Ameriška Domovi m NO. 30 71 star 65 let> Zah. Nemčija se tudi vojaško že pripravlja Posebno vladni, trdijo, ie gospodarstvo dežele oživelo, toda brezposelnih lo trenutno le več kot jih je bilo pred letom. doma v Žužemberku, fara Lipovec. V Ameriko je prišel 1. 1902. V domačem kraju je zapustil dva brata in sestro. Od 1. 1912 je bil zaposlen kot krojač pri Denver, Colo. — V sredo, 4, febr. je tu umrl na posledicah srčne kapi Robert T. Satkovic, Armada Zah. Nemčije je do- sin pokojnega Antone in Anne bila ukaz, da poveča in iz- (Satkovic) Kuss. Pokopan je bil bolj: a stanj'e svoje priprav- pretekli ponedeljek v Fitts-Ijenosti, ko se zaostruje burgu, Pa. Pokojnik je živel v borba za Berlin in Nemčijo. Denverju, kjer je bil preteklih BONN, Nern. _ Zah. Nemčija 15 let zaposlen kot civilni inži- Iz slov. naselbin Qf^K| |N JURKI SO SE SPORAZUMELI 0 CIPRU ASHINGTON, D. C. — V Johnu Gorniku. Ko se je ta s v zadnjih letih ni posebno hite-;ner Pr* Bureau Recla- reteklem mesecu je bilo več svojo trgovino preselil v Euclid, la z organiziranjem svojih obo- ma^on- Leta 1934 je graduiral rezposelnih v deželi kot kdaj- je Louis dobil zaposlitev pri roženih sil. Dejansko je zaosta- na Case Sch Norwood la precej za načrti, ki so bili za Negov oče, nekdanji Po večdnevnih razgovorih v Zuerichu v Švici so se zastopniki Grčije in Turčije sporazumeli o bodočnosti otoka Cipra. Včeraj je bil dosežen sporazum med predsednikoma vlad obeh držav, nakar sta grški in turški zunanji minister odletela v London, da pridobita za novi načrt soglasje angleške vlade,, sedanje gospodarice otoka. ZUERICH, Šv. — Pretekli petek so se tod začeli raz- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Joseph Filipič z 1070 E. 74 St. in njegova soproga Margaret, ki sta bila oba v bolnišnici, sta se vrnila domov in se zahvaljujeta za obiske, cvetje in pozdrave. Sta še vedno pod zdravniško oskrbo in želita obiskov na domu. Pozdravi iz Floride— Mrs. Gerl in Mrs. Julia No- govori med Konstantinom Karamanlisemi, predsednikom vak, ki vodita gostilno na 75'3 Szposelnih v deželi kot kdaj- je Louis dobil zaposlitev pri roženih sil. Dejansko je zaosta- na Case School of Technology. 0 * preje v letih po drugi sve- Johnu Kovačiču v Norwood la precej za načrti, ki so bili za Negov oče, nekdanji poznani °vni vojni. Po vladnih podat- Men Shop. Pokojni je bil član njo izdelani v okviru Severno-jstav^en^ je zidal slovenske na-z Je število ljudi brez redne Društva Slovenec št. 1 SDZ. Po- atlantske zveze. Nemci so hote- rodne domove in druga poslop- »£fitVe “arasI° ltomJotoš; 6reb b0 iz Grd'noveSa pogreb li najprej videti, kako bodo osla- ja po slovenrkih Mselhmah ter med Adnanom Menderesom, predsednikom E, 200 St., pošiljata svojim znan- ik HbUarJlna,4,,24'T' r°rlna E' t St V Sv°Ht0 °b države z ozirom na atomsko Poko,mk -pusca zalupeo z - je bil med njima dosežen SaCelni spora- cem pozdrave iz Miami Beach, Uh je brio lan, v tem ca- devet,h v cerkev sv. V,da ob dobo organ,z,rale svoje obrambo, no Mary rop Rafferty, ,z P,Us sta se zunan minjst(;r Averof ,urški zunanji F]a MO, nato na Kalvanjo. Pa Potem izbrat. « se najpr.. .bujga^mato m *stro He- mjnister Zorg,u razgovarjala 0 podrobn0stih sporazuma. Raznašale, iščemo- m mejse. Sedaj se jim je ne-, e > j Zadnje večje Ovire SO bile odstranjene na ponovnem sestan- Raznašalca za Ameriško Do- ku obeh predsednikov vlad v torek zvečer, oziroma včeraj movino za E. 239 St., Babbitt Iki mu načeluje odločni Bavarec 3613 Meadowbrook Blvd, Cie- *)««»)• Otok Ciper, ki je doslej angleška kolonija, bo po- Rd„ Miller Ave., Ivan Ave„ ko smo bili sredi gespodar-zastoja samo 4,494,000. tiih ^adlo je tudi število zaposle- za preko en milijon in četrt f 62,706,000, kot je objavilo taj-Stvo za trgovino. redsednik Eisenhower razgov. nadno začelo nekam muditi. | rednikov. Njegova mati živi za-Nemško obrambno ministrstvo, časno pri hčerki Helen Gornik Zakladni urad zašel v težave s prodajo obveznic WASHINGTON, D. C. — Pred Strauss, baje ne verjame, da bi jveland, O. kratkim je zapadlo okoli 15 bili- sedanja borba za Berlin pripele zn S časnikarii deial- da jonov dol. federalnega dolga. Tre-djala do vojne, vendar pa je z Ijanif0 23 gosPodarsko oživ- ba ga je bilo plačati kot po na- ;ozirom na položaj sklenilo izpo-iia eJe to> da se ne pojavi povsod |vadi z novimi obveznicami. Fe- polniti udarno isilo svoje armade. akrat in v enaki meri, am- deralne banke so prevzele neka- Onih pet divizij, ki je že vključe- je v' ^ak Posamezno in postopno. p-^Vebuid hudo prizadet j,e JVELAND, O. — Cleveland da^ned onimi mesti, ki čutijo se-^ h gospodarski zastoj poseb-p m°čno. Kljub oživljanju tek^°^ars^va na sPlošno je padlo Vjj0rn zadnjih dveh mesecev šte-Cn° ^e^ovnih mest v okrajih y aaoga in Lake ža okoli 7,000. kon °kraiu Ouyahoga je bilo ob so .CU.^eta preko 13,500 oseb, ki Pqj26 *z^rPale svojo brezposelno la n?r°’ so vedno brez de- 26 3nnrenUtno ie pri 300 Podj6^^ jih ■ nianj ljudi zaposlenih kot Vo le bilo pred letom. Zanimi- ^lužr °nb 80 zaPosleni za_ kot l30vPreeno na teden več Zasl^ kdaikoli preje. Povprečni Ve]aU^žk na teden znaša v Cle-Več n<^U ^64.30. Porastel je naj-2aradl tega, ker so začeli v liUia erih industrijah zopet de-jeli nadure raje, kot pa da bi naga f1°Ve delavce. Ni nič čudne-keg^J6 l°rej na področju Veli-°Seb , ^eve^anda še vedno 53,000 ,pra rez redne zaposlitve, če-Se trudij0) da bi jo dobile. Laška vladna kriza se le počasi blfta koncu pa na njem ohranili Arms, E. 236, E. 237, E. 220 in ~~ , Tracy Ave. iišče uprava lista. stal neodvisna država, Angleži bodo svoja vojaška oporišča. Ciper je pomemben tako za do pa Angleži ohranili tam svo- Seja— Grčijo kot za Turčijo. Na njem ja vojaška oporišča. Mesto an- Društvo Ribnica št.. 12 SDZ živi pol milijona ljudi, od kate- gleških čet bodo prišle na otok v ima v petek zv. ob 7.30 redno in turške sejo v navadnih prostorih. rih so štiri petine grške narodno- okviru NATO grške in tursKe sejo v * , nato sile Kn dobilo voo RIM’ Xt' ~~ Sedanii opolnomo-! stij ena pa turgke. Angležev na čete. število turških čet bo so-j Društvo sv. Ane št. 50 KSKJ ko eno tretjino obveznic, kupce ’• h d d bn čenec predsednika laške republi- otokU) ki je v njihovi oblasti od razmerno manjše od grškega. jima v nedeljo poooldne ob enih za ostanek je bilo treba iskati na P P jke Gronchija, bivši ministrski j 1879; ni bilo nikoli dostL 0tok Angleška vlada je izjavila, da sejo v SND na- E. 80 St. denarnem trgu. Zakladni urad P P nrinrav- Prednik Segni še ni obupal, da je postal glavno angleško voja- bo sprejela in odobrila vsak spo- Roistni dan— mogel tam prodati obveznic ^ borbo ^ ^ ? bi ne mogel sestaviti nove vlade. §ko 0p0ri^e na Bližnjem vzho- razum, O katerem bi se domenili | Mrs. Mary Plešec, 16823 Wa- jenos i za or °-_____ Najrajše bi videl, da bi za vlado dU( odkar so se Angleži umaknili Turčija in Grčija. Zunanja mi- terloo Rd., bo jutri obhajala v _ j , , j pridobil štiri sredinske stranke, s področja Sueza in nato še iz nistra Averof in Zorlu sta odne- krogu družine svoj 81. rojstni Članice Bagdadske zveze ki so doslej navadno sodelovale Jordanije predlansko poletje. isla v London sporazum in tudi dan. Čestitamo in želimo še dobile atomsko središče v vsaki vladi ali jo vsaj podpi-, q v,. d , nrebivaistv_ za 'predlog za novo ciprsko ustavo,1 mnogo let zdravja in zadovolj-ANKARA, Tur. - Največ na rale. 