Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din
ia pol leta..... , 120
sa celo leto .... .34«
ne inozemstvo: mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 66 v Inozemstva. ... „ 89
V LlDUlM V mi flne 3. aprila 1925. Posamezna Številka stane 1 a5<7 Din LeiO LE
Cene inseralom:
lir.ostolpna pelilno vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 3'—, večji oglasi nad »5 mm viSine po Din 2*50. veliki po Din 3*— in 4"—, oglasi v nrodniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri včiijem mročilu popust.
izhaja vsak dan izvzemši
ponedeljka in dneva po prazniku oh 4. uri zjutraj.
Pošlsins MtM v oolovlnt
Uredništvo {e v Kopitarjevi ulici 6/513. Rokopisi se ne vračajo; nehankirane pisma se ne sprejemajo. UrcdniStva ieleion 50, upravniStvn 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.341/ (sa inserele) Sara-levo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 2S.797.
Za enakopravnost
Spričo krivic, ki se gode pod sedanjim režimom slovenskemu narodu, spričo velikih bremen, ki so se zopet naložila ljudstvu, je bil zelo važen govor, ki ga je imel v proračunski debati 81. t. m. v narodni skupščini v imenu <1 u g o s 1 o v a n -b k e g a k I u b a njega govornik dr. A. G o s a r. Izvajal je (po stenogrnfskem zapisniku) bledeče:
'vZ diskusijo o dvanajstinah, ki nam jih je predložila vlada, je otvorjena laza novega parlamentarnega dela. Po volitvah, dasiravno bo bile izvršene nasilnim potom, se je pričel nov pravcc politike v naši državi. Posebno po verifikacijski debati, ki je tu novi pravec v naši politiki še podčrtala, smatram za svojo dolžnost, da v svojem imenu, kakor tudi v imenu Jugoslovanskega kluba označim no samo stališče naše stranke in našega kluba napram vladi in njeni politiki nego tudi napram vsem velikim političnim vprašanjem v naši državi.
Slovenci smo narod zase.
Prvo gospodje, kar smatram, da je treba naglasiti, je to, da Slovenska ljudska stranka oziroma njena parlamentarna delegacija ostaja pri svojem programu in pri svoji taktiki, eetadi so se politične razmere v naši državi spremenile, oziroma tndi, če bi se še boli spremenile. Slovenska ljudska stranka in njena delegacija nimata razloga menjati svojega programa niti menjati svoje taktike. To pa zato, ker je SLS rezultat in plod tlolgolelnega političnega dela v naši javnosti, ker ni nikdar delala oportunistične politike, nego je to prograiaatska stranka in je njeno delo bilo vedno programatično. (Živahno pri-trjevanje in ploskanje na levici.)
Gospodje! V debati o dvanajstinah — zdi se mi da 1. 1922. — sem rekel, da 6mo mi Slovenci narod zase. (Pritrjevanje na levici.) Pri tej tezi, ki je bila takrat prvič izgovorjena v tem domu, ostanemo tudi še dalje, ker nimamo prav nobenega razloga, da bi od nje odstopili. (Medklici v središču: To je profesorska stvar.) Za vas je to lahko profesorska stvar, za nas je pa praktična politična zadeva. Takrat sem tudi rekel, da za nas vprašanje naše narodnosti ne obstoji. Za Hrvate in Srbe je ta stvar lahko drugačna. Ako se oni Bmatrajo kot en narod, je to njihova stvar. Mi Slovenci imamo svoj jezik, imamo s\'ojo kulturo, in imamo zavest svojo lastne, individualne narodnosti. (Pritrjevanje in ploskanje na levici. Medklici iz središča: Pa onda morate da imate svoju državu!) Ko naglašavamo svojo narodnost, moramo naravno poudariti tudi to, da je ta pojem narodnosti etničen, dočim smo politično tudi mi za narodno edinstvo. Mi smo samo za to, da tvorimo eno državo, za nas je tudi dejstvo, da smo en političen narod. S tem, gospodje, je točno označeno naše stališče napram državi in njeni politiki. (Stijepo Kobasica: Gospodin dr. Korošec kaže drukčije. On tvrdi da ima tri naroda!) Politično, pravim, smo en narod, etnično smo pa mi Slovenci narod zase. Drugo nas tu nič ne briga.
Gospodje, takrat, ko sem o tem govoril, sem naglasi! tudi sledeče: Mi ne samo, da hočemo biti v tej državi, nego se zavedamo tudi da so politične razmere za nas take, da moramo v tej držav i ostati. Zato za nas vprašanje te države ne obstoja. V tem pogledu se s stanjem, v katerem se nahajamo, popolnoma strinjamo.
Toda gospodje, ako priznavamo to, da tvorimo politično en narod, ako priznavamo politično narodno edinstvo, potem je tudi treba naglasiti, da hočemo biti v tej državi ravnopravni. (Klici na levici: Tako je!) Vselej, kadar se omeni v tej zbornici ravnopravnost, nastane vrišč in hrušč. To je pač dober dokaz, da te ravno-pravnosti v naši državi ni. (Klici na levici: Tako je!)
Koliko plačuje Slovenija.
V čem se kaže ravnopravnost, go-sjtodje? Ravnopravnost obstoja po mojem v enakih dolžnostih in v enakih pravicah. Poglejmo tedaj naše dolžnosti, da vi-
dimo," ali so enako ali nc. Poglejmo predvsem, kako je z našimi davki. Vzemimo najprej neposredne d a v k e. Gospod finančni minister je rekel, da je bilo leta 1924. plačanih 780 miljonov neposrednih davkov. Ni pa povedal, da je plačala Slovenija od tega davka 101 miljon. To se pravi, da Slovenija, ki šteje približno eno dvanajstuto vsega prebivalstva našo države, plačuje osmino vseh neposrednih davkov. Ako pa prištejemo tem davkom še izredni pribitek v višini 500 oziroma 30% , potem je io razmerje še slabše, ker vidimo, da plačamo Slovenci '/, vseh neposrednih davkov. Gospodje, ali je to ravnopravnost? (Franjo Smodej: Siromaštvo!) Vzemimo dalje davek na poslovni promet. Gospod finančni minister je tukaj navedel, če sem ga prav razumel, da jo bilo L 1924. vplačanih 171 miljonov tega tla !:a. Jaz imam o tem sleer drugo številko, toda končno js to že vseeno. Glavno je, da .je od toga davku p!, « a5> Slovemi« 'Ho četrtino. Prosim Vas, gospodje, kje je tu enakoprav nost, čo nora o..«« w>krajiinn, ki ima kontni ch\i»ajMš«o vseg:- prebivalstva, phffitt celo čelritno. ki znaža tako ogromne vsote. (Stijepo Kobasiea: To je sanjo slučaj!) To ni slučaj, gospod Koba/iea, ampak to je sistem. (Stijepo Kobar-ira: Vi ste najbdgatiji de! našega naroda! Franjo Smodej ironične: A to je edinstvo!)
Toda gospodje, vse to so samo neposredni davki. Ako ra vzamemo posredne davke, ki ao znašali preteklega lota v naši državi preko 8 milijard, potem si šele lahko predočimo, koliko davkov plačujemo mi Slovenci. Točno sc to vsote sicer ne more ugotoviti, kar je za vas dobro. Vendar sigurno je to, da moramo mi, kt moramo skoro vse kupovati, kar potrebujemo, hrano, obleko itd., plačati neprimerno višjo odstotke nego pri neposrednih davkih.
Isuj omenjam zlasti tudi različno takse in zbuiljoknjižne pristojbine, katerih stvari vi v Srbiji niti ne poznate. To takse iz-nosijo silno visoke vsote. (Klic iz središča: Mi p)a«aui0 više poreže nego vi!) Katere devke?
Gospodje, mi imamo vse polno tako* zvartih kulturnih potreb, na katere so naloženi visoki indirektni davki. Zato ni dvoma, da mora biti razmerje pri teh davkih -/.a nas ;e neugodnejšo. (Stijepo Kobasiea: Da cujerao vaše prihode I)
Gospodje, poleg vsega tego pa prihaja gospod finančni minister in prinaša v predlogu o dvanajstinah šc nov načrt davka nn fizično delo. Tudi tu je povsem jasno, da bo razmeroma največji del tega davka plačala Slovenija. (Franjo Smodej: Že zopet 1) Zakaj? Zato, ker je pri nas največ fizičnih delavcev, ker so naše razmero take, da je pri nas rar-.nieroma največ ljudi, ki nimajo ničesar in žive samo od dela svojih rok. Zato ni dvoma, da bomo morali zopet mi Slovenci plačati največji del tega davka.
Gospodje, iz številk, ki sem jih tukaj navedel, se jasno vidi naša neenakopravnost v dolžnostih. Mi imamo napram državi veliko večjo dolžnosti, veliko večja bremena, nego bi bilo to v skladu z enakopravnostjo. (Franjo Smodej: Gospodje državo-tvorei čujte!)
Kaj Slovenija za svoje, davke dobiva?
Pa pojdimo dalje. Oglejmo si, gospodje, naše pravic e. Ali so te enake za nas kakor za vas. Vzemimo n. pr. našo vojsko. Gospodje, jaz ne vem, koliko generalov imumo v naši vojski, vem samo to, da jih imamo mnogo in da med njimi ni niti enega Slovenca. Bil jc en sam, toda še tega ste upokojili. (Klici na levici: Cujmo, čuj-rao!) Kolikor vom, imamo mi Slovenci celo samo enega polkovnika v celi armadi. (Medklic v središču: Naši ljudje so dobri samo aa kaplarje. Medklici poslanca Ve-senjaka in poslanca Kobasice.) Zakaj ža-htevate, da gredo naši ljudje v vojsko? Pustite J il t raje doma! (Minister Pribičevič: Ima dosta i Srba i Bošnjaka, koji nisu generali. Koji je iz Vojvodine general?) Govorim o Sloveniji, gospod minister.
Pa pojdimo dalje. Oglejmo si ministrstvo za zunanje zadeve. Prosim vas, gospodje, ali mi morete imenovati samo enega Slovenca, ki bi bil poslanik ali konzul? (Minister Miletič: Žolger!)
Gospodje, ker nočete, da bi govoril o generalih in poslanikih, dovolite da govorim o denarju, da bomo videli, koliko dobimo nazaj od onih milijonov, ki jih plačujemo v državno blagajno. Vzemimo samo en primer. Za ceste v Srbiji je bilo
v	proračunu določenih 166 milijonov dinarjev. Minister za zgradbe je. ia kredit prekoračil še za daljnih C0 miljonov dinarjev, tako da znaša celokupni strošek za cesto v Srbiji 220 milijonov dinarjev. Sedaj pa čujte, gospodje, koliko je dobila v'enake svrhe .Slovenija. (Minister Miletič: A Slovenija ima dobre ceste.) Dobila je polnih 10 miljonov 900.000 dinarjev. Toliko je bilo v proračunu in trga kredita niso prekoračili niti za eno paro. Gospodje,
vi	pravite, da imamo dobro ceste. Da. jodu te ceste smo si zgradili Sami s s rojim denarjem. (Klici na levici: Tako jc!) Gospodje, ako hočete imeti tudi toliko in lakih cest, kot jim imamo mi, pa dobro, imejte. jih, toda zgraditi si jih morate sami s svojim denarjem, kakor smo jih morali zgraditi mi sami.
Podobno velja glede železnic. Gospod finančni minister je danes dopoldne govoril katere železnice namerava graditi. Z naše strani sc je eni medklic, koliko je doloCenega tozadevnega kredita zo Slovo-
dovoljni vaši in da bodo zadovoljni naši ljudje, potem je treba storiti to tako, da se bo mogel vsak narod udejstvovati v. javni upravi, da bo mogel povsod sodelovati. To je najgloblji razlog, iz katerega zahtevamo, da se naša država uredi po principu avtonomije. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici. — Medklici v središču.) Gospodje, vi se smejete. Toda neupravičeno. Zahteva, naj se. država uredi po avtonomističnem principu, ne znači, da gre tu samo za izvestna državnopravna vprašanja. Avtoncmistično .načelo velja za vse socialne in politične edinice v državi. (Medklic v središču: Ako obstoje! Sedaj ne obstoje.) Gospodje, avionomističen princip, kakor ,ra pojmrjemo mi, ne ruši države, ampak jo gradi, je konstruktiven princip, ker meri na to, da se ljudje pritegnejo v državi k udejstvovanju, da sodelujejo pri vsem javnem življenju in tako pomagajo sebi in celoti. (Živahno pritrjevanje ia ploskanje na levici.)
Gospodje, o 'tem, ali je to načelo, pravilno aii ne, ni dvor a. Vsak pošten, vsak pameten človek bo priznal, da je ta ideja prava in da se je treba po njej ravnati. Dovolite mi en primer. Sicra Avstrija nam Slovencem sigurno ni bila naklonjena. Alfi kaj je storila, ko ie hotela uvesti splošna šolsko obveznost? Vedela je, da ljudstvo ni navdušeno za to novot.rijo iu jo rekla: Ljudje - sicer morajo' zidati, šole,, a zato naj bodo. tudi deležni njihovega vodstva i:i upravo. Na ta natiin je vrstnja -..ujela, d«
nijo, pa Še je z vaše strani takoj odzval ; so :-:e Jjudje spri jazu ■lun da imumo v;e polno, železnic. Dobro, imamo prilično do-di železnic. Toda na čigav račun so bile te železnice zgrajene, ako ne z našim lastnim denarjem?
Gospodje, vi se mnogo borite proti komunizmu in boljševizmu. Toda to, kar delate napram nam' Slovencem, je pravi komunizem. pravi boljševizem! (Franjo Smodej: Pljar'kanje f)
Zahtevamo av tonemijo.
Rad priznavam, gospodje, da jc Srbija v-svetovni vojski zelo veliko trpela. Rad priznavam tudi to, da smo v nekem pravičnem sorazmerju tudi mi dolžni pomagati, da se ono, kar je porušeno, zgradi in da pomagamo k napredku onih delov naše države,' ki so v vojni največ trpeli. To sem priznal 1. 1922. in priznavam tudi danes. Toda, gospodje, kakor takrat trdim tudi danes, da je treba, da napravimo čiste račune, da vemo, koliko smo dolžni plačati. Ko 'bomo imeli jasne račune, potem se bomo mogli razgovarjati, potem bomo mogii prosbevati mi, a mogli boste pro-spevati tudi vi. Sedaj se godi dobro samo nekaterim pri vas. Vaš nuroč še bolj pa uaš slovenski narod pri tem propada. (Fr. Smodej: Kmetje in delavci, vsi propadajo!)
Gospodje, ako hočemo urediti razmere v na" i državi, ako hočemo, da bodo za-
SUO .
;o
obveznostjo, da so brez odpora gradili šole, tn radi pošiljali vanje svoje otroke. Na hi način so je pzahnila kultura med našim naroden:. Ako hočete, da bomo državotvorni, ako hočete, da bo vez, ki nas veže /. našo državo, trdna, potem nam 'dajte prilike, da v naši držo vi tudi sodelujemo. (Klic i/ ?.reu'hv;': Pa dajemo jo vama ) Danes nam te prilike no dajete. (Prerekanje meri posl« ne i rsdii.-alne stranke in. poslanci Slovenske ljub ke r-'ranice.)
Priznam, gospodje, možna sc različna mišljenja, da se razgovv.rjati o tem, ali naj se avtouomistični ali če hočete g&n o upravni princip uvede v 'Življenju naenkrat ali
polagoma, tem, ali r.
■ orerno se
razgovorjaii tudi, o ip uvede v življenje
povsod na enak nacm ;ali v ra • • nih po-
i krajinah različno. Samo o tem se moremo I razgovarjati, o veljavnosti načela samega i pa ne.
