopet poseči Po tuji lastnini, ko ?e vrne iz zapora.
Predsednik Picciola, tožilec Amodeo. zapisnikar Pivk. Za-govornik odv. Fajjoner.
»Folklora jugoslovanskih I arodov zelo zan ima našo j ivnost. Nastop Jugoslovan- j ke folklorne skupine (nam-eč v Angliji, op. ur.) je bil a nas prava senzacija. Naj-ečji uspeh je dosegla make-lonska skupina, ki je dobila [ »ni prvo nagrado in si edi-ia priborila sto točk. To je | «il edinstven primer v Aniti ji sploh ».
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
]
Ukinjen obvezni odkup žitaric
Delavske zadruge
ne smejo postati orodje strank
.-•H . ■
KROMPIRJEVO STEBLO, KI GA JE NAPADEL KOLORADSKI HROSC.
za prehrano kmečke družine, ampak za prehrano vsega prebivalstva zlasti v Srednji Evropi, gotovo ni potrebno tukaj posebej dokazovati, ko vsak umen človek ve, da je ta pod-zemnica rešila že marsikateri-krat evropsko prebivalstvo la-kote in predstavlja tudi za naše ljudstvo, posebno pa že za kmečko, nekak vsakdanji kruh.
Krotek opis koloradskega hrošča
Na seji IOLO, ki je bila dne I prav tako odjavljene in to i junija so sklenili, da -se ta- proizvajalec plačal v denarju
noše
»j bodo v nedeljo na stadionu i 15. uri. Kdor bo prišel izneje ne bo mogel nastopiti reviji narodnib noš.
Državni ansambel narodnih noš in plesov iz Zagreba
pa priredi V PONEDELJEK 1*. JUNIJA OB 21. URI V AVDITORIJU (Ul. Teatro Romano 2) še poseben
Večer jvlonskih plesov
1. posavski plesovi; 2. Vrlič-o kolo; 3, Jurjevska popijev-a; 4. Krčki tanac. 5. Slavon-ka žetvena popijevka; 6. Sla-onsko kolo; 7. Dalmatinsko olo poskočica «Lindjo»; I. lunjevačko kolo.
6 junija, so koj ukine obvezni odkup žitaric v Istrskem okrožju.
Ta ukrep pomeni nedvomno veliko olajšanje za naše kmete, hkrati pu je močan prispevek k nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva. Ce hočemo pravilno razumeti pomen sprostitve obveznega odkupa, moramo vse spo££m«mibe v našem družbenem življenju gledati povezano s spremembami v našem blagovnem prometu. Decentralizacija uprave, večja
vloga proizvajalcev v proizvodnji, poglabljanje socialistične demokracije — vse to že samo po sebi ne vzdlrži več neposrednega vmešavanja birokratskega aparata uprave.
Ta prehodi je rezultat pravilne politike naše partije in ljudske oblasti in na drugi strani rezultat uspehov, ki so jih dosegli v gospodarstvu naši delovni ljudje, ki so s svojimi napor j ustvarili pogoje za te spremembe.
Dosedanji obvezni odkupi so imeli svojo negativno stran v tem. da so morali kmetovalci sejati žitarice na teren, ki je bil veliko bolj prikladen za gojitev zelenjave. To je bilo v škodo proizvajalcem, ker bi bi-
mlati-v in mletje žita-.
li z zelenjavo lahko več pričo bili.
ODMOR
Makedonsko nevestinsko 10 Makedonska popijevka t da bije«; U. Makedonsko »Adana«; 12. Bosansko ni-i kolo; 13. Posavsko kolo; Moreška. pozarjamo občinstvo na to . lostojno prireditev imeno ega ansambla, ki bo nasto-kot gost naslednji dan po | levu narodnih noš in ple-» v Avditoriju, abila so na razpolago pri ria-Express, Ul. F. Severo •tel. 29-243.
Po tiem novem sklepu IOLO bodo kmetje sami razpolagali s svojimi pridelki in prodajali komur koli. podjetjem in ustanovam, ali pa naravno-.t potrošnikom. Cen ne bodo več določevale oblasti, temveč se bodo formirale na trgu sam.m na pcjilagi ponudbe in povpraševanja.
j3a se zabranijo morebitne špekulacije z žitaricami, bodo lahko trgovala »mo podjetja in ustanove, iti imajo za to obrtna dovoljenja. Nadaljevala pa bo prosti odkup odkupna mreža kmetijskih nabavn-o-pro-dajnih zadirug.
Merice ki so se pobirale pri mlatilnicah in v mlinih, so
Razpis
Ravnateljstvo dvoletne Kmetijske gospodarske šole v Škocjanu pri Kopru, razpisuje vpis za šolsko leto 1951-52.
Pouk bo v slovenskem in italijanskem jeziku. Poučevali bodo vse strokovne in gospodarske predmete. Posebno pažnjo bodo polagali na vinogradništvo, sadjarstvo, in vrtnarstvo.
Učenci bodo imeli brezplačno oskrbo v internatu. Boljšim in socialno šibkejšim dijakom bodo izplačevali tudi štipendije.
Pogoji za sprejem so sledeči:
1. Sprejeti bodo dijaki in dijakinje slovenske in italijanske narodnosti, ki so dopolnili 14 let, dovršili 5 razredov osnovne šole aii en razred gimnazije. Dijaki italijanske narodnosti, ki so dovršili nadaljevalno šolo (avviamen-to), bodo sprejeti brez izpitov v drugi letnik.
2. Sprejeti bodo gojenci,, državljani STO ter Jugoslovani iz Slo-venskeg# in Hrvatskega Primorja.
3. Kandidati morajo dostaviti upravi šole do 15. julija 1951 prošnjo za vpis kolekovano z 10 din. Prošnji morajo priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo KLO o imovinskem in socialnem stanju, potrdilo staršev ali varuha, da bodo poravnali vse stroške šolanja v primeru, da bi biu učenec po lastni krivdi izključen iz šole.
4. Sprejeti kandidati bodo pozvani v šolo s posebnim obvestilom.
5. Vsak gojenec bo moral položiti sprejemni izpit iz slovenščine oziroma iz italijanščine in računstva.
Najboljši učenci bodo lahko po dovršeni kmetijski gospodarski šoli nadaljevali študij na kmetijskem tehnikumu ali pa na gospb-darskem tehnikumu.
Po diplomskem izpitu In po opravljeni praksi bodo absolventi nameščeni pri kmetijskih državnih posestvih KDZ, KZ, KE, itd.	Ravnateljstvo
Se dva tedna lahko člani Delavskih zadrug urede svoje odnose z njimi. Prav tako lahko do 1. julija pristopijo še novi člani, ki niso bili do sedaj vpisani. V Delavske zadruge lahko pristopi vsak Tržačan, samo če se ne bavi sam s trgovino ali podobnim podjetjem.
Vpisujejo vse poslovalnice Delavskih zadrug vsak dan popoldne. Pri vpisovanju mora vsak sam osebno podpisati, da pristaja na zvišanje zadružnega deleža na 500 lir. Te vsote pa ni treba plačati takoj, temveč ga bo plačal lahko pozr.-eje, in to tudi s svojim zadružnim dobičkom. Takoj pa mora vsakdo plačati 100 lir. Te morajo plačati tudi stari člani Delavskih zadrug, ki so plačali pri svojem vpisu manjše vsote od 100 lir.
Delavske zadruge so staro tržaško delavsko podjetje - plod najlepših teženj in naporov delavcev iz Sv. Jakoba. - Od takrat' je minilo že skoraj petdeset let v katerih so postale močno in veliko podjetje. Fašizem je zatrl v njih vsako demokracijo. Volitve delegatov so postale formalne, podjetja so dobila komisarje, ki so počasi izrivali iz uprave stare zadružnike.
Po drugi svetovni vojni so bili dani vsi pogoji, da se Delavske zadruge okrepe. Vendar to ni šlo v račun kapitalistom niti njihovim strankam. Zato so bile vsa leta predmet zakulisnih spletk.
Takoj prva leta po vojni, ko so bile izvedene prve volitve, je dobilo demokratično ljudstvo v Delavskih zadrugah o-gromno večino, saj so ostale skupine dobile komaj nekaj sto glasov.
To slavno obdobje hočejo blatiti kominformisti sedaj, prav tako kot vse ostalo demokratično gibanje, kot «sramotno preteklost«. Odgovorili smo ze na njihove klevete da so se takrat sami strinjali s tako politiko, celo več, da so njihovi sedanji «voditelji» bili takrat nosilci takratne politike tudi pri Delavskih zadrugah. Seveda, danes jih je sram in o tem nočejo nič vedeti, zato tudi ne morejo odgovoriti.
Pa bi radi še vprašali naše kominformiste, ki bi hoteli podobno kot demokristjani izrabiti nastali položaj pri Delavskih zadrugah in postati gospodarji v njih, če so že proučili «milanski» primer?
Znano je. da je milanska zadruga na robu propasti, saj je javila, da ima 35 milijonov dolga (govori se pa o dokaj večji vsoti), zadnje dneve smo lahko tudi čitali, da je dobila komisarja prav zaradi tega slabega upravljanja. Bolj točne podatke bi lahko seveda navedli kominformisti sami, saj gre za njihove najbližje prijatelje in zaveznike, ki tako zvesto slede vsem italijanskim vzgledom. Vsa njihova dela, pa tudi vse njihove pisanje pa kaže. da hočejo slediti tudi tokrat. Morda j a hočejo slediti onemu primeru, ki ga je dal najvišji kominformistični italijanski voditelj, ki je menda svojega
sinka namestil na toplo mesto direktorja v neki drugi italijan. ski zadrugi, čeprav nima niti najmanjše usposobljenosti za to.
Vse to naši preljubi kominformisti seveda bolje vedo kot mi. Mislimo, da bi bilo zelo lepo od njih. da odgovore na naše ugotovitve, ne pa da že dva tedna molče.
Pretres možganov zaradi padca med igro
Med odmorom v šoli «A. Greco« na Vrdelski ulici je pri igri nerodno padel 9-letni Ales-sandro Locardi iz Ul. D. Chiesa št. 29, pri čemer se je ranil po čelu in dobil lažji pretres možganov z izgubo spomina. Zdravniki upajo, da bo ozdravel v 10 dneh.
Prepir zaradi dela
pripravki učinkovitejši kot ar-zenatovi, ker zadostuje pri prvih le dotik pripravkov s telesom mrčesa, dočim mora priti arzenatov pripravek v želodec oziroma v njihov prebavni organ, da jih zastrupi. Na vsak način, moramo prepustiti v tem pogledu odločilno besedo za to poklicanemu fitopatološkemu zavodu.
Tajništvo Kmečke zveze
Ker je še nekaj mest na razpolago se nadaljuje vpisovanje za izlet na Koroško, ki bo 29. in 3«. junija ter 1. julija t. i. Cena 3.500 lir za vožnjo z avtopul-manom in stroške potnega lista. Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13.
Dne 24. t. m. bo izlet na Trnovsko planoto (Čaven. Kucelj. Lokve, Poldanovec). Vpisovanje se nadaljuje v Ul. Machiavelli 13, vsak dan od 17. do 19. ure.
Občni zbor Glasbene Matice v Trstu
V ponedeljek, 25. junija t 1. bo ob 20.30 občni zbor z običajnim dnevnim redom v Ul. Rugge-ro Manna 29. Vabimo vse člane Glasbene Matice, da se ga udeleže.
Odbor
Vsi mladinci od 12 do 15 let se lahko vpišejo v mladinsko kolonijo, ki bo na Viču. Vpisovanje na sedežu ZAM, Ul. Machiavelli 13, vsak torek od 15. do 17., sredo od 9. do 12, četrtek od 15. do 17. in soboto od 9. do 12.
SLOVENSKA OSNOVNA SOLA V ROJANU vabi vse prijatelje
slovenske mladine na zaključno prireditev, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20.30 v šolski telovadnici v Rojanu Ul. Montorsino 8. Pod vodstvom svojih učiteljev bodo otroci ob spremljavi orkestra u-prizcrili igrico s petjem v petih slikah «Rojanski otroci«.
Starši in prijatelji slovenske mladine so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže zanimive in prisrčne prireditve.
SLOVENSKO—1 NARODNO | liLEOALIŠfiE
za Tržaško o/.t:atija
V SOBOTO 16. JUNIJA 1951 ob 20.30 gostovanje v BAZOVICI na dvorišču gostilne iiPRI GRUNTARJU« s Shavvovo dramo
S to predstavo SNG otvar-ja svojo letno sezono s pred-stavami na prostem in tako nudi tudi prebivalcem okoliških vasi, kjer ni primernih dvoran, možnost, da si ogledajo predstave letošnje sezone.
