Naši dopisi. Iz novomeškega okraja. (Konec.) G. A. Vrančič l>rebere nam na to jedrnato sestavljeno z mnogimi vzgledi prepleteno poročilo o pokorščini, kot vzgojevalnem sredstvu. Po sklepu se je vnela daljša debata. G. o. Florentiu dostavlja, da naj se otroku vcepi precej prvo leto brezpogojna pokorščina do učitelja, ker ta ga obdiži tudi nadalje pokornega. G. Jerše pravi, da je silno težavno vzgojati take otroke v pokorščini, kateri so sprideni od moralično ali drugače pokvarjenih roditeljev. Tu se mora večkrat poseči po disciplinarnih sredstvih, a teh je malo. Zatorej vpraša — ko našteje sam nekatere, — ako ve še drugi kak pripomoček k temu. G. Zavrl meni, da bi bila za take spridence časi pač dobra palica, a ne v rokah učitelja teiaveč krajnega šolskega sveta, katere pa žalibože pogrešaino. G. predsednik imenuje na to postavaa sredstva in pravi, da bodi učitelj inirnokiven ter dajaj otrokom pravi vzgled in pridobil si bo njih srca, da mu bodo pokorni. G. Koncilija nas pouči, da je za jako spridene časi tudi dobro sledeče sredstvo: Učitelj naj roditeljem takoj nazaani, da inorajo malopridnega otroka doma kaznovati, ako ne, se bode ovadil županstvu ali sodniji, da ga kaznuje. Roditelji se boje nepotrebnih potov in stroškov in našibajo otroka in to mnogokrat pomaga. — Ko tako to stvar natančneje omlatimo in g. nadzornik poročevalca zabvali, prestopimo k šesti točki: ,,Kaj in kako naj naša mladina bere, vzlasti z ozirom na šolske knjižnice?" G. poročevalec M. Hiti čita svoj jako zanimivo sestavljen elaborat, katerega smo zelo pazno poslušali, ker imel je mnogo humorja v sebi. Šolarsko knjižnico primerja on lepo pobeljeni in snažni kuhinji, v kateri ne vidiš le pisanib loncev, raznobarvanih skled in drugih priprav različae velikosti, temveč tudi raznotera jedila, katera nam ponuja, ker ura se že poldnevu bližn. Tudi šolarska knjižnica naj ima lepe knjige, trdno in lično vezane; ilustriranih naj tudi ne manjka. Knjige naj so različne, učencem primerne vsebine itd. Tako aam je g. poročevalec dal obširen obris, kaj in kako naj učenec bere, ter bil pohvaljen. iz poiočila knjižničnega odbora posnaniein, da je bilo t. 1. 137 gld 341/* kr. dohodkov in 109 gld. 46 kr. izdatkov, tedaj preostanka 27 gld. 881/« kr. — G. Pogačnik izrazi željo, naj bi se tudi v tem okraji zalagala okrajna knjižnica iz okrajae blagajne, kakor je tudi v nekaterih drugih oktajih na Kranjskeai, da ne bi učitelji imeli te naklade; a g. predsednik mu pravi, da imajo v tistih krajib, kjer se za bukvarno denar ne pobira pri učiteljstvu, svoj fond, iz katerega se knjige kupujejo, česar pa pri nas ni. Po nasvetu g. Zavrla se bodeta kupili knjigi: .Erziehlicbe Kaaben-Handarbeit" von Jos. Urban in BGesang-Unterricht nach der analytisch-syatbeliscben Metbode* von J. M. Lipp. Na to se volita levizorjema računov gg. Hiti in Kutaar. — V knjižaični in stalni odbor se volijo per acclam. stari udje. G. o. Florentin nasvetuje naj bi se kupila nova otaara za knjige učiteljske bukvarne, ker je stara piemajlina. Ker pa bode za letos še zadostovala, se bode ista kasneje omislila, ko se deaar in prostor zanjo dobi. — G, Matko nasvetuje, da bi se vel. počitnice prestavile na vel. srpan in prvo polovico kimovca. A ker imajo pravico o tem sklepati dotičai kiajni šolski sveti ne učiteljstvo samo, kakor je g. predsednik raztoliuačil, zato je poročevalec utnaknil svoj nasvet. Ker saio že pri sklepu zahvali g. nadzoraik najprej gdč. in gg. potočevalce