'čel j 1955 ^en upor ^ an] za katero bodo jamčili Grčija,'stva! je samo za okoli 7 bilijonov dol., obveznice za nad 2 bilijona dol. so ostale nerazprodane. Ta dogodek je precej vznemiril denarni trg, kajti obveznic ni hotel kupiti nihče, akoravno so nosile skoraj 4% obresti in se V Florido— Mr. in Mrs Matt Intihar s prizadevanje Vel. Britanije so Upa, da se mu bo to posrečilo, grškim gospodarjem z‘zahtevo, Turčija in Anglija, dobile clamce Bagdadske zveze kajti iz skupine Saragatovih so- da se Ciper združi z Grčijo. Te-1 Sporazum bo končal upor na glasile samo na eno leto. Pozna- lastno atomsko središče, kjer naj cijalistov so odšli ravno tisti so- kom bojev je bilo preko 600 oseb otoku’ pa končal tudi napetost jes E. 222 St. ter Mr. in Mrs. Ro-valci trga pravijo, da je temu se domačini usposobijo v uporab^ cijaiisti, ki z njimi niso hoteli mrtvih in več tisoč ranjenih. An- in sPore med Grčijo, Turčijo ju |8i>ec z Richmond Hts„ od- kriv strah pred inflacijo in pa radijskih izotopov v medicini,; sodelovati pod nobenim pogojem gleži so prijeli pravoslavnega VeL Britanij°. ki 50 v zadnjih’p0tujejo danes za nekaj časa v pričakovanje, da bo zakladni kmetijstvu in tehniki, pa se pri-(liberalci. Segni upa, da bo spra- nadškofa Makarija vodnika Gr- !letih močno slabili obrambne si- (Florido. Srečno pot in dobro za- urad moral še bolj povišati pravijo tudi na samostojno raz- vil v vlado vsaj dve sredinski kov in ga internirali Lani so Ie Severno-atlantske zveze na bavo! obrestno mero. Treba mu bo iskavanje. stranki, ostali dve bi naj ga palga pustili, kar je imelo pomir- iug°vzhodu Evrope- Nekateri [Družinski nraznik- Vojaški i v , .... i „ . , v j i'1* ga izpustui, Kar je ime namreč financirati 13 bilijonov J Središče je je bilo preneseno podprli brez direktne udeležbe j jevaini vpliv. Končno dol. primanjkljaja iz letošnjega v iransko prestolnico Teheran in v vladi. so se oto- i namigujejo celo, da bi sporazum tudi balkansko federalnega proračuna. Tito in Naser obiščeta skupno nemirno Sirijo KAIRO, Egipt. — “Al Abram” je prinesel sporočilo, da bosta koncem tega meseca Gamal Naser, predsednik Združene arab- bo služilo skupno Turčiji, Iranu in Pakistanu, med tem ko bo Irančanom, čeprav so formalno še vedno člani zveze, zaprto. Ako mu bo to spodletelo, bo skušal sestaviti čisto krščansko-demokratsko vlado, ki sicer-ne bi imela večine v parlamentu, pa bi vendarle lahko vladala, ker ne bi sredinske stranke nikoli glasovale ne zanjo ne proti njej. ški Grki odrekli zahtevi po ute8nd oživiti združitvi z Grčijo, če le dobe ne- .. . ... odvisnost. Turki so ves čas od- Jugoslavia, Grčija m Turčija. i zvezo, ki so jo pred leti sklenile ! DiSalle proti smrtni kazni COLUMBUS, O. — Guverner Michael DiSalle je v posla-ske republike, in Josip Broz-Tito niči generalni skupščini nasto-skupno obiskala Sirijo. |pil odločno in jasno proti smrt- Tito je trenutno še na obisku ni kazni. Po njegovem ta, ne v Abesiniji pri Haile Selasiju, more zadržati zločincev pred toda pride do 20. februarja v zločini. To dokazujejo domače bližnji bodočnosti od Združenih Suez. Ustavil se bo za nekaj ča- in tuje statistike. držav še pet rušilcev “na poso- sa v Egiptu pri Naserju in obi-1 Guverner smatra, da je smrt- do,” je objavilo obrambno mi-skal z njim Sirijo, ki se je lani na kazen zastarela in da je zato nistrstvo. Bivši ameriški ruši-združila z Egiptom, pa sedaj prav, da jo država Ohio odpra- lec Anthony je že v sklopu nem-z zvezo ni posebno zadovoljna. vi. ške vojne mornarice. Zah. Nemčija je dobila ameriške vojne ladje BONN, Nem. — Vojna mornarica Zah. Nemčije bo dobila v ločno nasprotovali združitvi otoka z Grčijo, ker so se bali za svoje narodne pravice. Po sporazumu, ki je bil sedaj dosežen, bo otok postal samostojna država z lastnim parlamentom, v katerem bodo imeli Grki 70% poslancev, Turki pa 30%, torej dejansko več kot jim jih po številu prebivalstva gre. Predsednik države bo Grk, podpredsednik pa Turek, oba bosta imela pravico veta o vprašanjih narodne obrambe, zunanje politike in notranje varnosti. Angleške čete bodo v doglednem času po večini odšle z otoka, bo- Med tem ko je državni tajnik John F. Dulles v bolnici isxi sirokovnjaki go-¥0re o “nevarni dobi” aobrASHlNGTON> D' C' — Pred Vse^101* desetimi leti so nam od 1. iQjfrard pripovedovali da bo Žaye Jetično za Združene dr-bojj b leto bi se morali najela komunističnega napa- se e^° 1956 je minulo in nič Sed Sodil°- WASHINGTON, D. C. •— V no v pismu, ki ga je predsednik Herterjem, ker je Herter disci- niki uradno niti ne poznajo ni- j°, cla^h^111’?20^6*' naPoveduie' enem oziru je naše prestolica te pisal Dullesu, ko se je ta vrnil sjpliniran človek, kako bo pa se- ti poznati nočejo. Dulles je za odločen nastop, to se pravi, treba si je priboriti prost dostop do Berlina, če treba tudi s silo in ob nevarnosti nove svetovne vojne. ' , , Na njegovi strani sta po vSej verjetnosti general De Gaulle in nemški predsednik Adenauer, v Londonu pa so proti odločnemu nastopu. Da bo zmeda ^arnn't-0 ^druzene ^ržave v |drd enega mnenja: vsi brez la£>„ 10stx za Svni mir v dobi j »______ a.- raz- }96O-i904 1 23 SV°i mir v dob! |like želijo državnemu tajniku He K V tei dob! namreH Dullesu, čim hitrejše zdravja. 1jivih >°mo imeli sodobnih vod-\>e. U;1ZsJrelkov na velike dalja- ^aš but ki bi jih gnalo trdo gorivo. ^^i tak izstrelek bo Mi- po j an’ ki bo pa vporaben šele biUti' 9^‘ l-*0 tskrst bodo ko-hjik St* Pred nami in to bi jih jo Zapeljalo, da nas napade- tolikdo0 ve> ali bodo komunisti res Niso pa vsi prepričani, da se bo tako hitro pozdravil. Mr. Dulles je že precej star, dela po splošnem mnenju preveč in ob-enejn preveč zanemarja različne svoje bolezni. Vse, kar ni prav v njegovem organizmu, se J je sedaj zgostilo v en obsežen kompleks bolezni. Ali jim bo 4h° nami? Zato «. radi *>rKivide"a OP''™«0' kdo *nirjat?rorokovanj ni treba vzne- Vremensh Mr. Dulles sam; je optimsit, to se vidi iz odgovora, ki ga je napravil s predsednikom, Eisen-howerjem. Predsednik mu je dal nekaj popopravi svojega potovanja po Evropi. Državno tajništvo je prišlo na ta način v čuden položaj. Formalno je prevzel njegovo vodstvo prvi Dullesov sotrudnik Herter, pomagal mu bo pri tem poslu, posebno na gospodarskem polju Dillon. Toda; Herter bo samo začasen gospodar v tajništvu, njegov delokrog bo omenjen. Še zmeraj bo nad njim Dulles kot svetovalec predsednika in tajništva same--ga. Vse to ne bi nič vplivalo na redno poslovanje v tajništvu, ako bi bila Dulles in Herter vedno istih misli o posameznih tednov dopusta, da [problemih naše zunanje politi-zdravje. Toda do^ke. To pa nista. Dulles je v daj, ko Dullesa ni več na krmilu, je drugo vprašanje. Niso namreč redki tisti politiki, ki mislijo, da se bo s Herterjem dalo govoriti o marsikateri zadevi, dočim je bil Dulles navadno za take razgovore več ali manj nedostopen. Govoril je že, tako zahteva olika, toda ni izvajal nobenih posledic iz takih Ike proti znižanju pomoči tujini WASHINGTON, D. C. — Ko so predsednika opozorili na to, da nekateri v Kongresu nameravajo povečane izdatke za gradnjo hiš, letališč in drugih domačih potreb kriti z zmanjšanjem izdatkov za pomoč tujini, je Ike dejal: “Ne morem si misliti nobene politike, ki bi bila bolj uničujoča ma. Mr. in Mrs. Charles Strukel s 473 E. 142 St. sta praznovala včeraj 35-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala zlato poroko. Češki komunisti preganjajo pijančevanje PRAGA, Č. S. R. — Kot po vseh komunističnih državah, se je pijančevanje razpaslo tudi na Češkem in postalo prava socijal-na epidemija. Češki komunisti so radi tega napovedali boj pijančevanju že pred dvema leto- za ogromne interese Amerike v svetu kot ta! če vem za kako stvar, ki je preračunana na to, da vrne vsakemu ameriškemu državljanu kar več mogoče, potem so to sredstva za skupno varnost!” razgovorov. Med take politike še večjaj hoče iti angleški mini. spada na primer senator Ful-|strski predsednik MacMillan v bright, predsednik senatnega Moskvo , prožnost, notranji nagib vojske so kljub skrajnim naporom konfederatov vedno bolj itd-> ie dosegla orodna telovad-silile na Jug, dokler niso končno spomladi 1865 zlomile lba umetniško višino; kjer pa se odpora. Itako naravno gibanje zavira ali Med tem je bi! Lincoln 1. 