Gledališče Verdi
to
Danes 14. t. nv. ob 21. ur!,,... nastopila španska plesalka ™ J riemma. Sodelovali bodo P’3!1'.. Enrique Luzuriaga, plesalca J«J quin Villa in Paco Fernandez kitarist Paco de la Isla. _ v Mariemma nastopa prvič Trstu po veliki turneji v ZDA.
Pri gledališki blagajni se o3?" ljuje prodaja vstopnic za navM no prireditev.
SREČNA TRŽAČANA
Dvema izmed tržaških radio-poslušalcev je sreča napravila obisk in prinesla vsakemu radio-aparat. Voditelj šole «De Amicis« Martino Fioranti je bil nagrajen v natečaju «Radio v vsaki šoli« in Ercole Leoni, ki je spoznal o-sebo predstavljeno v rubriki «Kdo je?».
Razen natečaja za junij 1951, ki predvideva izžrebanje 10 nagrad, je RAI razpisala še druge propagandne natečaje.
Kakor smo že navedli, meri koloradski hrošč ali krompir-jevec y dolžino komaj približno 1Q mm in v širino 7 mm. Njegov hrbet jo še precej močno vzbočen, trebuh pa ploščat. Pokrovke ali prednja trda krila so značilno pobarvana; na 'svetlorumeni podlagi nosi vsaka po pet, skupaj torej deset črnih, vzdolžnih črt ali prog.
Spodnja opnasta krila, s katerimi hrošči tudi letajo, so živo rožnatordeče barve in so v miru popolnoma skrita pod pokrovkami. Samice se prav malo ločijo od samcev.
Koloradski hrošči zlezejo spomladi ob toplem vremenu iz zemlje, kjer so prezimili v globini od 20 do 80 cm, in si poiščejo mlado krompirišče. O-plojene samice odložijo vsaka od 500 do 1000 povprečno 7Q0 oranžastorumenih. valjastih jajčec na spodnjo stran krompir- j jevih listov v male kupčke od j 15 do 50 -jajčec. Iz teh jajčec zlezejo v 5 do 15 dneh drobne ličinke, ki so spočetka rdeče, odrasle pa postanejo svetloru-
Nesreča kolesarja na cesti Boljunec - Dolina
21-letni kmetovalec Ignac Bandi iz Prebenega št. 41 se je včeraj zjutraj vsedel na kolo in se s precejšnjo hitrostjo spustil po cesti, ki iz Boljunca pelje v Dolino. Sredi poti pa se je iz neznanih razlogov, verjetno je izgubil kontrolo nad vozilom, s precejšnjo silo zaletel v drevo in obležal v krvi. Rešilni voz je Bar.dija odpeljal v bolnico, kjer so ga zaradi številnih ran na glavi, ustnici na ličnih kosteh, kakor tudi zaradi pretresa možganov sprejeli na I. kirurški oddelek. Stvar pa vseeno ni tako huda, saj bo ozdravel, če bo šlo seveda vse po sreči, v 15 do 20 dneh.
Naše naročnike naprošamo da napišejo poleg naslova vedno tudi št. poštnega predala št. 198.
Agencija demokratičnega inozemskega tiska Ljubljana Tyr-ševa 34. poštni predal št. 198.
GLASBENA MATICI
v TRSTU
opozarja na III. javno br°" dukcijo gojencev Glasbe°e šole, ki bo 15. t. m. ob 20.39
r /uf/ffoVl/lt
Vstop prost.
Prireditev v Bazovici
Prosvetno društvo v B-7« v;c uprizori v ponedeljek 18. J3.
i 1 n P	p
lipo« v Bazovici trodejanko Nicodemija: ((Učiteljica«. V 18 nastopajo domači igralci. OPMa
jamo
na to prireditev, katere
sti dobiček je namenjen za
zgra-
ditev našega Kulturnega dotna-
mm narodnih nos
oBf
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. junija 1951 se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 11.
Poročili so se: mizar Giuseppe Santik in gospodinja Ana Bito, agent CP Metilli in šivilja Sere-na Bernes, uradnik Rino Delos in frizerka Renata Fonda, tehnik Giorgio Cuvanov in frizerka Vera Veliach, delavec Mario Pirker in prodajalka Liliana Serazin, uradnik Aldo Orzani in šivilja Raffaella Porcelli, mehanik Gio-vanni Giorgini in gospodinja Fausta Mestre. tesar Rodolfo Dro-zina in gospodinja Slava Škerjanc, industrijski izvedenec Mario Giac-ca in uradnica Giorgina Sbissich, delavec Bruno Barnaba in gospodinja Marija Petroni.
Umrli so: 74-letna Agata Ian-ko por. Covi^h, 7 mesecev stara Miranda Babich, 2-letni Giovanni Sorani, 83-letna Antonia Micolich por. Vassilli, 24-letna Liliana Cia-letta, 46-letna Amalia Specogna por. Rotteri.
Za prevoz narodnih noš iz -,-j lice bodo na razpolago pose0 avtobusi.
Iz Nabrežine bo avtobus namen odpeljal ob 13.30, iz blsj, ob 13.40 in s Proseka ob »'• I
Drugi avtobus bo odpeljal . 13.30 z Opčin in bo vozil s* f Trebče, Padriče in Bazovico Trst.
V Škofijah naj se zberejo «a stopajoči v narodnih nošah iz “.j lij, Plavij in Dekanov ob D- j Od tu bo odpeljal avtobus sK
Dolino, Boljunec, Boršt in
Biča-
nje v Trst. Odhod iz Trsta ob ‘
s Trga Rotonda.
Poudarjamo da bodo nav^Jjt avtobusi SAMO ZA NARO^L NOSE. Ostali naj se poslu^ rednih avtobusnih zvez in
luž«'
Priporočljivo je, da se pos11 :» avtobus«11’
naslednjih zvez:
rednih
Z GORIŠKEGA
Iz Prebenega odhaja avtobus 13.25, iz Doline ob 14 ali |, Boljunca ob 14.05 ali i5-0^-ta Domja ob 14.10 ali 15.15. Iz jv bo odhod za navedene kraje 20.35 ali 22 z avtobusne P°st ^ Iz Nabrežine odhaja avtobus
14, iz Sv. Križa ob 14.10, s
pr«-
o«
Zaradi dela jc nastal včeraj j mene barve. Ličinke dosežejo
zvečer v neki gostilni v UL Rossetti prepir, v katerem je 63-letni električar Giorgio Fortuna iz Ul. Tizia.no Vecellio izšel kot premaganec in se je moraj zateči v bolnico, kjer so mu izprali precejšnjo rano na levem ušesu, medtem ko .je zmagovalec ob prihodu policije jadrno izginil. Fortuna je izjavil, da napadalca pozna le na videz.
Čevlje tvrdbe ..Luchv ’ Slioe prevežejo v [oniloii i letalom
Tržaška tovarna čevljev «LUCKY SHOE Co.» je včeraj poslaia londbnski tvrdki «DOL_ CIS Ltd.« s posebnim prevoznim letalom «Viking«, ki je preletelo iz Londona y Gorico in naito spet takoj odletelo nazaj v London, šestisočdva para čevljev ročnega izdelka, namenjenih angleškim polresnicam, To je prvi prevoz čevljev z letalom na trgovski osnovi v zgodovini. Sesttisoč parov čevljev iz rafije, iadeluk tržaških obrtnikov, bo v Angliji naprodaj v trgovinah prodajne organizacije ((DOLCIS Ltd». Dva para čevljev iz beneškega usnja, ki sta nov izdelek tvrdke LUCKY SHOE Co., pa sta namenjena Vivian Leigh in Margaret Truman, ki se sedaj mudita na obisku v Angliji,
Dne 3. junija ie tvdrka «LUCKY SHOE Co.», katere lastniki in ravnatelji so trije Američani, in sicer Albert Saiitz iz Bostona, Thomas Mac Cann iz Minneapolisa in Jud-son Quioin iz Ntw Orleansa, prejela od tvrdke ((DOLCIS Ltd.« piano, s katerim ta urgi-ra pošiljko in predlaga pošilja-tev blaga z letalom namesto po železnici. Spretnost obrtnikov STO v predelovanju rafije in moderne izdelovalne metode «LUCKY SHOE Co.» so omogočile hitro dobavo blaga. Trvdka «LUCKY SHOE Co.», ki dela sedfcj s polno piro. in izdela dnevno 2-400 parov čevljev, je lahko s pomočjo s'vojih naprav izvršila to natočilo poleg številnih drugih, ki iih je dobila iz ZDA. Anglije, Hono-luluja in; Karachia,
do 12 mm dolžine in imajo de bel. navzgor vsločen zadek, ki je proti koncu zožen.
Ličinke so še bolj požrešne kot hrošči in žre j o vse zelene dele krompirja in sorodnih rastlin, začenši navadno pri nežnih vršičkih. Ko dorastejo junija meseca (prva generacija), zlezejo nekoliko centimetrov v zemljo; kjer se zabubijo. Bube krompirjevca so zamazanorde-če barve in približno 1 cm dolge. V zeml-ji leži buba kakih 7 dni. nakar izleze iz nje popolnoma preobražen in razvit hro-šček, ki ostane v zemlji še približno teden dni in se potem pojavi na zemlji, kjer si poišče krompirjevih rastlin. Mladi hrošči začnejo svoj ciklus življenja kakor njihovi starši spomladi in ustvarijo drugi zarod ali generacijo. Ta zarod je zlasti številen in njegove ličinke ožrejo tako močno krompirjeve rastline, da se gomolji ne morejo razviti.
Sporaiuinela sta se pred sodnikom
Kljub delu. ki so ga sodnim oblastem naprtile občinske in pokrajinelke volitve, so včeraj imeli na kazenski sodniji tedensko razpravo. Sodil jie novoimenovani sodnik dr. Cesare Vizzini.
Najprej je prefledal obtožni, co, ki je očitala 52-letnemu Pi-stntiju Francu iz Standreža, da je -preteklega februarja razžalil časit trgovca Dionizija Ble-diča iz Ul. Goldbni. Na vprašanje, zakaj je Bledica ozmerjal, je Pirenti odgovoril, da se je hotel maščevati, ker se je nekaj mesecev prej Bledič o njem grdo izrazi-l in je zaradi tega vložil proti njemu tudi tožbo. Tako je moral sodnik pretresti tožbo in protitožbo. Razprava Sq je zaključila s sporazumem. Bledič je odpustil Pisentiju in obratno. Delila si bost-a sodne stroške.
Zatiranje koloradskega hrošča
Krompirjevca ni tako lahko zatreti, zlasti ne če ne nastopimo proti n'jemu takoj, ko se pojavi. Razmnožuje in širi se ta škodljivec tako naglo in v taki meri, da ga pri tem lahko ustavijo le nagli, širokopotezni in vztrajni ukrepi. Zaradi tega tudi zahtevajo oblasti, da jim kmetovalec prijavi tega hrošča in n-jegove ličinke, takoj ko jih kje zapazi.
Na anglo-ameriškem področju STO je treba pojav koloradskega hrošča naznaniti fitopatološkemu zavodu v Trstu, Ul. sv. Nikolaja štev. 7-III ali pa Kmetijskemu nadzorništvu, Ulica C. G-hega 6-1, oziroma županstvu občine, kjer je bila za-pažena okužba.
Qmenjene oblasti dajo prizadetemu kmetovalcu na razpolago potrebna sredstva in navodila za zatiranje tega strašnega škodljivca. Na srečo kmetijstva 'n ljudi imamo danes že mnogo raznovrstnih pripravkov, ki prav dobro služijo za pokončevanje tudi krompirjev-
Dvajselič pred sodniki
Ze dolgo nismo v stonih dvoranah srečali 29-letnega Trnovca Radlislava iz UL Or-zOuii, ki je bil zaradi najrazličnejših prestopkov že dvajsetkrat sojen in obsojen. Letošnjega marca ae je zopet ujel v mreže zakona, ko si je pri mehaniku La-zzaro Ivanu sposodil moško kolo, vredno okrog 20.000 lir in, ga zastavil pri mestni zastavljalnici za 8000 lir. Pri zasliševanju j£ brez o-bota-vljanja priznal svojo kriv-db in Se potožil, da je že vsa povojna leta brezposeln. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in plačilo 2000 lir globe,
t * *
Z utem* litvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja Pa 50 oprostili 29-letnega bivšega policista Stasi Teodora iz Brindisi-ja. ki je v našem mestu opehari] nekega trgovca za 20.658 lir. Policist si je kupil obleko in je ni plačal.
ki so ji povzročile huue bole-čin,t v trebuhu. Nekaj dlni za njo se je hotel posloviti od življenja tudi njen mož 32-letni Angel Stanta, ki so ga prav tako rešili bolj hudih bolečin kot pa smrti v mestni bolnici. Pred nekaj dnevi se je- Stanta vrnil, kakor tudi njegova žena zdrav iz bolnice. Cim je prišel domov, pa se ga je zopet polastila želja po samomoru in izpiil )e stekleničko tekočine zq odstranjevanje madežev. Tudi po ((»macchilini« je trebuh t'ak.o zbolel, d-a je tulil od bolečin. Sprejeli so ga zopet v mestno bolnico, kjer so mu izprali želodec in črevesje. Upamo, da mu ,žema ne bo sledila in da se bo vrnil domov prepričan. da je smrt grša od življenja.'