za njih dobro sestavljena poročila; opozarja nas, naj se podatki o letnih poročilih takoj po sklepu šolskega leta odpošljejo; vse prošnje naj se pravočasno oddajo in vse naj se s potrebnimi prilogami opremljejo; prošnje za pouk v ženskih ročnib delib in za poljedelski pouk naj vodstva brez kolekov njetau pošljejo. Končno g. predsednik zalivali vse prisotne za pazljivost ter se spominja našega predobrega vladarja Frančiška Jožefa, kateremu zakličejo vsi 3kratai ,slava" ter zapojo cesarsko pesem. G. Koncilija pa zabvali g. nadzornika za izborno vodstvo, za trud in Ijubezen, kateio ima do šole, posebno še do učiteljstva, katereiau je vedno naklonjen. Tako snio končali naše zborovanje ter se zbrali k skupnemu obedu pri g. J. Pehaniju. kjer nam je čas le preurno pošel. — l. \i kranjskega okraja. (Konferencija. Konec). Pri posameznih predmetili opomni gosp. predsednik najprej, da se nazorni nauk v nekaterib šolah teraeIjito gflji. Priporoča Jaiaskega podobe za aazorni nauk, ker se dobro naslanjajo na tvarino iz abecednikov, ter naai pokaže nekaj tacib podob in nam jih raztolmači. 20 podob stane 12 gld. Pri branji so prav dobri uspehi, le na ločila naj se še bolj pazi. Otroci tudi večinoma razumejo to, kar berejo. Otroci prvega oddelka naj obsede pri branji, šele v 2. šolskem letu naj vstajajo. V nekaterih šolab se gleda tudi na estetično branje, kar je hvale rredno. Tudi mernoriranje se dobro goji. Le mrtvo lecitiranje naj se opusti. Slovnica se glede metodične obravnave vedno boljša. Prav je tudi, da se učiteljstvo upira dialektu. V mnogih šolah so bile naloge piav dobre. Pisma pa naj se kolikor mogoče praktično v pravi obliki pišejo, kar se tudi godi. Zvezki so lepo urejeni v nekaterib šolah. Popisane zvezke naj učitelj v omari hrani ter na konci šolskega leta otrokom razdeli. S tem se otroke vspodbuja k snažnosti in k veselju do pisanja. Pogreške učitelj le podčrtavaj, učenci pa potem sarni popravijo. S pisanjein v spisovnice na jedno črto naj se le pri onib otrocih prične na zgornji stopinji, ki so za to zmožni. Na pamet naj pišejo otroci še le v 3 šolskem letu. Nemški jezik je imel letos veliko boljši uspeh, kot lani. Tudi govorne vaje se gojijo v netaškem jeziku. Gleda pa naj se na to, da se ne postopa prebilro. Pri računstvu je inetoda najbolj jednotna. V 2. šolskem letu je glavna naloga naštevanka. — Glede tvarine iz realij naj se tako poučuje, kakor je bilo lansko leto določeno. Nepravilno pa je, da se dajo cela realistična berila meiaorirati. To naj se opusti čisto. Zbirke dornacih prirodnin se pogrešajo večinoma povsod.. Pri jedni prihodnji koafeienciji naj bi se o teia razpravljalo, katere prirodnine naj ima ali naj skuša dobiti vsaka šola. Na zetaljevidu se otroci precej dobro razumejo, kar priča, da so v zemljepisji in zgodovini dobri uspebi, na nekaterib šolah pa so aspebi slabi, ker je metoda slaba. Risanje pri zemljepisji je jako potrebnu. Dalje pospešujeju zemljepisje večkratni izleti na kako goro. Tabela ,die Habsburger" je važaa in priporočljiva kot učilo v zgodovini. V lepopisji je napredek dober. Na več šolah se je vpeljala pokončna pisava, in ta je prav dobra. Ker vprašanje zaradi pokončne pisave še ni rešeno, naj bode še na prosto voljo dano, kdor hoče vpeljati pokončno pisavo. Novinci, predno začno pisati s črnilom, je dobto, da pišejo nekoliko časa s svinčnikom. Glede risanja naj se pazi, da se v višjih oddelkih vedno bolj prestopa na prosto risanje brez