Gospodje, ker hočemo, dn bi ros narod uspeval in ker hočemo da hi uspevala cela država, zahtevamo, da noša ustava, v kolikor ovira udejstvov/nje našega naroda v državnem življenju, menja. Vaša zahteva po reviziji, ustave nc znači torej nič drugega kot zahteva: dajte narodu, da more vse svoje sil-o in spes-r ^noiti H In/iti v javnem življenju...
Radič ¥ avtiijerc! pri Kra$i
1 AVDIENCA POTEKLA V ZELO PRISRČNEM TONU. - KRALJ PiilDBŽAL
DICA NA VEČERJI.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Po svojih izjavah je Pavle Radič odšel v Zagreb, kjer je za te izjave dobil popolno odobrenje od Stjepana Radiča. Od njega je dobil več navodil. Včeraj se je vrnil v Belgrad in je prosil za sprejem in za avdienco na dvoru. Tei prošnji ie bilo ugodeno. Danes popoldne ob 6. uri je bil Pavle Radič sprejet od kralja v avdienci, ki je trajala do poznega večera, nakar je kralj pridržal Pavla Radiča tudi na večerji. Radič je kralju poročal o tendencah svoje zadnje izjavo in dal tako zadovoljive komentarje, da je avdienca potekla v zelo prisrčnem tonu in ga je kralj, kakor rečeno, pridržal pri sebi na večerji.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) O svoji ve-
černi avdienci je dal Pavle Radič s!-dece izjavo:
Njegovo Veličanstvo kralj me je sprejel zelo ljubeznivo. Izrazil jc svoje zadovoljstvo nad mojim govorom in izjavami v skupščini. Nato sem informiral kralja o političnih razmerah na Hrvatskem in o svojih pogledih na politični položaj, z, največjim zanimanjem in razumevanjem važnosti in dalekosežnosti preokreta, ki je nastal v političnem sodelovanju Hrvatov na programu sporazuma v naši domovini, je kralj spremljal moje razlaganje. Na koncu sem izrazil, da sem vedno pripravljen dajati vse potrebne informacije in obvestila o naših nadaljnjih korakih.
vseh strank?
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Nekateri krogi diteliev Radieevc stranke znači popelen
fajvfšji krogi za kosicsrfcD
so pričakovali, da bo po znanih izjavah Radičevih prvakov nastopil v političnem položaju preokret. To so tem bolj utemeljevali s tem, da tudi sam nastoo oziroma vsebina izjav Pavla Radiča in drugih vo-
preokret in bi mu moral sledili drug preokret. Vendar sc io ni zgodilo. Kakor vse izgleda, se pravzaprav kaj takega še nc more zgoditi in sc ne bo zgodilo. Rrs je, da jc Radičeva stranka s svojimi izjavami
storila popolen preokrct in se orientirala
v popolni nionarliislični smeri državotvorne stranke. Odgovorni krogi delajo na to, da bi se iz sedanjega težkega položaja našel izhod na ta način, da bi se ustvarila koncentracija vseh strank. Ta koncentracija naj bi imela predvsem nalogo, da pomiri sedanje razdražene razmere. Brez dvoma je, da je koncentracijska ideja sedaj najbolj na površju in da se zanjo zavzemajo najbolj merodajni krogi. Vendar pa se s stvarnim delom za ustvaritev te ideje še ni pričelo, ker Pašič še vedno ni dal ostavke. Na ta način se bo otvorila kriza, ki bo morda trajala dalje časa, da bi se na ta način tekom trajanja krize pre-iskal teren točno in na vseh straneh. Za enkrat Pašič še ne misli podati demisije, ker se še ni odločil v katero smer naj zapelje radikalno stranko glede na reševanje krize, ki bo vsekakor nastala.
Komunike bloka narodnega sporazuma.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja širšega izvrševalnega odbora bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Navzoči so bili Ljuba Davidovič, dr. Korošec, Pavle Radič, dr. Polič, dr. Trumbič, Voja Veljkovič, dr. Spaho in dr. Behmen. Na seji so razpravljali o novo nastalem položaju, posebno o naporih nekaterih krogov, da se ustvari koncentracijska vlada in sploh o postopanju sedanje vlade. Izdali so o svoji današnji seji naslednji komunike:
»Na današnji seji širšega odbora bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije je bilo z odobravanjem sprejeto poročilo Ljube Davidoviča o celokupnem položaju in je bilo odobreno zadržanje bloka. Ugotovljeno je, da vlada ni ničesar pripravila za skupščinsko delo in da celo ni prišla pred narodno skupščino s svojo programatsko deklaracijo, kakor je to dolžna storiti, niti nc ve, kaj misli delati. Odbor je sklenil, da o tem prične debato takoj po sestanku narodne skupščine in da bo vložil interpelacijo, ker vlada kljub svoji lastni in tolikokrat ponovljeni obljubi vseh ustavnih faktorjev ni predložila niti invalidskega zakonskega načrta, niti zakonskega načrta o poljedelskih kreditih. Končno je sklenjeno, da bo opozicija sama predložila zakon o pobijanju korupcije. Ako vlada ne bo takoj ob ponovnem sestanku narodne skupščine prišla z deklaracijo o svoji politiki, je sklenjeno, da se bo ob prvi priliki v skupščini izzvala diskusija o zunanji politiki, da bi se na ta način vlada prisilila, da poda pojasnilo o svojem nejasnem in pa nedoločnem zadržanju,«
SEJA STANOVANJSKEGA ODSEKA.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja odseka za stanovanjski zakonski načrt. Na seji sla dr. Gosar in dr. Hrasnica dokazovala, da iz formalnih razlogov zakon ne spada pred zakonodajni odbor. Večina ugovorov opozicije ni sprejela, marveč je sklenila, da bo odsek nadaljeval svoje delo do pričetka prihodnjega tedna.
POSLANCI ODPOTOVALI.
Belgrad, 2. aprila. (Izv. Večina poslancev je danes odpotovala domov, ostali so v Belgradu samo nekateri poslanci, da bi v slučaju otvoritve krize lahko zastopali svoje klube.
PREISKAVA PROTI STJEPANU RADIČU.
Zagreb, 2. apr. (Izv.) Preiskava proti Stjepanu Radiču poteka normalno. Priče so že skoro vse zaslišane. Če ne pride kaj posebnega vmes, bo preiskava do velike noči končana, nakar bo preiskovalni sodnik odstopil akt državnemu pravdniku. Zasliševanje dr. Mačka in tovarišev se bo začelo po veliki noči, ko bo končano zasliševanje Stjepana Radiča.
POLICIJA ZAPIRA - VELIKI ŽUPAN IZPUŠČA.
Zagreb, 2. apr. (Izv.) Policija je vsled odredbe velikega župana izpustila iz zapora profesorja Novljana, ki so ga zaprli radi nedovoljene nošnje orožja, enako kakor bivšega župana dr. Srkulja.
MINISTER DR. LUKINIČ TOŽI.
Zagreb, 2. apr. (Izv.) Minister dr. Lukinič je poslal državnemu pravdništvu v Zagrebu devet ovadb proti zagrebškim listom, ki so pisali o aferi Turn-Taxis. Toženi so med drugimi: »Jutarnji liste, »Večer«, »Obzor«, »Hrvat« itd.
VOJAŠKI ZAKON PRED ITALIJANSKIM SENATOM.
Rim, 2. aprila, V včerajšnji senatni seji je vojni minister De Giorgio v obširnem govoru branil svoj načrt o preosnovi armade. Opozicija mu je neprestano ugovarjala. Koncem govora jc minister izjavil da bo odstopil, ako senat reformni načrt odkloni. — Danes bo v senatu govoril ministrski predsednik Mussolini, ki bo med drugim naznan'1, da se sprejme v vojni proračun nadaljnjih 150 milijonov lir. Ni
izključeno, da senat Di Giorgiov zakonski načrt vendarle odobri.
ZA VARSTVO UMETNIN.
Rim, 2. aprila. (Izv.) Italijanska vlada namerava Društvu narodov predlagati, da J se proglase vsa mesta, ki imajo zgodovinski pomen, in pa ona, v katerih se naha-' jajo številni zgodovinski umetniški spomeniki, kot prosta mesta, katerim bi morali letalci za časa vojne prizanašati.
DIJAŠKI STRAJK V FRANCIJI.
Pariz, 2. aprila. (Izv.) Rojalistični dijaki so nedavno demonstrirali proti neke-j mu politično jim neljubemu profesorju. Vlada je vsled demonstracij pravno fakulteto zaprla, dekana pravne fakultete odstavila, več dijakov pa zaradi izgredov obsodila na občutne kazni. V znak protesta proti vladnim odredbam so sklenili visokošolci iz Francije splošen trodnevni štrajk. Na vseučilišču v Bordeauxu je prišlo do burnih demonstracij.
SOVJETI IN PRIVATNI KAPITAL.
Moskva, 2. aprila. (Izv.) Da odpomore težki gospodarski krizi, je sovjetska vlada sklenila dovoliti tudi zasebnikom udejstvo-vanje s privatnim kapitalom, pri čemur pa mora biti vsaka špekulacija izključena in se morajo privatni kapitalisti zadovoljiti le z normalnim dobičkom,
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V NEMČIJI.
Berlin, 2. aprila. (Izv.) Socijalni demokratje so sklenili podpirati skupno listo vseh strank, ki priznavajo weimarsko ustavo.
GEOGRAFSKI KONGRES V KAIRI.
Kairo, 2. aprila. (Izv.) Kralj Fuad je danes na svečan način otvoril mednarodni geografski kongres.
ŽENEVSKI SPORAZUM.
Pariz, 2. aprila. (Izv,) Odbor za vnanje zadeve je danes na predlog Pavla Boncour-ja soglasno sprejel ženevski sporazum,
OBTOK BANKOVCEV V FRANCIJI.
Pariz, 2. aprila. (Izvir.) »Figaro« poroča, da bo vlada dovolila zvišati množino papirnatega denarja za 5 miljard .frankov.
Skupščinska oziroma vladna večina je na svoji seji v torek, ki je trajala dolgo v noč oz. do jutra, sprejela dvanajstine za štiri mesece, in naknadne in izredne kredite, ki jih je vlada potrošila za časa zadnjih volitev. Skupna vsota izdatkov znaša malo manj kot dve milijardi dinarjev. Z dvanajstinami se zvišajo izdatki v štirih mesecih za 661 milijonov dinarjev. Potemtakem bo znašal prihodnji proračun 2 milijardi več kot prejšnji za leto 1924—25. Naknadni in izredni krediti, ki jih je vlada za časa volitev potrošila preko dovoljenega proračuna znašajo preko ene miljarde 300 milijonov Din. Te svote so že izdane do zadnjega vinarja za kraje izven Slovenije in Hrvatske. To so bili po veliki večini volivni krediti, to se pravi, vlada jih je potrošila, da je delala z raznimi napravami razpoloženje zase, To je treba sedaj vse kriti. Nagloma je predložila finančnemu odboru vse to v odobritev. Predlog predstavlja celo knjigo in bi bilo treba več dni, da bi mogli člani finančnega odbora predlog proučiti. To je vlada hotela preprečiti s tem, da je šele v nedeljo zjutraj dala poslancem predlog v roke in ob 11 dopoldne je zahtevala na prvi seji finančnega odbora, da začne odbor o predlogu razpravljati. Člani opozicije so se ostro uprli in zahtevali, da se seja odloži vsaj do ponedeljka zjutraj. Vladna večina, ki je itak samo glasovalni aparat in ji ni treba študirati vladnega predloga, je to odklonila in se je generalna debata o tem predlogu takoj začela.
Člani opozicije so vladni predlog ostro kritizirali. Vladna večina je obširno debato odklonila s tem, da je dovolila samo 20 minutne govore v generalni debati.
V imenu Jugoslov. kluba je govoril v generalni debati poslanec Vladimir P u -š e n j a k. V načelnem pretresanju je v daljših izvajanjih nastopil proti predloženemu zakonu o dvanajstinah. Grajal je, da se zahteva odobrenje med volitvami potrošene ene miljarde 300 milijonov dinarjev, da se predlaga obširen finančen zakon brez zadostnih pojasnil o važnih vprašanjih v odobritev v kratkem roku dveh dni.
Obsoja nezadostna pokritja in uvajanje novih bremen oziroma povišanje dosedanjih davkov. Odločno je proti temu, da se v času ekonomske krize proračun povišuje za dve milijardi, s čemer se bo kriza še poostrila. Poslanec Pusenjak je govoril proti zvišanju dispozicijskega fonda, ki znaša nad 10 milijonov dinarjev. Zahteval je, da se sprejme med izredne kredite znana razlika uradniških plač, prevedbo kronskih upokojencev v dinarske in da se sprejmejo nagrade za veroučitelje. Vojaški krediti v znesku 9G0 milijonov so pretirani.
Opozarjal je železniškega ministra, da poskrbi za izplačilo kilometraže in prispevkov za bolniški fond. Zavzemal se je za izplačilo podpor cestnim odborom, grajal je zmanjšanje kreditov za zgradbo ljudskih šol. Smatra da so krediti za oboroževanje nepotrebni. Poteguje se za kredite za zgradbo cest in železnic v Sloveniji. Kritizira slabo gospodarstvo v monopoiski upravi. Zahteva, da se kredit, ki se daje osrednji državni posojilnici v Belgradu, da vsem zadružnim zvezam. Govori proti uovo ustvarjenim uradniškim mestom. Želi pojasnila o bosanski državni imovini in o Steinbeissovih železnicah. Zahteva odobritev nove carinske tarife po narodni skupščini
V splošni debati so zastopniki vseh opozieionalnih skupin porabili celo dopoldansko in popoldansko sejo za ostro kritiko. Poslanec dr. K u 1 o v e c je v svojem govoru pokazal na veliko nevarnost, ki preti po krivični vporabi kreditov. Vsi izredni krediti do prav majhne izjeme so se uporabili za kraje izven Slovenije. Za Slovenijo nima vlada niti tega, kar bi m o r a -1 a dati. Najboljši zgled so prispevki za ceste. Davkoplačevalci plačujejo posebne doklade za vzdrževanje cest. Vsi ti davki se stekajo v državno blagajno. Cestni odbori in okrajni zastopi delajo dolgove na račun zakonitih državnih obveznosti, vlada pa meče stomilijonske vsote po drugih krajih, za nas pa ne da, kar je pravično. Država dolguje na ta način že 15 milijonov Din. Stavlja tozadevni predlog, ki ga je pa večina odklonila.
Po glasovanju je ostro apostrofiral dr. Žerjava, ki je seclei v ministrski klopi. V zadregi se je sem ter tja muzal in mrmral v klopi in si tolažil svojo vest. Govornik je stavil več drugih predlogov, glede gradnje cest, mostov in železnic, ki jih je večina odklonila po principu, da naj eden plača, denar pa naj se porabi drugje.
Nadalje se je dr. Kulovec bavil z novimi davki, ki jih uvajajo dvanajstine. Opozarjal je na gospodarsko krizo in na davčne obremenitve, ki upropaščajo naše kraje in naše ljudstvo. Odklanja nove davke, ki jih vlada predlaga in zahteva, da se zviša minimum obdavčene vsote za osebno dohodnino na 80.000 kron. Dalje, da se odpravijo drugi začasni davki in da se izenačijo davki na hišno najemnino na tisto stopnjo, kakor je lo v Srbiji.
Poslanec dr. Pivko je v nekem zmedenem govoru očital poslancem SLS, ki odkrivajo grozovito izmozgavanje Slovenije, češ da imajo ozko obzorje. Po njegovem naj Slovenija plačuje do popolnega obubožanja, četudi nosi osmi ali sedmi del vseh državnih bremen. Zaslepljeni Slovenci, ki so glasovali za to in enake liste, naj se jim sedaj zahvalijo.