SEJA
občinskega upravnega odbora
Sinoči se j. v teli dvorani županstva sestal občinski u-pravni odbor. Na njej so pretresli številna vprašanja navadnega upravnega značaja. Med drugim so razpravljali tu. di o ekonomskem stanju občinskih kočijažev, o preureditvi Trga Julia in Ul. Mattioli in popravilu pločniku v Ul. Car-ducoi, ki k že nekaj let, sramotno razrit in se ga morajo pešci zlarti ob slabem vremenu izogibati in se skupno z vozili posluževati ceste. Podrobnejše poročilo o sklepih, ki sp jih na tej seji sprejeli, bomo objavili jutri.
;,eka ob 14.30 Odhod iz Trst«
20.30 (do Cerovelj) in 22.30 V mo do Nabrežine).
Iz Samotorce ob 10.55, Salil, ob 11.00, Zgonika ob 11.05, brovice ob 11.10. Za te kraje haja avtobus ob 21 z avtom15 postaje.
Iz Velikega Repna odhaja bus ob 12.30 Repentabra ob (13.05, 14.35). Odhod iz Trsta
18.30 z avtobusne postaje.
•** ,5 Vhod na stadion za obČirl5 ,'jn bo izključno in samo pri g°r vratih. .	j
Pri spodnjih vratih bo samo za nastopajoče, naro noše in reditelje, ki se morajo • kazati. Avtomobili bodo Pa tjl>. li na prostoru pri spodnjih vra
ADEX-IZlE.il
30. VI. in 1. Vil. dvodnevni izleti v s
Kuzet
Kevini
Puli
Opulijc
1. VII. enodnevni izlc*
Vpisovanje od 11. d° t. m. pri Adria-EKp1 j, Ulica Fabio Severo "T tel. 29-243.
Zopef se je hofel poslovili od življenja
Pred nekaj tedmi smo poročali da st' je v Ul, Vaccano zastrupila Stanta Marija, Zaužila je nekaj strupenih tablet,
NOVE -
SLOVENSKE
Anton Aškerc: ZBRANO DELO, druga knjiga,
platno...............................
Anton Ingolič: STAVKA, polplatno Tone Seliškar; HISA BREZ OKEN, polplatno Anton Polenec: IZ ŽIVLJENJA ZUZELK, polpl. Etbin Kristan: IZBRANO DELO (Klasje št. 23), broširano ■	...................
760
Itf
520
340
400 1 140 *
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V IN GORICI
(Puizmk	maiodi/iil/i	plabm	immoS	m bladicmu "P'wi
Zagrebški ansambel narodnih plesov pleše «Moreško»
vi.
Italijanske revizionistične ‘elje in zahteve niso nove; njihov prvi izraz ni Sforzov go-^or v Genovi niti njegov in. Ofvju, ki ga je 14. aprila lev 'os objavil «New York Ti-^s«, niti njegovo pismo Schu-®anu.
Italijanska diplomacija je ‘Prožila misel o reviziji takoj, *° je spoznala, da je mirovna ■[“Sodba dokončno formulira-ja da te formulacije ni mo* -e°če več spremeniti, torej še Pred samim podpisom. Ze takrat si je Italija hotela v tej ali oni obliki, najraje z vključitvijo primerne pripombe v “esedilo mirovne pogodbe, zagotoviti «pravico», da kasneje Zahteva revizijo.
Prvi uradni korak v tem ®hislu (razni diplomatski pokusi sondiranja itd. nam se. ,®da niso znani) je napravil januarja 1947, tri tedne rteti podpisom mirovne pogod-takratni zunanji minister Jhetro Nenni, ki si je že po-®r&j z raznimi propagandnimi Snovanji po Franciji, Belgiji, fj°lands'ki in drugod, ne' toli-,° ko zunanji minister, tem-kot voditelj socialistične
svobodnih narodova, če že ni mogoč preko OZN, naj se izvede s pomočjo razveljavljenja mircvne pogodbe, kar da bi končalo sedanje «stanje in, feriornosti«.
Propagandno parolo o podpisu mirovne pogodbe kot pro-tiuslugo za vstop v OZN je že takrat uporabljala vlada v svoje notranjepolitične namene. Vendar je bij položaj do. kaj drugačen: mirovna pogodba je nujna posledica izgubljene vojne. V diskusiji o ratifikaciji mirovne pogodbe v ustavodajni skupščini je se. danji predsednik poslanske zbornice Gronchi kot poročevalec večine v parlamentarne komisije za mednarodne pogodbe 15. julija 1947 precej odkrito pcvedal, da je «naš (t. j. italijanski, op .ur.) mir poznal od Potsdama samo slabšanje položaja, in vsaka kasnejša transakcija med velikimi se je končala z nadal-njo rastočo našo škodo«.
Dejstvo (ki bi ga bilo od. več dokazovati, ko nekateri ne 'bi kazali tako slabega spomina), da Italiji ni preostalo drugega kot podpis mirovne pogodbe, potrjuje tudi po-
5tranke, zelo prizadeval, da ! n'esrečeno_ sondiranje možnosti
hjirovna pogodba ne bi preveč '■krnila pridobitev italijanske.
imperializma in mu ne' bi rreveč spodnesla tal. Nenni 1. v brzojavki zunanjim mi-Jfjstrom Francije, AngliJ'e, ČUA in ZSSR z obžalovanjem l§btoyil, da «ni bil sprejet 'namreč na newyorškem zase-rfhju sveta zunanjih mini-
?r°v, ko je bilo sestavljeno j^končno besedilo mirovne po-op. ur.) noben predlog r* spremembo prvotnih določil jvgodbe, ki ga je predložila l. lanska vlada na pariški konferenci«, in nato zatrdil, da “Sodba «žal; narodno zavest ji5?ti zaradi teritorialnih do-teil*. Bistvo brzojavke pa j^aidemo v zadnjem odstavku, j' zahteva, naj «se prizna na-«lo revizije pogodbe na osno-J. dvostranskih dogovorov - Inleresiranimi državami.
O^orstvom
z
pod okriljem
Angleško zunanje ministr. i. b je odgovorilo 8. februar-t 2 opozorilom, da čl. 48 mi-. vhe pogodbe predvideva
,>ost revizije vojaških do-jjT?*! pogodbe s sporazumom - d Italijo ter zavezniškimi in
pogodbe s sporazumom zavezniški
ali —
^,^0 Italija postala članica
m —. — s sporazumom med Jo in Varnostnim svetom. O-
9 določila, pravi angleški
‘govor, ki se tičejo pravic in
h' bi
H6resov zavezniških in pri. ^ “Ženih držav kot celote, ne »n-tejo biti spremenjena brez
lihr 2uma meci vsemi prizade-
bjn> vladami*zaradi tega «ne tj; “Do primerno, če bi vlada
't i?oveRa Veličanstva izrazi-<j kakršno koli mnenje o za-Sortk ki se tiče podpisnic po-i|0	kot celote«. Le kadar bi
lij0	zadeve, ki se tičejo sa.
iis Italije in ene izmed pod-bj] llc. ostale podpisnice pa bi
(n'* v tej zadevi neprizadete ioj Pr- plačevanje reparacij (tzi državi), je mogoč spo-t0 med Italijo in pfizade-Ibčii av° 0 spremembi teh do-u- Očitno je, da tu ne gre OijJ-^lzijo, Um več samo za ene ali druge države ba 'cam, kj jih daje pogod-
ja,^. februarja 1947 je itali-
opolnomočenec Antonio
eli r 1
v im*TUpi. di Sora8na podpisa: *°Vn nU ^lijanske vlade mi-
Nn? ^^dbo. Italijanski u-hijp: »rogi danes radi prika. ic t," 'a dogodek tako, kot da Nrav 8 Pristala na podpis o»r •Jte pogodbe samo zato. bft« , I' Po Podpisu bila od-j°, v i a v OZN- in dodajajo,-. okviru revizionistične
it«, panJe, da zakasnitev snre-liVp v OZI^ opravičuje zah. *°d- P(. "kompenzaciji« dru-Vstop Italije «v družino
za zavlačevanje podpisa pogodbe, ki ga vsebuje brzojavka zunanjega ministra Nen. nija zunanjim ministrom šti-rih velesil (23. januarja 1947), in ki pravi, d'a italijanski pravni izvedenci razlagajo čl. 90 mirovne pogodbe v smislu, da je «vstop pogodbe v veljavo vezan ne le na podpis, temveč tudi na ratifika. cijo pristojnih italijanskih organov«. Ameriško zunanje ministrstvo je v verbalni noti 1. februarja 1947 kratko in jasno pojasnilo, da «čl. 90 določa, da morajo pogodbo ratificirati vse zavezniške in pridružene« sile in tudi Italija«, da pa «»topi v veljavo neposredno po deponiranju ratifikacijskih listin« štirih velesil, da čl. 89 sicer ne govori izrecno o Italiji, da pa meni vlada ZDA, da Italija ne more zahtevati nobenih pravic ali ugodnosti v smislu pogodbe, dokler je ne podpiše in ratificira, in da bo Italija do tega dne podvrže, na določilom premirja. Podob-no mnenje je izrazil tudi Fo-reign Office, ki je jasno povedal. da italijanski podpis in ratifikacija nista potrebna za vstop mirovne pogodbe v veljavo, čeprav «sta zaželena«.
Dan po podpisu mirovne pogodbe, 11. februarja, je italijanska vlada poslala državam - podpisnicam noto, ki zatrjuje, da «mirovne pogodbe niso izvršne, če jih ne podpira moralna zavest narodov«, italijansko ljudstvo, pa da čuti, da «je delovalo prisiljeno od režima, ki ga je potem zapletel v vojno«. Nota pravi nato, da bi ((italijanska vlada grešila proti časti — dediščina, ki ji je najdražja — če ne bi opozorila zaveznikov, da pogodba s svojimi teritorialnimi, gospodarskimi, kolonialnimi in vojaškimi določili samo slabša ono vzdušje demografske zadušenosti, ki je tragično obremenjevalo italijansko ljudstvo in je bilo deloma vir tolikega zla za nas in za druge« in trdi, «da je v neposrednem interesu velikih demokracij, da v korist skupne blaginje spremenijo svoje stališče do italijanskega vprašanja«. Končno pravj italijanska vlada v svoji noti: «Kot Italijani in kot svetovni občani, čutimo pravico, pričakovati radikalno revizijo določil, ki bi mogla paralizirati ali zastrupljati življenje naroda 45 milijonov človeških bitij, natrpanih na tleh ,ki jih ne morejo rediti«.
Odgovori na to noto italijanske vlade so bili v glavnem zelo prijazni, poudarjali so prijateljstvo do Italije in i-talijanskega ljudstva, vendar
so se velesile, razen ZSSR, ki je odgovorila negativno, vzdržale omembe revizije mirovne pogodbe. ZDA so samo opozorile, da pogodba že vsebuje možnost revizije' vojaških določil.
Vrsta je bila zdaj na parlamentu: predsednik ustavodajne skupščine je poslal 1. marca 1947 parlamentarnim telesom petih velesil poslanice, ki so v bolj alf manj prikriti obliki izražale upanje, da določila mirovne pogodbe ne bodo izvedena. Poslanica angleškemu parlamentu izraža na primer »gotovost, da b0 tradicionalno prijateljstvo britanskega ljudstva pripomoglo, da bodo Italiji prihranjene ozemeljske okrnitve ,ki jih nacionalni čut ne bi mogel prenesti, nepravično ponižanje njene vojske, letalstva in mornarice, gospodarska jn finančna bremena, ki ga izčrpano in obubožano ljudstvo ne bi moglo vzdržati« in končno, da bodo ((revidirani pogoji miru«.
Odgovor: zatrjevanje prijateljstva in simpatij. Ne besede o izvrševanju mirovne' pogodbe in o reviziji. Samo Cangkajškova Kitajska je izrazila mnenje, da «je italija upravičena, da po uveljavljenju mirovne pogodbe predlaga njeno revizijo, če ta revizija in procedura pri izvajanju revizije ne bi bili v nasprotju z mednarodno prakso in z načeli listine OZN«. Tako se je ponesrečil tudi ta manever, ki je na eni strani z lokavim računanjem s takratnimi*mednarodnimi nasprotji upal preprečiti ali odgoditi izvajanje vsaj dela določil mirovne pogodbe, na drugi strani pa hotel zaarati kasnejšo revizijo pogodbe.