pik. Petje se dobro goji posebno tudi cerkveno petje. Telovadnico iinata le dve šoli. Telovadba naj se goji kjer je to aiogoče. Kar se tiče ženskih ročnih del, omenja g. nadzornik, da se na 16 šolah ne poučuje. Želeti je, da se ta dela bolj gojijo, vender pa naj se rnanj goji kvaekanje, katero ima za praktične potrebe posebno na kmetili malo vrednosti ter naj se bolj goji pletenje. Kmetijski pouk pada, ker pravno razmerje med krajnim šolskiai svetom in učiteljem - vrtnaijein še ai urejeno. Deško delarno iina šola na Trati, kjer dečki vrlo napredujejn v deškili ročnih delih. K sklepu svojega poročila izjavi g. predsednik. da je govoril vse le v prid učiteljstva in šole ter naj se blagovoli kot tako sprejeti. Sedaj pridejo na vrsto refeiati. Prvi poroča g. Luznar „0 podrobnem učnem načrtu za slovnični pouk na jedno- in dvorazrednicah. G. poročevalec stavi po daljšem temeljito sestavljenem govoru resolucijo, naj se voli odsek, kateri bode do prihodnje konferencije natanjko sestavil načrt in stavil predloge. Voljeni so bili v odsek za jednorazrednice gg. Debeljak, Kubar in Luznar; za dvorazrednice gg. Benedek, Biegant in Ciraian. Drugi poročevalec je bil g. Bregant. On naia je poročal „0 vzrokih slabega šolskega obiskovanja in kako bi se odpravili". G. poročevalec je svoje poročilo prav dobro rešil. Vnela pa se je vender daljša debata. Naposled se oba referata odobrita in g. predsednik toplo zalivaljuje poi-očevalca, da sta vsak svojo nalogo tako dobro rešila. O stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice poroča natnestu g. Kustta, ki je imel dopust, g. Režek. Od njega siiio izvedeli. da je knjižnici prirastlo od zadnje konferencije 25 knjig različae vsebine. Knjižnica je imela dubodkov 131 gld. 78 kr., troškov pa 78 gld. 79 kr., torej ostane v blagajnici 52 gld. 99 kr. V knjižnični odbor so bili voljeni gdč. Rooss in gg. Bregant, Jelenc, Luznar, Pezdič za leto 1893/94-. Pri volitvi v stalni odbor so bili izvoljeni gg. Benedek, Ktagl, Luzaar in Režek. Ker ni bilo sainnstalnib predlogov, skleae g. predsednik zboruvanje s trikrataiia slava-klicem na presvetlega cesarja. Učiteljstvo temu krepko in naudušeno odzove. Na to zahvali podpredsednik g. predsednika za izvrstno in nepristiansko vodstvo konferencije ter aiu zakliče trikratni živijo. Po konferenciji se je izplačala potnina udeleženeem, — Skupen obed smo imeli v gostilni g. Mayr-ja inl., kateri je v ta namen svoj vrt ukusno ozaljšal. Postrežba je bila dobra. Napitnic se tudi ni manjkalo. G. Stanonik se dvigne prvi ter aapije g. nadzorniku. Na to se spoiainja g. nadzoraik onega, ki čuje vedno nad nami, pod čegar krilom smn rai vsi in čegar geslo ,,z združenimi močmi" naj tudi nata vodilo bode ter napije presvetlemu cesarju. Med obedorn nas je počastil preblagorodni g. okrajni glavar dr. M. Gstettenhofer. G. učitelj Pezdič ga sreno pozdravi. Jako nam je ugajala napitnica g. okrajnega glavarja, ki je govoril skoro v četrt ure trajajočem govoru o važnosti učiteljstva in vzvišenem poklicu učiteljevem za državo. Prišel bode kmalu fas, ker mora piiti, ko se bode tudi lnatenjelno povzdignil učitelj. Vidno napreduje složnost učiteljskega in duhovskega stanu in v ta namen zakliče g. glavar na učiteljstvo krepak .prosit!" kar je našlo glasen odinev. Ves čas so nas razveseljevali z izbornimi pesinimi gg. učitelji-pevci. Pri tej priliki nabrali smo tudi za ,,Učiteljski doin" 31 kron. ./. Petkovšek. lx kamni&kegra okraja. Okiajna