1864 ponovno izvoljen za jcelo otrpne, tam ni pričakovati predsednika. Ob nastopu svoje druge predsedniške dobe je j umetniške višine. Razume se, v nagovoru naznačil svojo politiko do premaganih južnja- jda mora imeti umetniška sesta-kov “Do nikogar z zlobo, do vseh z ljubeznijo.” Hotel je iVa svojo posebno vsebino. Kdor čim preje zaceliti rane državljanske vojne in pomagati k bo samo mehanično izvajal raz-gospodarski in socialni obnovi dežele. Komaj par dni po dokončni zmagi ga je med predstavo v gledališču zadela morilčeva krogla. Abraham Lincoln je postal simbol ameriške demokraci-, Je, njegov govor na gettysburškem bojišču od 19. novembra iPo in smiselno povezane med se-1863 je po vsebini svojih misli postal vzor ameriški mladini, |b°j» originalnost, elastičria na-ki se ga uči v šolah na pamet, in odraslim. [petost ter ritmično-organsko gi- Lincolnov čut za pravico je bil izreden. V njem je prav !banje, napravijo telovadno kom-za prav osnova njegove politične filozofije. pozicijo, ki je — če je izvajana z Njegovi nazori in načrti so bili uveljavljeni šele čez več eleganco, elanom, s plesno lah- porabiti razmeroma dosti svojih let, ker Lincoln ni imel pravih sodelavcev. V Kongresu so koto in fineso ter ob popolnem sil za to. da mu rogi ne^ uidejo zmagali skrajneži in skušali odstaviti Johnsona, ki je kot .obvladanju prožnega telesa na v guga nje; ce se namreč to zgc- Nekako v tri dobe bi lahko razdelili razvoj orodne telovadbe: v dobo pred prvo, v dobo med prvo in drugo svetovno vojno in končno v dobo po drugi svetovni vojni. Tako se je namreč spreminjala, odnosno razvijala ta telesno vzgojna panoga in dobivala modernejše o-blike potom smotrenega gibanja, ki navaja telovadca na to, da postane gibčnejši, pogumne j-ši. Poleg tega se pa vedno bolj uveljavljatai ritmična in umetniška plat. Ritmika igra pri telovadbi izredno važno vlogo; tezni gibi pa vedno bolj izgubljajo na svoji veljavi. Na teh je namreč slo-nelai stara telovadba, kar ji še dandanes škoduje radi gotovih krogov, ‘ki ji zlonamerno ali pa iz nevednosti nasprotujejo. Razvoj gre svojo pot naprej in ker ni samo na novi, ampak tudi na pravi poti, je to dokaz, da so v ozadju sile, ki streme po zdravem napredku, ki naj prinese ‘telovadbi in vsem onim, ki se bavijo ž njo, čim! večje koristi. Mi smo takorekoč vedno na poti in nikdar na cilju. To velja za telovadbo nat splošno, in za o-rodno še prav posebej. Važno je pri tem, po kateri poti gremo svojemu cilju nasproti. Če pogledamo orodno telovadbo v prejšnjem stoletju in vse do prve svetovne vojne, opazimo, da se je razvijala v mehanične oblike brez organskega gibanja. Vse je bilo nekam trdo, ostro, brezizrazno, monotono, kdaj pa kdaj preračunano tudi na efekt, toda moč je igrala glavno vlogo kakor pri vojaškem “drilu,” kjer je šlo samo za skrajno strumnost in brezobzirno pokorščino. O kakem ritmičnem gibanju ni bilo govo-Človek pa ni stroj in njegovega gibanja ne smemo spravljati v kak določen tir ali ozek okvir. Ritmična telovadba si je utrla in si še utira; na vseh kontinentih svojo pot in sem prepričan, da neritmična telovadba kake umetniške panoge. Japonski telovadci .so doslej še v naj večji meri pokazali svojo umetniško višino. Zelo blizu so jim Finci in Nemci ter tudi Švicarji, ki s precejšnjo hitrostjo zapuščajo staro pot. Nekaj 'ZžŽ. Italijansko-Jugoslovanski odbor ^tudi vsakdanjega kruha: dvoje-Dopisna agencija javlja, da sebičnost pomeni namreč primerno bo 9. februarja sestal v Beograt- število novih služb za pripadni- du ta meddržavni odbor za zaščito narodnih manjšin na Tržaškem in bivšem področju B. Na dnevni red pride med dru- ke slovenskega naroda. V Beogradu bodo obravnavali tudi vprašanje manjšinskih šol, ki še zmerom niso uzakonjene. llrh^krnl^elo^dnem polil’:?im wedba dvojezičnosti na Tr- Domala vsi učHelji in profesor- kaj pomenijo in na prihod«# £ olimpijadi v Rimu leta 1960 bodo po mojem mišljenju imeli večino oni, ki so se podali na ritmično pot ali bodo vsaj naka- | zali, da jo želijo imeti. Zato je v Rimu niso mogli zediniti. Zadeva je za tržaške Slovence ve-.likega pomena, kajti dvojezič-inost na sodnijah in dfrugih uradih ni za Slovence samo stvar časti in enakopravnosti, temveč na kakem drugem orodju in, to neugodno vpliva ne samo na sodnika, ki da slabšo oceno, ampak je tudi mučno za gledalca. Skoki čez konja, so pa sigurnej- ši in vsi telovadci jih radi izva- manjšo močjo premagamo velik J8)0-napor kakor da bi za kako malenkost uporabili vse sile. Še nekaj ne smerno prezreti časno nastavljeni, tako da jih vlada lahko vsok čas odpusti iz službe. Tako stanje je krivično in skrajno nesocialno ter se mora že enkrat temeljito spremeniti. ne “sklopke,” “stoje,” .“Veletoče,’ itd., bo tudi zanaprej ostal pri svojem rokodelstvu. Vrhunske in druge orodne prvine, le- pri orodni telovadbi; stegnjene ude, lepe drže in naravnega gibanja. Tako na orodju kakor pri talni telovadbi imamo ude stegnjene in tudi prste (Razen, kadar položaj tega ne dopušča ali če se drugače zahteva.) Toda ta stegnjenost mora biti elastično napeta. Taka elastična napetost se dandanes zahteva pri vseh telovadnih tekmah in tudi ni v protislovju z zakoni o ritmično-gibalnem oblikovanju; sodobna elastična napetost nič ne ovira, temveč celo pospešuje potek celotne vaje. Ne smemo pa pri tem današnje elastične napetosti zamenjavati z ono staro, ki v splošnem ni poznala elastičnosti, ampak samo neko napeto trdoto, ki je rada povzročila tako krčevitost, da ni mogla prožno popustiti. Krogi (na merftu) so edino te lovadno orodje, kjer je še dandanes preveč teznih prvin. Ne smemo prezreti dejstva, da je temu orodju svojstven gug, se pravi, krogi so bili po vsej pri-iki prevzeti v telovadni program za to, da' se izvajajo vaje igugu (kolebanju). Zakaj, kdaj in kdo je temu orodju odvzel prvotni namen (zlasti pri mednarodnih tekmah), doslej še nisem mogel ugotoviti. In tudi ni izgledov, da bi bilo v bližnji bodočnosti drugače. Nemci so se svoječasno zelo bo-Vili za to, da bi se upeljale na krogih vaje v gugu pri mednarodnih tekmah, toda so vselej propadli, ker je bila velika večina za to, da se krogi uporabljajo po dosedanjem načinu. Kljub temu so pa dokazali nekateri telovadci. da se dajo tudi na krogih (na mestu) izvajati vaje ritmično in kolebno, akoravno to ni lahko. Vsak telovadec mora Lincolnov naslednik pre«vzel težavno dediščino. V južnih 'umetniški višini. In to nam je di, je izvajanje zelo otežkoče- uržavah so uvedli vojaško upravo in zadržali razvoj Juga za 'priborilo nekaj svetovnih moj- no’ zlasti kar se 1l<::e ravnoves-več let, pri tem pa še večali sovraštvo med obema deloma 'strov s svojimi edinstvenimi se- nih V3,j- v takem nihanju teio-dežele, mesto da bi ga po Lincolnovih načrtih skušali čim .'stavami. .vadca v ročni stoji prav rado preje Spraviti S sveta. , , j Nekaj podobnega imamo tudi prevrne naprej. Lincoln