Revizionistične strune so u-birali razni govorniki tudi med vso diskusijo 0 ratifikaciji mirovne^ pogodbe v ustavodaj ni skupščini. Zunanji minister Sforza, ki je februarja zamenjal Nennija, je 27. junija končal svoje poročilo o mirovni pogodbi z besedami, ki na eni
Pel novih dokumentarnih filmov
-II
a
Tl
1
S
m
m
SDMIDM
IMAJO DO 1000 NARODNIH KOL
OB PONOVNIH NASTOPIH DRAMSKE DRUŽINE PROSVEMA DRUŠTVA »SIMON JENK0», DRAMSKE DRUŽINE IZ LONJERJA TER
w	PEVSKEGA	ZBORA
USPEHI NAŠIH *’
prosvetnih društev
OB ROBU AKCIJE ZA REVIZIJO ITALIJANSKE MIROVNE POGODBE
strani kažejo, da se italijanska diplomacija iz žalostnega konca fašistične pustolovščine ni ničesar naučila, na drugi strani pa nakazujejo nadaljnji razvoj: «Pogum in iskrenost, s katerima bomo znali sprejeti vse breme pogodbe, nam bosta podelila tudi pravico. da bomo zahtevali, da se krivice priznajo in nepravilnosti popravijo«. V govoru 24. julija pa je Sforza že jasno formuliral tezo, ki je danes ena izmed osnov revizionistične kampanje: Italija je sprejela mirovno pogodbo, zato, da bo v protiuslugo sprejeta V OZN- Sforza je takrat nove-dal še nekaj več :	vstopi v
OZN je «cesta, ki bo mirno pripeljala do revizije mirovne pogodbe«. Italija je torej Po tej logiki sprejela mirovno pogodbo samo zato, da bo kasneje lahko revidirana.
Od teh prvih glasov preko znamenite tristranske izjave (ki je predlog, ne obljuba za revizijo, kot hoče prikazovati nacionalistična propaganda) do današnjih vedno bolj odkritih in tudi že bolj ali manj konkretiziranih zahtev vodi ena sama rdeča nit revizionizma.
Toda ta prva zgodovina revizionizma nam dokazuje predvsem eno: italijanska diplomacija se nikoli ni omejevala na revizijo vojaških določil mirovne pogodbe (čemu poskusi, da se še pred podpisom prizna »načelo« revizije, ko je vendar besedilo mirovna pogodbe predvidevalo možnost revizije vojaških klavzul?), temveč jih je raztegovala na gospodarske, kolonialne in. predvsem ozemeljske določbe pogodbe. Zato nedvomno tudi danes kampanja za revizijo vojaških določil, ki samo izkorišča trenutno oboroževalno. konjunkturo, ne more' biti nič drugega kot trojanski konj znova se porajajočih pohlepov nikdar popolnoma uničenega italijanskega imperializma.
R. C.
„ ?ole8 . .umetniškega filma Kekec, ki je namenjen mladini in ki ga Triglav film snema od letošnje pomladi, pripravlja sedaj slovensko filmsko podjetje se Pet dokumentarnih filmov. Ysf ‘“SO krajši, c.ca 500 m dolgj filmi, glede katerih Se je uveljavilo načelo, da ne smejo presegati 10 minut., ker jih je sicer težko uvrstiti v program kot predigro k umetniškemu filmu. Ro tematiki so novi dokumentarni filmi kaj različni. Eden je političnega značaja dva sta kultumo-zgodovinska', dva pa gospodarska.
Prvi film od te serije, kj je j,e gotov, je film z naslovom Desetletnica OF, uprizorjen prvikrat ob prazniku Osvobodilne fronte. Scenarist France Kosmač, ki je tudi režiser, je hotel s tem filmom dati kratek pregled dela Osvobodilne fronte v zadnjih desetih letih.
Popolnoma drug značaj ima dokumentarni film Lipicanski konji, katerega scenarist, režiser in snematelj je Rudolf Badjura. Lipica slovi še danes po svojih znamenitih konjih lipicancih, ki so tod doma. Ta posebna pasma konj, ki jih je Lipica dobavljala skozi stoletje vsem evropskim dvorom, bo tako ovekovečena tudi v domačem filmu-
Vsekakor zanimiv bo film. z naslovom Lov v Sloveniji. S tem filmom, ki bo imel predvsem propagandni namen, hočeta scenarist in režiser Boris
jema filma uspelo prikazati mikavnost lova, njega široke možnosti pri nas in pokazati zraven še lepote narave, potem bo film prav gotovo uspel, saj so prizori iz življenja živali in dogajanj v naravi stvari, ki jih ljudje vedno in povsod radi gledajo.
Škofja Loka in njena okolica sta polni kulturno umetniških in zgodovinskih znamenitosti. Te so zamikale tudi filmske u-stvarjalce, ki hočejo te znamenitosti posneti v kratek dokumentarni film, katerega naslov bo; Slike iz Loškega pogorja.
Peti dokumentarni film z naslovom, Trubar med nami, je posvečen 400 letnici slovenske knjige, kj jo praznujemo letos. Scenarist in režiser filma je France Kosmač. Poleg akademij, osrednje slovesnosti v Velikih Laščah, odkritij spomenikov in drugih počastitev obletnice slovenske knjige, bo tudi film s svojimi sredstvi počastil spomin moža, kj velja za očeta slovenske knjige.
Snemanje tega dokumentarnega filma je težavno, ker je na razpolago le malo gradiva, ki direktno spominja na protestante. V Ljubljani nimamo niti prvih slovenskih knjig in se bo zato avtor filma moral zadovoljiti s fotografiranjem, fotografij naših prvih knjig. Pa še druge težave so. Vendar pa si je scenarist pomagal z besedo in drugimi filmskimi sredstvi, ta-
Na Hrvatskem, v Srbiji ir.' v Makedoniji plešejo kolo največ ob nedeljah in praznikih v cerkveni porti, to je na travnatem prostoru pred' cerkvijo in okrog nje. Drugače je običaj, da plešejo kolo tedaj, ko slavijo poroko, krst, ob žetvi, trgatvi (berbi), skratka ob vsakem veselem dogodku. Le tu in tam, zlasti v krajih proti Criii gori, tudi ob žalostnih prilikah. Zamislimo si, da se fantje in dekleta v času žetve in košnje kljub vsej utrujenosti po težkem poljskem delu, ki se začne ob zori in konča v mraku, ob prvem zvoku tamburice, piščali ali pa že na prvi glas domače popevke kar na dvorišču, kjer so pravkar delali, uvrstijo v kolo in plešejo, plešejo tudi do ekstaze. Pri ko. lu jim pač mine vsa utrujenost.
Ob nedeljah plešejo pred cerkvijo že po dopoldanski maši, tedaj seveda le malo časa, pač pa več popoldan, in sicer tja do večera. Tedaj' je zbrana vsa vas, starši gledajo vrvenje in se pomenkujejo, otroci pa vriskajo kje ob strani in se igrajo. Razumljivo, da se pri kolu sha. jajo bodoči pari, vendar je zna-čilna posebnost, da na te plese ne sme priti mlajša sestra dokler se ne omoži starejša.
Fantje in dekleta pridejo k plesu v čednih, v najlepših oblekah; zlasti dekleta gleda-jo na to, da imajo na obleki čim več vezenin (vezena) in okraskov kot korald, zapestnic, broš, okrog vratu pa si obesijo po eno ali več vrst zlatnikov, ki naj povedo, koliko bodo imele približno dote.
Pri fantih je poglavitno, da imajo lepo, belo, doma tkano srajco (košulo) in praznične opanke. Na glavi imajo tudi med plesom čepico iz ovčje kože. Najbistvenejše Pa. i.e t°’ pridejo na ples moški in ženske ]e v narodnih nošah. Tam seveda, kjer so se domačini že »pomeščanili«, ne gojijo kola tako, kakor smo pravkar opisali, vendar ga kljub temu, celo v velikih mestih, radi in z veseljem plešejo.
Sedaj na kratko o plesu samem: med plesanjem zlasti po. časnih kol plesalci tudi pojo; to je predvsem tedaj, ko naj pomeni petje nekakšno vabilo na ples. Tako pojo na primer pri kolu »Jelke tavničarke«:
«Ostavi tavnicu mladom tavničaru Hajde, da igramo hajde, da pevamo ..»
To traja vsaj dotlej, dokler se ne zbero.
Povedali smo že, da plešejo na Hrvaškem, v Srbiji in v Ma. kedoniji kolo navadno na pro-stem. Pri njihovih plesih ne točijo nobenih pijač. Od časa do časa pa gredo fantje in dekleta domov in se zopet vrnejo. S tem odpade zalivanje z vinom in drugimi pijačami in tako izostane marsikatera surovost in neotesanost, prepiri, ki so navadno posledica alkohola. V kolo lahko vstopi vsakdo, samo na_ prvo in zadnje mesto ne več po .začetku plesa
Kolo ima namreč svojega kolovodjo, plesalca na čelu kola in tako imenovanega keca, ki je zadnji v kolu. Kolovodja je navadno najboljši plesalec ter mu je dovoljeno, da izvaja raz. ne figure, kj si jih drugi ne mo. rejo privoščiti, ker so namreč na obeh straneh stisnjeni, medtem ko se kolovodja r.‘a kraju
svobodnejše giblje.
In sedaj «ko pije in ko plati« ali po naše «malo denarja, malo muzike« in narobe. Kdor ima pravice, mora prevzeti tudi dolžnosti: godce plača po običaju kolovodja, zato pa ima nadaljnjo prednost, da naroča, ali, da ukazuje godcem takšna kola, ki jih zna samo on najbolje plesati, da se z njimi izkaže in da bolj imponira dekletom in gledalcem. Navadno plešejo ob eni prireditvi ali slavnosti po 5 do 6 različnih kol.
Godci pazijo med igranjem glede tempa edino na kolovodjo in lepo je videti, ko začne kolovodja bodriti godce, naj
igrajo hitreje, zlasti pa, ko jih ob koncu kola poziva z besedami ter šubaro ali robčkom v roki, naj godejo še hitreje irj hitreje z besedami: «Brže bre, udri brate ...»	.
Pomembno mesto zavzema tudi zadnji plesalec v kolu. Ce je v kolu malo moških, sme biti ta tudi ženska. Ker se kec enako prosto kreta kot kolovodja, saj se giblje kolo zdaj naprej na levo, zdaj nazaj na desno, je kec po svojem položaju skoro enak kolovodji.
Rekli smo. da ima vsak kolovodja rja sporedu navadno 5 do 6 kol; to ni prav mnogo, če upoštevamo, da je vseh hr-vatskih, srbskih in makedonskih kol nad 900 do 1000. Pri tem ima vsako kolo svojo melodijo, ki odgovarja korakom, njegovemu ritmu in značaju. Učinkoviti so predvsem sinkopirana kola, zato pa za plesalce toliko težja.
To so v kratkem posebnosti kola, ki se bo verjetno vzdržalo dokler bodo živeli Hrvati, Srbi in Makedonci. Preveč je v tem plesu elementarnosti teh narodov, da bi jih kdaj popolnoma opustili; kolo je pač del njihovega življenja.
Neprekinjenost pri delu, pogosti nastopi, stalna težnja po napredovanju, pri-rodno igranje, pravilna izbira del - to so uspehi dosedanjih prizadevanj
V pravkar pretekli sezmi je bilo opazi ti razvfeljivo dejstvo, da so *>* osvetna diruštvu prav res/no začela stalno delovati in da ni bilo več samo trenutnih podvigov, kot se je to rado dlogaijalio v bližnji preteklosti, Tedaj smo se vsi mahoma zagnali ob tej ali oni izrazitejši priložnosti, bodisi da so tc bile kake obletnice, bodisi spominske proslave naših velikih mož im podobno. Po takih podvigih Pa so zopet nastali zastoji. Medtem ko sq svoje dni pri osrednjih proslavah nastopali po večini le poklicni igralci in skoro profesionalni pevski zbori ter pevci in pevke, smo opaeili letos, da so izvajali take sporede Ijudsko-prosvetne družine in posamezniki iz teh skupin. Omenjam to, ker je ta pojav zelo pomemben in ke-r nam to dokazuje, da se naše kulturno snovamje pravilno in smiselno razvijalo. Zato se mi zdi potrebno, da vrednotimo s toga viddka tudi reprizi Linhartove ((Zupanove Mick>e» in komedije ((Zakonci stavka jo« p Lbnjerju in v Skednju.
V našem časopisu je bilo vsakokrat govora o posameznih u-p/rizoritvah in ttidi o teh dveh
predstavah je ((Primorski dnevnik« že podrobno poročal, in sicer o posameznih vlogah, inscenaciji in o vsem, kar. je ab takih prilikdh potrebno. Zaradi tega se mi. fofcraf zdi važ-neje, da pridemo do nekih splošnih zaključkov.
