Določiti oblike združevanja sredstev
Z republiško ustavo je bistveno razširjena dejavnost krajevne skupnosti, saj zaobsega vse zadovolje-vanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Zato smo v statute krajevnih skupnosti zapisali, da delovni Ijudje in občani naselja sami in v sodelovanju z delovnimi ljudmi in občani drugfli krajevnih skupnosti, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter temeljnimi organizacijami združenega dela iz območja krajevne skupnosti skupaj rešujejo določene potrebe. Iz statutov tudi sledi, da je v skladu z omenjenim ciljem nujna povezava s TOZD. Zato je samoupravljanje v krajevni skupnosti deljeno med delovne ljudi in občane, kar sledi iz organiziranja zbora delegatov. V ta samoupravni organ krajevne skupnosti izvolijo delovni ljudje iz TOZD v večini primerov kar tretjino delegatov. In še v svet krajevne skupnosti kot kolektivni izvršni organ se za člane sveta izvolijo tudi delovni ljudje iz TOZD. Skratka prvič v praksi krajevne samouprave, ki je temeljna samoupravna skupnost delovnih Ijudi in občanov, je ustvarjena življenjska vez med proizvajal.ci in uporabnikL
Ker gre za novoto, pa tudi organiziranost nove krajevne sa-mouprave, zahteva vse to daljšo dobo. Zlasti glede kadrov smo v praksi opazili, da izvolitev dele-gatov TOZD ni bila izvedena vzporedno z volitvami v_ samo-upravne organe TOZD. Še več: ugotavljamo, da marsikateri sta-tut temeljne organizacije zdru-ženega dela kaj malo pove o po-vezavi s krajevno skupnostjo, o konkretnih oblikah itd. Ugo-tavljamo, da smo kar precej de-legatov sicer dobili iz sindi-katov, da pa niso izpeljali voli-tev za te delegate. So tudi pri-meri, da nekatere TOZD še do danes niso niti izvolile niti ,,do-ločile" delegate v zbor delega-tov krajevne skupnosti.
Pred časom smo predlagali, naj bi zaradi navedenih po-manjkljivosti posebna komisija, formirana pri predsedstvu zbora delegatov KS pri občinski skup-ščini, pregledala posamezne do-ločbe o KS v statutili TOZD ter določbe, ki jihvsebujejo statuti krajevnih skupnosti c formira-nju samouprave in o povezavi z organizacijami združenega dela. Rezultat tega predloga nam r>i znan, treba pa ga je vsekakor realizirati v našo korist. Skle-pam namreč, da bo brez statu-tov rezultat sodelovanja slab, nekonkreten in bolj fraza.
Znani so mi primeri nekate-rih TOZD: Žito, Javna skla-dišča, Gradis, Pionir, Teol, Ko munalna energetika, Toplarna, ki so pokazale veliko zanimanja za sodelovanje v krajevni samo-upravi, kjer imajo sedež uprave.
Za uresničitev zadovoljevanja osebne in skupne porabe delov-ni ljudje in občani sprejemajo na svojili zborih letne, srednje-ročne in dolgoročne razvojne in delovne programe. Takrat smo dolžni, da poleg posameznih na-log določimo tudi potrebna sredstva  za  uresničevanje   teh
programov. Določiti moramo tudi način združevanja sredstev TOZD na obtnočju krajevne skupnosti z drugimi viri sred-stev. Tega združevanja do sedaj nismo poznali, saj so naše akcije bile bolj ali manj ,,nabiralne", ko smo prosili posamezne TOZD za prispevke pri organi-zaciji npr. izletov, obdaritev ne-katerih občanov itd. Bili so pri-meri, ko niti letnega programa krajevne skupnosti nismo niko-mur pokazali.
Ko bomo v naslednjih mese-cih pripravljali lastne organiza-cijske načrte in programe za prihodnje leto, ki bodo morali biti podlaga programa občine Ljubljana Moste-Polje ter mesta Ljubljana, je prav, da posvetimo tem opravilom posebno pozor-nost ter pritegnemo k delu raz-ne strokovnjake. Pripraviti pro-gram, pa naj bo to letni ali dol-goročni, z enostranskimi ugoto-vitvami v ozkem krogu aktivi-stov krajevne samouprave, je ni-čev posel. Zagotoviti moramo analizo vseh nujnih potreb (akcijski in stabilizacijski pro-grami iz leta 1971 še veljajo!) s pritegnitvijo družbenopolitič-nih oiganizacij, zlasti SZDL in sindikatov ter zagotoviti odlo-čilno vlogo delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju raz-vojne politike v krajevni skup-nosti in TOZD. Doseči moramo
oblikovanje zasnov povezave med njimi ter zahtevati, da se program uveljavlja od spodaj navzgor z aktivnim sodelova-njem delovnih ljudi in občanov. Tako bo delavec soodgovarjal pri razvoju krajevne skupnosti, saj bo istočasno v njej obnavljal svojo delovno in reproduktivno sposobnost.
Če bomo delali tako ter se zavedali, kakšen pomen ima (pa tudi naloge) krajevna skupnost na relaciji TOZD - KS in obrat-no in hkrati dosledno utfeljavlja-li sprejete statute krajevnih skupnosti in temeljnih organiza-cij združenega dela, potem bo dosledno izvedeno vključevanje delovnih ljudi iz TOZD teh hkrati aktivna povezava z obča-ni naselja.
Glede na vse omenjeno in glede na dejstvo, da smo progia-me krajeviiih skupnosti za leto 1974 pustili zunaj participiranja TPZD, ne morem analizirati ne-katerih konkretnih stikov. Me-nim pa, da nam bo vsem veliko lažje te stike in konkretne obli-ke izpeljati za prihodnje leto, ker smo s predhodnim povezo-vanjem pri volitvah delegatov prebili led in morebitno ne-zaupanje s strani nekaterih TOZD.
LEOPOLD KOS