Dr. Kulovec se je bavil z novo avtonomno carinsko tarifo, ki jo misli vlada brez razprave v parlamentu izpeljati, za kar zahteva pooblastilo v dvanajstinah. Zahteval je, da pride predlog pred skupščino, Če se sprejme v obliki, kakor jo je predlagala vlada, se bodo uvozne cene zvišale. Zahteva je bila odklonjena.
Teorija hlapcev. Gotovo na celem svetu ni lista, ki bi tako poniževal svoj lastni narod kakor to dela dan za dnevom popoldansko glasilo dr. Žerjava in obenem glasilo vseh najpriskutnejših »slovenskih« hlapčevskih natur. To dosledno protislovensko in protinarodno gonjo »Slov. Naroda« smo dolgo časa pripisovali le omejenosti pisca dotičnih pamtletov, toda pojavljajo se tako sistematično, da tiči za tem nedvomno mnogo več, namreč odkrito propagiranje najogabnejšega hlapčevstva, ki ga je zmožna samo »samostojna« »demokratska« inteligenca. Vsa la miselnost je razvidna iz včerajšnje prve »Narodove* dnevne vesti, kjer je navadno združena vsa ^duhovitost : tega glasila. List, ki se je pol stoletja boril za pravice slovenskega naroda in slovenskega jezika pred svojo smrtjo z največjim cinizmom zaniku-je, da bi bili Slovenci sploh narod (a svojega naslova še vedno ne izpremeni!), temveč nas dosledno tlači na nivo različnih plemen, ki pečejo in požirajo še svoje lastne otroke. Celo stoletje smo se Slovenci borili v Avstriji, kjer so bili gospodujoči narod Nemci (in tudi »Slov. Narode je tedaj, ko še ni bil dr. Žerjav njegov gospodar, stal v narodni fronti) za uveljavljenje svojo slovenske narodnosti in svojega slovenskega jezika ter smo v tem oziru tudi že mnogo dosegli, a danes, ko pravijo, da smo osvobojeni, si upa sedanji »Narod« zapisati, da je naša edina dolžnost vtopiti se prostovoljno v velesrb-stvu, sicer imajo pravico, da nas k temu enostavno prisilijo. Danes, šest let po svetovni vojni, ko so prišli do svojih popolnih narodnih, političnih, kulturnih in gospodarskih pravic v lastnih državah ali pn v okviru večjih državnih zajednic že različni Kalmiki, Votjaki, Hunhuzi, Bantunegri, Honolulci itd., si upa sredi Slovenije, ki je rodila Miklošiče, Kopitarje, Prešerne, Pe-trline-Galluse, Vege itd., zapisati slovenski C11) list, ua nimamo pravice ohraniti
lastne jezikovne, politične in kulturne individualnosti, za katero smo toliko žrtvovali! Ves svet je sprejel med svetovno vojno Wilsonovo tezo o samoodločbi narodov, z njo si je ententa priborila zmago in nanjo je zgrajeno vse današnje mednarodno pravo, a kljub temu se gotova slovenska (!!) gospoda ne sramuje izrekati lastnemu narodu pravice do individualnega življenj^, udejstvovanja in razvoja, temveč besedici o »g o s p o d u j o č i h« narodih in njihovih pravicah, kakor v Metternicho-vih časih ali pa kakor so živeli v glavi Viljema II. Kateri narod je gospodujoč v Švici? Ali niso ostali tam Nemci — Nemci, Italijani — Italijani in Francozi — Francozi, in vsak ima kar mu po božjih in človeških postavah gre, vsi so zadovoljni in za švicarski frank je treba plačati danes — 12 dinarjev. Ali nismo imeli že v Avstriji, katere smo se pa osvobodili samo zato, ker nam ni dala vseli pravic, že lastnih srednjih in strokovnih šol, ki nam jih pa »Slov. Narod« danes zopet odreka in ali niso imeli Čehi, Poljaki itd. že lastnih narodnih univerz? Gospodujoči narodi žive le še v prodanih dušah hlapcev, dočim pozna ves svet samoodločbo narodov in zato so smatrali vsi za sa« moobsebi umevuo, da si je uredila Ukrajina svojo hišo, kakor so si jo zamislili Ukrajinci sami. Mogotci romanovske Rusije so gledali v avtonomističnih stremljenjih Ukrajincev protidržavnost, a padli so carji, ukrajinski narod je pa ostal ter vživa danes vse svoboščine in je prostovoljno zvezan z Velikorusi v eni državi, ki bo močnejša nego je bila reakcionarna carska Rusija, ki je še danes ideal hejslovan-skih »Narodovih«;: hlapcev. — Da, sram nas je kot Slovence, da moramo nasproti slovenskemu (!!) listu vlačiti na dan take samoobsebi umevne stvari. Pa saj je izhajal tudi pred osvobojenjem list z naslovom : Štajerec r, a še tedaj ne sredi Slo* venije, temveč ob periferiji...
-f- Ako — ako. Slovenskim samostojnim demokratom dela izjava dr. Gosarja, da smo Slovenci poseben narod, silno preglavico. Na eni strani se boje v Sloveniji javno povedati, da Siovenci nismo narod, na drugi strani pa bi se radi prikupili Belgradu in bi najraje vse, kar je slovenskega, izbrisali s sveta. Iz svoje zadrege bi se pa le radi rešili in rešujejo se s tem, da žonglirajo z raznimi državnopravnimi pojmi kakor otroci z žogami. Enkrat jim je »politični narod« isto, kar je narod v etniškera pomenu, drugič govore o »gospodujočih« narodih, kar logično zahteva zopet »pod-jarmljene« narode, potem zopet govore o manjšinskih narodih, ne rabijo pa nikdar teh pojmov dosledno v enem in istem pomenu, ampak jih rabijo enkrat tako, enkrat tako, kakor pač nanese potreba. Tako je včeraj zapisalo slovensko popoldansko demokratsko glasilo sledečo modrost: »Ako pa je res, da smo Slovenci narod zase, potem nismo več del gospodujoče,ga, vladajočega naroda in moramo nositi tudi vse posledice, ki izvirajo iz tega dejstva. Ako nismo del gospodujočega naroda, potem spadamo med narodne manjšine in za nas veljajo samo določbe, ki jih predpisuje mirovna pogodba glede postopanja z narodnimi manjšinami. ; Na podlagi lakih držav-nopravnili odkritij grozi, da bo morala pri nas slovenščina popolnoma izginiti in se umakniti srbohrvaščini v šoli in v uradih, če obvelja po dr. Gosarju zastopano stališče. Kako zmotna so izvajanja demokratskega glasila, ni treba na široko dokazovati. Nikjer na svetu ne stoji zapisano, da bi moral v vsaki državi, koje prebivalstvo pripada več narodnostim, vladati le en sam narod, drugi pa bi se mu morali pokloniti. V Švici n. pr. žive v državni skupnosti trije veliki narodi, pa vendar ni noben izmed njih »gospodujoč«, drugi pa »suženjski«, ampak vsi trije uživajo popolno enakopravnost, in nikomur še ni prišlo na misel, da bi se morala iz zapaclnih kantonov umakniti francoščina nemščini ali pa obratno. In ker v Švici ni nobenega »gospodujočega« naroda in nobenega »suženjskega«, se tudi ni treba nobenemu izmed njih bati, da bi ga proglasili za »manjšinski« narod. Tako mora ali bi moralo bili in bi tudi lahko bilo v Jugoslaviji. Kraljevina SHS ni ustanovljena ne kot srbska, ne kot hrvatska in tudi ne kot slovenska država, ampak kot država treh narodov, ki pripadajo višji »jugoslovanski« celoti (in ta pripada še višji »slovanski«). Kar torej pripada višji »jugoslovanski« celoti v naši državi, to vse uživa in mora uživati vse pravice, ln ne samo jezikovnih pravic narodnih manjšin. Teh pravic ne more nihče nikomur kratiti, tudi tedaj ne, če se smatra en del »Jugoslovanov« kot samosvoj narod. In to smo Slovenci prav tako kakor Srbi ali Hrvatje. Zato so demokratske grožnje ali pa strašila z degradiranjem Slovencev na »manjšinski« narod prazne pene in puhle fraze. S silo seveda se da tudi Slovence degradirati za »manjšino« in s s i 1 o se jim lahko odvzamejo vse pravice, toda ravno ta degradacija, ki jo že precej let prav pošteno čutimo zlasti v gospodarskem in pa upravnem oziru, je najkrepkejši argument /a nas. da vedno in vedno poudarjamo, da smo Slovenci narod zase, kakor so Srbi na-
rod zase, in da baš zato zahtevamo vse
iravice in dobroto, ki jih dajo država, v oloi meri zase no samo kot posamezni r ž a v 1 j a n i , ampak tudi kot narod-a celota, kot gospodarska celota in [Ot socialna celota itd., prav tako kakor >rbi ali Hrvatje. Kakor trije veliki kulturni narodi v Švici ne rabijo prav nobenega »go-jodujočega« naroda, tako »gospodujoče-ac naroda tudi pri nas ni treba, ampak mi iočemo živeti v svoji državi prvič kot polnopravni državljani in drugič kot polno-iraven narod, ln zato, da preprečimo nastajanje enega >gospodujočega« naroda, za-itevamo, svojo avtonomijo, ki noj nam tudi pravno zajamči vse naše pravice.
+ »Samouprava« o dr. Gosarjevem lovoru. »Samouprava« piše o dr. Gosarjevem govoru, da je dr. Gosar še enkrat poudaril, da slovenski »klerikalci« niso udovoljni s preokretom v Radičevi stran-ti. On je govoril popolnoma v duhu izjave dr, Korošca po govoru Pavla Radiča, da ostanejo slovenski »klerikalci« še naprej >ri svojem programu in priznavajo pose->en slovenski narod. Danes je gotovo, da so slovenski »klerikalci« izgubili svojo pretno zasnovano igro nesporazuma. To c vzrok, da so slovenski »klerikalci« prvi torak do sporazuma sprejeli z ogorčenjem na znanje. To je značilen in simptomatičen pojav, in zato bo treba bolj pazljivo za-edovati politiko dr. Korošca in njegovih prijateljev.« — O upravičenosti stare Irditve, ki jo je dr. Gosar v parlamentu ponovil, da smo namreč Slovenci narod, smo že toliko pisali in bomo, kakor kaže, morali še toliko pisati, da na tem mestu tej stvari niti ne govorimo. Omeniti pa moramo, da je »Samouprava« na zelo irivem potu, če trdi, da je SLS svojo par-amentarno taktiko zasnovala na podlagi nesporazuma med Hrvati in Srbi. Res je pač, da je parlamentarna delegacija SLS nesporazum med Hrvati in Srbi poznala in ga uvaževala kot važno politično dejstvo, ravno tako pa je dvakrat in trikrat res, da so poslanci SLS nesporazum med irvati in Srbi vedno globoko obžalovali in od nobene strani ni bilo toliko prizadevanja za dosego sporazuma, kakor ravno od strani SLS. To izpričujejo nedvomno Številni članki časopisja SLS in vsi govori poslancev SLS. Mi pač nočemo imenovati Irditve »Samouprave« po zaslugi in smatramo, da je potekla iz nepoučenosti, toda naša obzirnost nas ne more ovirati, da je ne bi kar najodločnejše odklonili. Na princip »divide et impera« naslanja svojo politiko mogoče g. Pašič, Slovenska ljudska strank^ pa ne, ker takih sredstev nc potrebuje,. tisti, čegar pot je ravna in jasna.
-j- O sporazumu med radikali in radičevci poroča »Pravda« sledeče: »Povsem očno smo izvedeli, da se radikali z radičevci dogovarjajo o sporazumu. Voljo za orazum sta pokazali takoj po govoru 'avla Radiča obe strani in radikali so na-ravili v tem oziru prvi korak. G. Pašič je določil v ta namen svoje posebne za-topnike in prvi pogovor med njimi in P, adičem se je že vršil. Že pri prvem raz-ovoru so prišli do stvarnih pogojev za porazum. Temelj sporazuma je govor P. tadiča, drugi pogoji pa merijo na koalicijo obeh skupin. Radikali so od poteka pogajanj navdušeni in računajo r.a skorajšen ispeh. Tudi radičevci kažejo voljo, da pride čimprej do sporazuma in do njihovega sodelovanja v državni upravi. Poseb-
10	pa so radičevci zadovoljni, da se podajanj ne udeležujejo Pribičevci. Dalje poroča »Pravda«, da so radikali radičev-tem izjavili, da bodo svoje razmerje do ribičeviča lehko brez težave uredili. Dalje so radikali izjavili, da bi radi z radi-evci stopili v koalicijo in da ne bodo ato vlade tako naglo rekonstruirali. Če pride do sporazuma, dobe radičevci pet ministrstev. Obznana bi bila takoj ukinje-
Radič, Maček, Predavec, Krnjevič in »ba Košutiča bi ostali še nadalje v preiskavi, toda sodno postopanje, proti njim
11	se pospešilo, -f Frankovci in radikali. »Vreme« po-
roča, da bo v kratkem odpotoval v Bel-|rad vodja frankovcev dr. Horvat, da po-mdi Pašiču vstop frankovcev v radikalno itranko. Za to zvezo dela tudi dr. Pavclič. - Če ni vse to od radičevske strani na aslov frankovcev uprizorjena »froclarija«, + »Sloboc'ni dom«, glavno glasilo radičevcev, bo začel zopet izhajati. Tako poroča »Vreme«, ki pravi, da bi bilo to »interesu države, ker bi radičevci v svo-l?m listu mjložje pojasnili Hrvatom svojo lovo politiko.
-f- Dve struji v hrvatskem kmečkem »!"bu. Belgrajski in zagrebški listi poro-ajo, da obstojita v hrvatskem kmečkem :{ubu (IIPSS) dve struji: ena radičevska, 'i l eče iskreno izpolniti in držati vse, kar ^ izjavili njihovi govorniki, zlasti P. Ra-ič. drugo strujo pa zastopajo zajedničarji, katerim se zdi popuščanje H>R«SS pre-in predalckoscžno.
Se Je čas
'■i r.a prazniku novo, moderno obleko. naroČite »i obleko iz sijajnih pomlad skih vzorccv nri tvrilki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.,
Dopisi.
Pudob pri Starem trgu. Politični nasprotniki uprizarjajo zadnje mesece proti meni tako genjo, da presega že vse meje. Najmanj, kar si žele, ja to, da me spravijo — v zapor. Povsodi pošiljajo za menoj špijone, ki preže na vsako mojo besedo. Denuncirali so me orožništvu, da sem na svečnico na Vrhniki pri Starem trgu hujskal proti državi; seveda so pred pričami ostali ožigosani kot lažnivci in obrekovalci. To jih pa ni poboljšalo in kujejo proti meni nove naklepe in zarote, tako da se to njih početje že njihovim lastnim pristašem, ki imajo še količkaj poštenega čuta v sebi, studi. Zakaj tolika gonja proti meni? Samo zato, ker se poslužujem politične svobode, ki jo ima vsak državljan in sem se opredelil za stranko, ki jo smatram po svoji vesti za najpoštenejšo. Ne bom svojim nasprotnikom naredil veselja, da bi me spravili v zapor, ker ljubim svobodo in delo med ljudstvom. Pač bom šel iz Pudoba, a vrnil ae bom, kadar bo mojim nasprotnikom to najmanj ljubo. — Ign. Šubelj.