Dramska družina prosvetnega društva ((Simon Jenko» in pevski zbor ((Tržaški zvon» sta ponovno nastopila z Linhartovo komedijo ((Zupanova Micka« in s Pivškim sporedom v Nabrežini 20. maja in v Lo-njerju 10. junija 1.1. Prijeten nastop igralcev iz sredine mesta in iz Rojana ter izdelano petje ((zvonovcevs sta ustvarila med gledalci v Nabrežini prijetno vzdlišje in ustrezno razpoloženje. Pri vseh je bilo opaziti občutek, sproščenega ugodja. Obisk je bil precej dober.
V nedeljo 10. junija pa sta ti dve skupini obiskali Lonjer. Prosvetna prireditev v. Lonjer-ju je bila v korist gradnje Kulturnega doma v Trstu. Senčnati vrt v gostilni «Pri županu» je kakor, da bi bil nalašč tja postavljen za take prireditve in izkazalo se je, da je primerno akustičen. Na prireditev je prišlo tudi precej ljudi iz mesta, Lonjerr.i sami pu, ki so svojo dramsko družino prejšnjega čine poslali v Skedbnj na gostovanje, so tudi želeli primerjati igranje svoje družine z igranjem gostov. Zdi se mi, dla sp bili prav zadovoljni s to in z ono skupi-
ZAZVENELI SO PRVI KRAMPI ZA SLOVENSKI KULTURNI DOM
V TRSTU
Režek ter snemalec Viki Poga- > ko da pričakujemo vseeno tudi čar prikazati vse vrste in nači- I v filmu dostojno počastitev JU' ne lova pri nas. Ce bo avtor- i bileja slovenske knjige.
Ze nekaj dni je, kar akcija za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu ni ome-šubar" I i€na	na	zbiranje material-
s 810 nih sredstev med slovenskim ljudstvom doma, v domovini in po svetu, temveč se je razširila že na dela .na stavbišču samem.
Komaj 800 m zračne črte od Trga Goldoni, neposredno ob Trgu Perugino v Ul. Petronio št. 4, je doslej samevala ob vznožju kakih 20 m visokega dimnika zapuščena in delno po. rušena kemična tovarna farmacevtskih proizvodov. V te zapuščene zidove so prejšnji teden zarili delavci domačega gradbenega podjetja svoje kram pe, da očistijo nad 2000 kv. m površine, na kateri bo zgrajen Kulturni dom. Sam stavbni pro. stor ima zelo lepo lego s pročelno stranjo na Ul. Petronio ter s stranskim izhodom na Ul. Tomaso Luciani; predhodni preizkusi pa so pokazali, da tudi temelji popolnoma odgovarjajo zahtevam za tako veliko zgradbo, kakršna bo naš Kulturni dom.
Na stavbišču smo se razgo-varjali s preddelavcem in delavci. So t« sami domači ljudje, Slovenci iz mesta in neposredne okolice. Ponosni so, da je prav njih doletela čast, da so prvi zapičili svoje krampe in lopate za slovenski Kulturni dom. V treh mesecih menijo, da bodo svoj posel opravili, potem pa pride glavno. Vendar bo v teh treh mesecih treba krepko delati in razen strokovnih delavcev bodo od časa do časa lahko poprijeli za delo tudi prostovoljci. Očistiti in zložiti bo treba namreč oni dei gradbenega materiala, ki bo ostal na gradbišču za bodoče potrebe, medtem ko odvisni material že zdaj odvažajo nekam v zavije.
Začetek gradbenih del je zbu. dil živahno zanimanje med tržaškimi Slovenci, ki obiskujejo gradbišče im navdušeno razpravljajo o Kulturnem domu. Razen tega zanimanja pa tudi sam potek nabiralne akcije dokazuje, da je za vsakega zavednega tržaškega Slovenca zgraditev Kulturnega doma
Pogled na dvorišče sedaj zapuščene tovarne kemičnih proizvodov, kjer pod udarci krampov im sekir številnih delavcev že izginjajo razne zgradbe, da napravijo prostor novi, ki bo služila nadaljnjemu razvoju slovenske kulture na Tržaškem. Poslopje, na katerem je videti dva delavca, je sedaj že porušeno in opeka čaka prostovoljnih rok, da jo očistijo in uporabno zložijo na določeno mesto.
glavna skrb. Kako tudi ne! Potreba po lastnem kulturnem domu je spričo pojačane šovinistične gonje nasprotnikov proti vsemu kar je slovenskega in kar je namenjenega razvoju slovenskega kulturnega življenja v Trstu im na Tržaškem gtohoko občutena prav v vseh, ki nosijo v sebi zavedno slovensko srce in narodni ponos. In prav zato, ker je z gradnjo slovenskega Kulturnega doma povezano vse zavedno
slovensko ljudstvo na Tržaškem in ker je v tej akciji z njim solidaren ves slovenski živelj v domovini in po svetu, BO KULTURNI DOM V TRSTU ZGRA-JEN pa če se bodo združeni nasprotniki italijanskega šovinizma s kominformističninr prodanimi dušami vred še toliko zaganjali in vreščali.
Podreti bo treba do tal popolnoma vse zgradbe, med katerimi je tudi večnadstropno skladišče vse prepreženo z železnimi ogrodji. Nekaj tega materiala bo seveda uporabnega, večji dei pa bo naprodaj. Slika prikazuje dei tega skladišča, ki se bo kmalu moral umakniti ne samo v korist slovenskega prebivalstva Trsta, temveč tudi v korist lepšega videza tega mestnega predela.
no, dasi jim je seveda njihova bolj pri srcu. Sicer pa Lonjdrci nišo več prav taki nor vinci' saj smo jih pred nedavnim videli in že večkrat so se prav dobro izkazali. Tudi pri tej prireditvi je nastalo prdv prisrčno vzdušje itn igralci ter pevci so odnesli prav lepe spomine, ker sta njihova igra in petje znala ustvariti pravilni učinek na občinstvo. In to so igralci in pevci čutili. ((Tržaški zvon» v zadnjem času pod vodstvom tov. Karla Boštjančiča zelo pogostorna nastopa v mestu samem in po deželi ter pred mikrofonom slovenske tržaške radijske postaje. Sodelovanje dramske skupine in pevskega zbora, ka. terima je področje■ njihovega delovanja isto. nam je povedalo, da je v tem okraju lepa povezava pri Ijudsko-prcsvetnem delu.
Dramska druzima pirosvetne-ga društva iz Lonjer ja je .nastopila z odrskim dletom .((Zakonci stavkajo» prvič dne 20. maja v domačem kraju z zelo lepim uspehom, o katerem je naš list že poročal. V sobo-to 9. junija pa je ta dramska skupina, odšla na gostovanje v Skedenj. Vtis, ki so ga lahko odnesli gledalci in prav posebno še tisti, ki so videli prvo predstavo itn ponovitev, je bil ta, da so igralci res dobro igrali in da je bilai igra pri ponovitvi še nekoliko izrazitejša. Neprisiljeno se je razvijalo dejanje na odru in igra naših di« lietontOt) je osvojila vse občinstvo. Naj dramska družina iz Lonjerja ne spravi še tega dela v. arhiv, ke-r bo prav, da bo še kje gostovala s temi stdvkajočimi zakonci, bodisi v kaki dvorani ali p a na kakem primernem odru na prostem.
((Zupanovo Micka» je režiral tov. Dujc, <(Z'lkcnce, ki stav kajo» pa tov. Belizar Sancin. Pravilna zamisel obeh režij je zelo ugodno izbrusila nastop igralcev in uravnovesila njiho. v o medsebojno igro. Pri vseh takih prireditvah smo lahko ugotoviti, da so člani SNG zelo uspešno pomagali Ijudsko-prosvetnim dramskim družinam. Vsekakor je to precejšnja žrtev, ker mora biti zaradi tega njihov napor pri študira-nju njihovih vlog večji, da premagajo v sebi razblinjenje po takem delu. Dosegli smo pa s tem pri diletantih pravilno ra. zumevamje za igro. Izginilo je patetično igranje ter nepriročno izbrano ndglašanje, zato da bi govorica postala izbrana, nekako bolj fina, vzvišena nad vsakdanjostjo. To je druga ugotovitev poleg prve o neprekinjenosti delovanja, ki jo moramo poudariti. Razen tega pa taki režiserji tudi pazijo, da igrajo diletanti njim. primerne komade in da ne zaidejo na pretežke tragedije, kjer je poleg podajanja figur potrebno izrazito oblikovanje značajev.
Neprekinjenost pri delu in nastopanje, stalna težnja po napredovanju, pravilno prirodno igranje, pravilna izbira primernih del, to so uspehi dosedanjih prizadevanj.
Taiki so zaključki, do katerih smo prišli pri vrednotenju predistav v zadnjem času in ti zaključki so razveseljivi.
Ne bo odveč, če bomo v kratkem pregledali storjeno delo in pregledali, kaj vse je še v pripravi. Dosedanje delo pa naj bo vsem, ki so se ukvarjali z igralskimi nastopi, s petjem ali kakor koli na področju prosrvete v izpodbudo. Lahko z mirnim srcem rečemo, da so bili uspehi dobri.
KI
Slepi čitajo
Pisava sestavljena iz izbočenih črk-gramofonske plošče • govoreči svinčnik
Mnogo različnih sistemov u-porabljajo zato, da bi slepci lahko ditali.
Do sedaj najboljši način je tudi r.ajstarejši. Devetdeset let je že od takrat, ko je Francoz Luis Brail iznašel način pisanja za slepce. Njegova metoda je osnovana r.a izbočenih točkah, Skupina šestih točk je združena v posebno kletko, različna razvrstitev točk v kletki pa pomeni različne črke, dele besed ali besede. V novejšem času so izumili tudi pisalni stroj, ki piše po istem sistemu in ima samo šest tipk.
Običajno mislijo, da se je zelo težko naučiti čitati po tem sistemu. To pa zato, ker je osnovan na skrajšavi besed in celo celih stavkov, podobno kot pri stenografiji.
Sistem Braila delijo na tri stopnje. Prva, najnižja je tudi najlažja. V njej napišejo vsako besedo brez okrajšav. Na drugi stopnji imamo že stopetin-osemdeset okrajšav. Tretjo pa čitajo lahko samo strokovnjaki, ker dopušča do pet sto petdeset okrajšav.
Dobre lastnosti okrajšav so vidne. Mnogo manj truda je potrebno, da napišejo isti stavek pa tudi manj papirja. Ce hočemo napisati stavek po prvem sistemu, potrebujemo 45 znakov, isti stavek po drugem pa 25.
Sistem Braila ni osnovan na fonetiki, temveč na skupini črk ir. se sestoji iz 63 možnih kombinacij, ki jih lahko sestavijo iz točk.
Kljub temu, da se je relativno zelo lahko naučiti čitati po tem načinu, vseeno večina slepih, zlasti oni, ki so oslepeli pozneje, ko so že odrasli, ne znajo čitati. V šestih mesecih se lahko vsak starejši človek, ki ima vsaj srednjo izobrazbo, nauči čitati točke, če se seveda redno dvakrat dnevno vadi. Vendar bo čital dvakrat bolj počasi kot tiskane črke.
Starejši ljudje, ki so oslepeli že v letih, se raje poslužujejo zvočnih metod. Zanje je moderna tehnika pripravila po. sebne gramofone s ploščami,
Ker so običajne gramofonske plošče prevelike, so jih zamenjali z posebnimi celuloidnimi, ki so manjše, lažje in tudi cenejše.
Najnovejša iznajdba, ki jo lahko s pravico imenujemo čudo tehnike, je pa čitajoči svinčnik. Sicer je res, da še ni popolnoma dovršen in ga še vedno preizkušajo, vendar bo dokončno rešil vprašanje čitanja slepih. «Citajoči svinčnik« je zelo majhen cilinder napravljen iz plastične mase. V njem je zelo komplicirana miniaturna elektronska naprava, ki je zvezana s posebnimi slušalkami. Slepec naravnava svinčnik na tiskano vrsto, na katero usmerja šop svetlobnih valov. Fotocelica, ki je v svinčniku, spremlja te valove v električne tresljaje, slušalke pa v zvoke. Seveda se je treba tudi teh zvokoy naučiti podobno kot pri
radijskih telegrafskih postajah. To je tudi edina slaba stran tega pribora.
Videti je, da bo to pomanjkljivost odstranil nov aparat, ki spreminja napisan tekst v re-ljefni odraz. To je ((Faksimile vizigrgf« ki odraža povečane strani na aluminijevi plošči.
Prejeli smo:
Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo. Leto III., št. 6—7.	1951.
Ljubljana.