učiteljska kon ferencija. Najpriličnejši in najpripravnejši kra; za naše vsakoletno zborovanje je nedvomno prijazni Mengeš. Izvolili smo si že nekaterikiat za ta naš shod kateri drugi kraj, toda nikjer se nismo čutili tako domače, tako proste, tako sami zase, tako vesele, kakor ravno v Mengši. Z nekiin posebnim veseljem se že zaradi tega vsako leto napotim k naši uradni konferenciji; dalje pa seveda tudi, da slišim kaj novega, vidim kaj praktičnega in da se pogovoi-iin z marsikaterim tovarišein, ki ga nisem videl že dolgo, ali morda že celo leto ne. Žalibog, da se to veselje meni in menda vsakemu nekoliko ohladi, ko je treba stopiti v zborovalno, tesno, nizko sobo.mengeške šole, kjer bode treba prebiti mučnih pet ur, kjer nij možno niti povoljno stati, še manje v tesnih, starikavih klopeh sedeti in marsikaj zabilježiti. O določeni uri napolnili sino tedaj šol-sko sobo. S posloiu zapisnikarjev se poverita g. Sadar in gdč. Gotzl. Gosp. nadzornik Lovro Letnar z odkritosrčnimi besedami pozdiavi zbrane. Da so prihajale te besede iz nehlinjenega srca, pričala je splošna zadovoljnost ueiteljstvii, ki je odzdravljalo z glasnimi klici g. nadzorniku. Predsednk na to prečita opravilni red okrajnih učiteljskih konferencij, s čiinur nam je prav ustregel; gotovo za ta red nij marsikdo še znal. Pieide potem k svojemu, jako zanirnivemu pornčilu, iz katerega posnamem ob kratkem najvažnejse. Šolskili poslopij je v okraji 28; šestero teh nij last šolske občine. Svojemu nainenu jih ne ustieza 7. Povsod naj se po šolskih sobah zahteva ventilacija. Učiteljskih stanovanj je mnogo jako vlažnih. Slabe klopi se nahajajo v 7 razredih. Koder se napravljajo nove klopi, naj se umislijo one po \Veixelnovem zisteinu. Pri oknih naj se zahtevajo tudi zavese. Pravi kras šolski sobi so rastoče cvetice na oknih. Za snngo v šoli naj skrbita po dva učenca reditelja. Šolske knjižnice, ki so se umnožile za 200 knjig, je vporabljalo 2(i°/n šolo obiskujočih oti-ok. Šolskih vrtov se nahaja 20, v katerili raste 2700 cepljencev. V 5 šolah se je telov.idilo na posebnili telovadnib prostoiih. Učiteljskih močij je 4i, nied temi 11 učiteljic. Zemljevidi in stenske table naj imajo na zgornjem in spodnjem iobu palice. Piva klop naj se določi za kratkovidne otroke. Krajni šolski nadzorniki so le malo nadzorovali šolo. — Deželni šolski svet je dovolil, da se sme mali zemljevid karaniškega okraja, katerega je narisal g. Burnik, rabiti pri zemljepisnem pouku. Društveni odbor naj prevzaine izdajo tega učila. Okrajnemu šolskemu svetu naj se odgovarja v tistem jeziku, v katerem se šolskernu vodstvu dopisuje. Važnejši dnpisi naj se koncipirajo, in hranijo v šolskein arhivu. Voditelji naj večkrat hospitirajo pri svojeni učiteljstvu, kar naj se tudi v tednik zabeleži. Solski pohod je bil z nialimi izjeinaini jako povoljen. Otroci naj ne hodijo raztrgani v šolo. Vedenje otrok je bilo splošno pošteno. Zganjepivcev je bilo le neznatnn število; ptičev se ni preganjalo, tobak pušiti pa je poskušalo 10 paglavcev. — Narekovati je mnogo, spisne naloge naj so piaktične in naj se tudi v tedniku naznačijo. Kako je poočitovati desetinska števila je pokazal g. nadzornik prav praktfčno na podlagi metrične mere. Zeinljepis naj se druži vedno z zgodovino. Na večrazrednicah naj se riše tudi brez stigem. Tudi dvoglasno petje naj se goji. Kakšni so bili vspehi s pokoačno pisavo je poručal g. Stiasny. Poročevalec pravi, da se je ta pisava gujila na 7 šolah in da so se povsod poskusi javili prav povoljno. Sklene se z 31 proti 12 glasovom, da se s prihodnjim šolskim letom prične s pokončno pisavo povsod v 1. oddelku (razredu), želeti pa je, da se uvede tudi v zadnjem oddelku (razredu). Poročevalec nani je tudi pokazal Jagrov navod za pokončno pisavo. Lepa, snažna in jako razloona je ta pisava; omenjena knjiga se kar najtopleje priporoča. Nalogo, stvarno obravnavati povoljno izbrano berilno vajo iz realij s pripravo za spisno nalogo je zvrševal g. J. Toman. V ta namen si je zbral berilo: .Žolne." Za primerniin uvodom pieide na praktičen zadržaj tega berila in naposled na spisno nalogo: .Primei-janje tičev s sesalci." Končavši metodično razpravo je pokazal tudi, katera znamenja on rabi pri popravi nalog. Po kratkem razgovoru se je določilo, s kateiimi znamenji je označevati napake pri pistnenih nalogah. Ker je poročevalec s posebno marljivostjo sestavil svojo nalogo, ker je poslušalce znal opozoriti na praktično obravnavo tvarine, bila je zaradi tega tudi vsa razprava vele zanimiva. Zabvala katero je g. nadzoinik izrazil poročevalcu na njegovem izredneni trudu, bila je vsakako zaslužena. Kako je posloval knjižnieni odbur, koliku dohodkov in troškov je iinela knjižnica in kalere knjige so se nakupile, je naznanil g. Stiasny. Hektograflran prirastek knjig dobe koncem leta vse šole. Po dolgotrajni debati pri pošiljatvi šolskih časopisov se je določilo, da smejo jedno in dvorazrednice liste obdržati dva dni, tri- in štirirazrednice pa •") dni. Šolskim vodstvorn. ki se ne bodo določenega reda držala, se listi ne budu več dopošiljali. Šolska vodstva naj tudi naznanijo na katere liste so učitelji naročeni in po kateri poti jih najhitreje dobivajo, knjižnični odbor naj pa določi red dopošiljanja. Za nakup se priporoča: ^UankederMensch." Društveni vestnik. Iz kiimiiiškog':! ukraja. (Vabilo.) ,,Kamniško učileljsko društvo" liode ziioruvalo dne 12. vinotoka t. 1. ob l1/-1 uri popoldne v Kainniku po sledečein vsporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Blagajnikvvo poročilo o stanji društvenega premoženja. stava učil. Poroča g. Lj. Stiasnv. 4. Posaniezni nasveti. Ob jedni uri popoldne seja drušlvunega odboia. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Sežane. (Vabilo.) Obfini zbor ut-iteljskega društva za sežnnski šolski okiaj bode dne 5. vinotoka točno ob V^IO. uri zjutraj v Nabrežini po tem-le 3. Prihodnja deželna razstava v Ljubljani in raz-  vsporedu. 1. Vaja v petgi. 2. 1'rečilanje zapisnika niinolega zburovanja. 3. 1'raktičen poskus iz slovnice na podlagi spisja (po berilnem sestavku). 4. Ktitika. 5. Spomin b V. skupšfini .Zaveze". 0. 1'ogovor o bodočih zaslupnikili učiteljsLva v okiajneiii šulskein svetu. 7. Posainezni predlogi. Odbor. Katere v pret. in tekočem letu preeitane knjige je odbor za oceno otroških spisov določil, da so za otroško knjižnico sposobne in katere ne, je poročal g. Burnik. Za dobo do izpolnjenega 9. leta se smejo otrokom v roke dajati: Freuensfeld, Venček pravljic. — Veeeli otroci. — Kržič: Angeljček XII. zvezek. Za dobo od 10. leta naprej: Hofraann, Kar Bog stori, prav stori. — Peter prostak. — Bog pomaga. — Kako vzgaja osoda. — Ljubezen do mamice. — Stanley: Popotovanje po Afriki. — Junaki II. del. — Pomladni jjlnsi 3. zv. Za dobo od 1-2. leta naprej : Koledar 1893. 