je ohranil Unijo, odstranil suženjstvo v deželi, V umetnem drsanju na ledu ter j Tudi na konju se morejo iz-utrdil oblast zvezne vlade in s tem postavil temelje, na kate- pri skokih V vodo. Kakor je pri vajati vaje ritmično, čeprav je tih so nato Združene države naglo napredovale in rastle. umetnem drsanju na ledu mo- to orodje za večino telovadcev V nekaj desetletjih je bila vsa ogromna dežela prepre- goče priti od navadnega roko- precej delikatna zadeva. Saj je žena z železnicami, trgovina in industrija sta se razmahnili, |delca do umetnika; je istotako velik užitek gledati prvovrstne-Ciomač in tuj kapital sta tekmovala v razvoju novih gospo- mogoče pri orodni telovadbi. Ne ga telovadca na konju, ki -se z darskih panog in novih podjetij. Pri teh tekmah je prišlo sme nas prav nič motiti, če dan- igranjem ter prenašanjem teži-do nekaterih zlorab in polomov, ki so začasno Zavrli gospo danes še nimamo velikega števi- šča sprehaja in obrača po njem, darski napredek in povzročali krize, niso pa mogli preprečiti la orodnih telovadcev-umetni-'toda neugodno je to, ker je tre-splošnega razvoja dežele, V katero SO v milijonih začeli, kov; to ne more biti merodajno ba biti ves čas v opori in ob do-prihajati izseljenci iz Evrope. za to, če naj orodni telovadbi cela napetih lehteh, ker drugače Prva in Še bolj druga svetovna vojna Sta Združene dr- priznamo umetniško vilšino ali se kaj rado Zgodi, da klecne in /ave okrepili doma in Utrdili njihov ugled V svetu. Danes ne. Tudi pri drugih umetnostih vaja je prekinjena, vsled česar O prva sila sveta, vodnica in braniteljica svobode in demo- imamo malo pravih umetnikov, je prav težko priti v prejšnji ri-k raci je. ’ toda s tem še ni rečeno, da sme- tem. Poleg tega se pa vsaka na- Abraham Lincoln je posvetil vse svoje sile svoji deželi mo radi tega ošporavati nivo paka na konju bolj opazi kakor , ' ( Orodna telovadba je dandanes zelo razširjena po svetu. Blizu 50 držav iz vseh petih kontinentov je včlanjenih v mednarodni telovadni zvezi. Pred prvo svetovno vojno, je tekmovalo pri mednarodnih tekmah največ po pet narodov; sedaj smo pa že dosegli Ištevilo 25 in upam, da bo že v naj bližji bodočnosti tekmovalo vsaj 30 državnih reprezentanc. —-—o-------- Oltarno društvo fare Marije Vnehovzete vabi Cleveland, O. — Pred časom je bilo objavljeno, da bo priredilo Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete družabni večer ali “card party.” Ta prireditev je bila določena za soboto, 14. februarja, v šolski dvorani. ■ Začetek bo ob sedmih. Članice se trudijo, da prodajo vstopnice in zberejo darila. Storile bodo vse, da goste čim boljše postrežejo. Dragi farani in prijatelji ter drugi slovenski rojaki in rojakinje, vsi ste na to prireditev prav prisrčno vabljeni. Čisti dobiček prireditve je namenjen cerkvi in njenim številnim potrebam. Naj nam ne bo žal potrošiti kak dolar, kadar gre za korist naše farne cerkve! Vstopnice bodo na razpolago pri vstopu v dvorano. Oddanih bo tudi več durnih nagrad! Na svidenje! Mary Ižanec, taj. —-----o------ aiasbena Malica pripravlja pomladanski nastop Cleveland, O. — Pevski zbor Glasbena Matica je ena važnih slovenskih kulturnih ustanov v slovenski ameriški metropoli. Ni samo središče glasbeno-pev-skega življenja, temveč pravo zrcalo splošnega kulturnega stanja med nami. Matica je tekom svojega obstoja storila brez dvoma izredno veliko za slovensko pesem in glasbeno kulturo med nami. Anton Subelj jo vodi od uspeha do uspeha in je napravil iz nje že skoro na pol poklicno pevski skupino. Dr. Josip Ferfolja umrl V četrtek, 11. pr. m., je v tr žaški bolnišnici zadet od! kapi umrl dr. Josip Ferfolja, znani slovenski odvetnik in javni delavec. Pokojnik se je rodil preč 78 leti v Doberdobu in se po dovršeni srednji šoli vpisal na vseučilišče v Pragi, kjer je di plomiral iz prava. Njegovo bivanje v Pragi ga ni samo usposobilo za odvetni ški poklic, temveč mu izklesalo značaj ter izoblikovalo njegovo svetovnonazorno prepričanje, kateremu je ostal do skrajnosti zvest vse življenje. V češki prestolnici je namreč spoznal veli kega misleca, politika in državnika Tomaža Masarvka in se kot mnogi tedanji visokošolci navdušil za njegove ideje. Po povratku v Trst se je vključil v socialistično stranko, če prav ni bil marksist in tudi ni povsem odobraval politike vod< stva, zlasti kar zadeva narodnostno vprašanje. Ne glede na to ga je stranka ob koncu prve svetovne vojne imenovala kot svojega zastopnika v znani Odbor za javno blaginjo, zaradi česar so ga politični nasprotniki kasneje večkrat po krivici napadali. Med zadnjo vojno vihro se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje ter po vojni sodeloval v organizacijah OF, ki pa jo je kmalu zapustil ter skupno z dir, Tončičem ustanovil Skupino neodvisnih Slovencev. Prav v zadnjih letih pa se je zaradi starosti skoraj povsem umaknil iz političnega življenja. Truplo dr. Ferfolje so prejšnji petek položili v grob na pokopališču v Ronkah. Pogreba so se udeležili mnogi pokojnikovi prijatelji, sodelavci in znanci ter predstavniki domala vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Ob odprtem grobu se je od zaslužnega javnega delavca poslovil dr. Frane Tončič. Na tržaški postaji bodo gradili V preteklem mesecu so Trstu odlobrili 180 mil. lir za električne in vodovodne naprave na novi osrednji postaji. Dela za celotno prenovitev bodo končana 1. 1961 in bodo v celoti stala nad poldrugo milijardo lir. Ladja se je potopila V nedeljo, 21. decembra, lani se je v bližini svestilnika Mulo potopila tržaška tovorna ladja “Triestina.” Na ladji je bilo pet mornarjev s kapitanom. Ladja se je potopila, ko je pri- „ . šlo,na njej d!o eksplozije, pri ka- k0ro ^raornarie v m°- Antona Sublja Pucinijevo eno- dejahsko “Sestra Anglika” in spored narodnih in umetnih pesmi. Predstava je določena za 15. marec ob 3:30 popoldne v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. To bo krasen ispored, lepo popoldne, ki si ga zabeležite v svojem koledarju, da ja ne boste zamudili tega kulturnega dogodka. E. Safred.1 vseh ponesrečencev je bil rešen le eden, ki mu je uspelo po več urah plavanja doseči mal skalni otoček, s katerega je nato plaval do otočka Maslino-vika, kjer ga je po treh dneh našla jugoslovanska ribiška ladja “Složna brača.” Odpeljali so ga v bolnišnico v Split. Promet na progi Trst-Herpelje ustavljen Z novim letom je bil ukinjen promet na železniški progi Trst- Draga-Herpelje. Namesto via" kov bodo vozili avtobusi in sicer do ene strani meje italijanskii do druge jugoslovanski. Potnih se bodo morali na meji presedati. Nova župnija Zadnjo nedteljo v adventu s0 odprli za službo božjo nedokofl" čano cerkev v Grlj anu-Miramar. Istočasno so ustanovili tudi 11 °' vo župnijo. Nova župna cerke^ bo posvečena v čast tržaški^13 mučenikoma Eufemiji in Tekli' Ogenj na radio postaji Ko je pred Božičem nastal v palači TEL VE požar, je že & gledalo, da bo ostal Trst za Božič brez slovenske radijske od' daje. Požar je napravil velik0 škodo, saj je studio skoro P°' polnoma uničil. Toda že samim ognjem se je oddaja Pre' selila v Avditorij, od koder j° sledila nato redna oddaja. Božični spored je bil Izveden v predvidenem obsegu in so ga T' žaški Slovenci, pa tudi oni v Jugoslaviji z veseljem poslušal*' Nova pomorska proga V soboto, 3. januarja, so v Trstu svečano otvorili novo pomor' sko progo med Trstom in I**^ jo. Za to priložnost je prišel *z Rima indijski veleposlaP*^ Chand Khub, ki je uradno 0^°' ril novo progo indijske lad)6 “Jalavihar.” Vozila