Naša deca. Organ Saveza pio-nira Jugoslavije. St. 4—5, 1951. Beograd.
Zdravstveni vestnik. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. XX. letnik, št. 5—6. 1951. Ljubljana.
Gledališki list 1950—1951 Mest.
nega gledališča Celje. (G. Rossini, Seviljski brivec. Gostovanje mar riborske opere.) Celje.
Maternita e intanzia. Mensile delTONMI, 1—2, 1951, Rim.
Commercial Information of the YugosIav Chamber of Commerce. St. 5, 1951. Beograd.
Gledališki list. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Opera. 1951. 8. Gustave Charpen-tier: Luiza.
Gledališki list. Slovensko narod, no gledališče v Ljubljani. Drama. 1950—1951.	11. Jubilej Milana
Skrbinška. Henrik Ibsen: Stebri družbe.
Novi svet. Družinski list. Letnik XIV., št. 9. Chicago.
Proteus. Ilustrirani časopis za poljudno znanstvo. Leto XIII, št. S—10. Ljubljana.
Gledališki list Mestnega gledališča Celje. Jurčič—Kersnik: Rokovnjači. Celje,
1 11^ 1“ 1 i JT Včeraj ob 19. uri je bil zračni t/ r\ I A/l I" Potisk 765,5, toplota 24,8 (naj-Y | \ Ll V1 L višja med dnevom 26,0, najnižja 18.4), vlaga 57 odst., nebo pokrito 4/10, morje mirno, veter 4 km, vidljivost 30 km, toplota morja 20,6. — Za danes napoveduje vremenske napoved nadaljevanje lepega, poletnega vremena. Vendar niso izključene med dnevom delne pooblačitve.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
:T
n:
lil
::::::::::
m
 jjjijjjj:
ih. i	
	1 : ::p
Iliri	II
iPE "•	‘I
14 JUNIJA m%
fk »i r
“ii i
__________ i
 rr:
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trstai: 18.00: Prokofjev: Klasična suita: 19.00: Iz del jugoslovanskih skladateljev.
— Slovenija: 12.40: Zabavna glasba; 21.00: Iz zakladnice slovenskih skladateljev. — Trst II.: 13-30: Veseli ritmi; 23.35: Polnočna glasba. — Trn I.: 20.58: Glasbeni variete’; 22.00: Koncert violinista Vaše Prihode.
Mena „FM’ II G SR
PhAGA, 13. — Danes se je izvedi Jo, da sta dve izgubljeni ameriški letali tipa «Thun-derjet F-84» pristali na Češko-Slovaškem. Ameriška vlada j? po običajni diplom^iitski poti že v ponedeljek prosila češkoslovaško vlado, a- bi «{iala vesti« glede dveh lovskih letal, ki so ju' na Bavarskem pogrešali od petka, ker ni prineslo iskanje na zahodnem področju nobenih uspehov Pristojne češkoslovaške oblasti so takrat odgovorile, da «je v teku« preiskava.
Oba izgubljena pilota sta norveški podporočnik Bjoern Johansem in ameriški poročnik G. Roland. Po vesteh iz ameriških krogov, sta bila pilota prisiljena pristati, vendar se pri terni ndsta ponesrečila. O njunem sedanjem položaju ni ničesar znanega. V ameriških krogih jih tudi precej skrbi dejstvo, da sta padli v češkoslovaške roke dve nepoškodo vani letali na reakcijski pogon, kljub temu, <fc sp nekaj teh letal doibiili v s-voje rob: tudi že Kitajci na Koreji.
S tem v zvezi omenjajo podoben primer ki se je dogodil dvema ameriškima letaloma
njega leta. Letali sta se tudi vadij, in -ta preleteli češkoslovaško prestolnico potem ko sta po pomoti zamenjali val radijske postaje v Pragi z radijsko pceta jo na reke m ameriškem oporišču.
Vest, da sta letali prisilno pristali v CSR je potrdilo tudi norveško poslaništvo v Pragi, ki je poslalo v Oslo sporočilo, da sta oba pilota živa in zdrava v CSR. Veindar poslaništvo ni dalo drugih obvestil, ker pi_ latov še niso izpustile češkoslovaške oblasti. Tudi polkovnik Odd Buli, poveljnik glavnega stana norveškega letalstva je potrdil to vest.
Sedaj ameriške kroge skrbi tudi bližnja usoda obeh letalcev. Omenjajo primer, ko so štirje angleški vojaki po pomoti prešli mejo Vzhodne Nemčije. Dva od njih sta izjavila ob svoji vrnitvi, da so jih ustavili in pridržali proti njih volji in jih je zasliševala sovjetska obveščevalna služba tedne dolgo. Ruske oblasti pa so takrat objavile, da. so angleški vojaki zahtevali politično zaščito.
* * *
DUNAJ. 13. — Avstrijski državljan- Alois Thunhardt j« med sporom z angleškim podčastnikom J. F. Allenom izvlekel pištolo in ga Ustrelil. To se je dogodilo v Beljaku, ki je na angleškem področju. Poli-
ist ga tipa 7. februarja letoš- | cija je Avstrijca aretirala.
Angleški amfibijski tanki na vajah pn Portsmouthu. Za operacije v vodi nadenejo tem tankom posebno «streho», ki ščiti oklopni voz od vode. Slika je bila posneta na kombiniranih izkrcevalnih manevrih vojske, mornarice in letalstva, ki so trajali tri dni. Del manevrov so izvajali na strmih skalnatih obalah o toka Wight
ur lil
iifflif iiji	11 ""I
m	&
.M:	/i//:::
mm j
Vizitka
današnjih nasprotnikov
NEW YORK, 13, — ZARADI DEŽJA SO PRELOŽILI NA JUTRI DVOBOJ MED JOE LOUISOM TER LEE SAVOL-DOM.
V 67. matchih svoje dolge kariere je 37-letni Joe Louis izgubil samo dva: s k.o. proti Maxu Schmelingu in pred kratkim na točke proti Ez-zardu Charlesu. Pred koncem dvobojev je spravil na pod 52 nasprotnikov.
35-letni bivši bari st Lee Savold je boksat kot profesionalec sto trikrat, izgubil devetindvajsetkrat, petkrat s k.o.; dvakrat je boksal neodločeno. Knockautira! je enako število nasprotnikov kot Louis, vendar so bili slabših kvalitet. Drži težko dosegljiv rekord. V marcu 1948. je v centralni točki večera v Madison Square Gardenu odpravil Gina Buonvina v samih 54. sekundah. »Divji Viking« (ne bi bil pravi boksar, če ne bi imel nadim- i ka) je rojen v Ameriki, starši pa so bili Norvežani.
Seznam
udeležencev olimpiade
HELSINKI, 13, — Predsednik finskega olimpijskega odbora bo podpisal 20. junija vabila za 79 držav, ki imajo svoj olimpijski odbor in bodp torej povabljene na tekmovanja: Te dežele so:
Afganistan, Antile, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bermuda, Bolivija, Brazilija, Bolgarija, Birmanija, Kanada, Ceylon, Cile, Kitajska, Kolumbija, Kuba, CSR. Danska, Egipt, Francija, Finska. Nemčija, Zlata obala, V. Britanija Grčija, Guatemala, Gvineja, Haiti, Hong Kong, Madžarska, Islandija, Irak, Irska, Italija, Jamajka, Japonska, Jugoslavi-
l.EP USPEH BEOGRAJSKIH IMnEHMETAŠEPiBOB RlCHARPS PRIPOVEDUJE:
Partizan -Tienna 3:0 IIČ8IH je SUM SM S paliGO?
BEOGRAD, 13. — Današnja mednarodna nogometna tekma med dunajsko «Wienno» ter
«Partizanom» iz Beograda se je končala z zmago Jugoslovanov s 3:0. Pred 30.000 gledalci so Avstrijci izvedli niz lepih kombinacij, vendar je pred svojim golom Partizanova obramba vedno sigurno čistila. Domači so bili nadmočni v obeh polčasih in bi lahko dali še več golov.
Gola v prvem polčasu je dal Bobek, v drugem delu pa je bil uspešen Atanackovič. Pri Partizanu zaslužita posebno pohvalo centerbalf Jovanovič in branilec Colič, ki sta zadrla vsak poskus mehkih dunajskih napadalcev.
Mihalič zmagal v Bruslju
3:35,2; 3. Finci, Kučar, Stipetič 3:37,6.	.
ZENSKE — 2Q0 m prsno: 1. Lavrenčič 3:07,0;	2.	Korpes
3:14,2; 100 m prosto: 1. Loparič 1:14,2; 2. GrkiniJ- 1:15,0; 3. Kal-čič 1:19,0; 4. Lavrenčič 1:20,4; 5. Zupančič 1:20,6; 6. Sobotinčič 1:21,0; 7. Ligorio 1:21,0.
Jugoslavija kandidat
Nogometna zveza Jugoslavije je sklenila, da pošlje FIFA svojo kandidaturo za organizatorja svetovnega nogometnega prvenstva leta 1962. Kot je zna. no, bo to tekmovanje leta 1954. v Švici, štiri leta kasneje pa v Švedski.
Zvezda v Riu?
ja, Koreja, Libanon, Lichten-
kika, Monako, Holandska, no-| Rezultati jug. plavalcev
v Ljubljani
MOŠKI — 400 m prosto: 1. Stipetič Mislav 5:01,0; 2. Vidovič 5:06,8; 100 m hrbtno: 1. Ska-nata 1:09,8; 2. Finci 1:13,8; 3. Viloviž 1:14,2; 4. Pelan 1:15,8; 3x100 m mešano: 1. Pelan, Bar-bieri, Mihajlov 3:34,4; 2. Vilo-vič, Trojanovič, Franjkovič
va Zelandija, Nigerija, Norveška, Pakistan, Palestina, Panama, Paraguay, Perzija, Peru, Filipini, Poljska, Portorico, Portugalska, Romunija, Rusija, Saar, Salvador, Siam, Singa-por, J. Afrika, Španija, Švedska, Švica, Sirija, Trinidat, Turčija, ZDA, Uruguay, Venezuela.
Brazilska nogometna federa-BRUSELJ, 13. — Jugoslovan- cija je povabila beograjsko ski tekač Mihalič je danes zma- Crveno zvezdo na turnir za gal v teku na 15.000 metrov, ki i «Pokai mesta Ria« (bolj znan je bil osrednja točka medna- j pod imenom: turnir prvakov), rodne lahkoatletske prireditve S Tekmovanje bo v Rio de Ja-v belgijski prestolnici. Mihalič j neiro in San Paulu od Jr one a je dosegel čas 46:56.2 in pustil j junija do srede julija.
Belgijca Leblonda, ki je bil | r.ajvečji dosedanji turnir klub-drugi, skoraj dve minuti za sa- I skih reprezentanc, prvakov bo. Belgijec je rabil za progo držav.
48:30.2.	-----
Tretje kolo pred durmi
SCARBOROUGH, 13. — Len-nart Bergelin in Tony Mottram bosta prva nastopila jutri v četrtfinalu teniškega tekmovanja za Davisov pokal med Švedsko in Anglijo.
Dež je pripomogel...
LONDON, 13. — Pionir britanskega letalstva lord Braba-zon Tara je na nedavni počastitvi spomina pionirja francoskega letalstva Bleriota v Parizu med drugim opozoril tudi na dejstvo, da je ploha omogočila prvi polet čez Rokavski preliv. Dejal je:
«To je bil srečen podvig. Bleriot je vedno pripisoval u-speh dejstvu, da ga je napadla ploha, ko je bil s svojim letalom oddaljen samo 10 km od britanske obale. Ta ploha je bila zanj resnično srečonosna, ker je ohladila motor njegovega letala in je tako lahko nadalje, val svoj polet«.
NEW YORK, 13. — Oče Bob Richards je napovedal, da bo z božjo pomočjo in solidno bambusovo palico prihodnje leto zrušil dva rekorda v skoku s palico: na odprtem in zaprtem (indoor).
Richards, ki je že devetkrat službeno in dvakrat privatno premagal magično višino 15 čevljev (4,50 metra), namerava postaviti tudi v Helsinkih nov olimpijski rekord.
«Molitev ni nikoli odpovedala, ko sem prosil z zagonom — je dejal Richards — in Corne-lius Warmerdam mi je zaupal, da je tudi sam molil, preden je skočil«. Warmerdan je še danes dvakratni svetovni rekorder in je skočil kar triinštiridesetkrat preko 4,50.