Roštanj o. S. V »Slovencu« dne 24. marca smo čitali dopis o g. Jakilu. Tega moža poznamo tudi mi. Njemu se ne smilijo ne ljudje ne živina, samo da se mu množi premoženje. Kadar za koga nima toliko dela, da bi izkoristil vsako kapljo njegove moči, ga postavi z družino vred enostavno na cesto in naj mu je bil garal že leta in leta. Družino z otroci izganja nn. zimo v svet brez vsakega usmiljenja. Sedaj pravijo Jakilovi, da bodo vsa polja izpremenili v travnike, da jim ne bo treba več najemati delavcev. Kje je tu agrarna reforma? V Bo-štanju je veliko revežev, ki bi potrebovali zemljo za pridelovanje živeža; tukaj je pa mogoč-nik, ki bi hotel imeti pol sveta, a zemlje ne obdeluje, marveč jo odteguje revežem. Pozivamo oblast, da nasproti Jakilu uveljavi določbe agrarne reforme!
Rudnik. Tukajšnji trgo\ee in družabnik družbe Jadran - Zebal nam Dolenjcem ne moro odpustiti, da smo povečini volili proti njemu. Pravi, du je treba vse nasprotnike JDS bojkotirati in se nad njimi maščevati. Sedaj smo Dolenjci v velikih skrbeh, kaj bo, če nani v svoji trgovini ne bo hotel več postreči z blagom?... G. Zebal tudi naglaša, da smo Slovenci neumni, Srbi so pu pametni. Verjamemo, da si Srbi ne morejo najboljšega misliti o naši pameti, če nns sodijo po tistili Slovencih, ki pljujejo v lastno skledo samo zato, da bi si pridobili kako milost. Takih ljudi pa ni v naših vrstah, ampak so to vse sami pristaši Ze-balovo JDS. Dolenjci smo dobre duše in zato gospodu Zebalu svetujemo, naj se malo manj posveča politiki in več svoji trgovini...
Raka pri Krškem. V našem tezadevmv dopisu v listu od 2. t. m., št. 74, sla se ;r'.; !U dve bistvini pomoti, ki kvarita smisel. Mesto >otroei pa so ostali še danes nezakonski« se mora glasiti: »otroci ostalih pa so ostali še danes nezakonski«. Mesto »vprašajte kar našega novoizvoljenega načelnika«, pa beri: >vprašajte kar vašega novoizvoljenega načelnika«.
Mor hoče biti, mora biti popolnoma zdrav, pri prvih ■znamenjih slabljenja ie 3kodelin
dobro sredstvo, da se ohrani zdravje in čvrstost. Dobiva se povsod, v Sknttjicah
od 100 gramov za ceuo Din 26'— . 250 ... . 48T.0 . 500 . . „ . 84-25
i, ii.,.. i	i ***■.,' • - -	--------------" 'tli, . , ,—-t- i.
potresno delovanje po vsem svetu v letu 190 i. Prav tako so zuani veliki potresni dogodki \ letu 1800., zlasti razrušen je mest v Sever n n Južni Ameriki. V »Die Erdbabemvartc in »Neueste Erdbebennachrichten« je lielar ' i 1907. opozarjal na paralelizem potremih k,>-tastrof leta 1906. in 1807-18G8. Navaja lic ia-dor, San Francisco, Valparaiso, Tacno, Arico, Jamaiko, Mehiko, Novo Zelandijo, avblrijs-ki Muhlviertel, Leoben, Ljubljano, Tiliiu, Taškent itd. Najbolj se opaža paralelizem pri ameriških potresih, samo da so si 1. 1867-03. katastrofe še hitreje sledile kakor leta i000. Griesbacha in Belarja omenja tudi znani profesor Hoernes. Letos se je paralelizem spet pojavil in sicer močnejše kakor pred 20 leti. Treslo se je letos na Ogrskem, v Sever. Ameriki, na Kitajskem itd., zmeraj blizu tam, ka ' kor 1807-08. Belar navaja celo tabelo Gries-bachovega cikla in tudi dosedanje letošnje dogodke ter zaključuje: »Opiraje se na Gries-baehovo potresno statistiko in ua skušnje, ki sem jih imel pred 20 leti na opazovalnici v Ljubljani, sem v začetku leta 1925. lahko re kel, da bodo lotos potresi na dneynem redu, ker smo vstopili v živahno potresno periodo, ki bo imela za posledico tudi pogostejše ud rt ne katastrofe kakor so sicer dogajajo. Zob Časa je potresni demon, ki deluje v dozoritv&i nem procesu na potresnih ognjiščih počasi s sigurno, in ki živahno pomaga razdirati to, kar ustvarja človeška roka. Mojstru Griesba-chu se zahvalimo, da smo ujeli demona Bedaj kakor pred 20 leti, ravno, ko je deloval. Naj bi bil mrzlični sedanji položaj našega planeta kmalu pri kraju. Prihodnja generacija bo po desetletjih videla, da Griesbachov potresni krog res obstoji in se bo poučila iz njega t> strašnem, pogin prinašajoče m delovanju p®j tresnega demona.«
— II rastni ški pralni praSek tako brc« pere, da gospodinja hvali ga čei vse mera.

Iz štajerske.
Hi-
nn-
Domžale postale trg.
Belgrad, 2. aprila. (Izv.) Kralj je podpisal ukaz, s katerim postanejo Domžale trg.
—	O gromi katastrofi v Merlebachu nam poroča dodatno tamkajšnji slovenski rudar J. Z.: Dne 26. marca t. L ob 2. popoldne se je tu zgodila strašna nesreča, kakoršne bi ne bil nihče pričakoval. Ob tri četrt na 2 se je zbralo pred čisto novim rovom, ki je jako moderno zgrajen, vetje število delavcev, da prvič začno delati v njem. Prvih 80 rudarjev je stopilo na dvigalo, da jih spuste v rov. Tisti hip se jo j izpulila vrv na dvigalu in 80 rudarjev je treščilo v 500 m globok prepad. 51 rudarjev je ostalo na mestu mrtvih, ostali so bili vsi tež' o ranjeni in so več ali manj vsi zapisani smrti. Med mrtvimi delavci so, kolikor sem v naglici zvedel, 4 slovenski rojaki, 3 so pa težlco ranjeni. Imena pošljem prihodnjič.
—	Umrl je v Clevelandu 11. marca zavedni slovenski mož Ivan M o ž i n a. Rojen je bil 1. 1868. v Verdu št. 29 pri Vrhniki. V Ameriko je prišel prvič l. 1890. Obiskal je med tem časom petkrat svojo domovino, katero je vedno zelo ljubil. Bil je mož poštenjak, prava slovenska korenina, vse skozi dobrega srca in plemenitega značaja, ki ga tujina ni pokvarila. Bil je zvest do zadnjega verskim in narodnim načelom. V času njegovega bivanja v Ameriki je ves čas obdeloval svojo obširno kmetijo. Bil je pravi strokovnjak v kmetijstvu in si pri trdem delu tudi nakopal bolezen, naduho. Ko so mu onemoglo telesne moči, je zapustil kmetijstvo in se naselil v Clevelandu v nadi, da bo par let preživel v mtru med svojimi ožjimi rojaki. Toda smrt mu je prekrižale, račune, napadla ga je huda pljučnica, kateri je v treh dneh podlegel. Bil je zvest bravec in uaročnik »Slovenca« in »Domoljuba« ter je vse skozi pazno zasledoval notranjepolitični razvoj svoje domovine,
i kamor je še vedno nameraval podati se za I stalno. Še tik pred smrtjo je vprašal, kaj piše i zadnji »Slovenec« o razmerah in stanju do-; movine. Vedno si je želel blagi mož videti i še enkrat svojo domovino, živeti in biti položen v domačo grudo, toda odzvat ge je moral j preje klicu Vsemogočnega, in niso se mu izpolnile zadnje želje. V Ameriki zapušča žalujočo ženo in enega brata, v domovini pa tri sestre. Naj vrli mož počiva v miru!
—	Promoviraaa je bila na univerzi v Ino-moslu dne 28. marca za doktorico vsega zdravilstva gdčna Anča Konvalinka, hčerka zdravnika g. dr. Konvalinke v Toplicah pri Novem mestu.
—	IT. knjiievna tombola je doigrana. Zadetih je bilo 150 amb, 120 tem, 80 kvatern 50 činkvinov in 5 tombol. Tombolo so zadeli: I. ga Nada dr. Fedranova iz Ljubljane, II. Šolsko vodstvo Podzemelj, III. Ivanka SimčiS iz Maribora. IV. ga Josipina Valenčič iz Ljubljane in V. g. Anton Potočnik, okrajni sodnik v Šoštanju.
Predstojnisho padrnžnih cerkva na Selu in Setnid pri Polhovem grr.drn Re naj-toplejo zahvaljuje tovarni jeklenih zvonov nn Jesenicah, da jim je z ozirom na nesrečo, ki je zadela te kraje, dobavila zvonove po znižani cev i
SHOVICMB.
—	O novi izdaji »Svetega pisma novega \ zakona« priobči »Slovenec« daljše poročilo. V včerajšnjem kratkem naznanilu je pri zadnjem stavku, ki ga je dodalo uredništvo, pomotoma izostala tostvarna označba: »Opomba uredništva«.
—	Razmere v invelidslci organizaciji. Iz invalidskih vrst smo prejeli: Tik pred občnim zborom je vodstvo invalidske organizacije na lastno pest in v nasprotju s čl. 8., točka e, društvenih pravil izključilo iz društva deve-torieo članov, ki so se vedno zavzemali za to, da invalidska organizacija ne sme služiti politiki, ampak zgolj koristim vojnih žrtev. Nič nimamo proti temu, če sede člani vodstva v izvršilnem odboru JDS, pač pa smo proti temu, da bi se invalidska organizacija izrabljala v propagandne svrhe za JDS. To pa že prav posebno zato, ker se imamo invalidi v prvi vrsti zahvaliti ravno tej stranici, da pod Duvi-dovičevo vlado ni izšel invalidski zakon. S i svojim terorjem bo vodstvo le pospešilo razkroj v organizaciji. Naj vzame na znanje, da bodo invalidi sedanjo organizacijo prepustili usodi in si ustanovili novo na krščanskem moralnem temelju, da si končno pribore pravice, ki jim pripadajo po božjem in človeškem pravu.
—	Nov češkoslovaški vojni ataše v Belgrad a. Dosedanji češkoslovaški vojni ataše v Belgradu Fr. Melihar, ki se je bil pod srbsko zastavo udeležil svetovne vojne in bil ranjen, odide na svoje novo mesto v Češkoslovaško. Na njegovo mesto v Belgrad pride polkovnik g. Andrej Mezl.
—	Kredit za vojno mornarico. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit 11 milijonov dinarjev za popravo naših vojnih ladij.
—	Zgradba učiteljišča v Sarajevu. Vlada je dovolila kredit 1,800.000 Din za zgradbo učiteljišča v Sarajevu.
—	Nova velika jugoslovanska trgovska ladja. Minolo soboto je prvič priplul v Dubrovnik novi veliki tovorni parnik »Federiko Glavič«, last Dubrovačke parobrodarske plovitbe. Parnik so slovesno sprejeli in ga nato na vožnji v Gruž krstili. Verske obrede je izvršil pomožni škof Via ho Barbič, kumovala jo žena velikega župana Kneževiča. Parnik je bil zgrajen v Belfastu in stane 30 milijonov dinarjev; dolg je 128 m, 16.5 m širok in 8.6 visok; brutto reg. ton ima 5269, nelto reg. ton 3286.
—	V večjem mestu Slovenije je oddati trgovski lokal za specerijsko in delikatesno trgovino. Tam je že bila dobro vpeljana taka trgovina in želeti je, da najame ta lokal trgo-vec-strokovnjak. Pojasnila daje Jugoslovanska Matica v Ljubljani.
—	Usmiljenim srccm! Uprava invalidskega doma v Celju je vrgla na cesto 100 % invalida Antona Tekavca, ker ni molčal, ko sta ga bila napadla dva orjunaša. Ker je brez sredstev in delanezmožen, prosi dobra srca, da mu pomagajo. Blagohotne darove sprejema uprava »Slovenca«.
—	Se se bo treslo. V izvlečku podajnmo izvajanja prof. dr. A. B o 1 a r j a , priobčeua v »Tagespost«-i in »Ncuc Freie Pressec. Pripoveduje nam o študiju avstrijskega Reolor.-« G r i e s b a c h u, ki jo sestavil potresna poročila iz vsega sveta za leti 1867 in 1808; takrat
' je bilo potresno delovanje zelo živahno. Belar I sam jo pa prt d 20 leti opozarjal ua izredno
s Upravništvo »Slovenca« v Celju j* prevzel gospod Drobne, ker je dosedanji upravnik tajnik J. S. Z. Ivan Gajšek odšel na drugo službeno mesto v Ljubljano. Gospod Drobne je tudi prevzel začasno vodstvo JSZ,
s Iz sodne službe. Gosp. svetnik dr. Žiher je kot predsednik mariborskega okrožnega sodišča že zapustil Celje in nastopil svojo novo mesto. Ob njegovem imenovanju na to odgovorno mesto so se sicer po nekod pritoževali, češ, da je g. svetnik le vsled protekeije Žerjavove klike prišel na tako mesto preko drugih starejših juristov. V koliko naj bi bilo to res, ali ne. se v to vprašanje ne spuščamo, ker smo tudi v Celju premalo informirani, priznati pa moramo, da ne bi kdo dobil napačnega mnenja o g. svetniku dr. Žiherju, d.i je bil g. svetnik v svoji službi znan kot ne-pristanski in pošten sodnik ter dober pravnik, pristranski in pošten sodnik ter dober pravnik, na te !astnosti ima novi predsednik okrožnega sodišča gotovo vse kvalifikacije za to mesto. Če je koga preskočil, ki je starejši, je drugo vprašanje. Reči pa moramo, da lahko mariborskemu okrožju le častitamo, da je dobilo tako vrlega in poštenega predsednika, ker smo prepričani, da bo na sedanjem mestu ostal svojemu dosedanjemu načinu službovanja zvest.
5 Celjski trg. Zvedeli smo, da se baje mestni magistrat v Celju bavi z mislijo, da bi prestavil z Glavnega trga trg za zelenjavo in ostale prodajalce, ki so imeli stojnice na Glavnem trgu, v Samostansko ulico na dvori-rišCe bivšega okrožnega sodišča v Celju. Kakor zuano, je še avstrijska justična uprava nameravala poslopje okrožnega sodišča v Celju v Samostanski ulici podreti in nadomestiti z novim, z ozirom na to, da je staro poslopja bilo že življensko nevarno. Vojska pa je žali-bog ta načrt prekrižala za nedogleden čaa IV slopje se nahaja danee naravnost v Skanda-j loznem stanju tako, da je res sramota, da sa v sredini Celja nahaja tako zanemarjeno poslopje. Sedaj je državna uprava zid okoli dvorišča večinoma podrla in je sedaj celo dvorišč« v slabšem stanju, kakor če bi prišel v najnižji kraj Macedonije. To dvorišče menda želi magistrat preuredili v mestni trg. Baje se je cel« že vršila komisija. Gotovo pa je magistrat j delal račun brez krčmarja. Na eni strani Se ' Celje ni tako veliko, da bi ne moglo shajati z dosedanjim Glavnim trgom, na drugi stran* pa tudi ni umestno, da bi mesto delalo nepotrebne stroške za ureditev tržnice, ko niti ne ve, kedaj bo država vendar zadevni prostor uporabila za zgradbo juslične palače. Obrtniki in trgovci v bližini Glavnega trga so upravičeno vsi brez razlike strank razburjeni vsled najnovejše popolnoma nepotrebne nn mere mestnega magistrata, oziroma g. župana dr. Hrašovca, ki ima svojo pisarno ravno ob nameravani tržnici.
š Vlom v Ormožu. V torek zjutraj so vdrli neznani tatovi v izložbeno okno čevljarja .To žefa Potočnik v Ormožu in mu odnesli Hnt?r ! v vrednosti 7000 Din.