1.. ako se odstrani od povesti ,Kako sem prvič potoval na Dunaj" stran 21, katera je na drugi polovici od 20. — 24. vrste jako spodtakljiva. — Larape: Jeruzalemski roinar. -- Cilenšek: Naše škodljive rastline. — Kalan: Povesti za slovensko ljudstvo II. III. IV. zvezek. — Nedeljko: Cesar Maks. — Volčič: Šmarnice. Nesposobne za otroške knjižnice, a sposobne za lu-iteljske so: Mali vseznalec. — Podgnic: Domači zdravnik. — Kocbek: Pregovori. (toda ufiiteljem toplo piiporočeni). V stalni odbor so voljeni gg. Burnik, Čenčič, Janežič, Messtiei*, Stiasnv; v knjižnični: Buinik, Čenčie, Štefančič, Stiasny, Tramte, gdčn. Klančar, Šerc. Kot samostojna predloga se vsprejmeta: ,Učiteljski Tovariš" naj punatisne vse v našem okraji izdelane podrobne učne načrte. Volitve nnj so v prihodnje takoj po nadzornikovem poročilu. Ko se še g. Messner, nainestnik predsednikov, zahvali teinu, za spretno, nepristransko voditev konferencije in ko se odpoje cesarska himna, se zborovanje sklene. V. B. Iz Krškega. Okiajna učiteljska konferencija se je vršila dne 19. mal. srpana 1893. 1. v šolskem poslopji v Krškem. Ob 9. uri dopoldae otvori g. nadzornik Fr. Gabišek kot prvoraestnik konfereneijo, ter v svojem otvoiilneni govoru prav toplo pozdravlja navzočnike. vabeč jih k resni in stvarni udežbi pri razpravah v točkah, ki so na vsporedu. Povdarja tudi, da se šolslvo v krškem okraji prav razvija, tei* da je k teinu napredku največ pripomoglo učiteljstvo samo, ter tudi šolska oblastva, ki se neprestano trudijo, da bi dala šolstvu ono popolnost, ki je označena v šolskih zakonih.. Zategadelj se pa imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu preniodremu vladarju, ki je blagoizvolil vzeti šolstvo v svoje varstvo in izdati sedanje šolske zakone. Gusp. prvoinestnik vabi torej vso skupščino, da ž njim zakliče Njegovemu VeliCanstvu, našemu premilemu vladarju Frančišku Jožefu I. in vsej hiši Habsburški trikratni ,Živio", ,Slava". — Na to zakličejo vsi zbrani tiikratni ,Živio'' in navdušeno zapojo cesarsko pesem. Slednjič pozdiavi g. predsednik z iskreniini besedami tudi navzočnega c. kr. okrajnega glavarja g H. VVeigleina. ter tudi navzočnega gosta g. Fr. Štef ančiča. Pri konferenciji ,je bilo navzočnih 49 članov. Svojira namestnikom pri konferenciji izvoli si g. prvoniestnikg.lv. Lapnjneta, ravnatclja meščanske šole v Krškein. Na to preide k posameznim tookain vsporeda. Volita se dva zapisnikarja za prihodnje leto. G. nadzornik poroča o stanji šolstva v okniji, naiin-eč o lanskib konferenčnih sklepih, o izpremembab, o statističnih podatkih, omeni važnejše ukaze. ter pnroča o učnem postopanji in učnili uspehih. Na to preide k obravnavi nastopnih pi-edinetov. Stalni odbor poroča o .podrobnein učneni načrtu za slovnico, pravopis in spisje". — Nadalje poroča stalni odbor ,o zaznpmku knjig, ki so sposobne za šolarske knjižnice*. Pri tem se sprejme nasvet g, nadzornika, da se za sedaj odobre le najboljši spisi. Naslednjo točko vspbreda /fiskovne in stvai-nc napake v učnih knjigah in berilih, ki se rabijo na šolah lega šolskega okraja, izdelati je iinel pismeno vsak ud konferencije. Nadalje je razlagala gdč. Fr. Šinitik, v prav mičnein dolgem govoiu ,o ženskib ročnih delib v ljudski šoli", koji govor je bil natisnjen v ,Uč. Tov." Naslednja točka .pokončna pisava v ljudski šoli", o kateri bi moral poročati g. Fl. Rozman, se je pieložila zaradi poinanjkanja časa na prihodnje letu. Prihodnja točka se glasi: ,,Določilo učnih knjig in sauioučil za šolsko 1. 1893/94. G. nadzornik stavi predlog, naj ostane vse pii starem, koji predlog se sprejme. (Konec prih.j