bo na pr^1 Trst-Bombay. Po 15 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Vsi tržaški in milanski listi ° dni poročajo o čudnem slučaj1, Prosečana Ivana Ušaja, ki Se je po 15 letih vrnil iz ruskega 11 jetništva. Čeravno je v tej za' devi še mnogo nejasnosti, kerse sorodniki branijo kaj točneg3 povedati, je vendar res, da je Ušaj po 15 letih zopet pojav‘ v vasi. Novinarji in fotogr311’ ki noč in dan oblegajo hišo šte^; 211 na Proseku, nimajo dos-1 sreče. Stanovalci so zaradi J*e prestanega nadlegovanja hišo z3' pustili ali pa se vanjo zaklel**1' Ušajeva. žena in dva sinova vijo v Rho pri Milanu. Žen®v je z možem že sešla, a tudi ? odpotovala. Po njenem pripovedovali naj bi se mož Ivan vojsko^3 najprej v Afriki, potem ^ ^ baniji, leta 1943 pa je padel ^ rusko ujetništvo. Tu je delal ■ nekem rudniku urana v Kr3^ nogradu 1800 metrov pod ze*1* Ijo. Ob koncu vojne so ga oSV° bodili, a ni imel sredstev za vratek v domovino. Vendar je počasi pomikal proti zaho li- se Či- Tako je prekoračil Poljsko, škoslovaško in Vzhodno Ne*1** jo. Preživljal se je z delo*** mehanik in šofer. Končno u*u J konzulat v Muenchenu izdal Pa trebno dovoljenje za povratek domovino, kamor je dospel ^ decembra. Povedal je, da živl Rusiji še mnogo italijanskih v° nih ujetnikov. Slovensko narodno gledali^06 v Trsf/u po je začelo svojo 14. repertoa ^ sezono z dramatizacijo rornle. ruskega pisatelja Dostojen® ga “Zločin in kazen.” Pr*rf [p za oder je oskrbel mladi trza pisatelj Dino Dardi. Na P^0'^. mu imajo letos eno domače virno delo izpod peresa d°s ^ Tavčarja Slovaški drai**3^ Leopold Lahola je prepustil žaškemu gledališču krstno vedbo svoje drame “Madež* soncu.” Klasična igra srbsk6^ pisatelja Sremca “Pop č*1-9 ^ pop Spira” bo letos prvič **P Itali.ianS:; v ; zor j ena v Trstu. dr3' književnost bo zastopana p° , mi Paola Levija “Temna jo P° Nadalje bodo Tržačani v*deb^e. “Dnevnik Anne Frank,” s tovno klasiko bosta pa prod® Ijala Shakespeare in Molior9. j. Slovenska gledališka tra ^ v Trstu sega dobrih nazaj, saj se je v tem vel* ^ mestu začel kmalu razvijat* pek slovenski meščanski s Letos obhajajo 40-letnico g e lg, :e sezone, ko je tržaško dališče pod vodstvom rnoj Milana Skrbinška doseglo sV°J največjo umetniško raven. Imm4 Et«t£ Thursday for the JufoslaT* hi WUconsiu • Tedenska priloga ** Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Sem in fja po Milwaukea AUtsm AO CaauwukatlaM to OBZOK PUBLISHING COMPANY Marica R. Slant, Publisher H« So. Ith SL Hllwankee 4, Wto. TeL Mitchell S-4J7I | jet dobe, je najnovejša naprava domov. V njem je mogoče uničiti smeti in odpadke, ne da bi morali prenašati dim ali neprijeten duh. Dne 24. januarja je preminula rs. Frances Zuzek, stara 75 let. okojna je živela na 929 S. 9. St. v bližini cerkve sv. Janeza E-®ngelista). Zapušča hčeri Mrs. ary Radomski in Miss Frances, er sinova Martina in Johna. Po-re se je vršil iz Ermenčevega j0®rebnega zavoda v cerkev sv. aneza Evangelista in na Mount nvet pokopališče. Bila je čla-lca društva št. 16 SNPJ in po-ruznice št. 12 SŽZ. nice in 25-letnega kluba veletrgovine Gimbels. let ^ 3°' ;>anuarja l'e umrl 81-77n^Anton Yamnik, s 1600 S. ces t'. Zapušča soprogo Fran-v pur°j' ^ersin- sinove Bartona Ant 1Ca^0’ Albina v Los Angeles, °na Jr. in Arthurja ter hčer j, ai^es Williams v Roberts, Ida-^ ’ ouisty Schneider, Sophie p a Matthews in Josephine. greb se je vršil iz Ermenčeve-4 POgrebnega zavoda v Holy ha UfPtion cerkev> West Allis, Bil ’ -°Unt ®^vet pokopališče. Je član društva št. 104, SNPJ. * ^ne 3. februarja je umrl 82- ]et . xeDruarja je umrl 82-^ 1 Ignaz Lovretich, 810 — A. Mar COt- S*- Zapušča soprogo ]yf y’ ^čere Mrs. Ann Bergant, tes pAngeline Holtz, Mrs. Franca/'11'1110- Mrs. Joan Toll, Mrs. Po ^are^ Dlaubach in sina Johna, ^greb se je vršil iz Jelenčeve-'3v j0grebnega zavoda v cerkev Oj- aneza Evangelista na Mount A VOtvpokopališče. Bil je član at 2fii1S^6 ®ratske Zveze društva > Hrvatske Bratske Zajed- niTi uilmi miuiuTtmttttt IMENIK ,N SLOVENCEM Pf^ONJENiK TRGOVSKIH * °bJETIJ in OBRTNIKOV V MILWAIJJCF.R Ms!1TigY SODA So'fiQHroSODA WATER CO. 1430 tel-- GReenfield 6-3620. (AmDA dRY BOTTLING CO., Inc.. 1-10152S)’ 232 W' BrUCC St,; tel‘ fakine so Vaie ožil AKo Rabite o^ala— brnite se z zaupanjem Pa zanesljivo tvrdko z ^Mgoletno izkušnjo fitOBE OPTICAL C0. elefon Mitchell 5-7174 ^32 So. llth Street Milwaukee 4, Wi». V zadnji izdaji “Obzora” smo poročali o obisku dr. Bogumil Vošnjaka pri Father Claudiju, župniku fare sv. Janeza Evangelista. V poročilo so se vrinile neljube pomote ker poročevalec ni bil povoljno informiran. Prejeli smo pismo od g. Vošnjaka v katerem nam naroča, da nedo-statke popravimo. V popravilo naj velja izčrpek njegovega pisma, ki se glasi “. . . Bogumil Vošnjak, podpredsednik Narod nega odbora za Slovenijo, je poselil Milwaukee v tem svojem svojstvu. On ni bil nikdar poslanec dunajske poslaniške zbornice, ampak to sta bila 30 let v drugi polovici preteklega stoletja ‘taborjan’ dr. Jože Vošnjak in prvi slovenski zadrugar Miha Vošnjak. Ni bil nikdar nameščen v Londonu kot diplomat kraljevine Jugoslavije, pač pa je bil v Pragi opolnomočen minister. Bogumil Vošnjak ni zaposlen v pisarni zveznega državnega tajnika, nego je obiskal begunska taborišča v Evropi kot svetovalec pravnega odbora ameriške senatske zbornice. Ta njegova funkcija je prenehala že 29. novembra, 1958.” G. Vošnjak končno pošilja pozdrave milwauškim Slovencem in sporoča, da jih bo ob priliki obiskal v svrho obnovitve poznanja. G. Vošnjak je bil v Milwaukee leta 1918 kot odposlanec Jugoslovanskega odbora v Londonu. Tedaj se je osnovala prva demokratska Jugoslavija. Toliko v popravek glede zadnjega obiska g. Vošnjaka. * Kampanja “March of Dimes” je za tekoče leto zaključena. Nabranega je bilo samo $100,000 ali $140,000 manj kot preteklo leto. Upati je, da se bo še nabralo prostovoljnih prispevkov, da se olajša trpljenje otrok in odraslih, ki trpijo za polijo. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra 1914 Sedež: Joliet, 10. Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkorp. v drž. Illinois 14. maja l5IS Od 16. do 22. t. m. se bo vrši! v mestni areni veliki Shrine Circus. To bo 20 leto, da Tripoli Tempel prireja circus v Milwaukee. Ves dobiček cirkušnih predstav bo porabljen v pomoč revni in pohabljeni deci. Letos bo cirkus večji in boljši kot ke-daj preje. Zanimive bodo predstave z medvedi, opicami, sloni, z levi, tigri in raznotero divjo zverino. Predrzne bodo tudi predstave telovadcev na trapezih, krogih in na motornih kolesih, ki bodo vozili po vrvi poc stropom arene. Popeljite vaše ‘Tm living better today the Electric way - 3nd taking time to pay for wiring modernization'' Chances are, modernizing your wiring will cost far less than you think. It’s easy to find out. Get a free estimate from your electrical contractor. He will do the wiring and arrange for payments under our Wire On Time plan. WIRE ON TIME FOR FULL HOUSEPOWLIl • No down payment • Minimum payment of $1.00 a month • Regular carrying charge • 36 months to pay — on your electric service bills GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAV}LICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport. lil. Duhovni vodja: Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARBIČ !!03 Vine St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOV1CH, 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. Predsednik Atletičnega odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, S500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. .