Iz Primorske.
p Dante Alighicri« sa poitnlijnnčeranj«
Krasa. Piccolo« poroča, da je društvo »Dante Alighieri« razdelilo lani po istrskih šolah rv lo.ono lir dnrov. !/>to namerava obdariti šole po Krasu in vliti učiteljem novega oomiuri »v delu za poitaliiaučovamoL
Iz Ljubljane.
ŽERJAV, LJUBLJANA IN MOHORIČ.
SDS je kandidirala v Ljubljani tajnika trgovske in obrtniške zbornice Ivana Mo-horiča, da bi privabila v svoj tabor gospodarske kroge v Ljubljani. I. Mohorič se je v volivnem boju potrudil, da naslika ljubljanskim volivcem, kje jih čevelj žuli in kako bi se dalo njihovim različnim gospodarskim bolečinam odpomoči. Na shodih je obravnaval vse težave slovenskih pridobitnih krogov in obljubljal, da se jih Slovenci znebe, ako bodo Ljubljančanje glasovali zanj in po njem za nacijonalni blok, ki bo izšel iz volitev zmagovit in prevzel vlado v državi. Mi smo že tedaj izrazili dvom, da bi mogel I. Mohorič, tudi če bi bil izvoljen, kedaj svoje gospodarsko-reformne načrte uresničiti. Dvomiti smo se upali radi tega, ker je kandidiral na listi samostojne demokratske stranke, v kateri odločuje glede gospodarskih vprašanj klika, ki se kaj malo briga za gospodarske težave širokih plasti slovenskega naroda, ampak uravnava vse delo po svojih klikarskih koristih. Klasičen dokaz za to je usoda denarja, ki ga je od zavarovalnin nabrala začasna delavska zavarovalnica in ga še zbira okrožni urad v Ljubljani. Dr. Žerjav ga je kot minister za socijalno politiko vsega spravil v Zagreb in ga tam ukazal naložiti v »Slavenskl« banki, kjer so do nedavnega oblačili in vedrili mili njegovi drugovi. Sam I. Mohorič je moral na shodu obrtnikov »Pri Mraku« 29. januarja priznati velikansko škodo, ki jo radi tega trpi slovensko obrtništvo, in vendar je bil tako naiven in mislil, da bodo dr. Žerjav in njegovi fi-nančni strokovnjaki takoj spremenili svojo ■»gospodarsko« politiko, čim izvolijo Ljubljančanje njega za poslanca. Menda so zadnji dogodki v narodni skupščini tudi dr. Mohoriču odprli oči in gotovo se mož na tihem veseli in jc zadovoljen, da ni poslanec Ljubljane. Kajti v skupščini bi moral brez dvoma glasovati z dr. Žerjavom in prof. Pivkom vred za vsa neznosna nova bremena, ki jih je dični finančni minister nacijonalnega bloka naprtil državi in s tem tudi Sloveniji in Ljubljančanom. Zastonj bi dr. Žerjavu dopovedoval, da se postavi z glasovanjem za dvanajstine v tej obliki, kakor jih jc predložila vlada, v kričeče nasprotstvo z vsem, kar je govoril po shodih. Če bi se le preveč vsajal, bi mu pa dr. Žerjav pomolil pod nos svojo in Pribičevičevo ministrsko listnico in tedaj bi moral I. Mohorič razumeti, za kaj gre, in odnehati. Brez malega duševnega boja bi seveda to ne šlo. Ta boj mu je sedaj prihranjen. Ljubljančanom pa je prihranjeno preklinjati poslanca, ki je glasoval dvanajstine.
lj Opozarjamo na LX. prosvetni večer, ki
jje posvečen Benetkam in so vrši drevi ob osmih v Ljudskem domu.
lj Finančni delegat dr. K. Šavnik se je zopet vrnil v Belgrad in oddal vodstvo delegacije svojemu namestniku g. dvornemu svetniku Bonaču.	f
lj Umrl je v sredo ob pol 24. Vitko S a 1 -b e r g e r, šestletni sinček g. učitelja Mihaela Salbergerja kateremu je še-le pred petimi tedni umrla IS letna hčerka. Pogreb bo danes popoldne ob 4. iz hiše žalosti, Gosposka ul. 3.
lj Velikonočno razstavo najlepših ženskih ročnih del priredi prihodnji teden državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II. nadstropje, na kar opozarjamo predvsem naš ženski svet.
lj Belokranjski dan. Opozarjamo na današnji oglas: »Belokranjski dan«. Splošno jo ?jiano, da gradi belokranjska podružnica SPD na Mirni gori, ki se imenuje tudi belokranjski Triglav (1048). planinski dom. To bo prva planinska koča v BeLikrajini. Z ozirom na to, da je ta lepi košček slovenske zemlje še zelo zanemarjen v prometnem kakor tudi v kulturnem oziru. je želeti, da se razvije tujski promet, zlasti turistika. V ta namen bo vrlo dobro služila planinska koča, ki bo prava posebnost med planinskimi kočami, ker bo zgrajena popolnoma v narodnem slogu. Ker naši vrli Belokranjci sami ne zmagajo stroškov zgradbe, zato prirede 3. maja v Ljubljani veliko tombolo. — Ljubljančani, pojdimo jim na roko!
lj Društvo prijateljev angleškega jezika
je imelo občni zbor t. aprila na I. državni gimnaziji ob 6 zvečer. Predsednik dr. Pita-mic, univ. prof., je omenjal vpliv, ki ga je pridobilo društvo pri nas in v Angliji, posebno pri ministrstvu of foreign office; dobrotnike imamo, ki so nam pošiljali knjige in važne časopise. — Nadvse agilna tajnica Miss. Cope-bnd poroča, da šteje društvo 110 članov, 844 števili: knjig, je priredilo 5 lečajev, obiskovalcev okoli 55. vsako sredo five o' clock; 4 marca je bila proslavljena štiriletnica. — Blagajnik je poročal: dohodki 18.685, izdatki '5.0:24, prebitek 3601 Din. Prejšnja revizorja: sden bolan, drugi odpotoval, zato sta bila izvoljena nova. Občni zbor da pogojni absolu« torij odboru, če revizorja dobita vse v redu. Občni zbor »klena: Odbor se zyiš» na 10 članov. dosedaj 7; ostale 3 naj kooptira odbor sam.
Ij Preselitev. Pisarna Jugoslovanske Matice se je preselila v poslopje Jadranske po-dunavske banke, Šelenburgova ulica 7.-II.
lj Koncert r kavami > Evropi« pe vrši jutri, v soboto, zadnjikrat. Začetek ob 9 zvečer.
lj Pogrešajo 49 letnega Lovra Stojana, vratarja na glavnem kolodvoru v Ljubljani in posestnika v Zeleni jami št. 184, ki je bil zadnje dni nekam otožen in potrt V tem času jo kupil nekaj sena v Šmartnem ob Savi. To seno bi mu moral pripeljati neki kmet v torek, dne 81. marca. Že zgodaj v jutro tega dno je pripomnil Lovro Stojan svoji ženi, da se boji, da voznik ne bo našel njegove hiše in da mu mora na vsak način nasproti. Zalo ee jo podal omenjenega dne ob 9 dopoldne v smeri proti Šmartnem ob Savi. Kmalu nato je pričakovani kmet pripeljal seno, a bil je sam. Ko ga je Stojanova žena začudena vprašala, če ni mogoče srečal njenega moža, ji je kmet odvrnil, da ne. Mislila je, da je mož kmeta zgrešil in da se bo že vrnil. Ker ga pa niti do 12 opoldne ni bilo, se je odpeljal s kolesom njegov 23 letni sin, bančni uradnik pri Trgovski banki v Ljubljani, na južni kolodvor, da pogleda, če ni mogoče njegov oče tam. Ker pa tam o očetu niso nič vedeli, se je takoj podal očeta Iskat. Po dolgem iskanju je končno našel v Jaršah na produ ob Savi njegovo suknjo in klobuk. Ko so doma pregledali omare in mlznice, ako ni pustil kakega pisma, so našli v miznicl vse njegove listine lepo zložene in urejene na njih pa žepno uro in nekatere druge malenkosti, katere ,ie sicer nosil pri sebi. Kakega pisma, iz kaib.cga bi se moglo zvedeti za vzrok njegove nenadne odsotnosti, ni bilo najti. Vsekakor obstoja sum, da je Stojan izvršil v hipni zmedenosti samomor. Lovro Stoj in je bil vseskozi priljubljen človek, vesten služabnik in dober ter vzgleden družinski oče. Rojen je bil na Teharjih pri Cel.;u leta 1876 in ima več nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši šele poldrugo leto star.
lj Tatvina lesa. Posestniku Karlu Poči-vavniku na Dolenjski cesti je ukradel neznan tat iz gozdiča blizu hiše dva dvajsetletna borovca in eno smreko v skupni vrednosti 1000 dinarjev.
lj Dvonožna lisica se je zatekla k Fr. De-tičku v Šiški na Celovški cesti in mu ukradla 5 kokoši, ki so vredne 180 Din. Sploh so se v zadnjem času začele zelo množiti tatvine razne perutnine.
lj Ukradeno kolo. Iz veže gostilne Marije Rlbnikarjeve v Šiški na Celovški cesti je bilo ukradeno trgovskemu potniku Ferdinandu Petelinu kolo znamke Puch št. 209.913, vredno 3000 Din. Sumijo, da jo ukradel kn]o neki na videz znan 25—30 let star moški, ki jo bil takrat ludi v gostilni in je popolnoma nkipa-žen odšel. Kolo je moral tat odnesti v kako skrivališče, ker je bilo zaklenjeno.
lj Policijsko vesti. Včeraj je bilo vloženih na policiji 18 ovadb, in sicer 5 radi latvine, 5 radi razgrajanja in kaljenja nočnega miru, 3 radi prekoračenja policijske ure in po ena radi sumljivega stikanja po tuji hiši. raoii 7glašcvalnih predpisov, radi posesti orežja brez orožnega lista, radi zasmehovanja javne str: že in ena radi cestno policijskega reda.
Prosveta
KREKOV »SOCIALIZEM«.
»Prager Presse« z dne 21. marca L I. je prinesla o tej knjigi izpod peresa Hermana Wendela tole poročilo:
»Kar je rekel Eeine o LammenaisU, da je namreč nataknil jakobinsko kapo na križ, se lahko reče tudi o dr. Kreku; kajti lemu lela 1917. prerano umrlemu prvoboritelju krščanskega socializma v Sloveniji je bil socializem prav tako srčna zadeva kakor krščanstvo. Ko je sedel v dunrjskem državnem zboru, je izrečno odklonil, da bi se prišteval s svojimi pristaši k »meščanskim strankam«, in je korakal, v večini praktičnih vprašanj skupaj s tiocialno demokracijo. Največ rabljeni knjigi v njegovi knjižnici sla bila »Summa« Tomaža Akvinskega in »Kapital« Karla Mar- 1 xa; izhajajoč od obeli, je obravnaval leta 1901. ' v 600 strani obsegajočem delu »Socializem« temeljno probleme družbe in socialistične struje gibanja od pamtiveka.
Knjiga, ki je bila takrat hitro razprodana, je izšla pravkar v nespremenjeni novi izdaji kot III. zvezek njegovih Izbranih spisov (Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi. Jugoslovanska tiskarna 1925.) Tudi tisti, ki no priznava temeljne ideje vsega dela, da se najde Iz duha krščanstva odgovor za vso »pametno smeri« komunizma, socializme in celo anarhizma ima opetovano priložnost, da občuduje presenetljivo učenost, ki se kaže v tem delu. in nn-čitanost, da se kar zavzameš nadnjo; in tudi listi, kogar pri Vogelsangovem učencu opravičeno moli, da knjiga malce diši po antise-milstvu — kaKor nas pri sicer uspeli klobasi moti preveč česna — niora imeli brezpogojno vse spostovanje pred znanstveno pomembnostjo tega dela.
Tudi ni slučaj, da je moglo tako delo nastati samo pri Slovencih, pri tistem plemenu južnih Slovanov, ki je po svoji socialni strukturi najbliže zapadu, uc pri Srbih in Hrvatih.«
pr Glasbena Matica v Celju priredi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila ob pol osmih zve- ' čer v Marijini cerkvi cerkveni koncert. Sodelujejo: pevski zbor prosvetnega društva pod
vodstvom g. A. Mibelčiča, celjski godalni kvartet in godalni orkester »Glasbeno Matice« pod vodstvom ravnatelja g. K. Sancina. Spored: 1 E. Grieg: Andanto doloroso. za godalni orkester. 2. Jak. Petelin (Gallus umrl 1591): »Glojto kako umira pravični«, za mešan zbor. S. a) Glazonnow: Andante iz Slov. kvarteta. Za godalni kvartet, b) Glazonnovv: Interlud:o in modo antico. Za godalni kvarloL 4. Traven: »Sveti križ«, za mešan zbor. 5. Debussy: Len-to iz godalnega kvarteta. 6. Bortnjanski: »Ny-ne sily«, s taroki tajski napev za mešan zbor.
7.	Jos. Pavčič: »Veliki petek-r, za mešan zbor.
8.	Jos. Suk: Koral »Sv. Vaclav«, za godalni orkester. 9. A. Foersler: »Ave Marija« iz opere »Gorenjski slavček« za »bor in orkester.
pr Zveza slovenskih pevskih gboror ima svojo IV. redno skupščino v nedeljo, dne 3. maja ob 10 dopoldno v pevski dvorani Glasbene Matico v Ljubljani. Isti dan popoldne so vrši v veliki dvorani hotela Union pevski koncert, na katerem nastopijo včlanjeni pevski zbori posamezno z dvema ali tremi točkami, združeni moški zbori pa zapojo v skupnem nastopu »Zdravico«, ki jo je za ta koncert uglas-bil na S. Jenkov tekst skladatelj Emil Adamič Pevskim zborom, ki so prijavili svoje sodelovanje, je poslan notni niaterijal za pevce brezplačno, arhivarji ljubljanskih zborov naj ga prevzamejo v petek 3. aprila ob 19. zvečer v sobi št. 6 Glasbene Matice. Skupna vaja za vse zbore bo 3. maja po skupščini ob 11 dopoldne v Unionski dvorani. Pridite točno pripravljeni! — Vsi pevski zbori, ki še niso prijavili udeležbe pri koncertu, naj to store nemudoma in sporoče obenem svoje delegate za skupščino. Vpošljejo naj tudi takoj morebitne predloge za skupščino odboru ZSPZ. Glede zuižane vožnje bodo obveščeni zunanji zbori pravočasno. Ponovno prosimo vse zbore, da pošljejo poročila v smislu okrožnic z dne 1. oktobra 1924 in 1. marca 1925 ter vplačajo članarino. — Odbor ZSPZ.
pr Pater Placid. Pravkar jc izšlo: Pater Placid. Spominski list. Njegovim prijateljem in častivcem podal dr. Mihael Opeka. Založila Prodajalna KTD, Ničman. — Osmerka, strani 16 s sliko pokojnega p. Placida Fabi-anija. Cena 4 Din, po pošli 4.50 Din.