Bob je duhovnik v sekti «Bratov», ki je bila ustanovljena v 17. stoletju v Nemčiji. Študira filozofijo na univerzi v Illinoisu, obenem pa predava isto snov tudi v srednji šoli. Številni duhovni opravki mu To” bo' ne branijo, da ne bi vestno
Še bodo smučali
Pod vodstvom Zveznega trenerja Copa je odpotovala v Avstrijo smučarska ekipa, ki bo zastopala Jugoslavijo na velikem tradicionalnem smučarskem tekmovanju na Velikem Kleku (Grossglockner). Reprezentanco sestavljajo:	Mulej,
Matevž Lukane, Stefe, Cven-kelj. Magušar, Hutar, Demič, Bizjak in Hladnik ter Nada Urbar in Slavica Zupančič. Tekmovanja v smuku se bodo udeležili najboljši smučarji evropskih držav.
treniral. Lansko leto bi kmalu postavil nov svetovni rekord: ((Prečka je bila postavljena na 4,715 — je dejal — in jaz sem molil. Toda v zadnjem trenutku sem izgubil zaupanje vase. Bil je tretji poskus. Prišel sem nad prečko, bil pa sem tako presenečen, ker sem skočil nad rekordno višino, da sem v padcu z nerodnim gibom podrl. Moja krivda. Ce bi zaupal vase, se ne bi zgodilo«.
Očer.ec Warmerdama je siguren, da bo lepega dne preskočil 4,80.
Po Švici brez Coppija
ZUER1CH, 13. — Danes je od tu odpotoval Fausto Coppi. Namenjen je v Milan, Priredi-teiji kolesarske dirke «Po Švici« sporočajo, da italijanski šampion ne bo nastopil na njihovi dirki, ker se ni mogel osvoboditi nekaterih pogodb, ki ga silijo, da nastopi ravno v času švicarske etapne dirke.
♦ * *
STOCKHOLM, 13. — V Gav ljai so bile mednarodne lahkoatletske tekme, na katerih je francoski prvak postavil nov
francoski rekord v teku na tri-četrt milje: 3:00-0. Ostali boljši rezultati: 1500 m.: Holmberg (Sved.) 3:54.8; skok ob palici: Lundberg (Sved.) 4,30, Sillon (Fr.)	4’10; višina; Ahlman
(Sved.) 1,90; 5000 m.: Al-bertsson (Sved.) 14:45.8; kladivo: Ringstroem (Sved.) 51.34.
Sprejeli so povabilo
PARIZ, 13. — Letošnji francoski nogometni prvak «Nice» je bil povabljen od brazilske športne konfederacije, da bi se Udeležil turnirja prvakov, ki bo v Rio de Janeiro. Francozi so povabilo sprejeli, igralci pa bodo odšli pred odhodom za kratek čas na letovišče v gore. V Rio bodo odpotovali predvl doma 25. junija. Drugoplasira-no moštvo s prvenstva, Lille, bo zastopalo svojo državo na tekmovanju za ((Latinski pokal«.
ZANIMIVA TRUMANOVA PRIMERJAVA GLEDE AMERIŠKIH VOJAŠKIH IZGUR
Nadaljevanje kitajskih čet na
umika
Koreji
Sile OZN še rušijo s topovi in letali severnokorejsko prestolnico - Še vedno boji pri Hvačonu
WASHINGTON, 13. — Predsednik, Truman je danes govoril pred 4.000 delegati na kongresu za cestno varnost. Prisotni so bili tudi opazovalci 65 držav. Truman je dejal, da «je umrlo ob avtomobilskih nesrečah skoraj toliko Američanov, kot jih je bilo ubitih v vseh vojnah ameriške zgodovine, 'pričenši od vojne za neodvisnost, pred 175 leiti«. Zaradi avtomobilskih nesreč v zadnjih 50 letih je bilo 1 milijon mrtvih in vsako leto približno 3 milijarde dolarjev škode. Povedal še, da deluje vsaka cestna nesreča v nasprotnem smislu pri obrambnih naporih države in sicer nič več in manj kot sabotažno delo sovražnikovih agentov. Truman je povedal, da so imele ZDA na Koreji 80.000 mož izgub, med mrtvimi, ' ranjenimi, izgubljenimi in zajetimi. Glede te številke je kot znano zunanje ministrstvo izjavilo, da so imele ZDA 68.352, Bradley Pa 141.955 izgub.
Kje si ponosni Albion?
RIO DE JANEIRO, 13.	—
Brazilska nogometna enajstori-ca Vasco da Gama je premaga-j j la londonski Arsenal s 4:0! Tekma, ki so jo odigrali v Riu, je ponovno pokazala utrujenost in neorier.tiranost angleških igralcev.
* 4= #
CLEVELAND, 13. — Pancho Segura, ki je pred dnevi zmagal na kanadskem profesionalnem prvenstvu v tenisu, je v drugem kolu svetovnega turnirja zmagal nad močnim Riche-yem s 6:3, 6:3. Igrišča v Clevelandu so za Pancha narejena kot po meri. Na betonu namreč njegovi servisi odskakujejo kot topovske krogle.
ZDTV
V nedeljo kolesarska dirka za juniorje
Kolesarska sekcija ZDTV priredi v nedeljo 17. t. m. dirko za juniorje in neregistrirane vozače na progi Cedas-Sesljan-Devin - Sesljan . Nabrežina -Sv. Križ Prosek - Opčine -Obelisk - Faccanoni - Kaitinara-Montebello. Dolžina približno 80 km; start ob 9 uri. Prvih deset bo bogato nagrajenih.
WASHINGTON. 13. — Kakor javlja dopisnik agencije AFP, se je razširil v Washing-tonu skepticizem, ker v Pekingu niti z najmanjšo besedico ne omenjajo možnosti za prekinitev ognja na Koreji. Pozornost se pa obrača v teh dneh na ukrepe, ki jih bodo podvze-le ZDA, če bo to potrebno, za napore na vojaškem, gospodarskem in finančnem področju. S tem v zvezi omenjajo včerajšnje izjave Marshalla, ko je dejal na tiskovni konferenci, da ni bil njegov namen na Koreji razpravljati o možnosti miru, temveč nasprotno proučiti možnost zamenjave ameriških čet. Prav ko je govoril Marshall, se je sestalo 16 držav in zdi se
— kakor pravi dopisnik AFP
— niso niti oni razpravljali o možnosti premirja na Koreji, temveč so proučili potek vojaških operacij, ko ni nobenega znaka, da bi Kitajci prišli na pogajanja. Pravijo, da je v tem trenutku misel za bližnje premirje zopet v arhivu. V Wa-shingtonu omenjajo, da bi ta arhiv ponovno odprli, če bi Kitajci to potrebo sam0 namignili. Na samem korejskem bojišču se Kitajci umikajo na fronti. dolgi 115 km in nekateri znaki že govore, da mislijo celo zapustiti Piongjang, severno trdnjavo znamenitega železnega trikotnika. Vesti z bojišča kažejo, da se Kitajci umikajo od Pjongjanga na vsej črti proti vzhodu, prav do obale Severnokorejska prestolnica je sedaj že pod ognjem zavezniških topov. Zlasti pa ju rušijo iz zraka. Letališče pri Piong-jangu je v ruševinah. Vendar so ga danes znova napadli «Thunderjeti».
Poročilo 8- armade pravi, da prodirata dve zavezniški «task force« severovzhodno od Cor-vona in severozahodno od Kumhve. V sedanjih bojih pred Piongjangom imajo, kot vse kaže. zaenkrat glavno besedo letala. Ta napadajo kitajske in severnokorejske oddelke, ki se sedaj umikajo celo podnevi. Tako so danes letala presenetila neko kitajsko kolono na ozki gorski poti v bližini Su-donga in so čistila pred napredujočimi zavezniškimi oddelki pred Kumsongom.
Po nekih vesteh, so na poveljstvu 8. armade prepričani, da v sedanjem trenutku Kitajci ne zbirajo novih čet. Obrambo bi morda organizirali šele pri Vonsanu. Nadaljujejo, da se sedaj zavezniki bore predvsem s kitajskimi oddelki, ki imajo nalogo zakasniti napredovanje sil OZN, da bi imeli tako oni čas reorganizirati svo. je čete. .
Sedanjo previdnost kaže 8. armada zlasti pri bojih v bližini Hvačona. Tam se sicer Kitajci počasi umikajo, vendar imajo sile OZN z njimi še vedno veliko opravka. Zdi se, da je Van Fleetov namen prej zamašiti to luknjo, ki jo drže Kitajci še vedno v zavezniških črtah in šele potem podvzeti večje ofenzivne akcije pred Corvonom in Kumhvo. Na odsekih pri Jangu in Inje zavezniki še vedno napadajo. Odpor Kitajcev in Severnokorejcev je zmeren. Na ostalem delu vzhodnega bojišča je bil odpor Severnokorejcev majhen.
Danes je na korejskem boji šču imel tiskovno konferenco general Ruffner, znani povelj nik druge ameriške divizije, ki je imela v zadnjem delu kitaj ske spomladanske ofenzive važ-
novega. Izvedelo se je tudi, da je danes pripotoval v glavni stan pete letalske skupine dr-žavni tajnik za letalstvo, Thomas Finletter.
Ugibanja
glede Burgessa in Mac Leana
LONDON. 13, — Medtem, ko ni q izginulih nagleških diplomatih Mac Leanu in Burgessu nobenih vesti, se časopisi še vedno izprašujejo, kje sta in kakšne cilje sta zasledovala, ko sta se na tak0 skrivnosten način umaknila iz Foreign Of-ficea. Današnji «Daily Express>: je celo trdil, da je imel Burgess zveze z atomskim znanstvenikom Alan Nunn Mayem, ki so ga obtožili zvez z ZSSR.
To vest so takoj zanikali na angleškem zunanjem ministrstvu. Tam so tudi vprašali, če je res, da bi bil Burgess komunist od leta 1930 do 1939, ko je ZSSR sklenila z Nemčijo nenapadalni pakt. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je odgovoril, da ne ve, če Burgess piše ali govori rusko. Spomnil je, da so še v spodnji zbornici izpraševali o Burges-sovem političnem prepričanju.
«Daily Mail« pa je zapisal, da je imel češkoslovaški agent Karl Strauss zveze z Burgessom in Mac Leanom. Tudi to vest so zanikali na angleškem zunanjem ministrstvu. Francoska policija pa je javila, da
agentom, ker so ga izgnali iz Francije že pred tremi tedni. Strauss je bil češkoslovaškega pokolenja in je dobil angleško državljanstvo.
Ob Suezu
ne bo letalskih vaj
FAYID, 13.	—	Poveljstvo
angleškega letalstva na Srednjem vzhodiu je danes javilo, dla so prestavili «sine die« velike angleške letalske vaj® ob Sueškem prekopu, ki bi se" morale pričeti v juniju. Na teh vajah _ bi morali sodelovati bombniki z oporišč v Angliji s tistimi na Srednjem vzhodu pri velikem napadu proti področju prekopa. To naj bi bile najvtelčie letališke vaje po vojni.
Nekateri menijo, da so te va. jfe' odložili y želji da preprečijo misdnarcdlne komplikacije. ***
Capri. 13. — Egiptovski kralj Faruk je pripeljal svojo novo ženo Harrimam z jahto «Fatohh-re‘l. Kihar« na otek Capri.
Novo posvetovanje
glede bodočega denarja v Libiji
Ženeva, 13. — Skupina strokovnjakov, ki je v Ženevi proučevala gospodarska in, denarna vprašanja bodoče libijske, države, je končala, s svojim delom. Kljub temu, da je komisija že skrbno proučila vprašanj® bodočega libijskega denarja. bo o tem, vprašanju še enkrat razpravljala 2. julija. .
Nesreča letal
ob hitrosti 800 km na uro
PROVIDENCE, 13. — Dve lovski letali tipa «F-36», Satire, sta se zaleteli v državi Rbode Išland ob hitrbsti 800 km na uro. Kljub temu pa sta imela , letalca ča-, da sta, skočila iz le-oba diplomata nista mogla ime-j tal in razprla svoji paddli v zvez s tem češkoslovaškim I tdšini 3.000 m.
Atomski poizkusi na atolu fivenitoku
Po izjavah predstavnikov obrambnega ministrstva in senatne komisije za atomsko silo
VVASHINGTON. 13. — Ameriški atomski znanstveniki so prišli do «zyio uporabnih« izsledkov gledle proizvodnje vodikove bombe med zadnjimi atomskimi poizkusi na atolu Ewen,itoku. To so danes izjavili predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva in ko. misije za atomsko silo. Na tiskovni konferenci sio povedali, da so med zadnjimi poizkusi ((močnejša in izboljšana« atomska orožja. Njih moč je bila ((precejkrat« večja od prvih atomskih bornih. Na tej tiskovni konferenci so še omenili naslednja dejstva: 1. V razvoju m dokončavanju atomskih bomb je bil dosežen tak napredek, da bodo odslej poizkusi bolj pogosti, kot v preteklosti; 2. Med; zadnjimi poizkusi so prvič uporabili letala na reakcijski pogon, lovce in bombnike z namenom, da ugotove njih odpornost in posledice v trenutku atomske eksplozije; 3. Na atolu Ewenitoku niso metali atomskih bomb iz letal. Pritrdili so jih na kovinske stolpe in povzročili njih eksplozije.
Ameriška senatna komisi ia za atomsko silo, j® včeraj zasedala za zaprtimi vrati. Po tem zasedanju je njen pred
sedn.ik Brien Mac Mahon, iz-
ne naloge. Povedal pa ni nič I javil novinarjem, da so poizku-
si na atolu Ewenitoku ((odgovarjali upanjem in pričakovanjem znanstvenih dognanj, predisn je prišlo d;o eksplozij«, Izjavil je še, da so imeli poizkusi na Eweniteku dvojni namen: L Proučiti značilnosti a-toir.skih orožij in. nadzorovati izboljganje; 2. Ugotoviti posledice eksplozija na predmete in poslopja. Dodai j,e, da so sedaj že ocenili dosežene uspehe samo glede prvega namena. Sedaj pa proučujejo drugega. Zaključil je, da so pri teh poizkusih posneli filme, katerih dele bodo lahko javno predvajali šele v poznejšem času.
Beg 6 na smrt
obsojenih
GUATEMALA C!TY, 13. -Sest na smrt obsojenih je uspelo uiti iz zaporov v prestolnici s tem, da so skočiti preko zida, visokega 5 m. Dva izmed njih naj bi poiskala zavetišče na kolumbijskem poslaništvu. To sta bila poročnik Manuel Alfrede, Pedroza, obsojen na smrt zaradi ponesrečenega napada na neko vojaško oporišče leta 1950 in polkovnik Carlos Ca-stiUo Armas, obsojen za isti prestopek. Štirje drugi ubežniki sp bili obsojeni zaradi navadnih prestopkov.
T.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 16.30: ((Nekrvavi zločini9
F. Emerson, Z. Scott.
Excelsior. 16.30: »Vratolomna g<h
spodična«, B. Coodwyn, I. “er‘ vey.	Ar
Nazionale, 16.00: «Razkošna soor-ga», G. Cooper, M. Dietne).-. Arcobaleno. 15.30:	((Največja
strast« L. Parki, B. Hale. Fenice. 16.30: ((Rdečelasa M. Hopkins, C, Rains. Filodrammatico. 16.00: «Vihar na Indijskem oceanu«, B. Craw-ford, E.	Drew.	’	.
Alabarda. 16.00: »Trije lopovi«, J. Wyman, J. Carson.
Armonia. 15.30: »Skupaj beživa.«
G. Grant, G. Rogers. .	. Garibaldi. 15.00: «Vsi so P0')1®!'
li nevesto«, J. Cravvford, M. Douglas.
Ideale. 16.00: ((Čudovita želja«, Povver.	,
Impero. 16.00: ((Dunajska dekleta« YV. Forst.
Italia. 16.00: »Zapeljivka« J. *<>n taine.	,
Kino ob morju. 16.30: »Bog P°tr/ buje ljudi«, P. Fresna-y, M.
blnson-	*„ie»
Savona. 15.30: «Tarzan in sunu L. Barker, V. Brown.
Viale. 16.00:	«Kirurg pri delu ’
Znanstven film.
Vittorio Veneto. 16.00: «Ta bo ženin«, C. Colbert, R. Young-Azzurro. 16.00: »Junaški 10P0* 1 J. Hall, A.	Jergens.	.	„
Belvedere. 16.30: «Usodne r°zc"’ P. -Cummins, V. Mature. _ Marconi, 16.30: «2ene ponoči«, Birell, W. Henry.
Massimo. 16.00: «2ivljenje na 0 S. Francisca«. H. Bogart,
Novo Cine. 16.00: «D’Artagna»" sin« G. M. Canale. P. st07tl Radio. 16.00: «Nikoli nisi bila lar ša», R. Hayworth,
POLETNI KINO:	.
Javni vrt. 20.45: ((Zaigrajte n™ sferi«.	Uia.
Rojan. 20.45: ((Sestanek v " miju«.
F. Severo. 20.45: «Sedmi kf“g Sv. Just. 21.00:	»Potepuh
mrtvega mesta«.
RADIO
jugoslovanske
C O N £ TR STA ČETRTEK 14.6.1951. Oddaja v slovenščini:	.-a
Poročila ob 7.00	13.30,	‘
23.05 — 7.15 Jutranja glasba. D-Ritmična glasba. 14.00 Vaški K* tet. 14.35 Georges Bizet: ArlerT13, ka - suita. 18.00 Prokofjev/ KJf sična simfonija. 18.15 Iz Tizasjv, ga ozemlja. 18.30 Valčki in PJL ke. 19,00 Iz del jugoslovans« skladateljev. 23.10 Glasba za ko noč.
Oddaja v italijanščini:	...tj,
12.00 Slavni instrumentalna 12.45 Italijanske pesmi. 13.2'“ -termezzo. 20.00 Planinski zoz.
20.30 Musorgski: Slike. 21.00 V® sela glasba. 21.45 Plesna 22.00 Serenade in romance, Plesna glasba.
SLOVENIJA 6.15-7.00 Slovenska narodna,-, umetna glasba, 12.00 koncert. 12.40 Zabavna Slajoo
J2	etn	_ rv/-»«l lliila itd	I
in
3.00 Želeli ste - poslušajte! **• j Vaški kvintet. 14.30 Kultur' pregled 14.45 Znane skladbe violino.' 15.15 Zabavna
ne sKiaaoe. zu.uu uiomace u nosti. 20.15’ Koncert po ž^u 21.00 Iz zakladnice slo ven« j skladateljev: Davorin Jenko. ‘jKj Slovanska rapsodija, K!aVluii-koncert v a-molu. Romeo in u ja. -23.30 Srečko Dražil s svoj' ansamblom.
TRST II.
7.30 Jutranja glasba. 11.30 vsakega nekaj. 12.00 Novi s 12.10 Roussel: Petite suite op. J 12.23 Sarasate In Paganini. *■'g Promenadni koncert. 13.30 VW. ritmi. 13.45 Dva stavka iz 2°“ s, nega kvarteta. 17.30 Plesna 8' .j ba. 18.00 Glas Amerike. IJS, Glasbeno predavanje. 8.45 ve« glasba. 19.00 Slovenščina za,S(j9 vence. 19.20 Slavni pevci. * ' t, Pestra glasba. 20.30 Okno v » f 20.45 Lahka glasba. 21.00 ***:..
NaP:
ljubim...«, drama v 3 dej. ■ ■ Priljubljene melodije. 23.00 M dije iz londonskega študija. * ' Polnočna glasba.
T R S T
7.45 Jutranja glasba.
11.30
12-30
Brigada in njegov orkester, -v-j Motivi uspehov. 13.25 Melon,,,,.
mavrica. 14.10 G. Šafrt-d pri K'3 vlrju, 14.30 Orkester p. v. C.
Sr
lir3
vlne.'17.30 Spored BBC. I8 °°l9 lS glasbe. 19.00 Glas Amerike. ‘ Tj Igrajo harmonike. 20.25 Seren^ in barkarole-. 20.58 Glasbeni riete. 22.00 Koncert viol m jz Vase Prihoda. 22.40 Odmevajo Hollywooča in Broadwaya. Plesna gl lsba.
 ...........„„„„„..............................................imun.m   m  ...................................................................................................................................................................... ■'	■	■	i	».■' i ■ ■ ■ m.U.I.i ■ i.l.».i.U.'	LimUI 1...........................................        i.imiiMUl!!!^
«Ah)>, je zaklical general Fink, «ti sl se vrnil?* — V na
T^UdldiOddČiM
vojaka
u tfuefoti MlffU
III. DEL
180.
MmrV
PREVEDEL PROF. DR. FRAN RRARAO
i L L e« T R 1 R A L OR. ROBERT H L A V A T V
Major je na stražnici naročil izvoščka. Na stanovanju ga je oakalo majhno presenečenje. Prišel je ravno pravočasno...
Na hodniku njegovega stanovanja je stal general Fink, držal za ovratnik njegovega slugo in rjovel nanj: «Kje imaš svojega majorja, tele? Govori, osell*
Osel pa ni govoril, ker je bil že ves moder v obraz, tako ga je general davil.
Major je se pri vstopu zagledal, da tišči nesrečni sluga pod pazduho njegov plašč in sabljo, ki ju je gotovo prinesel iz predsobe pri generalu.
General je za hip izpustil slugo edino zato, da bi vzel iz žepa brzojavko, s katero je potem začel told majorjevega slugo po obrazu in po ustih ter kričal: «Kje imaš svojega majorja, tele, kje imaš svojega majorja avditorja, da mu izročiš telegram v uradni zadevi?*
»Tukaj sem*, se je oglasil major Derwota med vrati, katerega so besede: major avditor in telegram spomnile znova na njegovo dolžnost.
glasu je bilo toliko zadirčnostl, da major ni odgovoril.
General mu je rekel, na) gre z njim v sobo. Ko sta sedla k mizi, mu je vrgel telegram na mizo in rekel s tragičnim glasom: «Beri, tole je tvoje delo.*
Medtem ko je major bral telegram, je general vstal, hodil po sobi, prevračal stole in kričal: »Pa ga bom vendar obesil!*
Telegram se je glasil:
»Infanterist Jožef Svejk, ordonanc enajste stotnije, se je zgubil 16. t. m. na prehodu Chyrov-Felsztyn na službeni poti kot oskrbovalec stanovanj. Pošljite nemudoma infanterista Svejka na brigadno poveljstvo v Wojalyczi.»
Major je odprl miznico, vzel mapo in se zamislil nad tem, da je Felsztyn štirideset kilometrov jugovzhodno od Premyšla, tako da je čudno, kako Je prišel Svejk do ruske uniforme v krajih, ki so oddaljeni več ko sto petdeset kilometrov od fronte.
Ko. je major to povedal generalu ter mu pokazal na mapi kraj, kjer se je Svejk pred nekaj dnevi zgubil, je general rjovel kakor bik, ker je čutil, da so vse njegove nade v naglo sodbo splavale po vodi. Sel je k telefonu, poklical stražnico in ukazal, naj takoj pripeljejo k njemu, v majorjevo stanovanje, are. stan ta Svejka.
Ko so slednjič privedli Svejka, je major zahteval, da mu pojasni, kako je bilo pri Felsztynu in kaj je pravzaprav z njegovo rusko uniformo.
Svejk je vse pojasnil in, ko ga je nato major vprašal, zakaj ni tega povedal že pri zasliševanju pred sodiščem, je Svejk odgovoril, da ga ni nihče vprašal, kako je prišel do ruske uni. forme, ampak so se glasila vsa vprašanja: «Ali priznavate, da ste se prostovoljno oblekli v uniformo sovražnika?* Ker je bilo
to res, ni mogel nič drugega reči kakor: «Seveda — da — 8otoJii — tako je — brez dvoma.* Zato Je vendar tudi ogorčeno z®vr
trditev, da je izdal cesarja.
pr«'
«Ta mož je popoln	idiot*,	je rekel majorju general-
obleči se ob ribniku v	rusko	uniformo, ki	jo je	tam t»oK
kdo pustil, se dati uvrstiti med ruske ujetnike, to more st0 samo bebec.*	«1
»Pokorno javljam*,	se je	oglasil Svejk.	»da	sam na	s
včasih opažam, da sem	slaboumen, posebno	proti	fečeru
»Molči, osel*, mu je rekel major in se obrnil h gener z vprašanjem, kaj se naj torej zgodi s Svejkom:
»Naj ga obesijo pri njegovi brigadi!* je odločil general- ^ Po preteku ene ure Je peljala eskorta Svejka na kolod da bi ga spremila k štabu brigade v Wojalyczl.	^
V eskorti je bil Poljak, Madžar, Nemec in Ceh, ki je eS\0tlt vodil in je bil frajtar, ki je kazal svojo premoč nad arestan )t( Ko je namreč Svejk na kolodvoru izrazil željo, da bi srt\e na malo stran, mu je frajtar surovo odvrnil, češ da pnJ” stran, ko pride k brigadi.	d9
»Dobro*, je rekel Svejk, »to mi morate dati pismen^ je se bo vedelo, kdo je kriv, če mi poči scalni mehur. Za zakon, gospod frajtar.*	^
Frajtar, volovski hlapec, se je tega mehurja tako je poslal Svejka z eskorto na	stranišče. Frajtar se Je oStsl
med vso vožnjo vedel tako naduto, kakor da bo že jutri vsaj poveljnik armadnega zbora.	f6fcel
Ko so sedeli v vlaku na progi Premyšl-Chyrov, mu Je Svejk:
(Nadaljevanje sledi-'
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški JU
q0 din*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 26U, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno	.
Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 1 rHgf. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. *	-