-.rtrund Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSE1 H KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Plinski sežigalniki odpadkov ne kade! Plinski sežigalnik smeti in odpadkov, izdelan na temelju znanstvenih preskusov moderne Sedaj se je lotilo izdelovanja te vrste plinskega sežigalnika že sedem podjetij. Načrte zanj so izdelali v American Gas Association laboratories v Clevelandu ob sodelovanju še nekaterih drugih podobnih ustanov drugod. Novi sežigalnik je izdelan ta-ko, da ga je mogoče postaviti v kuhinjo, pralnico ali kak drug prostor namenjen uporabi v gospodinjstvu. Naše gore list SODOBNA POVEST tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 d XX) from the Office of the Supreme Secretary ANNUAL MEETING OF THE pital stay in 10 lasts over 21 days SUPREME BOARD: The Holy Family Society D. S. D. of the U. S. A. will have the Annual Meeting Of the Supreme Board on Saturday, February 14, 1959. The meeting will be held at the Home Office located at 231 Ruby St. Joliet, 111. The meeting will start at 9 A. M. If any member has anything for the board to discuss or act upon, please notify the Home Office. I * We must take a warning of the disabilities ahead for in a year, on the average — 4 people in every 5 are sick at least 1 day and 1 sickness in every 3 last 7 days or more. 1 family in every 5 has a disabling injury, 1 hos- “Tudi jaz sem takoj vprašala la, ne da bi mi mogel kdo oči-isto, pa mi je Škot povedal, da tati lenobo.” bi ga bil lahko pustil doma pri “Kam pa bosta šla?” je vpra-otrokovi materi, če bi hotel, šala Lorna. Spoznala sem iz njegovega go-1 «No, Mr. eiver jde k vorjenja, da se tud. njemu cu- da v hotel Villon, kjer je njego-dno zdn dlas. tega, m hotel pri- va teta, Imel bo kar bedneJs®0. rk 1 , a J.e Samo ‘°- a«, morda pa, bo račune porav-hko povedal, da ,e oče na fanti- „ala teta. Ce ne, „„ pa J, sam more tnusertmen' 1 ^ T' ^ ‘ahko pIačal> kakOT Pravi Škot, W deiala d if’Y Tj ^ ^ Mor" že imeti lo nniose’n ’f , ■ '' T tlen£‘rnlco mi navadni ljudje, z nZTsmJ, r« 'n Se h0Ce "e bi mogel tako sklicevati J J S0 P°' taks®> le Stanka, kot je seda. Sel otrokaT1 M Tkea nji v Bosto"u. P»vzemati vse rtfš S r iu' , stroške. kak°r Jih. Mor- da se se n.koli m rodil noben da bo celd lai;al sta^vanje in drug otrok. No pride drugi ali hrano za JY prijatelja in ma„,,,'»SlSUsmen ,re d0Sti nie^ga otroki iT Ja tu- sTJ' za ™ 1 ■ M V" V- kaj' če k“j rem. Zdi se, da mu selo zasmejala. Meni kar me denarja ne manjka, ne ugaja, ce kdo takole obožuje i «p • „ • , , otroka in ga, povsod vlači s se- L, f je /fIa Lorna- Škot mi je povedal, da je imel da ima v Nju Jonku čudovit položaj. Kje pa malčke v cirkus, da se vred poveselijo! vami Discuss Full Housapower wiring with your electrical contractor or us. WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY ------------------------a------------- live Better... Electrically Urad zveznega dohodninskega davka prosi, da napravite na vaše davčne listine točne naslove. Naslovite vaše zvezne forme na District Director of Internal Revenue, Post Office Building, Milwaukee, Wis.” državne ali “state” pa: “Wisconsin Department of Taxation, Assessor of Incomes, Courthouse, Milwaukee 3, Wis.” V dneh od 11. do 19. aprila se bo vršd v mestnem avditoriju in areni 35-letni “Home Show” (razstava modernih domov). Ob tej priliki bOdo-oddali dobitke in sicer: prvi dobitek je hiša, drugi 1959 Dodge Coronet avto, Vrednost prvega dobitka je približno $20,000. Hiša in zemljišče se nahaja na 6095 Oriole Lane West, v GrCendale predmestju.' and 1 work injury in 23 causes permanent impairment. One family in 14 has annual medical bills exceeding 20% of their income. CAN THIS HAPPEN TO YOU? Let us think, each minute an average of 40 people become hospital patients and 26 of these will undergo surgery, 18 are hurt and disabled 1 day or more, 14 are disabled by non-work injuries. U. S. medical care costs average $23,000 per minute. IT CAN HAPPEN TO YOU. .. and medical costs are great. Let us look at the picture. INCREASE IN MEDICAL COSTS SINCE 1952 All medical care ....... Up 20% Doctors fees ........... Up 19% Hospital rates ......... Up 39% and still rising. If you are not properly protected by Accident, health and hospitalization insurance, you should look into this and be sure to get right coverage as IT CAN HAPPEN TO YOU. The Holy Family Society of the U. S. A. is set up to give you any or all protection that is needed. Our plans are designed for you and yours to avoid adding misery to bad luck. Inquire now, we are at your service and ready to help ,you plan and secure the future in the best that is offered, in INCOME boj.Kar verjetno bo tudi tegale ri mi ^ . raizvadil, preden mu bo napol ! ° vsr®c0 in dorasel, potem pa se bo izkazal J°rfU cudoviJ Polo?aj- Kje sebičnega, in zoprnega domi- b° stanovala oce in sin?” šljavca, ki se mu bo vsakdo rad To vT>rašanje je žei drugič za-izognil. Njegova mati bi se mo-1sta,vila in gIas se R ie trescl °d rala upreti in otroka obdržati utrulenosti in nestrpnosti, doma.” , , 'Kaj pa, če pri tej • stvari ni imela besede?” se je nasmehni-a Betka. 'Nasprotno, še sama ga je priganjala, naj gre, pravi Škot. Mr. Čiver za to ni bil navdušen, pa je ona sama predlagala,” je pojasnila Alteja. “Meni se zdi, da je imela roke tako polne dela v moževi odsotnosti, da je bila še vesela, če se otroka iznebi. Ce je tako, ji ne zamerim preveč, kajti otroci res niso nikoli o-pravljeni. Cez dan si vsako minuto izmislijo kaj novega. Edini čas, ko jih smeš pustiti izpred oči, je njihovo spanje, pa še takrat se vedno utegne kaj primeriti.” Ves ta čas je Lorna tiho sedela in poslušala, kar tako luščila Alteja pa tegai ni opazila. S težko skledo na boku je odgovorila: “Njujorčani razmetavajo denar bolj lahkomiselno ko pri nas v Novi. Angliji. Tudi če bi pre-se nam1 no bi zdelo prav, da bi za takole muho zmetali to liko denarja. Pri teh ljudeh pa dandanes velja: kakor pridob Ijeno, tako izgubljeno. Nič ne mislijo na občinsko blagajno, na Rdeči križ, na cerkev ali na svojo prihodnost. Samo za svojo zabavo se ženejo. Tale Mr. Čiver že ne kaže, da bi mu bilo samo za lastno zabavo, teta, je nekam boječe ugovarjala Betka. “N-no, morda imaš prav. Ne bi mu hotela delati krivico, sebičen res ni bil. VendAr pa mu je sestanek prinesel zabavo. Ti- grah s tresočimi prsti in ga spu- ^ sastan6k Pnn ščala v rumeno skledo. Ne mo- iS 1 a^e’ ima sam naJveč ve-gla bi govoriti, tudi če bi posku- 86 ja' 1 res tako Lorna?’ šala, zato je bila še vesela, da ji drugi dve nista pustili do besede. Zdaj pa, ko je bil grah izluščen, Alteja in Betka pa sta stali, da odideta v kuhinjo, je pa le ustalila svoj glas in vprašala: “Ali je Škot našel kak prostor za svoja prijatelja?” Za očeta in fantka, “Da.. To je živa' resnica,” je zamišljeno priznala Lorna. “Dajati je dvakrat tako prijetno ko jemati. Niste pa mi še zdaj povedali, kje bosta, tisti prijatelj in njegov sin stanovala.” “Nisem? Poglejte no, menila sem, da sem že vse povedala.. (Ce ne, se boste pa tudi vi nič |inanj začudili, nego sem se jaz, hočete kajti mislila sem, da o taki reči' reči? Da, dobil ga je,” je priki-'niti slišati ne bo marala. Ven-mala Alteja. “Najrajši bi bil vi- |dar pa bi dejala, da ji je bilo kar del, da bi ju vzela jaz, pa ju kaj- (všeč, ker je po njeni želji. Otro- pada nisem mgola. Saj nisem .ke ima rada in jih je vedno ime- vajena., da bi ljudi jemala na (la, čeprav svoih nikoli ni dobi-stanovanje in hrano.-Letos sem la. Morda jih imai pa prav zato to storila prvič, sicer pa vi in še toliko rajši. Mogoče je to Škot nista navadna letoviščarja, zato storila, da bi Škotu ustre- Bolj sta prijazna ko moji lastni sorodniki. Zdaj pa naj bi jemala Toma in Dika in Harij a — kar za eno noč ali dve — niti na misel mi ne pride. Vso sobo razkopljejo, dela pa ti dado prav toliko, kakor če bi bili tu ves teden. Prati moraš za njimi PROTECTION, MEDICAL rjuhe in blazine in, brisače — C ARE, DISABILITY, SURGE- saj ni, da bi govorila. Za kaj RY, and HOSPITALIZATION, takega jaz ne bi bila _ bi ne REMEMBER THAT WE IN- mogla. Denar me ne bi potola-SURE UP TO AGE 75. žil. Sicer pai to pot res nisem Fraternally Yours, Joseph James Kochevar, imela prostora, zato se ni bilo treba izgovarjati, in lahko sem gla. Večkrat ji je že izkazal kako majhno uslugo in ga ima rada. No, naj že bo tako Sli drugače, za nekaj noči ju bo sprejela.” “Kdo pa?” “Kdo? Rebeka, kdo pa drugi. Vam nisem že povedala?” “-Torej bomo — sosedje?” je vprašala Lorpa in jo neverno pogledala. Videlo se ji je vedno bolj, da ji je nerodno. “Kajpada, sosedje,” je veselo odgovorila Alteja. “Za Škota bo ugodno, da ju bo imel tako bli- Supreme Secretary. Škotu mirne vesti tako poveda- zu, dasi se z njima ne bo mogel kaj prida baviti, če pomislimo, da boste v ponedeljek odprli Belo Jadro. No, pa bo prost vsaj zvečer, in še med odmori podnevi, zato bo lahko skakal tja m nazaj. Vtem pa oče lahko vzame fanta k morju, da se bo igral na pesku. To ga bo zabavalo in ga varovalo drugih nerodnosti. Ker živita v Nju Hempširu, otrok morja najbr-že še ni videl. Dobro bo zanj, da se naužije malo morskega zraka. Le škoda, da ne more skupaj s Škotom prileteti semkaj že nocoj, bi vsaj imel nekaj več časa za morje. Kaže pa, da v vseh rečeh odloča Mr. čiver — ne Škot — in mora vse biti tako, kakor on reče. Najbrže je sorte take — eden tistih, ki jemljejo vsako reč v .svoje roke, jo poganjajo in sami velevajo.” “Najbrže je tudi samo na ta način prišel do sedanjega položaja, teta,” je navihano pripomnila Betka. ? ; (Dalje prihodnjič.) Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende! MALI OGLASI Lastnik se seli 4% sobni bungalow v Wick-liffe, blizu šole, cerkve in trgovin. Delno opremljen. Garaža, zimska okna in mreže. $15,800. Kličite po 5:30 uri WH 3-6034. J.% ■ __________(31) Stanovanje iščeta Mlada zakonca brez otrok iščeta 5-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico v okoli-sv. Vida. Kličite HE 2-1469 po 6. uri zvečer! —(30) Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Glair Ave. EN 1-5214. (X) Išče stanovanje Zakonski par srednje starosti išče 3 ali 4 neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Kličite RE 1-1842 po 6.30 uri. (30) Soba in kuhinja v najem Lepo opremljena, soba in ku-linja se odda v najem zaposleni ženski pri mirni družini, v slovenski naselbini. Cena zmerna. Naslov dobite v upravi lista. -(30) Hiša v najem Odda se šestsobna enodružinska hiša. Na novo dekorirana, Minski furnez. Vprašajte na 1369 E. 52 St., med St. Clair in Superior. (33) Išče delo Izučen mizar želi dela za hišna popravila, nove garaže ali nove hiše. John Ludwig, 20331 Nauman Ave. IV 1-7133. (10,12,16 feb) Išče delo Izkušena natakarica išče delo v gostilni v slovenski naselbini. Kdor ima kaj, naj pusti svoj naslov v našem uradu. (31) Stanovanje se odda Odda se trisobno stanovanje kopalnico odraslim dvema osebama. 19713 Mohican Ave IV 1-1943. -(31) Naprodaj • Pralni stroj “Apex” z ožemai-cem v izvrstnem stanju ^e pro-a na 4839 Anderson Rd., Lynd-hurst. EV 1-3524. (32) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila *preiemairio In Izvrfuj* mn po poiti tod! ra Cleveland. 1 ^e-NuAuto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo da bo Rot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street XXX XT AMERIŠKA DOMOVINA, IVAN TAVČAR: VISOŠKA KRONIKA Odprla sva železni zaboj. Do vrha je bil nasut z belim in žol-tim denarjem. V ta denar je 'Schvvarzkobler vteknil svojo roko in mešal ž njo po njem. “Glej, da se ti kaj prstov ne prime!” sem pripomnil hudobno. Odgovoril mi je s pogledom, a vedel sem, da bi mi bil najrajši odgovoril s samokresom. “Meniš, da sem tat, kakor so drugi?” Zavrnil sem ga: “Le mir, Jošt, le mir! Ker si potegnil roko iz denarja, ne govorim več o tem. Pričniva rajši!” “Dolgo se ne bova pričkala,” se je odrezal Schwarzkobler. “Gre na pol, pa je!” Začudim se: “Na pol? Ali naj Lukež nič ne dobi?” “Bogve, če ne pogine v lazaretu!” se je ustavljal Jošt. Jaz pa: “Lukeževa tretjina gre z mano! Iz enega Jeraja sva, poiskal me bo!” “In če umrje?” .se je zsigro-hotal Schwarzkobler. “Spraviš pa ti njegovo tretjino! Tako ne bova jezdarila, bratec! Lukeževa tretjina ostane pri meni. I-mam posestvo, ti ga nimaš --kje naj te išče?” “In če v lazaretu umrje?” sem se zasmejal. “Mi že pišeš!, da pridem, kaj? Tako ne bova jez-darila, hudič stari!” Kako je Jošt Schwartzkobler žalostno umrl. Vinotoka 1G48. “Opeharil me ne boš!” je hropel Jošt. In njegova desnica je že lezla počasi do napetega samokresa, da sem prav videl, kako so se premikali prsti med bilkami. “Ti pa mene ne!” Že je tičalo bodalo v moji roki, in sunil sem Jošta zadaj pod tilnikom v telo, da se mu je curkoma vlila kri. Namočila mu je hrbet in tudi spredaj je lila po rjasten kirasu. Samo trenotek je še sedel in me čudno gledal, nato pa je par del na hrbet in obležal. Ustne je premikal, in zadnje njegove besede, ki jih je stokoma jecljal, so bile: “Pridem po te!” Nato je umrl. Prav nič me ni bilo groza strašnega dejanja. “Prideš po me?” sem se šalil. “Če prej ne, vsaj na sodni dan popoldne!” — Če bi ga jaz ne bil, bi bil pa on mene! Taka je pač navada, v vojni! Z vso razsodnostjo in hladnostjo sem .se lotil dela. Odpasal sem mu kiras ter pograbil mošnjo, ki jo je res nosil na vratu. Tudi je bilo sumljivo, da, se ni hotel ločiti od starega sedla. Z bodalom sem to sedlo parkrat sem bil kmalu dober znanec celemu mestu. Splošno se je mislilo, da; nimam nič, in mestni sodnik se je že bal, da padem 'občini v breme. Za denar so bili Itedaj hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precej varen, ker ga nihče ni pričakoval pri meni! Tudi tedanji loški škof Vid Adam je živel v vednem pomanjkanju. Grajski glavar, grajski žitničar in še celo škofov lov-jpresuval na raznih mestih, in ^ mojster — vse, kar je slu-| res sem dobil v njem še nekaj žilo pri graščinii je vohalo od cekinov, za katere Jošt v svo.h L0ke do Vipave, kje bi se dobil jinoišnji ni imel več prostora. človek, ki bi hotel gospodu ško- Truplo sem zavlekel še bolj v fu kaj posoditi. Ravno v tistih goščo ter ga vrgel v jarek. V ta dneh se je po celem mestu go- jarek sem vrgel tudi staro sedlo voril(>) da išče Vid Adam dvati- [ter vse skupaj založil s suhim so£ nemških goldinarjev in da vejevjem, katero je ležalo tam zanje zastavil dve lepi kme- okoli. Z vejevjem sem pokril tiji na Visokem. tudi mesto, kjer sva delila, ter . i , , • * j , , , . . Tedan sem dal glavarju ta dva tako prikril kri, od katere se je ^ v . J ^ „ , , j ’ tisočaka. Ko ju škof po preteku trava rdečila. dveh let ni mogel plačati> mi je V celoti torej nisem bil slabo obe kmeliji proda] Dodal sem še opravil. Obložil sem konjiča. Indomačih goldinarjev, da ker nima človek v takih divjih je b-ja s £em odkupljena dese-časih nikdar preveč orožja, sem jn ostala je še neznatna vteknil za pas svoj in Joštov sa" t]aka) katero sem opravljal z mokre?. Niti trenotek