pr Za pirhe darujte svojim prijateljem dr. Mili. Opekove knjižico govorov, zlasti zadnjo. »Zgodbe o človeku«:. Kritika se je o vseh najpovoljne.jp izrekla. Naj navedemo nekaj glasov v »Zgodbah o človeku«: Že marsikatero poglavje katoliške dogmatiko in moralo je obdelal kanonik-homilet dr. Opeka ter je najprej z živo besedo, potem pa polom tiska vnemal Izobražence in preprosto vernike za resnice svete vere in za krščanske čednosti, y.a vzorno družinsko življenje, za zvestobo do matere svete Cerkve, obenem pa jih odvračal od nevere in greha. V zgoraj imenovanih pridigah reši najvažnejša vprašanja: Odkod je človek? Kaj je njegov prvotni namen? Kaj vzrok vsega zla na svetu? Kaj odrešenje od tega zla? Kaj človeka poslednji cilj in konec? Od prave orientacijo v teb vprašanjih je za posameznika odvisna usoda v večnosti. Vprav misijonsko delo bodo izvršili pridigarji v mestih in na deželi, ako bodo odgovore na ta vprašanja svojim vernim poslušaveem podali v stvari tako temeljito in v obliki vr-aj približno tako dovršeno, kakor so je to zgodilo v zgoraj označeni knjigi. (»Oglasnik lavan-tinske škofije« 1925, št. 387.) — Inteligentnom čovjeku Opekinu knjiga je kao klupko Ari-jadne kroz Labirint današnje zbrkanosti. Svečeniku pak je ur.or, kako valja o onim velikim pitanjima govorili. (»Jadran« z dne 5. februarja 1925.) — Kao Sto je (dr. Opeka) u apo-log. govorima poktizao fini takt, potreban apo-log. govorniku, tako je i ti ovoj zbirci razdro-bio one teške isline, da ih mogu Inko uzeti i oni, koji ne mogu još lešku hranu krščanske nauke uzimati... Predmet, o kojem govori, je važan, osobito za naše doba, kad je čovjek mnogim lancima privezan o zemlju. kad se čuje posvuda bolan krik: Tko če mi dati ?olu-blčina krila, da polet;m i da otpočinem. O isiom predmetu su držali najljepše homilije: Baztlij, Ambrozij, Grgur. Pa i Lacordaire jo skoro istim redom kao i Opeka »a svim konferencama 1850. održanim u Parizu, govorio o ovome predmetu. Dr. Opeka, i ako mu je , uvijek u ruci Segneri, ipak ima svoj stil. Sli-čan je laganoj, tihoj rijeci. Zaustavi se, po-vrati se, obuslavl svoj tok, le opet lagano za-uzima ogromnn položaj. Divi se mirno a kori bez indignacije. Ljepota je njegova sloga u slikarskoj jednostavnosti i u preciznosti izraza. Kad hoče da postane familijarnim. postane uzvllen. Posvuda, a osobito u ovoj zbirci želi poučavati. No Ipak fs mili, jer jc ukrasio djelo slikama dostojnim velikog slikara. O kat. Crkvi se može reči: Hrene se od izobilja doma tvojega i uz potoka sladosti svojih ti ih napajaš, jer je u tebe izvor životu. (Ps. 35,
9.)	Kad bih bio slikar, naslikao bih dra Opc-ku kod izvora, gdje napaja silno mnoštvo vodom iz izvora Spasiteljevih i di.jeli kruh scl-entine Chrlsti. Dajte ovu zlatnu knjlgu kat. inteligenci i kat. učečoj mlade/,i. (»Narodna straža.: br. 5, z dno 28. veljače 1925.) — Vse dr. Opekove publikacije ee dobe v Prodajalni KTD, Ničman, po žo znanih nizkih cenah. Naročilo jih lahko tudi vezane v krasno izvirno vezavo.
pr Kritika. Izšla je druga številka kul- j turno-kritične revije >Kriiikns. V uvodniku razpravlja urednik Josip" Vidmar povodom jubilejnega gostovanja Ilinka Nučiča o raz-
merah v naši drami, posebno še o vprašanja angažiranja tujih igralskih moči. V članku »Vprašanje našega gledališča, posebno opo, re« razmotriva skladatelj Anton Lajovic n& katere naše aktualno probleme ljubljanske opere ter se pri tem dotakne važnega vpra. sanja o bistvu narodnega gledališča tei gledališke kritike in anonimnosti recenzentov sploh. Iv. Dobida ob priliki prezidanja rotov. škega poslopja priobčuje članek »Iz stare Ljubljane«, kjer je zbral nekaj zanimivih po. datkov o važnejših stavbinskih spremembah, ki so v zadnjih Ielih predrugačile lice Ljub. Ijane. Sledita tehtna in izčrpna ocena Antona Sovržta o Bradačevem prevodu »Euripidov« »Medeje« ter Vidrnarjeva daljša razprava o J. Jalnovi drami »Srenja«. V pregledu najde-mo poročila o načinu prirejanja umet rai, stav pri nas, o ljubij. marijonetnem gledali, šču, dalje gledališko recenzijo Ibsenovega »Rpsmersholma« ter kratko poročilo o prire-ditvi »Novega odra' v ljubij. drami in odgo. vor Škodlarju. — »Kritika« se naroča v Ljub. ljani, Gledališka ulica št. 5-23 ter stane celo. letno 50 dinarjev. Posamezne številke se do« bijo v vseh knjigarnah po 5 dinarjev.
sce v
DRAMA:
Začetek ob 20 zvečer.
Petok, 3. aprila: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 4. aprila: »Lizistrata«. Premljera. izv. Nedelja, 5. aprila: Ob 15 popoldne: »Pepeluh« mladinska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 20 zvečer: »Lizistrata«. I .'.ve1 Pondeljek, 6. aprila: »Misel«. Red A. Torek, 7. aprila: Zaprto.
OPERA: Začetek ob pol 28 zvečer.
Petek, 3. aprila: »Boheme«. Red A. Sobota, 4. aprila: »Mignon«. Red C. Nedelja, 5. aprila: Ob 15 popo.: »Rigoletto<, ljudska predstava pri znižanih cenah, Tzv. Pondeljek, 6. aprila: Zaprto. Torek, 7. aprila: »Don Juan«. Red D.
Narodno gledališče v Mariboru,;
Repertoar:
Pelek, 3. aprila: »Baron Trenk«. Ab. B. Sobota, 4. aprila: ^Scampolo*: Ab. C. (Prem.>š Premijera t ilrami. Prihodnja preinijeral v drami se bo vršila v soboto, dne 4 aprila! Vprisorila se bo v režiji g. Žcleznika zanimi-ij va italijanska komedija D. Nicotlemija »Scam-polo«. To komedijo so lansko leto vjprizbrik vsa večja in manjša gledališča z lepim uspehom.	[,
Ljudski oi?er v Izbijam"
sobota, 4. aprila ob S. uri zvečer, nedelja, 5. aprila ob 3. uri popoldne, torek, 7. aprila ob 8. uri zvečer: PASI JON al KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5 popoldne v pisarni Ljudskega odra; če: dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljud dom, L nadstr.). Ljubljansko občinstvo naproša, da poseti po možnosti večera predstavi v soboto in torek, ker je nedelj «ka popoldanska predstava določen! predvsem za občiustvo z dežele iu ljub Ijansko okolico.
Naznanila.
Strokovna zvera javnih nameščencev imi v soboto 4. t. m. ob 20. uri v kleti konsumnegi društva, Kongresni trg št. 2, svoj redni občn zbor. K obilni udeležbi vabi načelstvo.
Klub dobrovoljcev vabi vse člane in prija telje na sestanek dno 7. t. m. ob 8 zvečer nr Mraku na Rimski cesti. Predava lov. Jeras < zelo zanimivi in važni temi. — Odbor.
Društvo »Atona« je otvorilo svoje otro.% igrišče o 1. aprilom. Vpisovanje otrok je 6. ii 8. aprila od 6—7 ure zvečer v ortopedskeir zavodu v Mladiki.
V društvu »Soča« r Ljubljani predava soboto 4. aprila v salonu pri »Levu« ravnatel trgovske akademije g. dr. L. Bohm o zelo in teresantni temi in sicer: Borba za Sredozem sko morje«. Sočani in prijatelji društva Soče ne zamudite prilike biti deležni tega lepegi predavanja. Začetek točno ob pol 9 zvečer Vstop vsem prost.
Krajinski zlet Jugoalavcnske gasilsl« cvpec r Dravogradu. Jugoslavenska gasilsl« zveza je, upoštevajoč važen pomen zavednegi gasilstva ob meji, odredila, da se vrši letošnj krajiuski zlet v Dravograd in da se ta spoj s praznovanjem naše društvene 50 letnico Zlef se vrši, kakor ie že poročni »Gasilec-' dne 15. avgusta 1025. Vse župe in v njih včlu njena društva o žleba obveščamo in prosimo da že sedaj prično z delom, da bo udeležbi na zletn tem častnejša. Dalje naprošamo r« ostala druStvr. da na dan zleta J. G. Z. n< prirejajo svojih prireditev in da se udeležit' manifestacije gasilstva nn naši severni meji Program zleta in vsa nadaljnja navodila si bodo društvom naknadno doposlala.
Prostovoljno gasilno društvo Verd pri rodi 11. junija t. 1. ob proslavi 40 letnice ob stoja društva veliko vrino veselico, vsled če snr ae druga druStva naprošajo, da imeno vanoga dne ne prirejajo veselic. Natančnejf t-jfored se še pravočasno objavi.
Gospodarstvo.
Padec žitnih cen v Ameriki.
(Od našega pariškega dopisnika.)
Pariz, koncem marca.
Vsi brzojavi iz Amerike javljajo še večje padanje žitnih cen v Združenih državah, kakor tudi v Kanadi. Na obeh največjih tržiščih, v Chicagu (Zdr. drž.) in v Winnipegu (Kanada) je to padanje postalo naravnost katastrofalno. Žilo, ki se mora dobaviti v teku meseca maja, je padlo v Chicagu v enem dnevu od 1.65 dolarja na 1.54 za bušel (36 litrov), torej za 11 centov. V Winnipegu je padec celo dosegel 14 centov. Tako je nastala na obeh tržiščih naravnost panika: kdor nima zaloge, skuša za vsako ceno prodati, samo da zmanjša svojo izgubo.
Kako daleč je prišel splošni nered, kaže dejstvo, da se je v razdalji od nekaj metrov na žitni borzi kazala pri prodaji razlika do 6 centov in še več na bušel pri različnih prodajalcih. Ti so imeli težke izgube in javljajo, da bo marsikateri propadel.
Kako je razlagati ta padec? Pravijo, da je trajni spor med predsednikom Coolidgeom in senatorjem Borah, šefom večine v senatu, uplival na politični in gospodarski položaj, in imel za posledico ta polom žitnih cen.
V	resnici pa je gotovo, da so bile zelo visoke, naravnost pretirane cene žita posledica izigravanja špekulantov, ki so računali na slabo letino v Evropi in nakopičila ogromne rezerve. Po zadnjih poročilih iz vsega sveta je pa položaj žetve zelo ugoden.
Omenja se tudi, da je v zadnjem času nakupila Rusija zelo velike količine moke v Kanadi, da pa zaenkrat Evropa ne čuti potrebe po ameriški moki.
Ameriški špekulanti so se torej vračunali, zato jih je sedaj pograbil strah, da prodajajo tako naglo, kot le mogoče, in iz tega je nastalo padanje cen. To bo imelo upliv slednjič tudi na svetovni trg in kruh se mora poceniti.
V	Londonu so vsaj zelo optimistični. Cena moke je šla dol od 58 šilingov 6 pensov na 55 šilingov pri vreči in to od februarja na marec. Tam pričakujejo padca cen kruha, ker baje pekarne nimajo več velikih zalog stare moke in bodo novo precej cenejše kupile.
Vpliv padca ameriških cen se bo pokazal kmalu tudi v Franciji, kjer je zaenkrat kruh šel gor pri kg za 5 centimov in stane danes kg 1.65 fr, to je Din 5.30. Zanimivo je, da je r Fraftciji, ki mora polovico svoje moke in žita uvažati, kruh mnogo ccnejši kot v Jugoslaviji, ki polovico svojega pridelka izvaža. To najlepše kaže, kake razmere vladajo pri vas. Kruh pri vas ne bi smel več stati kot 3 Din. kilogram, kar stane več, je čisti dobiček velike »liferacije«.
V	Franciji se država briga za to, da jedo državljani dober in poceni kruh. Zalo vlada bije boj na žive in mrtve z žitnimi dobavitelji in peki, samo da bi še znižala ceno najpotrebnejšemu živežu.
V	teku zadnjih 14 dni je cena inozemskega žita, uvoženega v francosko pristanišče, padla od 160 na 129 frankov, na kvintal povprečno za 25—30 frankov. Danes je inozemsko žito v Franciji že ceneje kot domače. Cena tega je nasiloma pritisnjena in se lepo krha.
Za bodočnost so, kot javlja »Quotidien«, sledeči izgledi:
1.	Množine žita, ki so v Združenih dr?i-rah na razpolago za izvoz, so mnogo večje, kot se je domnevalo.
2.	Velike množine žita so bile vkrcane «a Evropo, baje so mnogo večje, kot jih rabijo
deficitne države (torej pred vsem Francija in Anglija).
3. Bodoča žetev kaže prav lepo po vsem svetu.
• * ♦
g Poravnalna postopanja. Uvedena so sledeča poravnal ja postopanja: o imovini Avgusta Škofa, trgovca z usnjeni, čevlji in čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani; o imovini Rudolfa Kobluška, mehanika v Gomilskem (okraj Vransko); o imovini Matija Zorka, trgovca v Št. Juriju ob južni žel.; o imovini Franceta Fijavša, trgovca v Dramljah (okraj Celje); o imovini Franceta Z e v n i k a, posestnika in trgovca v Šmarjeti.
g Ustavitev poravnalnega postopanja in konkurzni oklic. O imovini Vinka A u g u -s t i n a (lesna industrija, Celje) je razglašen konkurz in ustavljeno poravanalno postopanje.
gUstavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje o imovini Franca Skuhale, trgovca pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je ustavljeno.
g Potrditev poravnave. V poravnalni stvari Jožefa Novaka, neprotokoliranega trgovca v Trebnjem, se potrjuje poravnava, sklenjena med dolžnikom in upniki, po kateri dobe upniki 40 % celotnih terjatev tekom treh mesecev.
g Občni zbori. Tovarna zaves 5-Štora«:, d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano, v Ljubljani, due
15.	aprila; Celjska posojilnica, d. d. v Celju
16.	aprila; Tovarna klobukov »šešir«, d. d. v Ljubljani 17. aprila; kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju 18. aprila; Spar- und Darlehens Kassenverein fiir die Ortsgemeine Pravali r. z. z n. z. na Prevaljah 3. maja 1925 (likvidacija).
g Občni zbor Gremija trgovcev za Logatec.