me ni vjns.kjmj tovori. Postal sem to-skrbelo, da bi me kdo zavohal. |rej p0Sestnik na Visokem, v o-Kdo se je brigal za take malen- j veb |judstva pa eden prvih mož kosti v tistih dneh, ko so^.pri ce-jv p0ijanski dolini. Sam svoj biti je naj večja sreča! To srečo sem si želel že takrat, ko sem jezdaril v vojski, bodisi pod Gallasom, bodisi pod Torstenso-nom! Oženil sem se. Volk Wulf-fing na Suhi je imel mladega dekleta. To deklico sem dobil in še nekaj dote ž njo. Bila je tvoja mati Barbara. Starejši brat je še sedaj gospodar na Suhi, mlajši, Jeremija, pa se je nakupil v Davčah, kar ti je itak znano. Dopadlo je Bogu ali pa morda hudiču: gospodarstvo se mi je čedno razvijalo, polnili so se hlevi in množili so se posli! Nekega dne je prišel k hiši raztrgan človek, in poznalo se mu je, da se je klatil po svetu. Bil je moj kamefad Lukež. Ostal je pri meni; pa tudi ni popraše-val, ali sme ostati. Nikdar ni vprašal, kaj je z vojno blagajno, kako se je delila in kje je njegov delež? Tudi ni popraševal, koliko bo služil nai leto. Bil mi CHICAGO. ILL BEAL ESTATE FOB SALE INDIANA 6 room modern home. 1 block from State Road 30. Quick sale: $3,-500.00 or $4,000.00. Furnished. Next to Shorts Produce, Hamlet, Ind. Bennie Kirkham. EXCELLENT OPPORTUNITY FOR MECHANIC! 2 acres of zoned business property with 7 car Body and Fender Shop. Radiator Repair Business. Auto Glass Business. Towing Business. Also, own 3 school buses, which have an income of $1,200 month. On property stands 3 bedroom modern house. — Owner will sacrifice. Going to West coast. Call or write. Mr. E. Hagen, Marengo, 111. Phone JOrdan 8-8111. (31) stah tolikrat zasledili človeška trupla: ter jih puščali ležati, dokler jih niso obrale vrane in kavke? Pred Eyrishounom sem krenil na desno, da bi prej kop rej prišel do meje. Če je bilo le mogoče, .sem se vlekel s. svojima konjičema noč in dan naprej. Prišel sem dalje in dalje, ali nihče me ni zasledoval in lovil kot morivca. Ali povem ti: noči, če sem lazil v njih naprej, so bile puste. Za mano pač ni več sedel peklenski hudič; ta je bil izginil, a na njegovem mestu je sedaj čepel — Jošt Schwarzkobler. Vedel sem, da čepi na mojem sedlu, če se tudi nisem oziral po njem. In ne samo vedel, prav dobro sem ga videl, kako je tičal za mano, kako je debelo gledal in kako mu je zijala zadaj na hrbtu globoka rana!, Daši nisem obračal obraza, dasi sem nesprestano zrl le predse, sem vendar vse to prav natanko videl. Tudi molčal ni; brez nehanja se je med konjskimi kopiti oglašal njegov šepet: “Pridem po te! Pridem po te!” Tako sem ga nosil s sabo, dasi je ležal pri Eyrishouenu v jarku pod gostim vejevjem! No, pa človek se tudi takemu šepata-nju privadi, in ko sem se bližal meji, je Schwarzkobler opešal in je redkeje odpiral mrtva u-sta. Pričel sem kovati naklepe za prihodnost. Pojal sem se po svetu ko zverina — danes tukaj, jutri tam — nikjer nič tvojega, nikjer .strehe, pod katero bi spal, nikjer zemlje, ki bi jo obdeloval! Hotel sem postati lastnik polja in njiv in živine, in to v dolini, kjer sem prišel na svet otrok berač in v katero se naj vrnem kot mož veljak. Pri tem sem z največjim dopadenjem o-pazoval tovor na konju in šale sem bril ž onim, ki je še vedno sedel za mano v sedlu, pa že bolj v megli. Govoril sem: “Kako naje prideš, ker se sam ne moreš geniti z mesta!” Prišel sem v Škofjo loko. Vse je letelo skupaj, ko je pri vodr nih vratih v mesto prijahal v zarjavelem oklepu cesarski ali švedski kirasir, kakršnih niso videli mnogokrat. Ustavil sem se v najboljši gostilni, ki je bila že takrat v posesti Wohlgemu-etov. Dali so mi hlev za konja in tudi posebno čumnato, v katero sem se naselil s svojimi zakladom. iPričetkoma sem zahajal po pivnicah ter pripovedoval loškim meščanom različne pri-povesti iz vojaške službe, katedre so bile največkrat zlagane. Da bi ne vzbujal sumov, sem plačeval počasi svoje račune pri Wohlgemuetu; po gostilnah sem prodajal svoje laži ter sem rad pil, če so drugi plačevali. Tako je priden in pošten hlapec. Le- tero sem si pridobil s tujim gal sem mu, da ga je za njegov delež opeharil Jošt Schwarzkobler. Verjel mi je, ali se pa vsaj delal, kakor bi mi veroval. Bil mi je vdan, kakor je svojemu gospodarju vdano Iščene, ki mu liže roko. Blagor mu, lehko je umrl potem! Ko se mi je imetje množilo, ko sem moral vsak dan gledati Lukežev ponižni obraz in ko življenjem, zopet izginilo, da mi morda postaneta otroka berača in potepuha, kakor je bil svoj čas oče. Ti dve skrbi sta me davili, a njima se je pridružil še nekdo drugi, ki ni hotel obtičati v svojem .grobu: Jošt Schwarzkobler je zopet pričel zahajati k meni! Če sem ugledal kakega loškega biriča, ki je prihaja po sem pri tem vsak dan zavedal, opravkih v dolino, me je preda Lukež ve, da sva s Schwarz- mrazilo, da mi je kar sapo je-koblerjem skupaj odjahala od malo, ali morda ne lovi mene. Dachaua, me je pričelo skrbeti, [Jošt Schwarzkobler se je ogla-ali ni morda kaj popraševal po ' šal, in .sicer glasneje in glasne- Schwarzkoblerju, ali ni morda pozvedoval v njegovi vasi ter zvedel, da je bil umorjen in o-ropan. Tej skrbi se je pridružila je od leta do leta. Ponoči v sanjah je bil tu, in če sem sedel v sedlu, je čepel ta peklenski mrlič zopet za mano! “Pridem po še skrb, da bi moje imetje, ka- te! Pridem po te!” mi je zopet USPEŠEN ŠOLAR — Letos je bil izbran za “Easter Seal Child of the National Society for Crippled Children and Adults” šest let stari Philip Little iz Hanoverja, Pa. Fantek je že od rojstvo pohabljen, pa z oporami na nogah in bergljami le hodi. Na sliki ga vidimo z drugimi otroci v šoli, kjer redno zdeluje. EUCLID POULTRY V zalogi imamo ved.no očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! JERRY PETKOVŠEK 549 EAST 185 STREET, EUCLID KE 1-8187 To je življenje! prijetno drsanje... dobri prija!elji... in Stroh's Edino ameriško z ognjem varjeno pivo! SEDAJ PO LOKAL NIH CENAH Ugajalo vam bo je lažje! The Strnh Brewery Cnmnanv n 'zvenelo po ušesih in od muk sem se v temni kleti dostikrat [zvijal ko kača! Vse to sem ti povedal, ker mi je tako zapovedal Valentin, vnuk Felicijanov. Ti veš, kako je pri meni umirala Marija Schwarzkoblerica in kako je hudiču izročala mo-rivca svojega moža. Tako se mora pričenjati peklensko trpljenje, kakor je bilo meni tisti večer!” Stari mož je stokal in ječal. Ali zopet se je ojačil: “Poslušaj me natanko, fante, (in tvoja duša naj si zapomni vsako mojo besedo!” Moja želja je, da gospodariš za mano na Visokem. Napravim še svoj testament, da bo držalo povsod, tudi na gradu vLo-;ki. Preveč te ne bom obložili da ti bo mogoče obdržati P°j jsestvo in da ga obdrži tudi tvo.l otrok, ker je njegov stari oče v ta namen moril in kradel P° svetu!” AVE AFELY ^71 : ..j • 13 East 185th Street ______ 35000 Euclid Avenue L___i 6235 St. Clair Avenu# The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan “Kihale, smrkale?” Takrat je prijetno imeti plinski sežigalnik Kadar ste nahodni, prehlajeni, s plinskim sež galnikotn niste nikoli izpostavljeni vremeni.1. Vse jestvinske in druge gorljive odpadke lahko sežgete znotraj, kjer se počutite udobno, varno in toplo. Novi modeli opravljajo delo hitro — brez dima . . . brez duha ... in popolnoma neslišno. Obratovalni stroški so nizki, le nekaj penijev na dan, poceni instali-ranje. Izberite si vaš plinski sežigalnik med temi slovitimi znamkami: Calcinator, Roper, Sears-Kenmore, Warm Morning, Waste King. The East Ohio Gas Company L Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628