Dne 29. t. m. se je vršil v Cerknici ob mnogoštevilni udeležbi redni občni zbor Gremija trgovec za pol. okraj Logatec. Glavno točko občnega zbora je tvorilo vprašanje premestitve glavne obmejne carinarnice iz Rakeka v Logatec, na ta način, da bi delovala na Rakeku samo še carinska ekspozitura, ki bi odpravljala lokalni promet iz Loške doline, med tem ko bi se carinjenje tranzita vršilo v Logatcu. Po živahni debati in vsestranskem razmotrivanju tega vprašanja, ki naj predvsem omili veliko krizo v lesni industriji v Cerkniški in Loški dolini, je bila z veliko večino sprejeta resolucija, ki pravi: Člani Gremija trgovcev za pol. okraj Logatec so prepričanja, da je prvi in najnujnejši korak za olajšavo krize v lesni industriji Cerkniške in Loške doline — premestitev glavne carinarnice iz Rakeka v Logatec. Temu mnenju so se pridružili že na anketi dne 2. januarja t. 1. zastopniki vlade in oblasti, železnice, glavne carinarnice Rakek in dalje glavni ravnatelj carin sam, ob priliki svojega službenega potovanja. Le-ta je tudi že preteklo leto odredil premestitev carinarnic iz Rakeka v Logatec, ki. pa žal iz neznanega razloga ni bila izvedena, čeprav je bilo v Logatcu za carinarnico žo vse pripravljeno. Premestitev carinarnice bi se izvedla na skupno željo in v korist pri-dobilvenih sloj cv cerK ničfre in loške doline, brez oškodovanja Rakeka, ki dobi itak po že zaključeni pogodbi z Italijo mednarodno postajo — v zadoščenje logaških in žirovskih gospodarskih krogov, v prvi vrsii pa v glavnem interesu naše državne uprave same. ki more z malenkostnimi investicijami uredili v Logatcu tflko carinsko postajo, ki jo na Rakeku z večmilijonskimi vsotami ne bo zamo-gla ustvariti. Ugoden položaj postaje Logatec
je merodajnim krogom itak dovolj znan ter nnglašamo vsled tega samo še sleueče točke, ki I>odo po končani razmejitvi in dogovorih z Italijo, odločilnega vpliva v obmejnem prometu. Logatec je križišče glavnih mednarodnih cest proti Idriji, Gorici, Postojni (Trstu) in Žirem, na katerih bo promet po ureditvi naših odnošajev z Italijo gotovo oživel. Leži tudi na projektirani progi Ajdovščina-Gorica, ki bo prej ali slej uresničena, ker skrajša pot prometa do Benetk za približno 90 km ter jo zahteva obojestranski trgovski interes. Razen tega je bila zgrajena v letu 1916. nn tnl Lozvansm logaškem polfu postaja z vsemi izogibalnimi tiri, katerih del je še danes v uporabi in bi se s primernimi popravili mogla sijajno preurediti za carinjenje tranzita. Dejstvo, ki ne sme ostati neuvaževano, je tudi, da je edina cesta iz Rakeka črez Planino v zaledje v časih spomladanskih in jesenskih poplav za vsak promet prekinjena. Z rapall-sko pogodim je pripadla tudi Idrija sosedni državi. Z gotovostjo bi bilo računati, da se v trenutku, ko stoji glavna carinarnica v Logatcu, ta in njen okoliš (pribl. 02.000 preb.) zopet gospodarsko veže z Logatcem, na katerega leži. Dejstvo je tudi, da ima glavna carinarnica tudi mnogo opravka s politično, sodno in davčno blastjo, kp.tere na Rakeku ni, pač pa je vse to v Logatcu. Ako končno pripomnimo, da je v Logatcu za preselitev carinarnice vse pripravljeno ,bodisi glede prostorov za urade bodisi glede stanovanj uradnikov, dalje za napajanje in krmljenje živine, smo prepričani, da se enodušni zahtevi po premestitvi carinarnice iz Rakeka v Logatec nemudoma ugodi.
Dne 2. aprila 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2^440—2.5740 (2.55125— 2.57125), London 295.50—198.50 (295.75—298.75), Newyork 61.57-62.57 (61.58—62.58), Pariz 8.2175-3.2575 (3.255-3.305), Praga 1.83-1.86 (1.83—1.86), Dunaj 8.66—8X6 (8.645-8.845), Curih 11.95—12.05 (11.945—12.045), efekt. dol. 60.92 —61.92.
Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2340 (1.231), Italija 21.35 (21.37), London 24.77 (21.775), Ncwyork 518.50 (518.50), Pariz 27.05 (27.15), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73—73.05), Bukarešt 2.40 (2.40). Sofija 3.7750 (3.775).
Dunaj. Dovize: Belgrad 11.40, Ko-danj 130, London 33.905, Milan 29.18, Newyork 703.35, Pariz 36.97, Varžava 136.15. — Valu-t e : dolarji 707.70, angleški funt 33.77, francoski frank 36.85, lira 29.20, dinar 11.39, čoSko-slovaika krona 20.96.
Praga. Lira 139.25, Zagreb 54.50, Pariz 176.'/», London 161.675, Newyork 33.86.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz j leta 1921. 59—62.50, 4% Kranjsko deželno posojilo lz leta 1888 22.50 (blago), Kranj- I sko deželno melioracijsko posojilo iz leta | 1911 22.50 (blago), 4H% Kranjsko deželno j posodilo iz leta 1917 22.50 (blago), 2'/>% držav- i na re-ita ra vojno škodo 158 (denar), Ljub- 1 Ijar.ska kreditna banka, Ljubljana 235 (de- ; nar), Merkantilna banka, Kočevje 112—128, j Prva hrvatska štedionica, Zagreb 830-835, I Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 126—135, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 410—418, Združene papirnice, Vevče 100—108, »Nlhag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 51 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 265—280.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 106—107, Jugoslavenska banka, Zagreb 99—100, Ljubljanska Kreditna banka, tu 235, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 58-^9, Prva hrvatska štedionica, Zagreb £40, Slavenska banka, Zagreb 72, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 45, Hrv. slav. d. d. za ind. šeeora, Osijek 970, Narodna šumsku industrija 30, Našica 48, Guttman 410, Slavonija 65, Trboveljska premogo-kopna dnužba, Ljubljana 415, Združene pa-pirniee, Vevče 100—120, 7% drž. inv. posojlo 65.50.
Dunaj. Zivnostenska banka 819.000, Al-pine 392.000, Greinitz 138.500, Trboveljska družba 460.000, Hrvatska eskomptna banka 117.000, Leykam 128.000, Avstrijske tvornice za dušik 160.000, Mundus 845.000, Slave* 186.000, Slavonija 61.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi prvovrstni
hlodi, od 30 cm napr., media 14 cm, 4 m dolž., suhi, fco Kranj 7 vag. 300-300, (zaklj. 300); hra;tovi frizi, od 4—9 cm šir., 25 do !50 cm dolž., I. in II. vrsta, fco meja 1400 (denar); raine.ljni, monte, 60-60, 4 m dolžine, 70-70, 80-80, 90-90, 100-100, 5—6 m dolž., foo meja, 600 (blago); bukovo oglje Ia, vilano, fco meja 118 (denar). — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, 75 kg, fco Ljubljana 505 (denar); otrobi pfienični, domači, sred. debeli, feo Ljubljana 215 (blago); otrobi pšenični, drobni, >= pap. 'A juta vreče, feo Ljubljana 205 (blago); koruza, promptna, gar., feo štaj. post. 213 (blago); koruza drobna, medjimur>ka, par. Ljubljana 240 (blago); koruza okrogla, prompt., fco medjimurska postaja 230 (blago); koruza zobata, bosanska, fco vagon slavonska postaja, dobava april 185 (blago); fižol koks, štajerski, jnta vreče, fco Ljubljana 360 ("blago); fižol mandolon, feo Ljubljana 300 (denar); krompir rdečkast, fco štaj. postaja 140 (blago); krompir beli, fco štaj. postaja 125 (blago); krompir rumeni, feo štaj. postaja 110 (blago).
Novi Sad. Pšenica 445—460, koruza za april 175, za maj—junij 185. Položaj nestalen.
Karoialte ,§!©v-sRca*I
c Vatikan, Pretekli pondeljek so v Vatikanu v navzočnosti sv. očeta zaključili zadnje priprave za proglasitev svetnikom blažene Terezije od Deteta Jezusa in blaženega Petra Kanisija, V tihoti je zorela Mala Cvetka za Gospoda in v samostanu prejela oni notranji mir, ki si ga tako želimo. Njen grob v Lisi-eux je postal živahna božja pot. ki jo obiskujejo celo Angleži in ne samo francoski domačini. Blaženi Peter Kanizij pa je mnogo storil za krščansko šolo; številni njegovi obrambni spisi so povzročili, da si ga je katoliški tisk izvol i za svojega palrona. Seznam kanonizacij oziroma beatifikacij, ki se bodo v kratkem vršile, je tale: 19. aprila bo beatifikacija Gea-nellija, 26. aprila beatifikacija škofa Strambi-jn, 3. maja beatifikacija Cifassoja, 10. maja beatifikacija kitajskih mučencev, 17. maja ka-nonizacija bi. Terezke, 21. maja kanonizacija bi. Kanirja, 24. maja kanonizacija bi. Marije Postel, 31. maja kanonizacija arškega župnika bi. Janeza Vianneyja isti dan kanonizacija bi. Johna Eudesa, 7. junija beatifikacija Mihaela od sv. Zakramenta, 14. junija beatifikacija Bernadette Soubirous, ki se ji je prikazala lurška Mati božja, in 21. junija beatifikacija kanadskih mučencev.
Ljubezen in zlato. 54
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Ob teh besedah se je odkrito nasmejala.
»Prosim oproščenja,« je hitela popraviti svojo prenagljenost, a je vse zopet pokvarila rekoč: »Ampak tako čudni ste.«
Daylight je bil malo v zadregi in solnce je čo nadalje zlatilo njene lase.
»Nisem imel namena biti čuden,« je dejal.
»Iz tega vzroka sem se nasmejala. Ampak tako jo v resnici prav in popolnoma dobro slovniško.«
»Debro,« je vzdihnil —c Pri tem predlogu Vam bom prišel do pol pota naproti — imate to?«
In narekovanje se je nadaljevalo.
Sčasoma je opazil, da je v presledkih, ko ni Imela dela, brala knjige in časopise ali pa je imela žensko ročno delo v roki.
Ko je nekoč šel mimo njene mize, je vzel v roke zvezek Kiplingovih pesmi in je ves v zadregi prelistaval liste.
»Ali radi citate, Miss Mason?« je vprašal polo-živši knjigo nazaj na mizo.
»O, da,« je odgovorila, »prav rada.«
Drugi pot je bila Wellsova knjiga »Kolesa sreče«.
; O čem pa piše?« je vprašal Daylight. :Ej, samo roman je, ljubavna zgodba.« Umolknila je, ker pa je še vedno stal na svojem
se na
. . zagleda z neko mlado dekle, ki je družabno mnogo višje od njega. Njena roati jo priljubljena pisateljica in podobno. Položaj je prav zanimiv, pa žalosten in tragičen. Ali bi jo morda boleli čitati?«
»Ali jo na koncu dobi?« je vprašal Davlight.
»Ne, to je ravno najglavnejše. On ni bil--<
—MB.
»Torej ne dobi je, in vi ste prebrali vse te stotine strani, da ste navsezadnje to izvedeli?« se je Dayiight začudil.
Te besede so vznejevoljile *ri~s '"a^on, pa tudi kratkočasile.
»Saj vi trdi cele ure prebirate rudarsko in finančne novice,« ie odvrnila.
»Da, ampnk jr.z gotovo nekaj razberem iz t^ga. Kupčija, in to je vse nekaj drugega. Jaz si debim dor.ar iz tr^a. Kaj pa vi dobite iz knjig?«
»Nazore, mntnja, nove ideje, življenje.«
»Ni vredno enega vinarja.«
»Toda življenje je več vredno kot denar,« je dokazovala.
»Ej, da.<?■ ;e rekel z lahkotno možato strpljivostjo, •»dokler ga vživate. To je tisto, ker je nekaj vredno, bi dejal.«
Vzlic svojemu duševnemu obzorju ga je navdajala misel, da ona silno veliko ve, in občutil je neko mimoidoče čustvo, kakor pa barbar občuti spričo pojava orjaške kulture. Dajlightu je bila kultura stvar brez vrednosti, a vseeno ga je nekam nejasno vznemirjalo čustvo, da jc bilo v kulturi vse več kakor si je domišljal.
Ko je drugič zonet šel mimo njene pisalne mize, je uttI knjigo, ki mu je bi'a dobro znana. Topot se ni ustavil, ker je spoznal platnice. Pila je knjiga nekega časopisnega poročevalca o Klmdvku, v kateri je bil opisan on erm in ie bila tudi njegova slika v njej. in je vedel tudi, da je v njej stalo senzacionalno poglavje, tičeco se samomora neke ženske z naslovom: Preveč Dnylighta.«
Po tem dogodku ni več govoril z n!o o Imiicrab. Domišljal si je, kakošno napačno mnenje si je pridobila iz tistega posebnega poglavja, in boHo ga je toliko bolj, ker je bi'o nezasluženo. ^a ie polog drugih neverjetnih reči bil na pl°su kot rhi'nW /on^v — on, Burning Daylight — da se je neka ženska iz
ljubemi do njega usmrtila! Čutil se je silno nesrečnega in je ugibal, kako je med toliko knjigami mogla ravno ta knjiga priti njegovi stenografinji v roke. Nekaj dni za tern ga je vedno obhajalo nekako čuv-stvo krivde, kadar ie bila Miss I\'ason pri njem. In nekoč je bil prepričan, da jo je zalotil, kako ga je radovedno, pozorno gledala, kakor da bi hotela do-znali. kakošne vrste človek da je.
Obrni! se je do svojega uradnika Morrisona, ki pa je prej dal duška svojim osebnim pritožbam zoper iliss Mason, predno je povedal o njej ono malo, kar je vedel.
»Doma ;e menda iz okrožja Siskiyon, V uradu se da seveda prav lepo delati r, njo. ampak nekam silno ponosna je — sama zase, veste.«
»Po čem sodite to?« je vprašal Daylight.
»Veste, preveč visoka je, da bi se družila z onimi, ki z njimi skupaj dela, na primer tukaj v pisarni. Z nobenim človekom noče nič opraviti imeti, razumete. Večkrat sem jo že povabil v gledišče, kino in podobno. Ampak ni šlo. Vedno pravi, da rada mnogo spi, da ne more ostati pozno pokonci in da mora hoditi res celo pet v Berkeley — tam namreč stanuje.«
Ta del poročila je navdal Davlighta z očitim zadovoljstvom. Bila je malce nad navadnimi ljudmi, o tem ni bilo dvoma. Trnla narlednje Morri onove besede so imrie želo v sebi.
- Ampnk to ie vse skupaj larifarl. Leta okrog s fanti z vseučilišča, da, res leta. Potrebuje 'bilo spanja, z menoj pa no more v gledišče, ampak z njimi labko pleše ee!r> ure. Slišni sem, da zahaja nn njihove pleme vončke i ra podobne zabave. Prav moderno in visoko ra Rteropraflro. bi dejal. Pa konta ima tudi. .Tozdari kakor moški po vseh tistih oričkih lam okrog, S.it" *om jo videl neko nedeljo Ej. iako visoko leta in Xud?m se. kr>kn	n ore. S r •♦r>5«sM«wtiw? do-
n« yvrc*e rc ,,-ore veliko. In Dotem ima tudi bolnega brala.«
sat

mf
v^jsranoEGoP
isi-sa
S vestnik.
Zanimiva vest. Kakor poročajo li&ti, jo Pribičevič podpisal naredbo, s katero naj bi se razpustila •Zveza hrvatskih učiteljskih dru-stevv. Ta vest sicer So ni potrjena, vendar je kaj takega mogoče vspričo dejstva, da > Zveza hrvatskih • učiteljskih društev.- ni včlanjena v UJU iu torej ni njegova dekla, kakor je UJU. Če se to uresniči, tedaj bomo imeli se prej novo učiteljsko udruženje, ki bo obstojalo i 2 srbskih pristašev M. Stankoviča, članov : Zveze hrvatskih učiteljeve in »Slomškove zvezec. Čim bolj bo Pribičevič divjal, tem prej bomo prišli do prave stanovske organizacije, v kateri ne bo političnih špekulantov, teroristov in korupcionistov.
Zanimivosti iz -Narodne Prosvetec To je centralno glasilo UJU. Tudi v tem glasilu je marsikaj, kar utegne zanimati naše UJU-jarje, pa jim ' Učiteljski Tovariš . ne objavlja tega. Tako na primer je zanimiva tale brzojavka, ki je bila poslana iz Prilepa: Glasi s«: Kredit m mesec marec Se ni odobren. Vaški učitelji čakajo že nekaj dni tukaj. Prosim za intervencijo v ministrstvu prosvete, da se najhitrejšim polom izda nalog za izplačila. Predsednik Bla-ževič. — Ubogi učitelji so prišli bogzna cd kako daleč po plačo in morajo čakati ter od milosti živeti po več dni. Doma pa so ta čas šole zaprte. Ko bi kakšen slovenski UJU-jar prišel samo en mesec v tak položaj, pa bi bil iakoj ozdravljen centralistične bolezni. — Druga brzojavka se glasi: »Kljub ponovnemu zavzemanju tukajšnjega nadzorni šiva, da bi eko-nomsko-linaucijski odsek otvoril kredit za prejemanje učiteljskih plač v tem okraju, že dragi mesec nismo dobili plače po odsekovi brezbrižnosti. Prosim za nujno intervencijo. Be-rani. Predsednik udruženja Milan Cemovič.c — In v Sloveniji se nam obetajo slični časi. Vemo za učitelja, ki je že eno leto upokojen, a Se do danes ni prejel pokojnine in ne akontacije!
Nakelski nadučitelj v »Jutru*;. Nakelski aolski vodja se je zagnal v svojo tovarišieo učiteljico Fr. G. Odgovarjamo in ugotovimo:
Učiteljica Fr. G. je bila šolska voditeljica v
Naklem pred sedanjim vodjo. Učiteljica je veliko starejša in ima veliko več službenih Jot kot sedanji vodja, šolski vrt je dodelil učiteljici — prejšnji voditeljici — kraj-ni šolski svet, ker upravitelj sploh v tem oziru 11 i m a u o b e n e p r o d p r a v i c e, 3e manj pa kake pravice delitve. Učitelj-voditelj je bivši Slomškar iu sta se z učiteljico dosedaj razumela. Sedaj seveda, ko sije nad Slovenijo ozvesdjo Žerjav-Pivko, se izpremenili tudi nazori gospoda nakelskega vodje.
IX. prosvetni večer, ki.se vrši nocoj ob osmih v dvorani Ljudskega doma, Ix> posvečen B e n e t k a iu. Predavanje o Benetkah je prevzel g. V urni k, umetnostni zgodovinar, ki bo brez dvoma podaj številne zanimivosti iz Benetk. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptiene slike. Na sporedu je tudi A. Aškerc: Pesem o Čožotih, deklamacija iz lepe zbirke: Jadranski biseri. V okvir predavanja lepo spada Mendelssohn-Bartholdy: Benečau-ska pesem, krasen solospev s spremljevanjeni glasovirja. Na programu je tudi od istega skladatelja jPaulus;. Recitacija in arija: Vendar Gospod. Tako bo tudi ta večer po svoji ;>e-strosli posetnikom nudil obilo užitka.
Rimskim romarjem priporočamo obisk nocojšnjega prosvetnega večera, ker nudi nekako pripravo za poznejši obisk v Benetkah. Benetke si bodo romarji ogledali na potu iz Rima.
Vstopnice za IX. prosvetni večer stanejo: 3 Din sedeži; 2 Din stojišče. Predprodaja reserviranih sedežev (5 Din) v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 7.
Tristo in spori "
kila jc i številka Planinskega vestai.;«. Vsebina, ki je zelo pestra in zanimiva, je sledeča: Dr. V. Bohinec: O čaščenju gora in jezer. Marko D-cva: Plezalna tura na Rjavino. Jožef Zazuta: Po gorah okoli Mežiške doline. Čez hrib in dol: lz Velikih Lašč na Dolenjskem via Rakitna v Preserie na Dolenjskem ali — terra ineognita. T. L. Ljubljana. Obzor:
Valvazor in slovensko smučarstvo. Društvo za raziskovanje podzemskih jam. f »Očet Johan Stiidl. Predavanje s slikami. Nato slede zanimivo društvene vesti. Snopiču je pridejana okusna Tavčarjeva slika: Koča pri Triglavskih jezerih.
Zanimanje svetovnih listov za šport. Pred
par dnevi sem govoril z gospodom z dežele, ki ini je rekel, da ;-;e naši listi preveč zanimajo za šport. Če bi bil dotičuik vedel, kako je drugod in kaj je šport in kaj ima narod od njega, bi bil gotovo tiho. Dunajski ^Neues \Viener Journalc ni imel pred letom, skoraj nobene notice o športu, kvečjemu o kakšni dirki, sedaj fina vfeak dan po cele strani, »Neues Wiener Tagblatt« ima svoj lastni posebni dnevnik »Šport Tagblattc, pa kljub temu prinaša vsak dan cele kolone o športu, prav tako :>Reichs-post;; in dragi. Francoski in laški listi tudi, o angleških niti ne govorim, tam je šport sploh •-predaj, pred vsemi članki iu političnimi vestmi. Najbolj konservativna je bila še »Neue Freio Presse«; vendar je videla, da zgubiva z zanemarjenjem športne rubrike bravce in naročnike in je začela priobčevati članke o epor-tu (prim. o Nunriiju) in prinašati manjše vesli. Sedaj pa beri njeno naznanilo 28. marca letos:
»Kakor visoko valovje se ie v zadnjih letih zlilo športno gibanje čez jezove razvoja, ki smo ga v normalnih razmerah pričakovali; na vse strani. Ne samo rekordi, tudi udeležba občinstva pri tekmah nam priča o čudovito rastočem zanimanju za šport. To velja za vse dežele in narode, tudi za tiste, kjer je bila že pred vojsko javna in splošna gojitev športa sama ob sebi umevna. V prvi vrsti govorimo o kulturi telesa. Avtomobilizem in letalstvo sta zrastla že ven iz športa, sta postala nepogrešljivi prometni sredstvi, pravtako brezžični brzojav; konjske dirke iz finančnih razlogov niso več tiste, kakor so bile prej; vse se vrti sedaj okoli kulture telesa. Postala je najvažnejši činitelj za telesno okrepljenje širokih slojev naroda, predvsem mladine. Šport telesa krepi mišice, bistri čute, krepi voljo, vzgaja in je važen tudi v narodnogospodarskem oziru, bodisi cla zaposluje cele industrije, bodisi da
pospešuje tujski promet. V vedno rastoči fe. meri odpira naš list predale za športna poročila, pisali smo vsem dopisnikom doma in na tujem, da se zanimajo za dogodke v športnem življenju ravno tako kakor za dogodke v političnem in socialnem življenju. Ker se vrši večina športnih tekem na nedeljo, bomo izdajali ob sobotah v večernem listu obširno športno prilogo kot orijentacijo za nedeljske tekme, v pondeljskem večernem listu bomo pa objav-Ijali rezultate in jih takoj tudi kritično ocenili. Ob nedeljah pa. ko listi ne izhajajo, bodo zaključki takoj po koncu tekem objavljeni v oknu našega zglasivnega urada. Prinašali bo-mo najnovejše fotografične posnetke iz vseh športnih panog, vsak dan bomo pa v jutranjem in večernem listu obširno poročali o'aktualnih športnih dogodkih iz vsega sveta. Vrhu tega bomo od časa do časa dnevno prilogo posvetili izključno športu, domači in inozemski strokovnjaki bodo dali občinstvu možnost ocene šport-nih dogodkov z višjega stališča. Mislimo, da s tem ne ustrezamo samo potrebam naših brav« cev, temveč vršimo tudi dolžnost napram vedno rastočem športnem gibanju.-:
To se mi je do t ionom u gospodu v odgovor vredno zdelo napisati. Dr. V. Šarabon.
Ukradeno je bilo kolo znamko »Puchc model IV, sivkasto emajlirano z zvoncem. — Svari se pred nakupom!
Meteoroiogično poročilo.
fciubSiattji 305 tu u. ra. rIS. Normalna barometerska viSina <3(1 mm.
vati opnao-a	i noio. i meto ; t mm	r lOClIiO- ! motor 1	:iitor«ncr. c C I	VOtfOV	■'»'■»tine r mm
1./4. 21 h	t v(j 4.	,i	I 0 8 j i	ja?m sz	! 1
1./4. 7 h	1 7^6 0 ! 6-4		o-s j I	jasno j	i i __
t/4. 1 i ii	735-5	lt-8 .	1 2-4 i	jasno s.	
(MALI OC1I,"
4. količinah cd 50 kji napi-ei po
najnižji, ceni tvrdka
VsaV.a drobna -vrsSSca i'50 ol! vsaka T^esecSa SO gmn Na;- KI |	I |/«n7
■S. menjM 3 Him. Oglcsi nad Goret vr&tic be računajo vIJs. 'In odgovor mrnkel !}&, j	»■ |\l<t»6
1?—.............—---------------------------------------------------------- -------------------jI ! LlubJi-ica, Gospcsvctska c. 3.
tesra,'!: —ujSjs!":1^:)!? i —---—---------—-
Učenec sšbS Sobafe.cSdde.bboi5e: Mirane m
mu gospodu. - Naslov pove.
uprava lista pod E!ev, 2195.
i ečje rasti) se sprejme v trgovino z mut.;.-.nim blagom. -Naslov v upravi pod St. 2183
Sprejmem takoj
sedlar, pomnika |
ANDREJ HRIBERNK, i
PREVALJE.

!:::pnjowo. Kup-.-l kiiio tBoi m r-nha goba jarefce.
stroi
m
i
skoraj nov, s pisavo latinice in cirilice, proda »Posredovalce«, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 23.	2182
Se*er & Mo..	ft j
Ljubljana. —i
Panumerija „LA FLEUR DE FRANCE" je ravnokar prejela iz . Pariza svoje novitete v par?, in kolinskih vodah, tremi iu pudru.
pa seznani tvrdka svoje cenj. odjemalce s temi izdelki, proda-jali se bodo isti skozi 14 dni v detajlni prodaji po en gros ceni.
Cena in kvaliteta brez konkurence. Velika izbira v vaporiza-terjih in toaletnih predmetih po reklamnih cenah. - Ne zamudite!
PARFUMERIJA „LA FLEUR' DE FRANCE"
Krekov frg IO in v laboratoriju, ŠuMčeva ulica 3

IŠč« <?p dpJfSa
ki je vtiena na polju in ::na raolztl. Starost 20 — 35 let, pridna in poSiena. - Več- ee izve pri g/lvt-.nu SER5ENU, zid. mojstru, Doasssie. 2176
PflfF||PS(?5! za prodajo M&it:-Ž4i!!,;j elektrotehničnega materiala IŠČE zz takojšnji nastop Tcktroiehnič-na veletvrdka. Državljanstvo SHS iti znanje slovenskega in nemškega rizika v govoru in pisavi po;?oj. - Ponudbe r navedbo ."livljenjopisa in sliko j-o poslzit 'ia upravo »Slovenca*- pod Slov- »181.
HO/ J- '
w)& i fj
OGLEJTE SI
jubijan
veiiKonocno imm cevne
M©22'HA OAS.SCA | !. -
i | !»65to, rafij« Is vsa ctc»;bj sntjlla | j
I ti gKCiBS a i«««
LJUBLJANA » Sv. Pe4ra cesta Stev. 6. PROTI JAMSTVU TUDI NA OBROKE!
i-iiro oi Eo cisže ssfeavili '__
^mm^ ■ WTH0 ! i9n»
I lz svotovnoznanc drevesnico j S
PISARN. URADNIK ;
periektiii kniigovod)3 in ko- i responCont. ,:nio:icn vseh ps- j sarriišl-.iil de1., ieii menjati i dosedanjo službo. Na raz-pclc-.jiO prv..-.-. (tre. referenco in prvovrstna izpričevala, j Pcsudbe po-.:- vSataostojen ; delavec Si. 3062 . upravo, j
Kovašiiieo: j
orodjem !:»c v isioveniji. - • Ponudb-, pod: - Kov£ičn'ca< l(ev. 2140 -na upravo Usta,
IHTI WATC^ 00
CMROKCKEVRE3 £T t-UiJ<5YRE5l5E!>R2CtsSOH
pap.
KAUTE PR^CISiON BISMFACTURE SiUČGANCB
Scfiaffhasssen-m
svetovna znamka Dobi so pri
i an mm
Prešernova 5 Šelenburgova 7
j | r>Teschendorf{<!, stbrito ________________
i ; čimprej, dokler St traja it,- j----—-----
1 ifefiLMbff« Vmssm.
uiica Stev. 21,	2143
5Kt_____
IS
Cenjenemu občinstvu vljudno saztfa;-njam, JBS> da seta prtv;ei -^Esj.'
IV^SICO ¥ LJubIfa
DD
Kupim srebrae KRONE, .	r ' f ; , 4
- Ponudbo na upravo »Slo-i	Sv' Pctra. CCsta gtev« 52 (Pr®J JVi0£iar)
venca.! pod »Krone«. 2060 |	!'cm t° popolnoma higicničt>o prenovil. Priporočam
"—-----------------------------— I	£<a prijazno za mnogoštevilni obisk in zagotavljam točna
STANOVANJE j	in vestno postrežbo. — — Z odličnim spoštovanjem narodnih nošah z godbo in dobitki po ra.csic
| i lepo, sa. takoj odda tistemu, i	VENDELIN SEBAL,
BeiOficranjski dan
Veliko tombolo priredi Bclc-kranjsk« podtttS. dne 3, maja i. !. na Kongresnem 5v;j:s v Ljubljani za »gfadt-o planinskega doma r.a 'linsi «fori v B«!ikrajlnL
DOBITKE;
I. 6 TOMBOL:
1.	Spalnica is orehovega lesa .....	<>>00 Din
2.	Pisalni stroj . .................1,000 Din
3 Molko kolo..........;i0C0 Din
4.	Šivalni »troj.............4"00 Din
5.	Knjižnica, nastop, po vs-ah :/.o-l. pisa«,	1500 Din
6.	Kubinis!:.. oprema........5 500 Din
.-jar* II 50 KVATERN ia III. 50 ČINKVINOV. *m. Obsegajočih zslo potrebne reči, kakor: ■ :eča moke. zaboj sladkorja, dežni plašči Ud.
Dobitki so razstavljeni pri g. IVANU ČERNETU na Dazajsld cesit.
Pred tombolo obhod betokranjskih svatov v pristnih f
mi PSKIMC
ta vsakovrslr.a konfekcijska Sela. Kavcirs zn-.ožni in za-ies".jlvi dobijo delo na dom. < Vpraša -e pri Korkkcijski
tovarni
FRAN DERENDA
t.JUBLJi "iA, Emocnka c. 8. I
NAGRADO DOBI
:• nroikrM stanovanje i
J ki odkupi novo pohištvo, j----—-
Naslov v upravi pod St. 2156 '
" STROJA
Abricbt- :n Dickienhobet- j | maschlno, SCO mm, tc poceni (f prodasta. Pismena vprašanja ^BB ped turo »Takoj razpoiož- j Ijšvi« na upravo »Sloveaca,t. i ifPglf
FRANCOŠČINO | p|
poučuje učiteljica. Nado :• v j Mj upravi iista pod štev. 2076. j ^Sl
Kumim Mtf j p^'
domačih zajcev, vsako rano- ' ' žino, plačam najvišje cene. — KOB \§EVIt - Zagreb, Kaptol 14.	1593
js®- Kupujte srečke? -1J3C;
ODLOK,
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
] V Bujcm vzamem za več let
fš -;v:j 2	U sob , vsem komforto«, v 5iia?ljS8 P0S8StV0 ( |g|
ie6lvo"'v najem b«»i&(žt'ez- 1 viU' s" zamen)a -	od "blizu Celja ali Maribora ali j 'SHEP
dco.'" Ponudbe pod Šifro: I 5—& sob. - Ponudbe upravi bi;zu železnico. - Naslov v j^H
sico. ronuaoc pod
St£.iev»inj« 2168 na upravo. 1 lista pod «Zamec*ava/2159 '< upravi lista pod Stev, 2193.
Pogreb se vrši 3. aprila 1925 ob 7. uri iz Utika v župno cerkev v Vodicah in odtod na ondotno pokopališče.
Otroci; RADO JEREB, notar — MARIJA JEREB, posestnica — URŠULA
omož, PAVLIN, posestnica.
Rodbine: JEREB - PAVLIN — MERsE — TRAVEN - JANEŽIC.
Izdaja konzorcij -Slovenca':.
Odgovorni urednik: Viktor Ceotic v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani