PRIMORSKI DNEVNIK
KFKSTSAr”" Cena 60 Ur
Leto XXV. St. 75 (7269)
TRST, torek, 1. aprila 1969
PRED KRAJŠIM POČITNIŠKIM RAZDOBJEM
v
Se ta teden bo vlada sklepala o reformi univerz
Razprave o spremembah vodstva RAI-TV - Bombni atentat na sodno palačo v Rimu - Nadaljuje se zapora bencinskih črpalk
RIM, 31. — Danes so se sestali na sedežu PSI v Montecitoriju tajnika KD Piccoli in PSI Ferri, namestnik tajnika PRI Salmoni, prisotna Pa sta bila tudi podpredsednik RAI-TV Paolicchi in kasneje generalni ravnatelj Bernabei. Po sestanku nihče od prisotnih ni hotel dati nobene izjave in je samo dr. Battaglia dejal, da so obravnavali vprašanja povezana s splošno ureditvijo RAI-TV. Danes je upravni svet RAI-TV sprejel na znanje ostavko opolnomočenega delegata dr. Gian-n'ja Granzotta.
Na splošno pa je v Rimu politič-
no življenje nekoliko zamrlo tudi v žvezi z potovanjem predsednika vlade Rumorja v ZDA, kjer je zastopal Italijo na pogrebu Eisenho-werja in se bo jutri vrnil, tako da ^o sodeloval na seji vlade, ki bo posvečena dokončni odobritvi zakonskega predloga o reformi uni-verz. Predvidevajo, da bo ta seja v sredo nakar bo tudi vlada šla na krajši dopust, medtem ko sta obe zbornici parlamenta do 15. apri-prekinili delo že od petka, odnosno sobote dalje. Med tem časom bo samo več zasedanj vodstev faznih strank.
Ob 18.55 je eksplodirala močna bomba pred enim izmed vhodov v rimsko sodno palačo. Vhodna vrata so visoka dva metra in pol in so močne železne rešetke vzdržale hud zračni pritisk, močni zidovi pa so oskrbljeni. Tega vhoda običajno ne uporabljajo in ga odpro samo v primeru večjih svečanosti za vstop občinstva. Eksplozija je poškodovala kakih petnajst avtomobilov, ki so bili parkirani na Ul. Ulpiano. Eksplozija je iztrgala iz vrat meter dolgo jekleno ploščo in jo je zagnala preko ceste široke 25 metrov skozi okno sosednje zgradbe, kjer je prebila okenske ovire in povzro-
Iz Pekinga ni še reakcije
na predlog sovjetske vlade
.
Objavljena vsebina izjave moskovske vlade
j MOSKVA, 31. — Do sedaj ni no-I benih poročil o kakršnem koli Ki-1 tajskem odgovoru na sovjetski pred 1 tog, o katerem je v soboto poročala madžarska tiskovna agencija in katerega vsebina je bila včeraj objavljena. Po dosedanjih po ročilih je neuradna kitajska reakcija na sovjetski predlog negativna, češ je sovjetska nota polna obrekovanj in spreminja dejstva.
Sovjetska vlada predlaga namreč ,pogajanja s Kitajsko o poravnavi obmejnih sporov. Izjava je napi j sana v zelo mirnem tonu in poudarja, da bi z obojestransko žel.ic j mogli obnoviti nekoč zelo živahne ' in razvite trgovinske odnose med obema državama.
j Izjava namiguje, da bi bila za So-vjetsko zvezo sprejemljiva pogaja-/ nja o «natančni določitvi posamez-j tiih odsekov« sovjetsko - kitajske ;■ fneje, da pa ima za neutemeljene j- kitajske zahteve do ozemlja, ki se i daj pripada Sovjetski zvezi. «Po-I skusi, da bi s Sovjetsko zvezo m j sovjetskim ljudstvom govorili v je-S siku orožja», nadaljuje izjava, «bo-| do zadeli ob neomajen odpor.»
| Glede otoka Damanski poudarja I Sovjetska vlada, da ta otok pri-S Pada Sovjetski zvezi in da Ki f tajska tega ni prej nikoli spodbija-< la. Vlada opozarja, da sta Rusija j in Kitajska leta 1861 podpisali in 3 overovili zemljevid ozemeljske raz-mejitve na območju reke Usuri. Po 'i tem sporazumu poteka meja na ob-, moč ju otoka Damanski ob kitaj-I skem bregu reke Usuri, tako da i Pripadajo ves rečni tok in vsi reč 1 m otoki Sovjetski zvezi.
Sovjetska vlada pravi tudi, da se Je sovjetsko . kitajska meja na Daljnem vzhodu, kakršna je danes, izoblikovala že za časa davnih po kolenj in da poteka po črti, ki Naravno deli ozemlje obeh držav
V izjavi je rečeno, da je Sovjetska zveza po oktobrski revo-»Uciji razveljavila neenakopravne in tajne sporazume Rusije s Kitajsko,. Tisti del rusko - kitajskih sporazumov, ki se nanašajo na ozemeljska vprašanja, pa niso veljali ne 23 tajne ne za neenakopravna, je fečeno v izjavi. «Niti govora ni bito, da bi jih razveljavili ali ponov-bo proučili. S takim stališčem so strinjali tudi sedanji kitajski voditelji do začetka 60. let našega sto letja, ko so začeli zapletati razmere na sovjetski meji in ko so Načeli na območjih, ki mejijo na sovjetsko zvezo, pospešeno gradi-letališča, ceste in vojaška skla dišča)>.
Sovjetska izjava omenja nato po svetovanja v februarja 1964 v Pe 'kingu in dodaja da se je po njo b«m mnenju treba nujno takoj lo-trt! praktični ukrepov, da bi nor-
malizirali odnose na meji. Sovjetska vlada poziva Kitajsko, naj se odreče akcijam na meji, ki bi lahko povzročile zaplete. Kitajsko, vlado poziva, naj rešuje nesporazume mirno in s pogajanji.
Novi napadi osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu
Raket« na Sajgon
SAJGON, 31. — Med nedeljo in ponedeljkom so osvobodilne sile napadle z raketami in mine ur ti kft-kilv dvajset oporišč v različnih krajih Južnega Vietnama. Napaden je bil tudi sam Sajgon, kjer so tri rakete povzročile — po ameriških poročilih — samo lažjo škodo.
Do najbolj krvavih bojev je prišlo med mestoma Tay Ninhon in Lai Khejem, kjer so se osvobodilne enote spopadle s tremi ameriškimi divizijami, ki branijo Sajgon. V spopadu so zgubili Američani 22 mož. Na osrednji planoti je bilo napadeno ameriško oporišče: šest ameriških vojakov je bilo ubitih.
Pred policijsko osrednjo postajo v južnovietnarr.ski prestolnici je eksplodirala mina, ki je ranila štiri civiliste. Mina je eksplodirala nasproti poslopja, v katerem stanujejo ameriški vojaki.
čila pravo razdejanje v prostorih založniške hiše UTET. Eksplozija je tudi razbila stekla na sodnem poslopju in na sosednjih zgradbah. K sreči ni bilo prisotnih ljudi, tako da ni bilo ranjenih.
Takoj po eksploziji so cesto zaprli za promet in so tehniki znanstvene policije in karabinjerji izvršili temeljito preiskavo. Po uradnih poročilih so našli dva letaka od katerih je prvi podpisan «Anarhistič-na internacionala — skupina Ma-rius Jacob», drugi pa »Revolucionarno anarhistično združenje za socialno revolucijo — italijanska sekcija«. V tem drugem letaku je rečeno, da so oni tudi postavili bombo na vhod šolskega ministrstva, ki je eksplodirala pretekli teden.
Danes se je sestalo vodstvo Volks-partei, ki je obravnavalo razna vprašanja v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami v bocenski pokrajini in s sklicanjem kongresa stranke Na vprašanja novinarjev, če so res nične vesti, da se pripravlja ustano vitev nove opozicijske stranke nem ške manjšine, je dr. Magnago te vesti odločno zanikal, češ da gre očitno za prvoaprilsko potegavščino, posl. Dieti pa je v šali dodal, da se enkrat toliko strinja.
Rimski odbor za proslavo padlih odporniškega gibanja je ob 25. obletnici pokola v Ardeatinskih jamah organiziral posebne predstave drame «11 quarto giorno di prima-vera», ki jih bodo imeli nalašč za učence višjih srednjih šol. V zvezi s programom zgodovine v srednjih šolah je ministrstvo za šolstvo odredilo, da lahko dijaki organizirajo obisk tudi med šolskim poukom. Na vsak način zanimiva pobuda, ki bi bila koristna tudi na našem področju.
že sedmi dan se nadaljuje splošna zapora bencinskih črpalk po vsej Italiji, čeprav sedaj ni več tako povsem enotna, kot je bila prve dni, saj zlasti manjši prodajalci, ki so v resnejših težavah, zelo težko vzdr-že toliko časa. Poleg tega se čujejo glasovi, da so na primer na Sardiniji družbe pristale, da plačajo tri lire pri litru več in. da so tam ben cinske črpalke odprli. Kasneje so te glasove zanikali.
Uradno sicer ničesar ni znano, vendar pa se govori, da bo jutri prišlo do sestanka na ministrstvu za industrijo z obema sindikalnima organizacijama prodajalcev bencina. Kasneje je FIGISC sporočila, da se zapora nadaljuje in da pričakujejo, da bo ministrstvo Interveniralo, v poročilu pa ni ničesar rečenega o možnosti jutrišnjega sestanka.
BONN, 31. — Danes so v Bremnu splavili 253.000-tonsko petrolejsko ladjo «Esso Scotia», ki jo grade v ladjedelnicah Weeser in ki je tretja po velikosti na svetu. Družba «Esso» je pričela obnavljati svoje ladjevje in sedaj za njo grade v evropskih ladjedelnicah še štirinajst podobnih velikih petrolejskih ladij.
Španski duhovniki proti diktaturi
MADRID, 31. — Kakih petsto duhovnikov iz baskovskih provinc je naslovilo na španski katoliški episkopat in na apostolskega nuncija mons. Dadaglia poziv, v katerem zahtevajo, naj se obsodi izjemno stanje, ki so ga uvedli in nato pred kratkim odpravili, ter naj se sprožijo primerni ukrepi za uresničitev ločitve med cerkvijo in državo.
V	pozivu kritizirajo duhovniki e-piskopat, ker je kljub ceh vrsti nepravičnih ukrepov molčal v bojazni, da bi «spravil v nejevoljo režim z obsodbo dejstev«. Duhovniki pozivajo dalje škofe, naj o-mogoeijo cerkvi, z ločitvijo od države, da svobodno brani nedotakljive pravice človeka in narodov.
V	pozivu je tudi rečeno, da zahteva katoliški nauk odločno obsodbo vsakršne oblike diktature in totalitarizma ter da se zdi, da je postala cerkev golo orodje politične oblgsti. Dokument se zaključuje z obsodbo aretacij, pregnanstev in policijskega nasilja, do katerega je prišlo v baskovskih provincah v dobi izjemnega stanja.
Pogled v dvorano Kulturnega doma med nedeljsko proslavo osemdesetletnice Ciril-Metodovih šol v Trstu
liiiiillliiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiilliinilliiliiiiiiiiiifnnMliiliillHliluiillliiiiillilllliliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiillllillillllilillllllilillliHlllllliiliiiiininiHilllluililllliiiiiliiiiliiliiillilililiiiiliHiinnmiiiiiiiiiiniiiiilllllllliliiiiillllillliiilililiHNiiiMiiiiillliiiiiliiiillilliillllluuilIlia
IZJAVA PREDSTAVNIKA FOREIGN OFFICEA
V četrtek verjetno prvi sestanek štirih velesil o Srednjem vzhodu
Danes bo varnostni svet razpravljal o resoluciji, ki obsoja Izrael zaradi napada na Jordanijo - Moše Dajan vztraja pri ukrepih, ki naj na zasedenem ozemlju ustvarijo izvršeno dejstvo
LONDON, 31. — Zvedelo se je, da bo sestanek štirih velesil v zvezi s Srednjim vzhodom verjetno ta teden. Predstavnik Foreign Offi-cea je danes izjavil: «Upamo, da bo prvi sestanek v četrtek.« Razgovori v New Yorku bodo med stalnimi predstavniki štirih velesil pri Združenih narodih.
Sirski dnevnik «A1 Thavra» obsoja ameriške predloge o Srednjem
vzhodu m piše, da so ti predlo ;i, ki bodo predloženi kot delo-mi dokument na sestanku predstavnikov štirih velesil, nadaljnji dokaz, da se ameriško stališče do Izraela ne bo menjalo List zahteva odprav'-ameriških monopolističnih interesov na Sredr.jen: 'zhod_ in poudarja, da je oborožena borba edini način za Arabce, da si znova pridobijo svoje pravice.
Varnostni svet OŽN se bo ponovno sestal jutri ob 16.30 r>- srednjeevropskem času in nadaljeval razpravo o jordanski pritožbi zaradi izraeiskega napada 28. marca. Pakistan, Senegal in Zambija so predložili resolucijo, ki obsoja izraelski napad in opozarja Izrael, da bi varnostni svet utegnil uvesti sankcije v primeru novega napada.
Izraelski minister za obrambo Da jan pa je v soboto izjavil, da bo letošnje leto najbrž «kritično» in da mora biti Izrael pripravljen na preizkušnje ne le v političnem, temveč tudi v vojaškem pogledu. Izjavil je, da se je treba na zasedenem ozemlju «utrditi tam, kjer želimo ostati». Pripraviti se morajo na boje ob črti premirja in proti ((terorizmu«. O letalskih napadih na Jordanijo je Dajan izjavil da gre za novo taktiko proti ko mandosom. Trdil je, da podpira palestinske organizacije lei peščica Arabcev na zasedenem ozemlju, za
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiimiiiii
DAN ŽALOVANJA V ZDA
Ogromna množica ljudi na pogrebu Eisenhowerja
Udeležilo se ga je tudi kakih dva tisoč osebnosti z vsega sveta - Nixonovi sestanki z zastopniki tujih držav
VVASHINGTON, 31. — Ogromna množica ljudi, med katerimi preko dva tisoč političnih osebnosti iz vsega sveta, se je danes udeležila pogrebnih svečanosti za pokojnim bivšim ameriškim predsednikom D. Eisenhovverjem. Glavna svečanost je bila v vvashingtonski protestantski stolnici, kjer je bila žalna maša, ki je trajala 40 minut.
Pred pogrebom je bilo Eisenho
\verjevo truplo več ur na mrtvaškem odru vrh stopnišča pred Ka-pitolom. Dolga vrsta ljudi (po prvih računih preko 55 tisoč oseb) se je poklonila spominu bivšega predsednika. Prišli so tudi predstavniki tujih držav, med njimi pred-
Minislrstvo za javna dela
Generalni inšpektomt za cestni promet
SPOROČILO
Ministrstvo 2« javna dela vodi že tri leta veliko propagando, da bi doseglo zmanjšanje števila cestnih nesreč, mrtvih in ranjenih.
Število nesreč, ki so se pripetile v razdobju ja-nuar-november 1968, se je zmanjšalo, kljub povečanju števila vozil za 0,7 odstotka v primerjavi z nesrečami, ki so se pripetile v istem razdobju 1967; število mrtvih se je zmanjšalo za 3,5 odstotka, ranjenih za 1,9 odst.
Res je malo, če se pomisli, da je bilo 1968. leta 315.197 cestnih nesreč z 9.431 mrtvimi in 224.538 ranjenimi.
Treba je storiti več.
V ta namen moramo vsi sodelovati za uspeh nove kampanje za varnost cestnega prometa s spoštovanjem predpisov o obnašanju, ki jih vsebuje cestni zakonik, in z največjo previdnostjo, s tem da se obvladajo napadalni impulzi, ki so vzrok nesreč.
sednik italijanske vlade Rumor In jugoslovanski zastopnik na pogrebu Koča Popovič, ki se je tudi vpisal v knjigo žalosti na sedežu državnega departmaja.
Po pogrebu so Eisenhowerjevo truplo odpeljali v Abllene v Kansasu, kjer ga bodo pokopali v družinsko grobnico.
Ob robu Elsenhovverjevega pogreba se je razvila med političnimi predstavniki iz vseh držav, ki so danes v Washingtonu, živahna diplomatska dejavnost, ki se je začela na sprejemu za tuje zastopnike v Bell hiši. Predsednik Nixon se je tudi ločeno sestal s francoskim predsednikom de Gaullom na skoraj enournem «zasebnem» razgovoru, ter z belgijskim kraljem Bald-vinom. Jutri bo imel Nixon razgovore s številnimi drugimi političnimi osebnostmi, med njimi s predsednikom italijanske vlade Rumor-jem, z zahodnonemškim kanclerjem Kiesingerjem in z avstralskim ministrskim predsednikom Gortonom. Kiesinger se bo s soprogo zadržal v Washingtonu do konca tedna na zasebnem obisku pri hčerki.
Obsodbe v Španiji proti antifašistom
MADRID, 31. — Madridsko vrhovno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo posebnega sodišča za javni red, s katero so obsodili časnikarja Nestorja Lujana, ravnatelja barcelonskega tednika »Usoda«, na osem mesecev zaporne kaz-
ni in 10.000 pezet globe zaradi »nezakonite propagande«. Časnikarja so obsodili, ker je napisal članek o problemu katalonskega jezika
Teolog Jose Maria Gonzales Ruiz se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi objave članka z naslovom ((Krščanstvo in revolucija« v nekem biltenu. Sodišče za javni red ga je oprostilo, vendar je u-kazalo uničenje izvoda biltena, v katerem je bil članek objavljen.
Pod obtožbo, da je obrekoval «narodno gibanje«, je vrhovno sodišče obsodilo na šest mesecev zapora in na 5.000 pezet globe duhovnika Vietorja Manuela Arbeloa zaradi članka o državljanski vojni, ki ga je objavil katoliški tednik «Signo».
Skrivnostna smrti v gvinejskih zaporih
■ MADRID, 31. — Iz Madrida poročajo, da je bivši zunanji minister Ekvatorialne Gvineje A. N'Dongo, eden od protagonistov neuspele zarote proti predsedniku Maciasu, umrl v zaporu v nejasnih okollšči; nah. V zaporu naj bi bil umrl tudi drugi politični nasprotnik predsednika Maciasa, bivši predsednik avtonomne vlade Ekvatorialne Gvineje Eonlfaclo Ondo.
Dva druga nasprotnika Maciaso-vega režima, bivši predstavnik Gvineje pri ‘OZN Ibongo in bivši tajnik narodne skupščine Balboa, sta pred kratkim umrla v zaporu. Po nepotrjenih vesteh naj bi ju bili v zaporu v Bati divje tolkli s palicami ter nato zapustili v vlažnih in vročih celicah, kjer naj bi bili umrli zaradi okužbe.
O vzrokih smrti N’Donga, ki je bil ranjen med neuspelim državnim udarom, ni ničesar znanega. Ondo pa naj bi umrl v zaporu v Šantl Izabeli, kjer naj bi ga bolnega na jetrih pustili brez vsake zdravniške pomoči.
to jim morajo preprečiti njihove ak cije.
Nocoj je minister Moše Dajan govoril v Tel Avivu in izjavil, da po njegovem mnenju ne bi mogri Izrael živeti in se razvijati, če bi bil ločen od arabskega sveta, ka kor da bi ga obdajal zid. Izraelci in Arabci, katerih spopad je političnega in ne človeškega značaja se morajo naučiti živeti kot sosedje tudi v polni vojni; geslo Izraela mora biti sožitje v okviru spopada.
Glede zasedenega ozemlja je Dajan izjavil, da mora Izrael kot .zasedbena oblast ohraniti red za '»sako efeno. Tv da izraelske oblasti imajo tudi dolžnost do palestinskega prebivalstva, ki sestavlja skupnost državljanov, katerim je treba jamčiti zdravstvo, vodo, električno energijo, dobre ceste in znos. no življenjsko raven.
Dajan je tudi predlagal, naj se na tistih zasedbenih ozemljih «kjer računamo, da bomo ostali, naj bodo okoliščine kakršne koli«, us-, varijo židovska naselja. Poudaril je nato, da je treba ustvariti odnose dobrega sosedstva med Izrael ci in Palestinci, in je dodal, da je treba Palestincem dovoliti, da ne posredno upravljajo svoje zadeve ter razvijajo svojo narodno kulturo v stiku z zunanjim arabskim svetom.
Izraelska letala so včeraj zjutraj spet napadla Jordanijo. Bombardirala so dolino Beisan. Izraelski vo jaški predstavnik je trdil, da so napad izvršili zaradi napada palestinskih komandosov na izraelsko patruljo.
Jordanski vojaški predstavnik pa je izjavil, da so izraelska letala me tala napalmske bombe Izraelci so streljali tudi s tanki in topništvom nato pa so Jordanci odgovorili z ognjem.
General Jahija Kan se je proglasil za pakistanskega predsednika
KARAČI, 31. — Vrhovni poveljnik pakistanske vqjske general Jahija Kan, ki je v torek po ostavki predsednika Ajub Kana prevzel o-blast in proglasil obsedno stanje, je danes uradno prevzel naslov predsednika republike.
V uradnem poročilu, ki so ga objavili danes v Karačiju, je rečeno, da bo Jahija Kan obdržal funRcijo predsednika republike, dokler ne bo parlament pripravil nove ustave. Kot je znano, je bila z uvedbo obsednega stanja ustava preklicana in parlament razpuščen
Wiison v Adis Abebi
ADIS ABEBA, 31. - Predsednik britanske vlade Harold Wilson je prišel iz Lagosa v Adis Abebo. Na letališču ga je sprejel etiopski cesar Haile Selasie. Wilson bo ostal 36 ur v Adis Abebi, kjer se bo pogovarjal s Haile Selasiem in z glavnim tajnikom organizacije afriške enotnosti Tellijem. Ni izključeno, da bo iz Adis Abebe odšel v kako drugo afriško mesto, da se sestane s polkovnikom Ajukvujem, ki vodi u-por za odcepitev Biafre od Nigerije.
Ob prihodu v Adis Abebo je Wil-son izjavil, da je bil namen njjgo vega obiska v Nigeriji pregledati tamkajšnje stanje v luči odnosov med Nigerijo in Veliko Britanijo ter angleških interesov. Njegov namen ni bil posredovati v sedanjem sporu.
Ponovil je, da rešitev spora v Nigeriji pritiče posebnemu odboru organizacije afriške enotnosti, ki mu predseduje etiopski cesar.
Ko je večkrat poudaril, da ni imel namena posredovati, temveč da je bil samo opazovalec, je Wil-son omenil tesne prijateljske vezi med Etiopijo in Veliko Britanijo.
V	etiopskih krogih nimajo mnogo upanja v rešitev spora v Nigeriji. še zadnje upanje je sestanek začasnega odbora organizacije afriške enotnosti, ki bo 17. aprila pod predsedstvom Haile Selasia.
Predsednik nigerijske vlade Go-von je danes izjavil na tiskovni konferenci, da bo nigerijsko letalstvo še dalje bombardiralo vojaške objekte v Biafri ih bo preprečilo, da bi na letališču v Uli Ihiala pristajala tuja letala. Odločno pa je zanikal trditve, da Nigerijci bombardirajo civilne objekte. Pripomnil je, da ni izključeno, da so civilisti trpeli zaradi bombardiranja, toda to se je zgodilo nehote in «se ne bi zgodilo, če polkovnik Ojukvu ne bi namestil civilnih objektov tako blizu vojaških objektov«.
O svojih pogovorih z Wilsonom je Govon izjavil, da je šlo za «zelo odkrite koristne in izčrpne pogovo-
■«.
Radio Biafra pa je danes objavil uradno izjavo, v kateri je rečeno, da polkovnik Ojukvu ni še dobil u-radnega vabila Wilsona za sestanek z njim. Kakor je znano, je Wilson na tiskovni konferenci v Lagosu izjavil, da je pripravljen sestati se s polkovnikom Ojukvujem, da pa nima namena iti v Biafro, ker London ne priznava njene odcepitve.
V	Biafri pravijo, da polkovnik Ojukvu ni bil formalno povabljen na sestanek z Wilsonom, in da vabila se ne pošiljajo po radiu.
ZA SVET NARODOV ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ
Predlog kandidatov za delegacijo Slovenije
Na listi, ki jo je sprejela republiška konferenca SZDL Slovenije, je 26 kandidatov
LJUBLJANA, 31. — Republiška konferenca SZDL Slovenije je sprejela danes predlog kandidatov za delegacijo Slovenije v bodočem svetu narodov zvezne skupščine, ki bo v bodoče po zadnjih ustavnih spremembah imel poleg sedanjih pristojnosti tudi pristojnosti zveznega sveta.
V svetu narodov ima vsaka republika po 20 poslancev, pokrajini Vojvodina in Kosovo po 10. Na listi je 26 kandidatov; Roman Albreht, Živa Beltram, Borut Bohte, Marko Bulc, Rado Dvoršak, Slavko Furlan, Franc Hudej, Radoslav Jo-nat. Sveta Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek, Anica Kuhar, Tine Lase, Drago Lipič, Jože Lončarič, Miran Mejak, Franček Mirtič, Bojan Kolak, Zoran Polič, Tine Rem-škir, Mitja Rode, Marjan Rožič, Mitja Pjoičič, Jože Vilfan, Marija Vogrič, Beno Zupančič.
Lista kandidatov je rezultat dolge skupne razprave v političnih aktivih na občinskih sestankih, na medobčinskih kandidacijskih konferencah, kjer so določili tudi štiri kandidate za druge svete zvezne skupščine. V tej razpravi so sodelovali tudi predstavniki drugih druž-beno-političnih organizacij, društev, vseučilišč in samoupravnih skupnosti. Predlagana sta bila 102 kandidata, od katerih niso dali privolitve Vida Tomšič, Janez Škerjanc in 18 drugih kandidatov.
Med kandidati za svet narodov je tudi Mitja Ribičič, ki je predlagan
izvršnega sveta, zatem Marko Bulc in Miran Mejak, ki naj bi po žeiji Mitje Ribičiča in s privolitvijo republiškega vodstva še nadalje ostali člani zveznega izvršnega sveta. Kandidacijski odbor republiških konferenc in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je razpravljal o problemih kandidatov in u-gotovil, da vsi predlagani kandidati lahko uspešno ščitijo nacionalne interese Slovenije in dajo pomemben prispevek k izvajanju začrtane politike k uresničenju družbene in gospodarske reforme, k razvoju mednacionalnih odnosov, uveljavitvi samostojnosti republik in večji povezanosti jugoslovanske skupnosti, je izjavil Stane Markič v pojasnilo predlaganih kandidatov.
Republiška konferenca SZDL Slovenije je sprejelo tudi sporočilo o predvolilnem delovanju v republiki, ki ga je podal Lado Beznik. Iz poročila je razvidno, da so bili v mnogih občinah za posamezna od-borniška mesta predloženi 104 kandidati.

V ZVEZ! Z ZMAGO V HOKEJU
Oster napad «Pravde» zaradi demonstracij v CSSR
Sovjetsko partijsko glasilo v tej zvezi napada vodstvo KPČ in še izrecno Smrkovskega
MOSKVA, 31. — «Pravda» v dol- Brnu, Mladi Boleslavi, Liberecu in gem članku izredno ostro obsoja drugih mestih. Poročilo pravi, da
Tito zopet v Beogradu
BEOGRAD, 31. — Predsednik republike maršal Tito se je danes po štiridnevnem bivanju v Dalmaciji vrnil s soprogo v Beograd. Na poti iz Splita na letališče so ga pozdravili številni prebivalci Splita, Solina in Kašlela. Danes dopoldne se je Tito pogovarjal v Splitu z zastop-za bodočega predsednika zveznega niki družbeno-gospodarskega in javnega življenja Splita in Dalmacije. Razgovorov so se udeležili predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič in predsednica CK ZK Hrvaške dr. Savka Dapčevič-Kučar. Zastopniki Dalmacije so seznalili Tita z gospodarskim razvoj.m Splita ih Dalmacije, posebno z razvojem pomorstva, ladjedelniške industrije in j turizma. Tito je seznanil svoje gostitelje s trenutnim mednarodnim položajem in s dogajanjem na svetu. , Med bivanjem v Splitu se je predsednik Tito udeležil splavitve največje do sedaj v Jugoslaviji zgrajene ladje 88.000-tonskega tankerja «Nehru»,- zgrajenega za indijsko trgovsko mornarico.
izgrede, do katerih je prišlo v CSSR, ko je češkoslovaško hokejsko moštvo zmagalo nad sovjetskim na svetovnem prvenstvu. Takrat so mladeniči priredili manifestacijo v Pragi in v drugih mestih in so razbili več sovjetskih uradov ter celo napadli kasarne sovjetskih vojakov.
Glasilo sovjetske partije obsoja ((desničarske revizionistične elemente in kontrarevolucionarne« in jih obtožuje, da so na nesramen način izkoristili za svoje protisocialistične in protisovjetske cilje svetovno prvenstvo v hokeju. List nadaljuje, da je češkoslovaški tisk že mnogo pred pričetkom ustvarjal nacionalistično vzdušje in da so že prvo zmago izkoristili za vžiganje teh strasti. Na osgnovi pozivov tiska in radia se je zbralo na tisoče študentov na Trgu Venceslava, kjer so se pojavili protisocialistični napisi. Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da desničarske protisocialistične sile skušajo pp-slabšati položaj v CSSR. V tej zvezi »Pravda« navaja tudi primer Jana Palacha, ki naj bi ga isti krogi porinili v samomor in nato izkoristili njegov samomor z ognjem za svoje protisocialistične in protisovjetske cilje.
«Pravda» ostro napada oblasti in češkoslovaško partijo, češ da niso takoj nastopili proti tem pojavom in da torej ne gre za slučajno stvar, če so desničarske sile z uspehom lahko izkoristile uspeh češkoslovaških igralcev. Nato govori «Pravda» o množicah «tepistov» in obsoja Jožefa Smrkovskega, da je osebno sodeloval na manifestaciji na trgu in, da se je torej ((ponovno znašel med pripadniki protisovjetske manifestacije«.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo sporočilo o izgredih, do
te manifestacije niso imele nič skupnega z občutki državljanov, ki so bili naravno zadovoljni nad zmago svojih igralcev in da so provokatorji izkoristili nacionalni športni ponos za protisovjetski hi-sterizem. Med izgredi so aretirali 39 oseb. V Pragi so demolirali sedež sovjetske letalske družbe «Aero-flot«, v Mladi Boleslavi pa so razbili stekla na oknih vojašnic, kjer so sovjetski vojaki. V Usti nad La-bem so resno poškodovali poslopje, kjer je sovjetsko poveljstvo, skupina demonstrantov pa je prevrnila dva sovjetska avtomobila.
Glasnik češkoslovaškega zveznega parlamenta je danes odločno zanikal, da bi bil Smrkovsky prisoten med manifestacijami na trgu. Glasnik je izjavil, da je Smr-kcvsky ponosen na zmago češkoslovaškega moštva in da tudi razume, da je prišlo do manifestacije, toda istočasno tudi obžaluje vandalske akte, ki so samo škodljivi za državo.
Češkoslovaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je danes prispel v Prago namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Semjonov. Niso sporočili razlogov obiska.
MOSKVA, 31. — Sovjetska agencija TASS je sporočila, da se je zaključil uradni obisk predsednika vrhovnega sovjeta Podgornega v Alžiru. Agencija dodaja, da se je Podgomi razgovarjal z alžirskim predsednikom Bumedienom o medsebojnih odnosih in o nekaterih mednarodnih vprašanjih, ki so bila predmet že prejšnjih razgovorov.
RABAT, 31. — Davi so podpisali v Rabatu sporazum o pridru-ženju Maroka k evropski gospodarski skupnosti. V imenu Maroka je podpisal zunanji minister Laraki,
katerih je prišlo zvečer 28. marca'v imenu skupnosti pa predsednik in kasneje ponoči. V poročilu je i sveta ministrov Gaston Thor in rečeno, da je prišlo do najhujših predsednik komisije v evropski izgredov v Pragi, Usti nad Labem, | skupnosti Jean Rey.
Sporazum o Anguilli
ANGUILLA, 31. - Velika Britanija m Anguilia sta sklenili sporazum, ki pripravlja pot za rešitev spora okoli tega majhnega o-toka. Sporazum sta sklenila angleški delegat v OZN lord Caradon in predsednik Anguille Ronald Web-ster.
Sporazum določa, da se bodo angleški vojaki, ki so se izkrcali na otoku, umaknili. Otok bo upravljal angleški komisar Tonv Lee ob posvetovanju s svetom sedmih članov, ki so ga lani izvolili prebivalci otoka in ki mu predseduje VVebster.
O sporazumu sta časnikarje obvestila lord Caradon in Webster. Prvi je izjavil, da gre «za izvrsten začetek« na poti avtonomije otoka. IVebster je izjavil, da je zadovoljen zaradi novih in dobrih odnosov z Londonom in je dodal, da se je trudil, da se dosežejo avtonomija, neposredne vezi z Veliko Britanijo in ločitev od otoka St. Kitts.
Potresni sunki na Srednjem vzhodu
KAIRO, 31. — Trije močni potresni sunki so bili danes od 8.17 dalje zabeleženi na obsežnejšem področju Srednjega vzhoda. V mestu je potres povzročil precejšnjo škodo in pet oseb je bilo ranjenih. O potresu in njegovih posledicah poročajo tudi iz drugih predelov Egipta.
Iz Tel Aviva pa poročajo, da so se ljudje prestrašili, ko so začutili potresni sunek in so zbežali v zaklonišča. Po vesteh iz Jeruzalema so bili sunki izredno močni v Betlehemu, vendar ni vesti o resnejših posledicah niti o človeških žrtvah.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.3, najnižja 5.3, ob 19. uri 9.9 stop., zračni tlak 1010,3 pada, veter sever 4 km na uro, vlaga 63%, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 1. aprila ;
BOGOMILA
Sonce vzide ob 5.45 in zatonel 18.32 — Dolžina dneva 12.47 — I na vzide ob 17,14 in zatone ob 5
Jutri, SREDA, 2. aprila
FRANC

V OKVIRU KONKRETNEGA MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA
na
Predstavniki mesta Ljubljane uradnem obisku pri županu
Predsednik in podpredsednik mestnega sveta, inž. Košak in inž. Levstik, sta si po razgovorih na županstvu ogledala terminal naftovoda in naprave v Italcantieri - Inž. Košak poudaril koristnost stikov za obe mestni upravi
Včeraj sta bila na uradnem obisku v Trstu predsednik ljubljanskega mestnega sveta Inž. Miha Košak in podpredsednik inž. Ljubo Levstik, ki sta vrnila obisk, ki ga je nedavno opravil v Ljubljani trža. ški župan inž. Spaccini. Srečanja bi se moral udeležiti tudi odbornik Hreščak, ki pa ga ni bilo zaradi obolelosti.
Gosta je tržaški župan inž. Spac-aini, skupno s podžupanom prof. Lonzo in odbornikom Ceschio, sprejel na županstvu. Srečanje med tržaškimi in ljubljanskimi upravitelji je potekalo v prisrčnem ozračju, v okviru utrjenih odnosov med obema obmejnima deželama. Kot poudarja sporočilo tržaškega županstva, je imel obisk tudi tehnični in upravni značaj, ker so ljubljanski gostje že na srečanju V Ljubljani pokazali še posebno zanimanje za načrt posodobljenja in mehanizacije, ki ga je začela izvajati tržaška občinska uprava.
V	dopoldanskih uran so se gostje sestali tudi z nekaterimi tržaškimi občinskimi strokovnjaki, ki »o jim prikazali načrte tržaške občine za mehanizacijo občinskih storitev. Poleg tega sta bila ljubljan ska gosta seznanjena z osnovnimi postavkami petletnega načrta trža škega občinskega odbora.
Po sestanku na županstvu, sta si predsednik in podpredsednik ljubljanskega mestnega sveta v sprem stvu tržaškega župana ogledala na prave terminala čezaplskega naftovoda v Zavljah, popoldne pa sta bila na ravnateljstvu Italcantieri. kjer sta si ogledala elaborator IBM 360/40, kakršnega bo namestila tu di tržaška občina.
Med razgovori, zaključuje sporočilo županstva, je inž. Košak poudaril važnost tega sodelovanja tudi na občinski upravni ravni za medsebojno izkoriščanje raznih izkušenj.
V	razgovoru z našim urednikom je predsednik ljubljanskega mestnega sveta inž. Košak še posebno poudaril važnost srečanja med ljubljanskimi in tržaškimi občinskimi upravitelji, saj je to pryi obisk predsednika ljubljanskega mestnega sveta v Trstu na uradno vabilo tržaškega župana. Naš obisk v Trstu, je dejal inž Košak, spada v splošni okvir naporov Ljubljane za navezavo najtesnejših sfS kov in sodelovanja s sosednimi mesti. V tem okviru je bil tudi nedavni obisk tržaškega župana Spac-cinija Ljubljani, s katerim smo navezali prve uradne stike med, tema mestoma. Stiki in sodelovanje med Trstom in Ljubljano bodo še bolj okrepili dobre sosedske odnose med Slovesni jo * in deželo Furlanijo Julijsko krajino in bodo gotovo v obojestransko korist.
Inž. Košak je našemu uredniku poudaril tudi važnost dobrih odnosov, ki jih je ljubljanska mestna uprava že navezala z občinsko upravo v Gorici in je zato izrazil še posebno zadovoljstvo, da je pri šlo sedaj do neposrednih uradnih srečanj tudi s tržaško občino.
«Prepričani smo, je izjavil Inž. Košak, da nam bo to, kar smo danes videli v Trstu, koristilo pri upravljanju našega mesta, prav tako pa smo mnenja, da si bodo tu dl naši današnji gostitelji, ko bo do ponovno prišli k nam v goste ogledali in se spoznali z našimi upravnimi izkušnjami in z vsem kar Je mestna uprava v Ljubljani do sedaj naredila.«
Vprašanje poslancev KPI gostovanje dramske skupine p. d. «prosek-kontovel»
o novih mejnih prehodih
Poslanci KPI škerk, Lizzero in Scaini so te dni poslali pismeno vprašanje ministru za zunanje zadeve in ministru za notranje zadeve glede odprtja novih mednarodnih mejnih blokov, oziroma prekvalifikacije nekaterih dosedanjih blokov za prehod s prepustnicami v mednarodne bloke za turistični promet.
Omenjeni poslanci v svojem pismu najprej opozarjajo na zastoje in težave, ki večkrat nastajajo v turističnem prometu na mejnih blokih med Italijo in Jugoslavijo. To se dogaja zlasti ob praznikih, zaradi vedno večjega števila mejnih prehodov, in v poletni sezoni. Spričo velikega osebnega prometa in tovornega prometa, ki se vedno bolj razvija v obe smeri zaradi dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo omenjeni poslanci pripominjajo, da so prevelike razdalje med posameznimi mednarodnimi mejnimi prehodi.
Poslanci Skerk, Lizzero in Scaini sprašujejo omenjena ministra, ali se jima ne zdi potrebno čimprej navezati stike in razgovore s pristojnimi jugoslovanskimi vladnimi oblastmi, da bi v kratkem dosegli preklasifikacijo nekaterih mejnih prehodov krajevnega značaja. Cez te mejne bloke druge kategorije, ki so bili odprti na podlagi videmskega sporazuma, lahko gredo s prepustnicami samo prebivalci obmejnega pasu. Te mejne prehode bi lahko spremenili v mednarodne bloke (samo za turistični, ne pa za težki blagovni promet), upoštevajoč razne činitelje, funkcionalnost in stanje cest, želje in interese prebivalstva itd. Predvsem bi morali priti v poštev za preklasifikacijo mejni prehodi pri Sempolaju, Bazovici, Repentabru, v Gorici (Solkan), Mirnu in Plešivem. Poslanci Skerk, Lizzero in Scaini poudarjajo, da gre za zadevo, ki ima važen gospodarski in turistični pomen tako za Italijo kot za Jugoslavijo, in pričakujejo ugodno rešitev.
Predstavniki Trsta in Ljubljane med sestankom na županstvu
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
MODERNIZACIJA JAVNIH OBČINSKIH STORITEV
Razprava o zakonskem osnutku o industrijskih področjih
V četrtek seja deželnega gospodarsko-socialnega odbora
Deželni svet, ki se danes sestane ob 9.30, bo razpravljal o zakonskem osnutku o spremembah deželnega zakona štev. 34 z dne 11. novembra 1965 o pripravljanju industrijskih področij v Furlaniji - Julijski krajini. O zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Ginaldi (KD). Se danji zakon predvideva da dežela za pripravljanje industrijskih področij v deželi lahko prispeva največ do 80 odst. izdatka za uresničenje raznih ustreznih del. Po novem zakonskem osnutku bo lah ko dežela prispevala do sto od stotkov izdatka za dela.
Važne spremembe zakona štev 24 se tičejo postopka, da bi hitreje dodeljevali deželne prispevke in jih tudi lahko hitreje izkoristili. Tako naj bi morali predložiti prošnje za prispevke vsako leto do 31. januarja. Prav tako pa naj bi smelo odbomištvo za industrijo in trgovino določiti zadnji rok, ko lahko ustanove predložijo izvršilne načrte V zvezi s tem se bo moralo odbomištvo za industrijo in trgovino prej posvetovati z odbomi štvom za javna dela, da se ugotovi, ali so morda kakšni načrti tako zapleteni, da potrebujejo več časa za izdelavo in s tem za predložitev. Da bi pospešili izvedbo del,
določa novi zakonski osnutek, da odobri načrte deželni tehnični odbor, če presegajo vrednost 100 milijonov izdatka, deželni ravnatelj odbomištva javnih del. Poleg tega se predvideva tudi anticipiranje deželnih prispevkov še pred začetkom, del, da se izvedba načrtov pospeši. Predvideva se tudi 100-odstotni deželni prispevek za dela, ki jih uresničijo druge javne ustanove.

KONGRES KOVINARJEV FIM-CISL
Akcija za uresničenje vseh obveznosti CIPE
Izvolitev novega pokrajinskega vodstva
m:

F Ih - C!5 L
V C0NGRC550 PKEVilf SBU
l£ MM 80 wwm' HEL18	ftU! SOtSOT
' -1Lm	mi? mmm mmi fs	e
1	TPOTE 23-30 tlMZO
V soboto in nedeljo je bil v Trstu
drugi pokrajinski kongres zveze ko vinarjev FIM-CISL, na katerem so med drugim proučili teze za sindikalno zasedanje Treh Benečij ter sprejel; tudi ustrezno resolucijo
V njej poudarjajo, da se mora ak cija za prebroditev hude krize na kovinarskem področju nadaljevati in okrepiti, da bodo končno iz polnili vse obveznosti CIPE iz lanskega leta, tako da se ne bo več krčilo število zaposlenih. Nadalje se mora odločneje zahtevati solidarnost vsedržavne zveze kovinarjev CISL s tržaškimi kovinarji, ki se borijo za ohranitev svojih delovnih mest Sindikat mora vodi diti tudi bolj odločno in vsebinsko bogato sindikalno politiko, tako da se okrepi demokracija v tovarnah in pogodbena moč delavcev v njih Končno naj se okrepi sindikalna avtonomija, ki je tudi pogoj za uresničenje toliko zaželene sindikalne enotnosti
Na kongresu so tudi izvoiih nov pokrajinski odbor FIM-CISL, v katerem so Paolo Cruciatti. Giovanni Grillo, Aldo Leghissa, Francisco Rotondo, Romano Cimarostl, Mario Minca, Silvano Castagna, Giorgio
Cociani, Enrico Innooenti, Glan-
franco Mejorin, Francesco Palermo, Toma D’Amico, Claudio Vertovec, Romano Apollinari, Rino Ellero, Nello Salvadori in Alessandro Zot-ti. Poleg tega so bili izvoljen, tudi delegati za pokrajinski kongres CISL, in sicer: Paolo Cruciatti, Aldo Leghissa, Giorgio Cociani, Rino Ellero in CaTlo Bernard.
Obisk delegacij« arhitektov v Jugoslaviji
Včeraj je bila na obisku v Pulju deželna delegacija arhitektov, ki
jo vodi deželni podpredsednik Moro Sestala se je z jugoslovanskimi
turističnimi in urbanističnimi strokovnjaki, da bi proučili možnost
uskladitve urbanističnih načrtov mejnih dežel s posebnim poudar kom na prometne zveze in infrastrukture.
Danes pojde delegacija v Za greb, Jutri, ob povratku, pa bo obiskala nekatere turistične naprave
na Reki.
Da bi Imeli pred seboj celotni pregled učinkov zakona, je treba počakati na deželni urbanistični načrt in na določitev področij, primernih za razvoj. Le na ta način se bo lahko dokončno določilo, na katerih področjih naj stori -dežela največje finančne napore za industrijski razvoj. Seveda gre pri tem za infrastrukture, ki so podlaga industrijskemu razvoju
Danes popoldne bo redna, sem deželnega odbora, ki bo sprejel številne upravne sklepe. V četrtek ob 16. url pa bo seja deželnega gospodarsko . socialnega odbora ki mu bo predsedoval prof. Caso-lo. Razpravljali bodo o poročilu predsednika Berzantija o gospodarskem položaju v Furlaniji - Julijski krajini leta 1967. Na zadnji seji sta spregovorila prva v razpravi prof. Lokar, strokovnjak za gospodarska In socialna vpraša nja, in Trevisan v imenu zveze neposrednih obdelovalcev zemlje.
Požar v občinskem rekreatoriju Brunner
Včeraj ob devetih je v občinskem rekreatoriju »G Brunner« v Ulici Cordaroli nastal požar, zaradi katerega Je moralo nad sto ljudi, ki so prisostvovali šaloigri v treh de janjih «Srebmi metuljček«, nemudoma izprazniti dvorano. Med prerivanjem, ki je nastalo pri vratih, k sreči ni prišlo do incidentov, za kar gre zasluga tudi ravnatelju re-kreatorija učitelju Nereu Matteiu iz Ul. Commerciale 55, ki je prisotne pozval k resnosti in jih miril.
Prve plamene, ki so se iz dimnika razširili po podstrešju In zajeli streho rekreatorija, so opazili v dvorani med drugim in tretjim dejanjem šaloigre, v kateri so nastopali osnovnošolski otroci
K rekreatoriju so kmalu nato prihiteli gasilci z brizgalno in z
V občinski «stekleni palači» bodo uredili klimatske naprave
Drama «Svet brez sovraštva» Prosvetnem domu na Opčinah
Mladi igralci so prepričljivo podali svoje vloge in zadovoljili dokaj številne gledalce
Napravo bo instaliralo v 300 dneh milansko podjetje Sirarn - Dela
bodo stala 113 milijonov lir - Pogodbo so podpisali včeraj
Včeraj dopoldne so na županstvu podpisali pogodbo za dodelitev del za instalacijo klimatskih naprav v
občinski --stekleni palači« na Largo Granatieri. Tako se je zaključil iz-
jemno kratek postopek za uresniči tev zelo nujne in pomembne naprave, ki je v takem poslopju,, v katerem so anagrafski urad ln drugi občinski uradi, neobhodno potrebna.
Dela so bila zaupana podjetju Sirarn (Societa Italiana Riscaldamen-to Appalti Milano). Formalni postopek je bil Izpeljan v treh mesecih z odobritvijo sklepa najprej v občinskem odboru, nato v občinskem svetu v lanskem decembru s soglasnim sklepom, nato pa še v deželnem tehničnem odboru in v nadzornem odboru. Pogodbo sta podpisala podžupan prof. Lonza v prisotnosti občinskih odbornikov za eko-
noma! in proračun Gioie ln Verze tehnični direktor Sirarna Inž. Ar-
turo Vernier v prisotnosti tržaškega zastopnika družbe, Sergia Fabbrija.
lahko začela delovati že sredi poletja. Poseben postopek pa bo potreben za namestitev elektronskega elaboratorja, ki je predviden v načrtu za mehanizacijo občinskih storitev. Za to napravo je namreč potrebna temperatura od 22 do 26 stopinj in vlaga od 50 do 60 stopinj, da je zajamčeno njeno brezhibno delovanje.
V celoti bodo dela stala 113 milijonov lir, 82 milijonov pa bodo porabili še za prilagoditev ogrevalnih naprav v občinskih poslopjih zakonu proti dimljenju. Nekatere od teh naprav bodo okrepljene, nekatere pa preurejene in centralizirane kot na primer one na kurjenje z drvmi v zimskih gredah ln nekaterih šolah.
Po premieri na domačih deskah je dramska skupina prosvetnega društva »Prosek - Kontovel« uprizorila v nedeljo popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah dramo v treh dejanjih Mire Pucove «Svet brez sovraštva«. Čeprav se je predstava začela ob neprimerni uri in je bila istočasno v Kulturnem domu proslava 80-letnice šol Družbe sv. Cirila in Metoda, se je nabralo precej občinstva z Opčin in iz bližnjih vasi; zlasti odraslih, ki so občuteno in z veliko pozornostjo sledili prikazovanju odlomka iz zgodovine naše narodnoosvobodilne borbe. Marsikatera ženska, nekdanja aktivistka, mati partizana, si je tiho brisala solze, zlasti če je bila po zaporih in internacijah, ko so si ji ob prizorih iz ljubljanskih političnih zaporov med nemško okupacijo zbudili spomini na tiste čase in lastna doživetja: »Ja, ja, prav tako je bi lo.» Take in podobne pripombe ter prisrčno ploskanje je bilo najlepše priznanje mladim članom dramske skupine, zlasti dekletom, ki so se vživele v svoje vloge in z občutkom prikazale razne like deklet in žensk, ki so zaprte in v strahu pričakujejo, kaj se bo zgodilo z njimi. Za mlade igralce so vloge precej zahtevne, ker je mnogo več dialoga in notranjih doživetij kot akcije, vsa drama pa se razvija in zaključi v eni sami večji celici. Pohvala gre vsej dramski skupini, ker so vsi dobro odigrali svoje vloge, še posebno priznanje pa zasluži član Slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen, ki je dramo režiral in skupino lepo pripravil. Tudi izbira oseb je bila posrečena. Zaradi vloge same, pa tudi podajanja, je bila vsem zelo všeč Špelca (Marina Ci-bic), pa Marija (Zvonka Guštin), Mina (Neda Cijak), Svetelovka, Ma-| nina tašča (Vesela Starc), Rozka | (Sonja Verša), Kolonelovka (Vanda Husu) in Mojškerca (Marija Nabergoj). Vlogo vodje policijskih zaporov je odigral Darko Rupel, stražnika pa Rado Nabergoj.
Igra je tekla sproščeno, brez za-pletljajev. Najbolj zahtevne vloge z daljšim besedilom so imele Marina Cibic, Zvonka Guštin, Vesela Starc in Neda Cijak. Dobro bi bilo, da bi s to dramo nastopali tudi po drugih krajih in da bi na predstave privabili, mladino.
Seminar SAK Jadran o študentovskem gibanju
Dela za Instalacijo klimatskih na-
prav se bodo začela_sredi aprila In
o dokončana v 300 dneh, vendar pa bo naprava, čeprav samo delno,
5 Uradni vestnik dežele Furlanije-Julijske krajine št. 8 z dne 18. marca objavlja deželni zakon št. 2 z dne 7. marca o spremembah deželnega zakona št. 23 z dne 22. avgusta 1966 o deželnih jamstvih za posojila, ki jih najemajo krajevne uprave za izvršitev raznih javnih del.
Na pobudo SAK «Jadr£n», ki združuje slovenske visokošolce, ki so vpisani na tržaško univerzo, ter Zveze demokratičnih srednješolcev, bo v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Girmas :ca 72. v dneh 3. in 4. aprila seminar na temo: »študentsko g.b. n.e oo-ma in po svetu«.
Na seminar so tako visakošolci kakor tudi dijaki sami že dali časa mislili. Brez dvoma pa je neDOsreden povod za to bila ne davna zasedba slovet1sk’h viš.ih šol v okviru sn’ošnega protestnega gibanja tržaških srednješo’cev. Te-
iiniiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniMniiiiiiiMiiMiiiiiiiiimiiMMiiiiiiMiiiiiiiiniiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiMitnmiMiiiniiiHiiiiiiniiiMiMiiiitiiiiMiMiiiMiiniiimiiiiiiMiiu
PRETRESLJIVA NESREČA V UL. PUCCINI
Že drugi dan se bori s smrtjo deklica, ki jo je povozil avto
Nenadoma je stopila na ulico med dvema avtomobiloma in ni opazila avtomobila, ki je prihajal, kot ni mogel šofer pravočasno opaziti otroka
Ze drugi dan se bori s smrtjo deklica, ki jo je v nedeljo povozil avto prav pred domačim pragom. Triletno Paolo je skupno s starejšo sestrico Eleonoro peljala mati, Glo-vanna Borca, ki z možem Pierom stanuje v Ul. Puccini 30. na sprehod nedaleč od mesta, kjer se je v nekaj sekundah odvila tragedija. Oče je bil ostal doma z najmlajšo hčerkico, medtem ko sc je mati odpravila na kratek sprehod. Vzela je za roke otroka in stopila na rob
he. Škodo ocenjujejo naenkrat na ‘jena vr,ta avtomobilovPreko sitreh prbližno milijon lir.	'ustavljenih vozil je mati videla fiat
• IIHIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllltIHIimuumHUlMIIIIttllllllllUIHIimHIIIMIIIIHIIIIIIIIIII
Onassis in Jacgueline v Trstu s slavno jahto «Cristine»
(Od našega posebnega dopisnika po telefonu)
Okrog polnoči nam je naš reškl dopisnik sporočil, da je pristala na Reki jahta «Crlstina», s katero sta
bila na križarjenju vzdolž Dalina-
cije znani grški denarni mogotec, ln brodar Onassis ln njegova mlada soproga Jacguelin, vdova po u-morjenem ameriškem predsedniku Kennedvju.
Na Reki se je jahta zadržala le za kratek čas, nato odplula v Opatijo. kjer sta slovita zakonca večerjala v hotelu sAmbasador« ln nadaljevala plovbo proti Pulju.
Ko se Je vest razširila so Ju domači novinarji obkolili, toda nista hotela dati nobenih Izjav, češ da sta na strogo zasebnem ln Izletniškem potovanju Laskavo sta se Izrazila o naravnih lepotah Dalmacije, odločno sta zavrnila vse govorice o kakšni ločitvi, Onassis pa je
tik pred odhodom našemu dopisniku zaupal, da je namenjen v Trst zaradi poslovnih razgovorov. Domneva se, da bo vodstvu Italcantieri ponudil gradnjo velike potniške ladje, o čemer sc je pogajal tudi na Reki. NI Izključena možnost kooperacije.
Jahta bo predvidoma pristala ob pomorski postaji danes ob 11. url dopoldne. V našem pristanišču bo ostala nekaj ur. Medtem ko bo imel
Onassis poslovne razgovore, bo Jac-gucline z avtom grškega konzulata
odpotovala na kratek Izlet v Postojno, kjer si bo ogledala znamenito Postonjsko jamo, na povratku
600, ki se je naglo približeval in zato obstala. V tistem trenutku pa se ji je iz rok Iztrgala mala Paola in stopila na cesto. Mati se jc sicer pognala za hčerko in jo prijela za ovratnik kratke suknjiče, v katero je bila deklica oblečena, toda vse je bilo zaman. 57-letnl delavec Fran-cesco Lombardi iz Ul. Baiamonti, ki je sedel za krmilom fiata 600, je otroka opazil šele tedaj, ko je pritekel pred njegov avto izza u-stavljenega avtomobila. Pritisnil je na zavore ln ga skušal ustaviti, toda to mu v dveh, treh metrih ni uspelo. Kolesa so zažvižgala in ta-
koj nato jc prednji del avta zadel otroka in ga podrl na asfalt. Obu-
pana mati, ki je ranjeni hčerki skušala pomagati je ustavila avtomobil s katerim so malo Paolo, kt je bila nezavestna, odpeljali v bolnišnico/ Dežurni zdravniki so ugotovili, da je mala Paola že v komi ln jo takoj odnesli na nevrokirurški oddelek, kjer ji skušajo rešiti življenje. Zdravniki so si prognozo strogo pridržali.
Agenti cestne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče, so voznika fiata 600 zaslišali ter določili nato do zadnje potankosti okoliščine, v katerih jc prišlo do nesreče.
IACP vztraja pri povišanju najemnin
pa se bo ustavila v Lipici, kjer jc ssls zanjo že naročil čistokrvnega plemenskega lipicanca. Ob po-
vratku v Trst sl bo verjetno ogledala tudi tržaške kulturne znamenitosti
Jahto sl bo mogoče ogledati le od zunaj.
Predsednik ustanove IACP odv Nino Serdgaglia je skupno s krajevnim funkcionarjem dr. Savono sprejel zastopstvo Združenja stanovanjskih upravičencev, in sicer podpredsednika Maria Criscentija in
Angela Pedrocchija ter tajnika Ar-temia D’Agosta, kakor tudi zastop-
nike stanovalcev v hišah IACP v Tržiču, v Ul. Buonarroti, v Ul Ga-Ulei in v Gradežu. Na sestanku so rapravljall o resolucijah, ki so Jih podpisali prizadeti stanovalci s proš-
njo, da bi jih razrešili plačevanja poviškov najemnine. Predsednik IAOP, čeprav je priznal, da zahtevani povišek ni primeren in da ni dovolj poskrbljeno za vzdrže vanje hiš IACP, je izjavil, da se IACP ne more odpovedati povišku zaradi zahtev proračuna, delno ali popolnoma pa bodo oprostili poviška najemnin revne družine.
Predstavniki združenja stanovanj sldh upravičencev so izjavili, da nasprotujejo poviškom in da se bodo proti temu borili z vsemi legalnimi sredstvi ter posredovali pri višjih oblasteh, zahtevali pa so, da mora biti v komisiji, ki bo proučevala prošnje posameznikov glede oprostitve poviška najemnine tudi zastopnik tega združenja.
daj se je namreč izkazala zrelost in organiziranost slovenskega di-jaštva, hkrati pa tudi nepovezanost med dijaki samimi, še najbolj pa med dijaki in visokošolci, kar pa je v splošnem italijanskem merilu osnovna poteza.
Namen seminarja je brez dvoma odstraniti to pomanjkljivost in i-skrena, kritična in konstruktivna razprava o bodočem delu, kakor tudi o programskih osnovah dijaškega gibanja, ki pri nas zavzemanja za korenito preosnovo šolstva združuje s pristno narodnimi težnjami po stvarni enakopravnosti in vključevanju študentskega gibanja v našo manjšinsko stvarnost.
Od tod tudi smotrno zasnovan spored seminarja, ki bo v prvem delu težil predvsem na vprašanjih študentskega gibanja v Italiji in po svetu, osnovnih idejnih in družbenih značilnostih tega gibanja in oblikah, s katerimi se gibanje predstavlja v našem mestu. Teme na sporedu so namreč sledeče: Nastanek študentskega gibanja (ob 9. uri), razvoj študentskega gibanja (ob 11. uri), po kosilu pa še vprašanje srednješolskega gibanja v Trstu (ob 15. uri) ter vprašanje šolske reforme in pravice do študija (ob 17.). Sledila bo večerja, nato pa je napovedano predavanje izredno zanimivega dokumentarnega filma o nastanku in razvoju študentskega gibanja v Italiji. Film je bil izdelan v lanskem šolskem letu in je torej posvečen pretežno nastanku in razvoju italijanskega študentskega gibanja po vseučiliščih ter prvim zametkom srednješolskega protesta. Vsekakor pa je film zaradi politične vsebine zanimiv tudi zato, ker ga pri nas prvič predvajajo.
Naslednjega dne, 4. aprila, pa bo drugi del seminarja, ki bo posvečen -redvsem odnosu študentov pri nas do vprašanja našega narodnostnega obstoja. Ob 9. uri bo predavanje na temo «Struktura slovenske manjšine v Italiji«, nato pa predavanja »slovenski študentje in manjšina« (ob 11. uri), po kosilu pa bo ob 15. uri prosta diskusija v okviru delovnih komisij, ki bodo določene na seminarju. Komisije bodo, po vsej verjetnosti, sestavile seznam zaključkov delovnega, kakor tudi načelnega značaj« in .ih podale ob 17.30, ko bo seminar zaključen.
Radijska praizvedba nove
Viozzijeve sonate
Na radiu Trst bo danes ob 14.10 prva absolutna izvedba Viozzijeve «Sonate za čelo in klavir». Skladatelj Viozzi je bil pri svojem delu vedno navezan na čelo in je prav za ta inštrument napisal nekatera svoja najbolj značilna simfonična dela. Sonata, ki bo na sporedu nocoj, je bila napisana lani in sodi po intenzivnosti svojega glasbenega izraza med avtorjeva najobsežnejša in zahtevnejša dela.
Izvajala jo bosta čelist Marcello Viezzoli in pianist lso Kostoris, ki sta jo pred dnevi posnela v študijih tržaškega radia.
V senatu razprava o industrijskem pristanišču
Tiskovni urad tržaške federacije PSI sporoča, da bo parlament takoj po veliki noči odobril zakonski osnutek, s katerim se do leta 1980 podaljšujejo ugodnosti v prid ustanovi industrijskega pristanišča v Trstu. Vest je sporočil predsed nik senatne komisije za industrijo in trgovino Zannier deželnemu od borniku Dulciju in vodji občinske svetovalske, skupine PSI Cesareju Ker gre za nujen postopek bo Komisija razpravljala o zakonskem osnutku na zakonodajni stopnji Osnutek so že odobrili v poslanski zbornici. O njem bo poročal v ko misiji sam socialistični senatoi Zannier.
Prosvetno društvo v Skednu organizira 25. aprila letos izlet k Cerk-nškemu jezeru In v Ribnico, Povratek skozi Ljubljano. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan razen v sobotah in nedeljah od 20. do 21.30.
Nazionale 15,30 «Duffy, U re del dop-pio gloco« James Coburn, James Mason, James Fox, Susannah York. Technlcolor.
Grattaclelo 16.00 »Cenmonla segreta«. Elisabeth Taylor, Mia Farrovv, Robert Mitchum. Technlcolor. Prepovedano mladim' pod 18 letom.
Eden 16.00 »La monaca dl Monza« Anne Heywood. Antonio Sabato
Fenlce 15.30 «1 selcento dl Balakla-va», Trevor Hovvard, Vanessa Red-grave, John Gielgud. Technlcolor.
Excelsior 15.30 «L’oro dl Mackenna« Gregory Pečk, Omar Sharlf.
Hltz 16.00 «5 per 1’lnfemo«. John Garko, Klaus Kfnski. Technlcolor.
Alabarda 16.30 »Acld, delirlo del sen-si». J. TlUett, B. Thomson. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »La spia fantasma«. R. Lansing in D. VVInters.
Filodrammatlco 16.30 »Odia 11 pros-slmo tuo«. C. Garner, N Machiavelli. Technlcolor VVarner,
Aurora 16.30 «L‘uomo dalla cravatta di cuoio«. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14, letom,
Cristallo 16.30 «Via col vento«. VI-vien Leigh, Clark Gable. Technlcolor.
Capltol 16.C0 (cFraulein doktor«. Su-sy Kendall, Keneth Morris, Capu-clne. Technlcolor.
Impero 16.30 «Sequestro d persona« Technlcolor.
Vlttorio Veneto 16.00 «11 laureato«
Dustln Hoffman, Kathenine Ross. Technlcolor.
Astra — Zaprto.
Ideale 16.00 »Šale e pepe: supersple ippy». Sammy Davis, Peter Lavvford. Technlcolor.
Abbazla 15.00 »Limboscata«. Dean Martin, Senta Berger. Technlcolor
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 Cinemaacope barvni dramatični film:
DOSSIER MAROCCO Igrajo: G, Barry, E. Martinel-11, L. Phillips
KINO NA OPČINAH
danes, ob 18. url zadnjič barvni clnemascope film
DOKTOR »IVAGO
Danes.
1. aprila ob 20.30 bo 7 Slovenskem klubu
govoril naš znani časnikar in zunanjepolitični komen-: tator RTV Ljubljana Drago Košmrlj.
PO SENEGALU IN MAVRETANIJI
Na
je vo kateri Tržač; medtei renzo
je predmet njegovega Pred* kilonv nja, ki ga bo popestril s ril diapozitivi
mom in raznimi Vljudno vabljeni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
KULTURNI DOM
Nesi
stu z nenad pa za ral \ oči, 1
sodno.
levo,
ograji
odsek
Sobota, 12. aprila ob 31. #rirov .
mestu
Nedelja, 13. aprila ob 17. uri prekir
VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI
nastopijo mladinski, mešani in moški zbori s Tržaškega in Goriškega
Slovensko prosvetno « TABOR » Opčine
društva
vedno tel v besed tem j ta, z, hiteli gli u mi’orr nek i
ft 1
sresc
rešita
nico,
preds
so h dali,
vabi vse ljubitelje petja v SREDO, 2. aprila, ob 20. uri
v ((Prosvetni dom« J ON
Pogovorili se bomo o u ZcLSl
stanovitvi pevskega zbora

Člani Slovenskega planinskega društva Trst so vabljeni na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 dne 2. aprila 1969 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem.
Sir
IACT
rem
lika
Prot*
škegs
Izkaz
nih
rešit.
omei
Pom
v t
tra,
Gledališča
niče na ( benc cej
Verdi	i Usta
Drugi koncert spomladanske simjnost nične sezone v gledališču Vertf v *insl v petek, 4. aprila ob 21. uri. Orldtile ster gledališča Verdi bo diri*«* «tel francoski dirigent Paul Paray.	“ene
listka pa bo komaj 16-letna mMaasK’ njih pianistka Annamaria Cigoii. / <'enl Na sporedu bodo Beethovnov* ®nagl VVagnerjeve skladbe: uvertur* “E*Por< mond« -n Prvi koncert za klavlf j" ter orkester op. 15 ter Preludij k 1.	Jtrij
janju opere «Lohengrin», «Cudež	t* t
likega petka« iz Parsifala in uverW prar ra iz Tannhauserja.	, “tič
Prodaja vstopnic se nadaljuje P11 v t« blagajni gledališča (tel. 23-988).
Teatro Stabile
Predstave komedije «CocktaW P*? ty», ki so Krožku za kulturo in um*j r.ost dale priložnost za nocojšnjo «* skusijo o Eliotovem delu, so poV*Jj ne tudi z drugo simpatično pobud« ki je na programu v tem tednu, j četrtek ob 18.45 bo namreč na s*“L žu časnikarskega krožka pod pokoj viteljstvom Teatra Stabile srečanj« ’ člani rimskega gledališča,. ki naS‘.°.
IZ_
2
Iim mcgcl glCUlt IIDtd ,, IV. 1 AA
pajo v tej komediji. Srečanju b°“:
prisostvovali: Adriana Alben, brij* Brignone, Maria Fabbri, Massimo r0" schi, Nando Gazzolo, lieana GhloP" Marcello Mando, Carto Reali in G|,n‘ ni Santuccio. Vstop prost.
Predstave «Cocktall party» 50 !? teden na sporedu še jutri, V v soboto (dve predstavi) in v ned,; IJo (ena predstava).
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROK6
Dne 31. marca 1969 se Je v 'Izrodilo 14 otrok, umrlo pa je 24 UMRLI SO: 73-letnl Romeo 84-letna Amalia Miška por. Tub**' 53-letni Egone Baitz, 73-letn' Gla««"; Gustinčič, 70-letna Vlttoria Cigoj Iansek, 31-letna Norma Crevatln. letna Natalia Sedmak por. VaSf0Lj 62-letni Giuseppe Macorinl, 85-1«'. . Emma Destradi vd. Michell, 61-1* , Guido Giraldi, 79-letna Marž* por. Marži, 82-letni Mario Mar«*.'
I
>6c
lar
me
Br
na.
mc
St{
nil
Ra
71-letni Dotnenlco Fusca, 80-letna
R05»
Dambrosi por. Barbo, 74-letni A(-
ria Reich por. Meniš, 56-letna
Uo Plcherle, 57-letna Ellsabetta
dio, 74-letna Nlcoletta Surian Schez, 49-letn' Armando Tuzzl. fZi
— ■“•ra
ce
So
ie
6.(
sa
Sc
da
nj
ni
je
o
P
di
22
letna L Irt la Salti vd. Tian, «0^e. Rodolfo Bassi, 76-letna Iole PasS**R qua vd, Zanino, 67-letna Evelina / L skovlc por. Speccbi, 30-letnl LU«1*1
Zucca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
loa i* oo i«. ure)
Croce Azzurra, Ul, Commercial« fj; Dr. Rossettl, Ul. Combl 19. Dr. gnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro A N rl. Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 1* 30 do 0.30)	j.
Godina, Čampo S. Giacomo 1. golon, Trg VlrgiMo Giotti 1. Al Mori, Trg Unltš dTtalla 4. NIcoH. Ln' di Servola 80 (Skedenj).
Darovi in prispevki
Marica Tončič, bivša učenka
Metodove Sole pri Sv. Jakobu d
80-
je 5000 lir odboru za proslavo u letnice CIcM Metodove šole. V^^j
namen darujejo »Splendente« SR- -3000, Milka Bidovec 1000, Josip 500, Maur.č 1000, Aurellja janČar 50*;'
M. Bernetič 1000, družina Bratuž
E. B. 3000 In Danilo Stubel 2000
Za proslavo 80-letnice ustanovi1’ šol družbe sv, Cirila in Metoda .j darovali: bivša učenka Ida IvadjL. 2000 lir; Opčine: Vincenc Milič ^ Ivan Sosič 1000, Ernest Malalan Josip Kramar 500, dr. Serafin Hr* Mn 2000 lir.	-0.
Namesto vstopnine na proslav« letnice Ciril - Metodovih šol daruJ**^ Marija M. In Leopold A. 5000
Mali oglasi
IŠČEMO STALNO gospodinjsko Pj, močn ico. Predstaviti se pri Golu** Ul. Clcerone 9,
la ir
one J
ob 5
NA AVTOCESTI IZ VIDMA PROTI TRSTU
bo t n
likar
•men-i
T
22-Ietni tržaški študent mrtev pri prometni nesreči
Nekaj 100 metrov je z avtom drsel ob kovinski ograji, ki loči oba traka ceste, nato pa se je zaletel v prekinjeni del ograje, kjer se je avto dobesedno razpolovil - Sopotnik tudi v smrtni nevarnosti
y
reda-
Na avtocesti iz Vidma v Trst Je včeraj prišlo do nesreče, pri toteri je izgubil življenje 22 letni irzacan, študent Graziano Radiči, medtem ko se njegov prijatelj Lo-renzo Bresdani bori s smrtjo.
Nesreča se je pripetila nekaj
itivir
raj onemogočila normalne sindikalne odnose in dialog z osebjem.
uri
»metrov iz JVid^" Radiči i^ rt jiam sta se vračala proti Tr-“Cu z izredno veliko hitrostjo. Iz nenadnih vzrokov — najverjetneje pa zaradi — utrujenosti — je mora voznik za trenutek zatisniti oci. kar pa je bilo za fanta u-Ayto je najprej zaneslo na wvo, proti sredini ceste in zaščitni ®®raji «uard rayl», ki loči oba odseka avtoceste. Nekaj stotin me-mlct '6i .avdo drsel ob ograji, na kjer se ta za nekaj metrov ne Pa je avto zdrknil s še r i„i 0 v?liko hitrostjo in se zale-[ |r \_r°d ograje, da je vozilo dobesedno prerezalo v dvoje. Pri ,ern Je ni srečna fanta vrglo iz av-,®’ ,zarad- cesar agenti, ki so pri-na kraj nesreče niso mo-S, uS°tov ti, kdo je sedel za kr-nn om. Radiči, ki ga je močan sunek vrgel iz avta na tlak, je bil pnca mrtev, medtem ko so ... cianija nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v videmsko bolniš-■Pco, kamor pa je prispel že v predsmrtnem stanju. Zdravniki, ki so hudo ranjenega fanta pregleden, so si pridržali prognozo.
šari
<eg»
Pri pi Brescii
Poročilo sindikalnega u zastopstva uslužbencev ^VIACP
—* r .^Sdikalno zastopstvo uslužbencev ke-	Je izdalo poročilo, v kate-
dri m1 naJPrej omenja, da se je ve-nka večina uslužbencev udeležila I Protestne stavke za zaščito trža-sKega gospodarstva. Prav tako so izkazali svojo solidarnost ob sploš-ani J® stavkah za ladjedelnice in za jla ‘^sitev vprašanja pokojnin. Pri tem ra- 0rnenieno sindikalno zastopstvo pri. m -	da čeprav ustanovo IACP
J Trstu vodi uprava levega cen-—• 'ra, so uslužbencem pridržali dnevnice zaradi stavke v oeloti in ne m v? obroke, zaradi česar so usluž-■ benci, ki imajo majhne plače, pre-prizadeti. Poleg tega voidstvo , Ustanove ni izrazilo svoje solidar • w ai0s^ v ^devi, ki so jo podprle ob ; 9 c®ska uprava, deželni svet in sa }rW me stranke, katere določajo upra-git* vitelje IACP. še več, manjšini usluž-bencev, ki se niso udeležili prejš-nsB njih stavk, so celo dovolili skr-^čenl delovni urnik, kot za nekakšno ; * nagrado. Tako ravnanje, poudarja Poročilo, nasprotuje stališču strank f to občinske in deželne uprave « strinja pa se z delovanjem uprave jL ~ ustanove, ki je prezrla notranji Pravilnik, določila napredovanja po-. uličnega značaja, zaradi česar je P' v teku legalni postopek, ter je skr,-
tržaški župan. V nedeljo se je o krogla miza nadaljevala s poročilom deželnega odbornika za šolstvo in kulturo Giusta, zaključna pa se je popoldne z diskusijo in ogledom Miramarskega gradu.
Požar suhljadi v Sesljanu ogrožal Pupisovo tovarno
Včeraj popoldne ob 17.45 se je nedaleč od Sesljana vnelo grmičevje za tovarno pohištva domačina Pupisa. Požar sicer ni zajel velike površine, je pa ogrožal tovarno pohištva, saj bi plameni, ki bi zajeli suhljad v neposredni bližini skladišča lesenih izdelkov ali sploh delavnice, lahko povzročili zares ve-tko škodo.
Zato so na gmajno blizu državne ceste št. 202 (trbiške) prihiteli gasilci. agenti javne varnosti devinskega komisariata in gozdni čuvaji, ki so s tolkači. palicami in ročnimi brizgalnami skoraj uro časa kljubovali napredovanju zubljev, ki so se plazili proti tovarni.
Ob 18,40 so požar popolnoma pogasili, le tu pa tam je ostalo kakšno osamljeno žarišče, ki pa so mu gasilci bili zlahka kos.
Gmajna, ki jo je ogenj poškodoval, je last domačina iz Devina,
Josipa Merviča, ki stanuje v hiši št. 40. Plameni so zajeli površino skoraj dva tisoč kvadratnih metrov, škoda pa na srečo ni velika.
SKLEPI DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA
Odobritev načrta za popravilo pločnikov v mestnem središču
Zate pločnike v Trstu bodo porabili 200 milijonov lir - Odobrili; v tiste, kjer so tudi ostali, odgo-
r	„	v. .	I varjamo mu, da moramo imeti Slo-
so med drugim tudi načrt novega cestnega omrežja pri Rdeči hiši venci svoje organizacije, kjer je
potrebno braniti specifične sloven-
Zaključek «okrogle mm» o zaščiti gradov v deželi
V	nedeljo se je zaključila vsedržavna okrogla miza o zaščiti gra dov. Ob zaključku so odobrili resolucijo, v kateri so navedene programske točke za konkretno delovanje. Predvsem je treba, za vsa ko deželo posebej, sestaviti inven tar ostankov starih utrdb, gradov in graščin. Omenjeni inventar je treba sestaviti po strogih med-narodnih kriterijih tudi zaradi tega, da se lahko ugotovi, katere gra dove je treba popolnoma obnovi ti ali pa samo skrbeti za njihovo vzdrževanje. Na podlagi tega bo treba nato sestaviti kataster gra dov in načrt za razne posege m koordinacijo med deželnimi in državami organi.
V	res: iciji je tudi poudarjena zahteva, da se na podlagi zakona iz leta 1961 svišajo sredstva za izredne prispevke, ko gre za zaščito kulturnega in zgodovinskega bogastva.
Kakor smo že poročali, se je okrogla miza začela v soboto do poldne v sejni dvorani trgovinske zbornice, nato je delegate sprejel
V NEDELJO V DVORANI «SIMON GREGORCK»
Realističen prikaz slovenskega kmetijstva na občnem zboru goriške Kmečke zveze
Dr. Mirko Primožič podrobno analizira stanje kmetijstva na Goriškem Zelo zanimiva in živahna diskusija - Izvolitev novega odbora
Precej velika udeležba in zelo zanimiva diskusija na nedeljskem občnem zboru slovenskih kmetov, sta dokazala važnost, ki jo ima za slovensko kmetijstvo na Goriškem Kmečka zveza.
Predsednik Avgust štekar je o-tvoril občni zbor in pozdravil vse prisotne, med katerimi sta bila tudi predstavnika tržaške Kmečke zveze. Štekar je izrekel svoje zadovoljstvo nad tako številno udeležbo članov in želel, da bi prišlo do res iskrenega in odkritega razgovora, saj je malo prilik, da se srečajo kmetje z Brd in s Krasa.
Omenil je na kratko koristno delovanje zveznega urada in se dotaknil tudi izboljšanja na kmetijskem področju, kar se vidi zlasti v naših Brdih.
Pozdrave tržaške Kmečke zveze je prinesel njen član Debeliš, nakar so prebrali pozdravno pismo predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, ki je med drugim dejal: «Kmečka zveza je pomembna članica naše zveze, ki opravlja uspešno delo na področju slovenskega kmetijstva, pa čeprav je nastala razmeroma kasno. Nase priteguje slovenskega človeka ter mu v okviru svojih skromnih možnosti pomaga v njegovih težavah. V tem je njena nenadomestljiva vloga. Morda se bo kdo vprašal, zakaj so nam potrebne stanovske organizacije, ko pa bi lahko sli
OB GOSTOVANJU SG IZ TRSTA
Deželni tehnični odbor, ki se je te dni sestal pod predsedstvom odbornika za javna dela Masutta, je proučil vrsto načrtov in cenitev javnih del, ki jih bodo opravili v deželi. Med drugim je odbor odobril načrt za zgraditev športne palače v Vidmu, kjer bo prostora za 3.500 gledalcev. V palači bodo lahko igrali odbojko in košarko, imeli lahko atletske nastope, telovadne nastope in boksar ska srečanja. V palači bodo tudi prostori za razne storitve, bar, dvorana za tisk m stanovanje za paznika. Palača bo stala 400 milijonov lir in jo bodo zgradili s pomočjo deželnega prispevka na podlagi zakona št. 36 iz leta 1968 Odbor je nadalje proučil načrt novega cestnega omrežja na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Med drugim bodo zgradili novo cestno povezavo med ulicama Blaserna in Giustiniani, da ne pride do križanja tranzitnega in krajevnega prometa. Ta povezava bo del sploš-
‘j TRŽAŠKIH sodnih dvoran
Zapleten primer o hladilniku ki je izgini! iz stanovanja
Zadevo je prijavil uradnik za sodnijske prodaje, vanjo pa je bil vpleten tudi neki sodnijski uradnik
pat
M*$
dž cz* jdo . V -dr sre e I ste od« ril*
F<v
in«'
- .^reti tržaškim kazenskim sodi-1*	^Predsednik	Edel, tožilec Bal-
eK, J"™1* zapisnikar Rachelli) sta se de 2~rala zagovarjati včeraj 34-letni “runo Baldassare iz Ul. della For-— J**®® 1 ter 64-letni Giuseppe Gro-] ™ iz Nabrežine - križišče 147. Oba N iv? “*'a obtožena, da sta v jav-•uh listinah pričevala o okolišči-na"> ki niso odgovarjale resnici.
Kazenski postopek proti obtožen j®?®. Je sprožil neki uradnik za ■?™uj3ke prodaje, ki je bil zadol-B rJin ,.a 'z-terja nekaj manj kot .■"J® kr od Pierine por Baldas-t«. <??!?’• k* stanuje v Ul. Valentini 40.
r?dnriski uradnik je bil prepričan, trii niL, . našel v stanovanju ome-t-s j?}* ženske hladilnik znamke O \i' jp n, ,s Prostornino 160 litrov. Ko la- obiskal stanovanje pa ni bilo s* pidadiiniku ne duha ne sluha, tl' irJ^Je so zvedeli, da ie bil hla *k že prodan ter celo dvakrat
zarubl.en.
Preiskovalni organi so začeli se-,?}a sumiti, da je bil pri tem .rfjjbetnem primeru zapleten tudi oanijski uradnik, ki se ukvarja jLjjttdevami ki se tičejo rubeža, "led drugim se je raznesel glas, „a K, Gromo (gre za sodni jskega ki je sedel na zatezni Kiopij opravljal določene posle kar po telefonu.
Primer, o katerem so včeraj razpravljali na »odišču, je bil zelo za pleten, čeprav so sodniki zasliša-vec prič. Kljub skrt»nemu za-sbsanju vseh teh prič ter obeh ^tožencev (Baldassare se je ral zagovarjati, ker je baje ptujsko odgovoren za razne pred-•boi« v domači hiši) so sodniki jPOmli, da niso podani dovoljni do-f®*1 o njuni krivdi ter so ju za. J? oprostili v tem smislu (zaradi Pomanjkanja dokazov).
Pred kazenskim sodiščem se je jPoral zagovarjati 27-letni Claudio Jr® Franceschi iz Stare istrske u-:,9* J?l’ ki je bil obtožen, da je ?J®risčal neko prostitutko. Mla-j*"Vca so aretirali v novembru ftrU- V zadevo so bile zapletene Vd* Jazne druge lahkoživke, od atenh je ena tudi pričala vče-aJ na sodnijski razpravi.
tožilec je zahteval za ob-rrfnna 1 leto in 6 mesecev za-P®ra ter 160.000 lir globe. Po go-niki Javnega tožilca pa so se sod
ah
•k ______ _ ^
Sam javni tožilec je menil,
položaja, saj s«) ga sodniki spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 90.000 lir globe. De Franceschi pa je imel srečo, ker so ga sodniki izpustili na začasno svobodo.
rji!.} »-'»VB«	pa au av ouu
mor c088'* pred dejstvom, da so j^rah ponovno uvesti dokazni po-oJ?®ki „ ker se je prijavila neka
Sam isvni t/v/iliH- ip menil.
ne krožne ceste, ki jo predvideva regulacijski načrt Cesta bo imela dve stezi po 7 m širine, ki ju bo ločil zelen pas, ob straneh pa bosta pločnika široka po 3 m. Razširili bodo tudi parkirišče in zgra dili odcepek k omenjeni krožni cesti Skupni izdatek za to celo, d ga je odbor odobril, znjšj 247 mirni lijonov lir, za prvi otrok del pa bodo porabili 155 miojori .-v. Tudi Z3 to delo bo prispevala denar dežela.
Odbor je odobril tudi načrt tržaške občine za ureditev pločnikov v Trstu, ki so v zelo slabem stanju, za kar bodo porabili 200 milijonov lir v štirih obrokih po 50 milijonov lir. S tem denarjem bodo popravili vse pločnike v strojem mestnem središču in tudi v nekaterih drugih ulicah. Dežela bo prispevala za t*; dela na podlagi zakona št. 23 iz leta 1966.
Nadalje so odobrili načrt vodovoda za Industrijsko področje v Pordenonu. Za načrt bodo uporabili vodo iz reke Noncello. S tem vodovodom bodo lahko zadovoljili tudi bodoče potrebe industrijskega področja. Načrt predvideva 733 milijonov lir izdatka, za prvi obrok del pa bodo porabili 250 milijonov.
do pori
Dežela bo prispevala za to delo na podlagi zakona št. 24 iz leta 1965 Odbor Je zatem odobril dela za greznično napeljavo v Vidmu v znesku 155 milijonov lir. Odobril je tudi načrte za gradnjo hiš IACP v videmski pokrajini, za kar bo dala dežela prispevek na podlagi zakona št. 27 iz leta 1967. Za te hiše bodo porabili 311 milijonov lir. Končno je odbor odobril načrt za gradnjo in opremo novega hotela v Cervinjanu za 105 milijonov lir. Za to gradnjo bo dežela prispevala na podlagi zakona za razvoj turizma
bilo treba pričo zaslišati.
•T*. ki oiio
bjžLjj^htevi se ni protivil niti ob-jJnčov zagovornik. Priča pa v olajšala obtoženčevega
Dohodek v deželi se je večal poprečno za 5 odst.
Na nedavni seji deželnega gospodarsko - socialnega odbora (CRES), ki ji je predsedoval prof Casolo, so nadaljevali proučevanje poročila o gospodarskem položaiu v deželi leta 1967, ki ga je predložil predsednik deželnega odbora Berzanti novembra lani. Proučitev gospodarskega položaja v deželi predpisuje namreč ustanovni zakon o CRES.
Deželni odbornik za načrtovanje Stopper je včeraj podal odboru posebno poročilo, tako da bi poglobili posamične statistične podat ke. Letos so proučili Berzantijev dokument z nekaj meseci zamude, kar pa je omogočilo, da so nudili pristojni uradi odboru CRES tudi nekaj nepopolnih podatkov za leto 1968. Med drugim je odbornik Stop. per seznanil navzoče z gospodarskimi podatki, ki se nanašajo na pordenonsko pokrajino.
V svojem poročilu Je Stopper tudi dejal, da se je leta 1967 doho dek v deželi v primerjavi z letom 1966 zvišal za 6,7 odstotka, oziroma za 4,4 odstotka, če se upošteva zvišanje oen. Se ugodnejši pa so podatki, če se upošteva petletje 1963-1967, saj se Je v tem obdobju dohodek zvišal poprečno za 5 od stotkov na leto, medtem ko Je znašalo poprečje v Italiji 4,5 odstotka
Stopper pa Je izrazil zaskrbljenost glede podatkov o gibanju prebivalstva. Prebivalstvo se namreč ustara« in delovna sila se krci Poleg tega pa se delovna sila tudi Izseljuje, medtem ko ljudje zapuščajo kmetijska področja. Toda dežela se trudi, da bi vsemu temu odpomogla zlasti z raznimi spodbudami za razvoj gospodarstva Seveda pa ne moremo smatrati po ložaja v letih 1967 in 1968 kot sad gospodarskega načrta. Po drugi strani pa se ne morejo še občutiti posledice raznih deželnih prispev kov, ker poteče precej časa od te ga, ko dežela denar nakaže ln ko ga začnejo izkoriščati. Stopper Je omenil tudi zadnjo Berzanti je vo programsko izjavo in izrekel upanje v ugodnejši razvoj v prihod n os ti.
ske koristi. In pri slovenskem kmetu so te koristi bolj kot očitne, zakaj slovenski kmet predstavlja o-snovo našega naroda na podeželju.»
Pozdravno pismo je poslal tudi odv. Peter Sancin, ki je želel zborovalcem obilo uspehov.
Tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič je prebral dolgo poročilo, v katerem je analiziral tako delo zveze kot problem kmetijstva v naših krajih in v državi sploh.
O delovanju zveze je dejal, da «je v minulem obdobju ostalo nespremenjeno v glavnih postavkah: od vsakovrstnih prošenj v zvezi s pokojninami, družinskimi dokladami, državnimi in deželnimi prispevki, dvolastniškimi prehodi in prevozi, vpisi in izbrisi v in iz kmečke bolniške blagajne do raznih1 prijav, tako vinskih kot za olajšano gorivo: k vsem tem prošnjam .posebno še k tistim, ki zahtevajo določeno tehnično dokumentacijo, smo na uradu sami poskrbeli, da so se izpopolnile, tako da so le še izjemne tiste prošnje, za katere mora naš član iskati tehnično dokumentacijo zunaj*.
Zveza je ustalila svojo prisotnost v raznih slovenskih vaseh, poleg tega je imela tu pa tam predavanja. V števerjanu in Oslavju je predaval znani enolog inž. Simšič, direktor kleti v Dobrovem. Kmečka zveza je poskrbela tudi, da njeni člani dobivajo za določene kmetijske potrebščine in izbrana semena popust pri nakupu in to predvsem v Števerjanu, Oslavju in Sovodnjah.
Dr. Primožič je omenil tudi podporo,_ ki jo je v preteklosti nudila Kmečka zveza raznim pobudam, ki so dobrodošle za naše kmetijstvo. Podprli so zamisel gradnje kleti za brišla vina in to je danes tik pred uresničitvijo, le da bo danes klet služila tudi ravninskim vinom. Zaželel je, da bi se v konzorcij za klet vključili tudi tisti kmetje, ki niso tega do danes napravili, kajti ta bo zelo koristna za vse briško vinogradništvo.
Danes se na Goriškem govori tudi o zadružnem hlevu, je nadaljeval tajnik Kmečke zveze, in prav bi bilo tudi na tem področju nekaj napraviti.
Dr. Primožič je nato orisal stanje kmetijstva na Goriškem. Dejal je med drugim: «Razdrobljenost in razpršenost kmetijskih posestev, čedalje večje višanje srednje starosti zaposlenih na deželi, še nezaustav-ljen beg mladih moči v trgovino in industrijo, stalno naraščanje cen
NA SVEČANOSTI V GORICI
Problemi pokrajinskega obrtništva ob nagraditvi obrtnikov-veteranov
Dežela obljublja z ustrezno zakonodajo svoj-prispevek za razvoj obrtniškega vajeništva
Dve prometni nesreči
Žrtev prometne nesreče blizu mostu čez Verso je bil prejšnji večer 23-letni Dante Bolzan iz Romansa. Z zasebnim avtomobilom so ga nekaj pred 24, uro pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov ln poškodbo na desni roki. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Žrtev prometne nesreče je bil tudi 38-letni Elio Furlan lz Gorice, Ulica Prato 21, ki je postrežnlk v sanatoriju v Gorici. Ko se je peljal okrog 17. ure z vespo, je na križišču ulice Veniero Podturnom naglo pritisnil na zavore, da bi se izognil trčenju z drugim vozilom. Pri tem pa je sam izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval po obrazu ln desni roki. Pridržali so ga za 5 dni na zdravljenju.
Igralci so zabavali občinstvo s komedijo «Zares čuden par»
Želimo si v kratkem njihovega ponovnega obiska Misel Goričanov pa se usmerja tudi na kulturni dom
Občni zbor Kmečke zveze v Gorici — Pogled na del članov in na delovno predsedstvo med diskusijo
Po daljšem presledku (če izvzamemo gostovanje z «Rdečo kapico» v Katoliškem domu) je Slovensko gledališče iz Trsta preteklo nedeljo zopet gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem kor-zu 13. Popoldne in zvečer so nastopili z angleško komedijo v slovenskem prevodu «Zares čuden par».
To delo ima v glavnem namen zabavati občinstvo in gledalca za kako urico sprostiti od vsakdanjih skrbi. To se je umetnikom iz Trsta z mojstrskim podajanjem posameznih likov v polni rneri tudi posrečilo. Najbolj zahtevno vlogo med nastopajočimi je imel Silvij Kobal, ki pa jo je na njemu lasten ■način tudi prav dobro izvedel. Seveda nočemo s tem prikrajšati drugih soigralcev.
Občinstvo je zlasti pri popoldanski predstavi vkljub lepemu vremenu, ki je vabilo v prosto naravo, napolnilo do kraja dvorano ter z živim zanimanjem in gromkim smehom sledilo dogajanju na
odru. Ob koncu so večkrat priklicali nastopajoče na oder. Na večerni predstavi je bil manjši obisk, navdušenja in ploskanja pa je bilo tudi tokrat veliko. Naša goriška publika želi, da M nas tržaški umetniki kaj kmalu spet obiskali s kakim drugim delom.
Pripomnimo naj, da bi take in druge predstave prišle še vse bolj do izraza in veljave, v primernejši dvorani in s tem v zvezi pade zopet misel na kulturni dom, ki ga v Gorici želimo in pričakujemo že vsa povojna leta.
Trčenje skuterja z avtom
V tržlško bolnišnico so včeraj ob 9.45 sprejeli za 20 dni na zdravljenje 66-letnega Guida Nardona iz Ronk Ul. Aquileia, ki so mu ugotovili zlom levega zapestja in izpah desnega ter druge poškodbe. Nardon se je poškodoval pri trčenju z avtom v bližini ronškega pokopališča.
kmetijskih potrebščin in obenem •■•■»•••■•■••■■■'•■•"■■■■•■■■•""■■■■'■■■■■■'■■■■|"|,|>|,||>,>,i,,||||"|"|||,||,|i,,|,1|>*|>,|,,|,,,a,,,at"1||",>a,,,||,ia,,1,,Iliala>1,iai><laall,ll>,laMI,la>>*l*,(,,liai>",atl,>,ll>li,,,>"<*
ST	OKROŽNO SODIŠČI V SORICI
mlekarstvu; potreba po ozemeljskem povečanju kmetij, po eno ali kvečjemu dvokulturni usmeritvi ter kvečjemu dve kulturni usmeritvi ter istočasni čim popolnejši mehanizaci-tih predelov: na eni strani torej vedno nižjo čisti dohodki, na drugi pa vedno večji izdatki, ki pa so še vedno nižji čisti dohodki, na drugi osnovo kmetij in komajda preprečujejo njihovo nazadovanje ali propadanje. To privaja do nezanimanja velikega števila malih in srednjih kmetov do še tako ugodnih kmečkih posojil ali prispevkov.
«Nezmožnost še tako omejenih o-blik skupnega delovanja med kmeti ali vsaj med sosedi in neka vse večja zamorjenost kakršnihkoli pobud, ki se na žalost opaža celo med mladimi kmeti, dopolnjujejo to sliko. V vaseh v bližini mesta in v sovodenjski občini postaja kmetijstvo drugovrstno ukvarjanje že mnogo let. V Brdih ni ta pojav še tako izrazit, v zadnjih letih celo o-pažamo poudarjeno zanimanje, posebno še v vinogradništvu, to kot odraz izboljšanega vinskega trga.
Preteklo nedeljo je bilo v Gorici, na sedežu pokrajinske zveze obrtnikov v Ul. Rismondo 3 zborovanje združeno z odlikovanjem 13 obrtnikov veteranov, razdeljenih nb tri kategorije.
Ob tej priliki je predsednik goriške sekcije Zveze kav. Ballarč govoril o nekaterih najvažnejših problemih obrtništva s posebnim ozirom na deželno zakonodajo v korist obrtništva, ki bi lahko precej pripomogla k nadaljnjemu razvoju te kategorije krajevnega gospodarstva. Dežela namerava prispevati k takemu razvoju s finančnimi prispevki za povečanje in modernizacijo obratov. Govornik je podčrtal tudi pomen krožnega sklada, ki s posredovanjem mestne posojilnice v Gorici omogoča s posojili popolno amortizacijo v nekaj letih. Omenil Je nadalje obrtniško
blagajno, ki tudi pripomore k po živitvi te kategorije. Važen je Uidi direkten prispevek dežele po 51 konvencionirah bančnih zavodih, ki dajejo kredite obrtništvu na celotnem področju naše dežele.
Za njim je govoril deželni odbornik za finance dr. Trlpani, ki je poudaril prizadevanje deželne uprave za razvoj obrtništva. Tako zanimanje se očituje na najrazličnejših področjih ln oblikah ter si prizadeva med drugim tudi za pove čan pritok mladine v obrtniško va-Jenlštvo, kar namerava doseči zlasti s posebnim zakonom, ki bo uredil vajeništvo v obrtništvu.
Po teh govorih je sledilo odlikovanje 13 obrtniških veteranov iz Gorice in nekaterih drugih občin naše pokrajine. Med njimi tokrat ni nobenega slovenskega predstavnika.
«Prej navedene potrebe, ki so pogoj za vsak nadaljnji kmetijski razvoj pa bo izredno težko uresničiti, posebno v Brdih, brez predhodnega zadružnega izobraževanja kmetov. Primer Štandreža, kjer se stalnemu krčenju kmečke zemlje opomore s čimvečjo specializacijo v vrtnarstvu, kar bi se moralo razširiti še na sovodenjsko in ponekod tudi na kraško področje, tvori redko izjemo ko se še tako velike investicije amortizirajo in obrestujejo v kratkem času.
«Pri vseh teh ne ravno razveseljivih pogledih pa moramo zato tem-bolje pozdraviti vsak uspeh, ki ga dosežejo naši slovenski kmetje. Gre tu za izredno visoko uveljavitev dveh naših mladih članov na mednarodni razstavi vin v Ljubljani: Silvana Primožiča in Karla Drufov-ke z Oslavja.*
Ob zaključku svojega poročila je dr. Primožič dejal da mora sloneti prihodnje delovanje zveze na iskanju novih posegov v slovenskem kmetijstvu na Goriškem: od razlaščanj, ki sicer niso zavzela še široka področja do daljših strokovnih tečajev in izdajanja stalnih ciklostiranih obvestil.
Sledila je precej živa diskusija, ki je zajela tako organizacijo zveze kot predvsem stanje v našem kmetijstvu. Diskusija je dokazala, da so naši kmetje zreli za uvajanje novih delovnih pogojev na podeželju. V diskusijo so posegli odvetnik Karel Primožič, Lucijan Volk iz Trsta, Emil Klanjšček, Franc Lupin, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, Jožef Gravner, Viljem Zavadlav, Jožef Gergolet, Bruno Štekar, Radislav Lakovič. Dr. Mirko Primožič je zaključil diskusijo z odgovori vsem, ki so se bili oglasili.
Sledile so volitve novega odbora, ki so dale sledeči rezultat. V u-pravni odbor so bili izvoljeni: Cvetko Brajnik, Miloš Bobič, Anton Fi-gelj, Franc Gergolet, Rado Lakovič, Zorko Maraž, Franc Petejan, Stanko Primožič, Avgust štekar, Salomon Tomšič, Milan Gravner, Drago Maraž, Alojz Boneta. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali Franc Lupin, Milko Klanjšček in Jože Gergolet.
Odbornik Devetag obiskal gorički RK
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo odv. Devetag je včeraj popoldne obiskal prostore RK v Ul. Codelli v Gorici, kjer so ga sprejeli voditelji ustanove in predstavniki osebja. Odbornik se je dalj časa zadržal v zobarskem, okulističnem in avdiološkem oddelku, katerih delovanje mu je orisal predsednik odbora RK odv. Rodenigo, ki mu je dejal, da bo treba te oddelke modernizirati in okrepiti. Zatem je odv. Rodenigo orisal tudi delovanje ustanove.
Odv. Devetag je pohvalil delovanje RK zlasti glede preventivne šolske medicine. Zagotovil je, da bo njegovo odbomištvo stalno na razpolago ustanovi za reševanje vprašanj, ki so mu Jih predočili.
V avtobusni aferi iz Tržiča je tožilec zahteval 12 let zapora za obtožence
Zagovornika De Carli iz Vidma in Gianquinto iz Benetk sta predlagala popolno oprostitev Bonezzija in Sagginija
Včeraj popoldne se je nadaljevala pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava proti štirim obtožencem v zadevi mestnih avtobusov v Tržiču.
Kot znano gre za obtožbo proti trem občinskim svetovalcem odnosno odbornikom Marchesanu, Semoll ln Sagginiju, ki naj bi bili glasom obtožnice krivi, da naj bi proti primerni odškodnini zagovarjali stališče četrtega obtoženca, lastnika avtobusnega podjetja Bonezzija Ta-zia v njegovi zadevi z občinsko u-pravo v zvezi z nameravanim po-občlnjenjem mestne avtobusne službe.
Ker so že pri prejšnji razpravi zaključili tudi zasliševanje prič, med katerimi je bil tudi tržiški župan Romani (KD) in pa svetovalec Renzi (PLI) ter razni drugi pred-•miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiii
V PETEK V KLUBU «S. GREGORČIČA
Krasen planinski veter Planinskega društva v Gorki
Rudolf Link iz Beljaka je prikazal štiri filme s planinsko vsebino
stavnikl, je včeraj kot prvi govoril državni tožilec La Greca. Ta je poudaril, da mora obtožba dokazati, kako naj bi trije obtoženi občinski predstavniki skušali pomagati četrtemu, se pravi Bonezziju, da bi dosegel čim bolj ugodno likvidacijo svojega prevoznega podjetja od strani občinske uprave, da bi s tako odškodnino pokril svoj primanjkljaj. Tožilec je nato navajal razne dokazilne elemente, kot registrirane razgovore med obtoženci, ter izjave posameznih prič. Kar se tiče župana Romanlja je bil mnenja, da ta ni pretiraval v svojih obtožbah in se mu kvečjemu lahko očita, da je predolgo odlašal s predložitvijo obtežilnega materiala. Zaključil je z ugotovitvijo, da naj sodišče vse štiri spozna za krive in zahte-
V petek, 28. marca je SPD Gorica ponovno priredilo zanimiv planinski večer kratkometražnih filmov s planinsko vsebino. V gosteh je bil tokrat znani filmski amater Rudolf Link, član beljaške sekcije avstrijskega Alpenvereina.
Predsednik društva S. Rebec je najprej predstavil gosta številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvoranico kluba «S. Gregorčiči), nakar je sledilo predvajanje štirih barvnih filmov v 16 mm tehniki.
Prvi «Počitniški spomini)) nas je popeljal iz tovarne, v kateri Link dela,najprej na Koštrunove špice v zapadnih Julijcih, nato v Lienške Dolomite in končno na Grosswene-diger. Drugi «Kristali — cvetje kamene dobe« nam je prikazal nekaj izredno lepih primerkov različnih kristalov, katere nahajamo sedaj v deželnem muzeju v Celovcu. Iz teh okamenelih cvetov, ki jih je zemlja ustvarila pred davnimi milijoni let, je avtor prešel v svojem tretjem filmu («Hribi cvetejo») na današnje cvetove, ki bogatijo pobočja naših gora. Iz dolinske flore se je filmska kamera polagoma vzpenjala vedno višje, do ledenikov, kjer ugasne zadnja sled rastlinskega življenja. Zvrstili so se tako pred nami najlepši predstavniki planinske flore: od Gorskega kosmatinca, preko raznih encijanov jegličev, zvončnic, volčinov, murk do simbola naših gora-planike. Četrti film, morda najlepši («Divje vode v štirih letnih časih«) nam je prikazal vrsto prelepih slapov v ozkem zatrepu reke Malte v Malt-ski dolini. V tem filmu je najbolj prišlo do izraza čudovito obvladanje filmske tehnike, saj je Link v 20 minutah predvajanja obdeloval vedno isto temo, iste slapove, ne da bi se pri tem ponavljal ali izgubil stik z gledalci. Od jeseni do druge jeseni so nam divje vode v tem prelepem kotu koroške zemlje kazale vedno drugačno lice. Skoda, da bo ta film ostal samo še dokument nečesa, kar bo v kratkem izginilo. Kar je slovenskim planincem in ljubiteljem narave uspelo, ko so se z vsemi silami uprli gradnji jezu pri Trnovem in tako ohranili Trentsko dolino, avstrijskim ni uspelo. Tehnika Je zmagala in sedaj že gradijo v zgornjem delu reke Malte, nad sla-povi, vrsto Jezov, tako da bo ta
čudovita naravna umetnina izginila.
Vsekakor Je bil zadnji planinski večer dragoceno doživetje za vse gledalce, ki so se odzvali vabilu društva. Pohvaliti pa moramo tudi iniciativo društva samega, ki je to pot prvič povabilo v svojo sredo planince druge narodnosti in tako ponovno dokazalo, da so naravne lepote last vsega človeštva in da planinska misel ne pozna meja.
Mopedist Jo je podrl
Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj dopoldne ob 10.40 pripeljali v goriško bolnišnico 64-letno Hildegardo Blzaj Iz Gorice Ul. To-minz 11. Ko je maloprej prečkala peš Ul. Capuccinl v bližini sodne palače v Gorici, jo je podrl skute-rist Alferio Vislntin iz Slovrenca. Zdravniki so ji ugotovili le manjše poškodbe na nogah: nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 3 dneh.
Tragičen samomor študenta iz Tržiča
Včeraj ob 18. uri je v tržiški bolnišnici podlegel poškodbam 29-letni Mario Renzi iz Tržiča Ul. 9. junija št. 103, ki sl je dobro uro prej zadal smrtno rano s samokresom Be-retta kal. 9.
Renzi, ki je tretji sin ravnatelja Tržaške hranilnice v Tržiču ln občinskega svetovalca PLI, Je včeraj zjutraj delal na tržaški univerzi zaključne Izpite za kemičnega inženirja Pravijo, da se mu je zdelo, da ni dobro odgovoril In to ga je tako potrlo, da se je okrog 16.30 zaprl v spalnico, ter sl pognal kroglo v glavo. Čeprav so ga takoj odpeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli rešiti življenja.
Mladenič je samokres našel pred meseci na morskem dnu, ko se je vežbal v potapljanju. Odnesel ga je domov, o&stil In uredil ter mu je v trenutku depresije prinesel smrt.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je v) Renče: Prosto. Tržiču odprta lekarna «Centrale» Kanal: Prosto, dr. Fitz In Enneri — Trg republi-| PrvaHna: Prosto, ke 26 — tel. 72341.	Šempas: Prosto.
za za vsakega od obtožencev po tri leta zapora In po 100 tisoč lir globe; od tega naj se zaradi amnestija zniža vsakemu po eno leto zapora In vsa globa.
Od obrambe je najprej govoril odv. De Carli Iz Vidma, ki je Zagovarjal Bonezzija. Očital je županu ln občinski upravi v dobi od 1963 do 1967, da so spravili v tem obdobju avtobusno podjetje Zonez-zlja v vedno večji primanjkljaj s političnimi prevoznimi cenami ter navedel to kot dokaz nekompetence občinske uprave, ki je takoj zamenjala svoje stališče, ko je prišla zadeva v roke Izvedencem. Zaključil je z ugotovitvijo, da je bil v tem primeru Bonezzl kot koncesionar prevozne službe tisti, ki je bil Izkoriščen od strani občinske uprave ter predlagal zanj oprostitev s polno formulo.
Za njim je govoril odv. Glanquln-to iz Benetk, ki je zagovarjal Sagginija ter ima kot bivši župan v Benetkah dovolj izkušenj z občinsko upravo. V svojem dolgem govoru je prikazal nesmisel obtožb« proti svetovalcu KPI, ki je bila vedno ln dosledno za poobčlnjenje avtobusne službe v Tržiču. Zakaj naj bi se Bonezzl obrnil do njega z namenom, da bi obdržali v svojih rokah mestne prevoze, ko pa Sagglnl kot predstavnik KPI ni bil v nobeni zadevni komisiji ln tudi ne v občinskem odboru? Tudi ta zagovornik je zaključil svoj zagovor s predlogom za oprostitev svojega varovanca.
Razpravo so prekinili nekaj pred 19. ura Nadaljevala se bo danes ob 9. uri z govori branilcev dr. Bat-tella iz Gorice, odv. Amigonija iz Trsta in odv. Bonadone iz Tržiča. Za danes je predvidena tudi razsodba.
Popoldanski izlet priredi SPD na velikonočni ponedeljek in sicer na Kras, z obiskom Repentabra ln. Velikega Repna. Podrobne informacije pri vpisu na sedežu v Gorici, Ul. Aseoli l/l„ tel. 24-95.
CORSO. 17.15:	«La notte del-
1’agguato«, G. Pečk ln E. Marie Saint; kinemaskopski film v barvah
VERDI. 17.00: «L’uomo della cra-vatta di cuoio«, C. Eastwood; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 15 15- «Joe cer-catl un pošto per morire«, P. Petit in J. Hunter; francoski ki-nemaskopski film v oarvah.
VITTORIA. 17.15: »Silvia e 1’amo-re», A. Infanti ln A Rosati. Italijanski barvni film. — Mladini pod 18 letom prepovedan
CENTRALE. 17—21.30:	»Scontro
mortale«, R. Mttnch in D. Kunst-mann; nemški film, mladini pod 18 letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «La tunicav), R. Burton in J. Simmons; film je v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: »Sposa in ne-ro», J Moreau; film je v barvah.
PRINCIPE. 17.30:	»Brucia, ragaz-
zo brucia«, P. Prevost in G. Macha. Barvni film.
Nova Goricu
Soča (Nova Gorica): »Avanture na Amazonki«, nemško - brazilski barvni film — ob 18. in 20.U. Deskle: Prosto.
V NEDELJO
V KULTURNEM DOMU
Uspela zaključna proslava
osemdesetletnice Ciril Metodovih šol
Poleg skupine starih učencev CM šol so nastopili tudi učenci sedanjih slovenskih šol iz mestnega središča
Učenci šole iz Ul. Donadoni opisujejo v zbornem govoru nekdanjo CM šolo pri Sv. Jakobu
Otroci šole iz Ul. Dona doni pojejo »dolgolascu« Johnnu — ameriškemu Slovencu — slovenske pesmi
Skupina otrok svetjakobske šole, ki je uprizorila »Rdečo kapico«
Zborček nižje srednje šole pri Sv. Jakobu je pod vodstvom učiteljice Kocjančičeve zapel nekaj slovenskih
f & 4L %£ ,-f
s* V k JUVKiis
' 'v
Z fr
i m
v-
f I
M

Bivši učenci CM šole so uprizorili odlomek iz »Čitalnice«
■Otroci svetjakobske osnovne šole, ki so igrali v prizorčku »Čarobna
košara«
Pevski zbor bivših učencev CM šole pod vodstvom Vladimira Švare
Sicer je bilo pričakovati, da bo zaključna proslava 80-letnice ustanovitve Ciril-Metodovih šol privabila veliko ljudi, vendar so mnogi bili presenečeni nad tolikšno množico, saj je bila velika dvorana z balkonom vred zasedena do zadnjega kotička, na stojiščih pa je bilo še precej ljudi, ki niso več našli sedeža in so se raje zadovoljili s stojiščem, kot da bi se odrekli prireditvi. To je ponoven dokaz, kako je našemu človeku obstoj in napredek naše šole pri srcu.
V	množici domačih ljudi, med katerimi je bilo tudi veliko bivših učencev Ciril-Metoaovih šol, smo videli tudi več bivšin učiteljev CM šol, ki so prišli na proslavo iz Ljubljane, Kopra in od drugod iz matične domovine. Med temi smo opažih n.pr. učiteljico Engelmano-vo, prof. Ivana Kolarja, prof. Josipa Babiča, učiteljice Nikolino Zegovo, učiteljico Milko Sabadin-Prelogovo. Prav verjetno je bil še kdo, ki naj nam oprosti, če smo ga spregledali.
Program se je delil v dva dela.
V	prvem delu so nastopih otroci slovenskih šol iz mestnega središča, v drugem pa večja skupina bivših učencev Ciril Metodovih šol.
V	samem začetku prireditve je občinstvo pozdravil predsednik odbora za proslavo Ivan Rioza, ki je zelo na kratko orisal nekaj zgodovine CM šol, nato pa svoj nagovor zaključil takole.
»Ciril-Metodova šola je zaorala globoko v ledino narodne zavesti in dala iz svojih vrst tudi žrtve za svobodo slovenskega naroda pred in med drugo svetovno vojno. Dala je tudi ljudi, ki so tudi na kulturnem in znanstvenem področju dvignili ugled našega naroda. To sem povedal, da vidimo, kaj zmore narod, ki hoče živeti, pa čeprav «samo milijon nas je«. To naj bi bil zgied in napotilo za naše nadaljnje delo, da se naš narod zdrav in polten ohrani.»
Prvi del programa je začela skupina otrok s slovenske osnovne šole v Ul Donadoni, ki so v zbornem govoru «po pripovedovanju stricev in teti — po tekstu učiteljice Skokove — prikazali, kakšna je bila nekoč šola pri Sv. Jakobu, ko so posamezni razredi šteli «tudi po štirideset učencev« in ko se je «po začetni šolski maši vila po cesti vrsta otrok, da so bih prvi že v šoli, zadnji pa še v cerkvi«. Toliko je bilo tedaj otrok v tej veliki šoli.
Otroci iste šole so nato uprizorili tudi igrico « Dolgolasec« po besedilu i. Artača. Dolgolasec, ameriški tiDfišt, ki si najame sobo pri slovenski družim, je dejansko potomec nekdanjega slovenskega izseljenca, ki je vendarle ohranil materin jezik in ljubi slovensko pesem. In zborček iste šole ameriškemu Slovencu — in občinstvu — zapoje nekaj slovenskih pesmic.
Za učenci šole iz Ul. Donadoni so nastopih učenci s slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška. Najprej so prikazal' igrico s plesom »Neubogijivri«. nato pa so zarajali v gozdu.
Na vrsto so prišli otroci svetjakobske slovenske osnovne šoie, ki so najprej uprizorili nekoliko skrajšano «Rdečo kapico«, nato pa podali še vzgojni prizorček »Čarobna košara«.
Prvi del sporeda so zaključili dijaki nižje srednje šole pri Sv. Jakobu. Diego Marega je najprej podal odlomek iz Cankarjevega Kurenta «0 domovina« šolski zbor pa je ob spremljavi harmonikarja Mirana Pečenika in pod vodstvom učiteljice Kocjančičeve zapel nekaj pesmi.
Samo ob sebi se razume, da je nastop šolskih otrok tako pri igricah, kot pri piesu ah petju žel veliko odobravanja s strani občinstva, posebno močno je občinstvo ploskalo nekaterim pesmim šolskega zbora svetjakobske nižje srednje sole.
V	drugem delu sporeda, ki so ga izvedli bivši učenci CM šol, smo se preselili tako rekoč v dobo čitalništva Mešani zbor kakih štirideset pevcev in pevk, bivših učencev in učenk sole, ki ji je bila proslava namenjena, je najprej zapel pod vodstvom Vladimira Švare stari «Pozdrav sv. Cirilu in Metodu«. Zbor sestavljajo sami stari pevci, ki so se zbrali in vadili samo za to priložnost.
Nato je skupina sedmih bivših učencev, in sicer Evalda Danev, Olga Ban, Justina Vuga, Josip Kravos, Albin Orel, Fišer in Jože Šušteršič, uprizorila odlomek iz
starega odrskega dela Detele in Vilharja «čitalnica» Pred tem je »besedo«, seveda v citalniškem slogu, najavila Justina Vuga. Ob koncu pa je stopil na oder sam dr. Bleiweis, ki ga je v pozivu «celi Kranjski« naj postane vsa, »tja do morja« »ena sama vehka čitalnica« poosebil Angel Turk.
Priložnostni mešani pevski zbor bivših učencev je za konec zapel še tri slovenske pesmi in sicer «Njega ni« ter «Ne tožim« v priredbi Ubalda Vrabca in Emila Adamiča priredbo »Kaj pa delajo ptičke«.
Po končani prireditvi so se ljudje zgrnili v foyer Kulturnega doma, kjer je razstava slik iz dobe CM šol. Na treh stenah je zelo veliko slik razredov, samega starega in novega poslopja svetjakobske šole ter sole na Akvedotu in raznih priložnostnih fotografij. Ljudje so po porumenelih slikah iskali sami sebe ah svojce, nekdanje šolarčke. danes že zrele matere in očetje in tudi stare matere in stari očetje. Mnogi pa so se kaj kmalu odpovedali temu iskanju in odložili ogled za prihodnje dni, ko bo manj ljudi, ko bodo lahko v miru iskah po teh zbledehh slikah k: jih spominjajo na sicer bolj skromna, vendar pa lepša leta, saj je mladost, tudi skromna, lepša od tudi bolj bogatih zrehh ali celo starih let.
V veži Kulturnega aoma so ob priložnosti te proslave pripravih razstavo otroških risb in slik, ki so jih slovenski soiarji napravili na natečaju, ki je bil pred nedavnim ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja. Slike in risbe ponazarjajo razne Cankarjeve novele in zgodbe in zelo zanimivo je videti, kako si malčki zamišljajo «Mater je zatajil«, »Skodelico kave« in druge Cankarjeve zgodbe
MEHIKA SE JE POKLONILA B. TRAVNU
S pisateljevo smrtjo se je razblinila čudna ta j instvenost
Pred dnem je v prestolnici Mehike umrl slomti romanopisec b. Traven. Njegov pogreb je bil veličasten, saj ga je na zadnji poii spremljalo več deset tisoč ljudi. Umrl je od srčne kapi. Njegova smrt je močno odjeknila v mehiški prestolnici in tudi drugod po svetu, saj je bit to pisatelj, ki je napisal celo vrsto del. Pisatelj Traven je dočakal 79 let. Vse srnje življenje je posvetil pisateljevanju.
Traven je bil zelo ploden pisatelj, hkrati pa zelo tajinstven, saj se je na njegov račun spletlo nešteto zgodb in tudi Slovenci smo si ga nekaj časa lastili. Pred nekaj leti je namreč izšlo v slovenskem tisku več člankov, v katerih se je dokazovalo, da je Traven slovenskega porekla.
Z druge strani pa so se širile najrazličnejše vesti, da se pod njegovim imenom skriva neki bivši zločinec, morda celo kak veliki politični zločinec in podobno. Njegova smrt je sedaj razblinila vse te govorice, kajti Traven se je rodi! v Chicagu, v svojem dolgem življenju je prepotoval skoraj ves svet. Že pred dolgimi leti se je nastanil v Mehiki. Prvo potovanje od Chicaga do Tam-pica je morda spremenilo njegovo življenjsko pot, ker mu je navdihnilo snov za njegovo prvo literarno delo Mrtvaška ladja*. Od tedaj dalje so se njegova literarna dela, v precejšnji večini avtobiografskega značaja, vrstila drugo za drugim.
Rekli smo, da je bil Traven zelo tajinstven. Pred dvema letoma je vse govorice demantiral, ker pa ni hotel nič točnega povedati o svojem življenju, so se te govorice nadaljevale. Sedaj se je zvedelo, da je bil rojen v ZDA, da je že davno prevzel mehiško državljanstvo, da se je oženil s
niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiimiiiimiiiii
LEPA GESTA BIVŠEGA IZSELJENCA
Zakonca Lučič sta poklonila Opatiji 50 tisoč dolarjev
književnico Roso Ellen Luian, da je pohčeril njeni hčerki iz prejšnjega zakona itd.
Pokojni književnik je bil sicer v dobrih stikih tudi z bivšim mehiškim predsednikom Lopezom Mateosem. Traven je bil tudi drugače povezan z družino Lo-peza Mateosa, kajti sestra bivšega mehiškega predsednika E-speranza je bila njegova poslovna predstavnica skozi 30 let.
Sedaj, ko je pisatelj umrl, so odkrili še nekaj njegovih rokopisov, med temi študijo o Benitu Juarezu, mehiškem državniku, ki se je pred sto leti boril proti tujemu poseganju v mehiške notranje razmere.
SVETOVALKA J. GERBEC V OBČINSKEM SVETU
Povsem zanemarjali osnovna vprašanja slovenske manjšine

(
ti li n ih iiiii mi hi umil iiiiiii i iiiiiiiiii,i,,iii imilll i, m
S temi sredstvi bodo zgradili postajo za nujno pomoč
Tujina je lahko zelo lepa in tudi bogata, toda rojstni kraj je najlepši in najdražji. Ta resnica je prišla tudi v pregovor. To posebno občutijo tisti, ki jih je življenjska pot iz tega ah onega razloga speljala daleč od doma in se zato ne morejo vrniti ah se le redko kdaj vrnejo v svoje kraje. Zato ni nič čudnega, če se mnogi izseljenci, po daljši dobi ki so jo pre živeli v tujini, vračajo v svoj rodni kraj, da bi tu preživeli vsaj svoja stara leta Tak primer je tudi primer Mate Lučiča in njegove žene Katarine ki sta se po dolgih, dolgih letih vrnila v svoje kraje. Njun primer pa je še posebej značilen po «m, ker nista prišla v svoj rodni kraj praznih rok, pač pa bodo v Opatiji začeli v kratkem graditi postajo za prvo pomoč s sredstvi, ki sta jih poklonila zakonca Lučič. Opatijski občinski upravi sta namreč zakonca Lučič poklonila 50.000 dolarjev, torej okoli 30 milijonov dinarjev, »brez katerih Opatija bi verjetno še dolgo ne dobila te tako potrebne ustanove,« kot je rekel ravnatelj opatijskega zdravstvenega doma dr. Ante Klarič, ki je tudi dodal, da «novc ustanovo bodo postavili v parku, v neposredni bližini pa bo, kot predvidevajo načrti, kdaj pozneje zgrajen zdravstveni dom«.
Mate Lučič se je rodil v naselju Gariči bhzu Kastva pred 76 leti. Njegova žena Katarina pa je iz Šapjan bhzu Rupe Mate je svoj rojstni kraj zapustil 1913. leta, ko se je izsehl v Kanado. Zaposlil se je pri gradnji proge. V tej dobi je tudi prvič prišel do glasila hrvaških naprednih izseljencev »Radnička straža«, ki ji je ostal zvest do konca. Zvest je ostal tudi načelom in idejam, ki jih je ta list zagovarjal
Lučiču na oni strani Atlantika ni bilo lahko. Ko je izbruhnila vojna v Evropi, je izgubil zapo-
iiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimuiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimmiiiimiitfiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Samoi Oseba, ki vam vsiljuje^svojo pomoč, previdno naprej po poti, ki ste si I ni najl
jo začrtali. Delno čustveno razočaranje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovni korak, ki ga nameravate storiti, ne bo najprimernejši. Kesanje še ne
pomeni spreobrnitve.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Silo-
vit zagon delovne vneme. Znova pridobljeno duhovno ravnovesje.
RAK (od 22 6. do 22.7.) Varujte se »predobrih« prijateljev. S preočitno nečimrnostjo ae boste nikjer prodrli.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Natačno se držite obveznosti, ki ste jih sprejeli. Radostno sporočilo iz neke daljne dežele.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izjemno priznanje za strokovno opravljeno delo. Prisrčen pomenek s starim prijateljem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
ijbolj zanesljiva. Vzdušje sodelovanja v družini
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Denar, ki vam bo dan na razpolago, uporabite kar se da previdno. Preveč zanemarjeno čustveno življenje.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Prišlo bo do nepotrebnega spora med družabniki. Srečanje, ki vas bo pomladilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Utrdite svojo voljo do dela. V odnosih do žensk bodite bolj neposredni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšane razmere v poklicnem delu. Zavarujte se pred napadi nekega soseda.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Ne sodite prestrogo drugih ko tudi sami niste popolni. Srečno počutje spričo nekega čustvenega uspeha.
slitev. Zato se je presehl v ZDA in se zaposlil blizu Washingtona. Od tod je prišel v Detroit in se kmalu vključil v komaj ustanovljeno Komunistično partijo ZDA. Tri leta pozneje se je oženil.
Ko je ZDA zajel va1 stavk, je Mate Lučič postal tajnik odbora za pomoč stavkajočim delavcem jugoslovanskega porekla. Dve leti pozneje so ga izvolili za tajnika Mednarodne delavske obrambe. Samo ob sebi se razume, da mu ta dejavnost ni koristna. Deloda jalci so ga zato često «odsiav-ljali«. Zato je moral Mate pogosto menjati delo in poklic. Bil je rudar, ladjedelniški delavec, moral je kljub stroki v gozdove kot gozdni delavec, zaposloval se je v trgovini, prijel, skratka, za tisto delo, ki st mu je pač nudilo. Svojim načelom pa se ni hotel odpovedati. Nekoliko pozneje je Mate postal tudi predsednik jugoslovanske komunistične sekcije v Clevelandu. Bilo ie to tik pred drugo svetovno vomo. In ko je prišla tudi Jugoslavija v svetovni metež in se je na vedno upornem Balkanu začela na/odnoosvobodil na borba, je veliko delal pri zbi ranju sredstev za pomoč novi Jugoslaviji, ki se je začela porajati v gozdovih.
In tudi sedaj, ko se je vrnil v svoj rojstni kraj, je hotel dati svoj delež: 50 tisoč dolarjev. In čeprav 50 tisoč dolarjev tu majhna vsota, je Mate Lučič v svojih izjavah skromen kajti bolj kot beseda za njega veija delo. Ko so ga na njegovem dimu obiskah v zvezi s to plemenito gesto, je Ma te rekel:
»Z ženo želiva s tem svojim skromnim deležem pomagati svojemu ljudstvu. Težko in naporno sva delala, vendar sva nekaj zaslužila in prihranila. Prihranila sva nekaj več, kot se nama zdi, da bova potrebovala do konca svojega življenja. Zato sva sklenila pomagati, da se postavi objekt, ki bo služil človekoljubnim namenom.«
Njegova žena Katarina je dodala:
»Mate se je v svojem življenju veliko trudil. Delal je in varčeval. In sedaj želi, da bi naši ljudje imeli kaj od tega.«
NEW YORK, 31. - Šeststo pevcev enega najštevilnejših zborov zadnjih let je sinoči skupno zapelo na zaključnem koncertu drugega mednarodnega fest'va'a univerzitetnih zborov v *New York Phi-larmonic Hallu*. Slo je za zaključni nastop visokošolskih pevskih zborov iz 16 držav, zborov, ki so nastopali skozi tri tedne na ločenih koncertih. Zaključni koncert tega številnega pevskega zbora je dirigiral Američan Robert Shaw. Zbor je izvajal Haudnovo Mašo lorda Nelsona» Verdijev *Te Deum» ter «Simfonijo psalmov» Stravinskega.
Pevce je spremlja1 orkester new-gorške tJuillard School of Musič*.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Slikar Duiz je razstavljal v «Tribbio»
Izmed vidnejših tržaških likovnikov je Duiz, poleg Marina Sor-manija, nedvomno najbolj dosledno stremel s svojim vztrajnim delom k ponovnemu ovrednotenju oblikovno-predmetnega slikarstva. Tega pa ni skušal doseči z obrabljenimi vzori iz preteklosti. Iskal je nove likovne■ prijeme, ki naj bi bili v čistem nasprotju z barvitostjo impresionizma. In tako danes slika s preračunano omejeno barvno lestvico, ki ne pozna kričečih barv, uspe pa z njo sestaviti v oljih čudovito jasnost sončne luči, ki obliva še večjo jasnost v vsej resničnosti podanih predmetov.
Je pa Duiz predvsem pokra-jinar, ki poleg obalne lepote, slika najraje skromnost in strogost kraških stavb okoliških vasi. To je znova dokazala njegova razstava v galeriji Tribbio. Kot vse prejšnje, nam niti la ni nudila nikakih presenečenj. Za kaj takega ie Duiz preresen.
Ze aolga leta je videz Duizo-vih razstav spoznavno značilen za njegovo ustvarjanje. Predstat> Ija nam vedno skupke preprostih hiš in morske bregove s čolni. Novi so samo drugotni razgledni koti, s katerih gleda vso to domačo lepoto. Le včasih srečamo kaj tujega. Tako sedaj večje olje slavnega s hišicami pokritega mostu preko Arna v Eirencati, ker je slikar v njih pač videl odsev njemu ljubih kraških motivov v obliki in barvi.
Lani je Duiz prejel v Rimu nagrado vsedržavnega pomena. Tu pa je veliko olje Mali cirkus», ki mu je prineslo mgrado _ ENDAS. So pa med ostalimi večjimi olji sličice kot biseri, skriti in drago ceni, ker se v njih zrcali z ne zmanjšano jasnostjo in s še pri stnejšo neposrednostjo, nepotvor jeno umetn:ško občutje tega nad vse poštenega slikarja
MILKO BAMBIČ
Na pretekli petkovi občinski reji. kjer se je razpravljalo o letošnjem proračunu, je v razpravo posegla Jelka Gerbec. Dotaknila se je v tem okviru predvsem vprašanja potreb slovenske manjšine oziroma tega, kaj je oziroma kaj ni bilo od strani občinske uprave v tem pogledu storjenega. Njen nastop je bil s tem v zvezi vseskozi kritičen. Ne samo, da ni bilo — je dejala — storjeno to, kar bi neka resnično demokratična uprava morala storiti v odnosu do neke manjšine, marveč niso bile izpolnjene niti obljube ter obveznosti, ki so v tem pogledu in na osnovi določenih sporazumov že bile dane in sprejete. Ukrepi, kolikor jih je bilo sprejetih v tem vprašanju, so bili zgolj formalnega značaja, obrobni in sporadični, skratka mrvice. In nikakor ni moč govoriti o kaki korenito spremenjeni politiki do slovenske manjšine, ki bi tej zagotovila popolno enakopravnost in možnosti razvoja, jasnejše perspektive lastnega obstoja ter ohranitve. Od strani govornice je pri tem na račun občinske uprave padel tudi očitek, da se politične sile, ki so na oblasti, še vedno preveč povezujejo z desnico ter opirajo na fašistične ostanke in miselnost, kot tudi da ne upoštevajo časa, ki v njem živimo, časa, ko se na primer združena mladina, naj bo italijanska kot slovenska, složno zavzema, postavimo, za korenito spremembo šolskih struktor v državi, kar med drugim zgovorno dokazuje, kako absurdna in anahronistična so že določena stališča, ki je zanje potemtakem nastopil čas radikalnih sprememb.
Priznati moram gospodu županu — je dejala predstavnica KPI — da v svoji izjavi z dne 20. februarja ni več omenjal potrebe po neki «prepričani in polni udeležbi državljanov slovenske narodnosti v živl enju italijanske republike«, izjavi, ki ni zvenela najbolj primerno ne samo zaradi te ga, ker ni to problem, katerega je treba rešid, marveč tudi zato, ker je slovensko prebivalstvo v Italiji — čeprav je bilo deset etja zatirana, uničevano, diskriminirano, nadzorovano in staino preganjano, kot da bi ogrožalo temelje same italijanske države — narodna manjšina na visoki stopnji kulture in civilizacije, globoko prežeta z demokratičnimi tradicijami, ki ni stala ob strani v najbolj temnih dneh življenja dežele, marveč je dala visok prispevek krvi in žrtev, kakor je tudi s svojim delom ter intelektualnimi silami pripomogla pri obnovitvi od vojne razrušenih gospodarskih in social; nih temeljev, spričo česar ji ni lahko prenašati očitkov, da se čuti tuja v življenju italijanske republike.
To omenjam — je nadaljevala Jelka Gerbec — ker želim poudariti, da je potrebno o narodnih pravicah Slovencev spregovoriti na povsem drugačen način, pri čemer je treba upoštevati ne samo pravkar omenjeno in pa dejstvo, da so njihove pravice zagotovljene tako z ustavo kot mednarodnimi sporazumi, marveč tudi to, da gre za načelo, ki ga spričo dosežene stopnje demokracije v deželi ni mo-
goče popačevati.
Predvsem je treba priznati A stvo o strnjeni enotnosti slovens skupnosti v Italiji kot nujnost, jo nalaga prav načelo demokj rije. Nič pa ni bilo v tem s® slu omenjeno v izjavi z dne «■«£■ februarja, razen nekaterih spl* TVOJ nih fraz. Pa še to je bilo stori no bolj v nekakšnem duhu pr° komunizma in pa zaradi potrt -51
po zagotovitvi določene razpof^ ljivosli glasov v občinskem srt Vi
—	je dejala komunistična svefKošuti
valka.	j U.
Nadaljujoč s svojim posegom, i CollfY nato županu očitala, da je v sv bt jih izjavah nanašajočih se na sl. °po vensko manjšino, preveč neotipjj^nšči nepopoln in premalo stvaren. Bcev p leg etičnih in kulturnih vpraša* Spada
-	- je dejala — so tu še gospodu moral ska in socialna vprašanja, ki ® sodni!
nimajo manjšino in od katerih'I grofa odvisen njen nadaljnji raz^Tik p
Vprašala ga je obenem, kako ®* zarad merava občina podpreti na P* ma mer nekatere zadružne pobude1 U.
koliškega Krasa, kaj storiti v i*	'
7 7anDCll’hnir>	mlad
«■* z zaposlitvijo slovenske ml®' v; ■ ne, da bi ta ne bila primoral* Je iskati dela drugje. Slednje vpr*suo-sanje očitno zadeva vse, vefld* je še bolj pereče v zvezi s ph 8ato padniki slovenske manjšine, ki } močn zlasti v tem pogledu predmet di* na. 1 kriminarije, čeprav na prikrit n* krišk čin (dovolj je omeniti skraino rt tudi znatno številp zaposlenih Slove« in z cev v deželnih ustanovah, prim® vlačr mlade farmacistke na Opčin«1 Ve'
itd. itd.).	tila
Kar zadeva ostalo v zvezi 1 tela potrebami slovenske manjši« pa t smo tudi v Ie.ošnjih proračinskU po postavkah ostali pri starem. Ki,
prilo:
je bilo storjeno v zvezi z vpraš« njem slovenske strokovne šole- Cg „ Nič. To vprašanje se v pogs.t , njih z jugoslovanskimi oblastih c
*» juguaiv vcuiatuiu* uuia-3''" nori
med drugim skuša povezovati z rt j .
’	' ’ H
kakšnim načelom reciprocitete ,®J kar predstavlja neko vrsto izsp ®tva. ljevanja. Slovenci na tem ozemlj* jozi ne morejo biti drobiž za nikogaf le, !
Res so sestavni del slovenske® ske narodnega telesa v Jugoslavija omo vendar so italijanski državljan« krat ki jim pripada poina pravica d4 žal pouka v materinem jeziku. Žara- nio di tega mi komunisti — je dejaj njm la svetovalka — protestiramo, M viln omenjena slovenska strokovna š® t^0 la v našem mestu še ni bila ustav* j .6
ljtT\ ,	kov«
Iuai kar zadeva zelo megle®0 sre|
obljubo, da bo občina — kjer h® (ja potrebno?! — poskrbela v raznih P]
ki
žal
ne
ug
jat
stt
TOREK, 1. APRILA 1969
TRST A
7.15, 8.15, 13 15. 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 11.35
G. Di Stefano; 15.00 Ghedinijev kvartet za godala; 15.30 Simf kon cert; 17.45 Couperinova sonata v treh; 18.15 Gospodarska rubrika.
Slov. narodne- 12.00 Pratika; 13.30	1345 Fizikalne znanost: v Italiji;
Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima: 17.2') Program za nladino; 18 15 Umetnost in prireditve; 13.30 Kitaris. Tonazzi; 19.10 Nabožna oddaja; 19.20 Melodije; 19 45 Zbor iz Repna; 20.00 Šport; 20.35 Verdijev »Rekviem«; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Radijski oder; 14.30 Arhivski paberki.
KOPER
19.15 Koncert; 21.00 Glasba izven programa.
FILODlFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Polifonia; 9.40 Plošče; 10.05 Mil haudova koncertna simfonija; 10.20 Vivaldi in Malipiero. 12.30 Iz Do nizettijeve »La Favorita«.
SLOVENIJA
6.00, 7.00. 10 00. 13 00, 15 00, 19.30 Poročila: 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.15 Inform. od
R-m 7 50 19 50 u 50 ir 00 iq,s daja; 8.08 Operna matineja; 8.00 6.30, 7.30, 12 30 14 30, 16.00, 19.la RaClijska šola; 9.25 «Morda vam
Poročila
7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester
bo všeč«; 19 15 Prt vas doma;
Percy Faith; 10.45 Popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji
12.10 Baritonist G. London; 12.30 Kmetijski nasveti; '2.40 Slov. na rodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbeno udejstvovanje mla ,, 7m ..	-	.-,.	dih; 14.25 Lahka glasba; 15.45 Je
£1	?,3nn “kovni pogovori; 16.00 Vsak dan
pevci; 12.00 in 12 45 Glasba po željah; 13.50 Jugoslavija v svetu-
Popevke; 16 40 Ital. narodne; 17.00 Tretja stran: 17.45 Zbor Luboff; 17.30 Godalni orkester F. Busoni; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Stare pesmi; 22.10 Ansambel in orkester; 22 35 Glasba za lahko noč.
za vas; 17.05 Simf. irkester RTV; 18.00 Aktualnosti; 18 15 V torek na svidenje!; 18 45 Prof F. Pediček: O mladini; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Marjana Deržaj; 20.00 C. E. Soya: »Mali očka želva«; 2050 Pesem godal' 21.15 Deset pevcev; 22.15 Jug. glasba; 23.05 G. Schvvab: Orfej in Evridika, 7.00. 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Po: 23.15 Plesni orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
ročila; 8.30 Popevke; 9.05 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.39 Operna antologija, 12.05 Kon
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Vzgojna oddaja, 13.00 Sli
trapunkt; 14.45 Nove pesmi; 16.00 kanicc; 13.30 Dnevnik; 17.00 Pro
Spored za najmlajse; 17.05 Program za mladino; 19.13 Rossinijevo življenje- 20.15 Operna glasba; 22.10 Klavirski duo.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 14.30. 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Roman: 10.40 Telefonski pogovori;
gram za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna odda>a: 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Puccinijeva opera »Turan dot«; 23.10 Dnevnik
II. KANAL
19.00 Nemščina: 21.00 Dnevnik;
13.00 Program s S. Mondatni; 13.35 21.15 Na snegu; 22 20 Filmske in Brez naslova; 14.45 Glasba za vsa- gledališke kronike.
kogar; 15.15 Tenorist W. Brigiti; 17.10 Popoldanski spored: 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna en-
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.55 Poroč-la; 9.35, 14.45
ciklopedija; 19 00 Ping-pong; 20.00 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; Glasbeni kvizi; 21.10 Radijska pri 11 m Sn,1/,4n"	' ,fi ,'1
redba.
III. PROGRAM
11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17 45 Risanka; 18.00 Mokedajeve pravljice; 18.20 Po sledeh napredka: '8.40 Ansambel 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Montenegro; 19.05 Športna oddaja;
20.30 3-2—1: 20.35 Nihče ni pomahal v slovo — film, 21.55 Mau-rice Ravel.
Bach in Jolivet; 12.20 Sodobna
ital. glasba: 12 25 RespighL Fau-re, Gora; 13 55 Bentaminn Gigli in
svojih uradih za osebje z ustre«' ^ . nim znanjem slovenskega jeziki*: j vse zaman čakamo, da bomo Pr! ■ . nekem uradnem okencu naletel' Jac< na človeka, ki bi znal ali vsai h°" so tel spregovoriti po slovensko- vzd
Kako ie nadalje s poimenova- in njem ulic in trgov z imeni za- ki služnih osebnosti slovenske narod- je nosti? Reči moramo, da če se je stvar neznatno in pomanjkljiv0-vendarle premaknila naprej v >«' jje, rečno slovenskih okoliških krajih-pa je zadeva v samem mestu, | kjer tudi živi dokajšnje števil® Slovencev, ostala domala nepre” mična.
.vaaaije je tu vprašanje Slovenskega gledališča. Zanj je bilo določenih 10 milijonov. Kot lani ‘P vseh pet let zapovrstjo. V resni' ci je moč s to vsoto kriti komanJ tretjino izd-tkov omenjene ustanove, vtem ko podobna italijanska j ustanova, Teatro di prosa italiano-prejema iz javnih sreds.ev nepr*' j memo več. Mi komunisti — 'e dejala svetovalka Gerbec — smatramo, da je to mnogo premal® za ustanovp, ki opravlja tako P0" trebno in važno nalogo. Vrhu tega je še vrsta drugih vprašanj, »1 bi jih bilo treba rešiti, tako n® primer vprašanje priznanja mp®" gih kulturnih, športnih, družbenih-rekreativnih in še zlasti gosp®" darskih slovenskih ustanov in dri*' štev. o čemer se sploh ne spregovori. Kot še ostaja naprej nerešeno vprašanje, ki bi že davn® moralo biti rešeno, namreč vprašanje povrnitve v prvotno slove*** sko obliko od fašizma, poitali.a*'' čenih imen. Tudi v tem pogled® se doslej nobenemu od odgovorh*® ni kdo ve kako mudilo.
V občinskih otroških zabaviščih še do danes niso bili ustanovljen* slovenski oddelki. V mnogih ni človeka, ki hi govoril slovensko, čeprav jih obiskuje precejšnje število slovenskih otrok. Da ne omenjamo tega, kako je stanje v teh | zabaviščih tudi nasploh skrajn® pomanjkljivo.
Svetovalka se je zatem dotaknila vprašanja otroških vrtcev, kjer bi se vloga občinske uprave ne smela omejiti samo na to, d® jih zalaga z vsem potrebnim, m®r'. več bi njene funkcije morale blU tudi v stalnem ustreznem nadzorovanju njihovega dela in razvoja-Stanje je v tem pogledu pereče zlasti zaradi tega, ker so otrošk' vrtci zdaj pretežno v rokah privatnih in verskih ustanov. Kar se pa tiče slovenskih otroških vrtcev, so samo trije v občinskih rokah.
V okoliških vaseh, ki sodijo P0® tržaški občino, pa ni niti en vrte® občinski.
Enako nezadovoljivo je stanj* kar zadeva dvojezičnost na javnih razglasih in lepakih. Tu in ta m jc opaziti katerega, vendar sam® v okoliških krajih, pa še tu le na bolj skritih mestih.
Politika diskriminacije — i® zatrdila svetovalka — je v odnos® do Slovencev še prisotna, čepr®*! v bolj prikriti in ne več naših*1 obliki. Bistveni problemi Slovencev se še vedno nočejo reševati-I11 če je dežela bila ustanovljen® prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine na njenem ozemlju,, s* le-tej danes preprečuje, da bi v zvezi z njimi izdajala ustrezne zakone. Se vedno .se Slovenci V Italiji dele na tri kategorije. Prl čemer mislim — je poudarila -j" na Beneško Slovenijo in Kanalsk® dolino, kjer slovenski otroci spl®1’ nimajo šiol v materinem jezik®-na Goriško, kjer sicer velja ust®' va, ne velja pa londonski spor®! r* na Tržaško, kjer naj ®
zum, m
(Nadaljevanje na 6. strani)


VESNA -GIPO VIANI 2:1 (1:0)
’ Ponovna dragocena zmaga enajsterice kriške Vesne
oimi služijo sovražni in sramotilni izpadi ob robu igrišča?
znati < sloveK ujnost dernot tem s : dne \r •ih spJV lo stot ihu P®
STRELCI:
pobi STRELCI: v 15’ p.p. Codemo (V), v 21' d.p. Zuliani (GV), v 40’ ■azpoPe Michele (V) iz enajstmetrovke.
11 SV .vt,SNA: Tence R., Verzier, Tretjak, Milič, Finotto, Mandanicci,
VP^OSUta Codprrn Rnhiicin Tcvnr>.^ R Pio
ra:
?m	_______ ______
ia s*#tošuta, Codemo, Rabusin, Tence B., De Michele.
r ■ VIANI: Giugovaz, Muiesan, Spadaro. Visintin VV., Ramani, egoff^^^cchia, Zuliani, Codig ia, Visintin E., Savarin,
:e v S SODNIK Zoch iz Trsta. KOTJE: 5:3 za Vesno.
■ na "Pombe. Lepo, sončno vreme, neotipfsnsce v dobrem stanju. Gledal-
D’Agnolo.
ren-lev Približno 250. V 15' d.p. si je vpIijt!?a^?ro P°škodoval gleženj in je !0SPT'°,ral zaPUstiti igrišče. V 33’ je
0	Jih , ?lk opomnil Visintina E. za rail Prekršek nad nasprotnikom.
-eko i,	koncem tekme je sodnik
’na j 'aJac“ ugovarjanja izključil Ccde-
1	v * ,'tesna je imela v nedeljo v go-• mlaf.n žilavo enajsterico Gipo Viani, imon^1Je dokazala, da je nevarno mo-e v(r vo- S hitrimi podajami in proti-
vert^apadi je večkrat spravila v za-i s (lato kriško obrambo, kjer se je j, ki nočno občutila odsotnost Coltelli-net t !a._ Toda s trdno voljo do zmage so krit 1 Riški nogometaši znali prebresti '.mo *udi to oviro. Tekma je bila napeta z* j',” za gledalce prav gotovo pri-pnjlačna.
;:c M,^esna je morda le preveč občana resnost položaja in ker je ho-
; n čil K u uu zmage, .e logično iu lAinsl>a tam zaigrala nervozno in si je ' k50 nepotrebnem zapravila nekaj otiraš 3ri‘°žuosti. Na sredini igrišča Kri š0/ariom ni šlo od rok: Milič in Ten-pogi 'e B., ki sta imela nalogo že v kali blasb 'atl'eti poskuse nasprotnikovih na-ti z flPapov, sta slabo opravila nalogo, ocit^®j ju krilca nasprotnega mo-o izsStva večkrat spravila v zadrego. )zeni®"°zitivno pa je zaigral De Miche-ikogffi. ki je bil tokrat gonilna sila kri-nsKetke ekipe ter je s svojimi posegi slavttmogočal napadalcem, da so več-ivl.a*rat prevarali nasprotno obrambo. IC|Jra' Pa je napadalna trojica Code-dd?'° ~ ■ košuta — Rabusin z odveč-wr!|n preigravanjem zapravljala šle-na ne - ae ^ako *dealne priložnosti, ustav* ?^°®e bi s kakim strelom od da-fec le zadeli še enkrat nasprotni-palenT°V0. mrc'žn in s tem olajšali delo :A hPredini, obrambi pa pripomogli, razi« a *?' laž>e zadihala. istreLPripomniti pa 'e tfeba, da je na jMik?0šut° in Rabusina močno vplivajo prfo grobo navijanje proseških navi-jjjeteBačev, ki so prišli tako daleč, da j j i,0,n ju ves čas žalili z izrazi in i. fzdevki, ki jih ni mogoče zapisati novatii ki nikakor niso v čast tistjm, ' JS*1 so jih izrekli. Iz te skupin?, ki 5(Jt! navijala za... Viani, je ob zma-liiv«v?V^em 8°lu Vesne priletel kamen, V ifj ■ ic zadel in ranil v oko sprem-rajiti!Jeva'ca Vesne Klavdija Sedmaka, jestC' je bil ob robu igrišča. Vsekakor teviBžalostni dogodek, ki sicer nikomur epre,Ile koristi, škoduje pa prav gotovo ugledu tistih, ki jih ni sram navi-overjati’ ne za sosede, pač pa za enaj-j tfflsterlcc, s katerimi prav gotovo niso vsi’'' a sorodstvu, še najmanj pa v krv-
nsS' i Kronika. Prvi resnejši napad je n‘sy Jzvedel Viani, ki je prisilil Rada jana enceja k posegu, pri katerem mu epm žoga ušla iz rok. Na srečo je je Mandanicci pravočasno odvrnil ne-Srrt8’ 'arnost. V protinapadu je Košuta maM Prodrl v kazenski prostor, kjer so PjJ ?J zrušili. Prosti strel De Micheleja » K 0'3ramba gostov odbila v polje. Križani so vztrajali v napadu in
’ Gi ŽO|
ugovaz je moral s pestmi odbiti »nib j'"g0, bi kmalu postala plen Co-;sp<r <Ania- V 12’ očitna roka branilca drli" Vlan'ja na strel Košute tik pred pr? L,?1'1 katero je sodnik, čeprav zelo cre ^'zu, spregledal. Tri minute kasne-iviš 1° ie Vesna prešla v vodstvo: dolg prS’ Predložek Verzierja v kazenski pro-jeV štor, kjer je neodločna obramba aJj prePustlla žogo vratarju. Giugovaz nl zadržal in hitri Codemo jo 'd JVrCZ težave sPrayB v mrežo, ičilj h ^	','an* sprožil protinapad,
jppi cua Rado Tence je pravočasno po-Č> skoval, a se je pri tem lažje po-če- kodoval. Ker žoge ni hitro poslal št? v Polje, ga je sodnik kaznoval s rti* Prostim strelom, ki pa je ostal ne-te)i zknrlščen. Tik pred koncem, v 40’, ijn® 3c Viani iz kota za las zgrešil cilj.
V 4’ drugega polčasa je De Michele s kazenskim strelom prisilil Giu-govaza na izredno parado. Križani so še ostreje navalili na nasprotnike in v 10’ se je lepa akcija Ko-šuta-Codemo-De Michele-Košuta končala z močnim strelom, ki je švignil tik čez prečko. V 13' in 21’ dve
D’Agnolo prisilil R. Tenceja na poseg, nato pa je E. Visintin skušal s strelom iz daljave prevarili vratarja Križanov. V 28’ si je Viani izsilil kot, ki ga je streljal Zuliani. Ta je poslal žogo naravnost v notranjo stran droga in tako iz načil stanje.
V odgovor je Vesna množično navalila na nasprotnike in v 40’ sta dva branilca stisnila Košuto in se žoge dotaknila z roko. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko in De Michele je enajstmetrovko spremenil v zmagoviti gol.
K. KOŠUTA
LIBERTAS PROSEK - PRIMORJE 1:3 (1:0)
Po začetnem vodstvu Libertasa Primorje odpravilo nasprotnike
PRIMORJE: Štoka, Hervatič, Os-sich. Francona, Sardoč, Pressi, Del Bene, Prašelj, Verginella, Cadelli, žužič.
LIBERTAS PROSEK: Rota, Smo-lizza, Babieh, Kocjan, Cotterle, Percovich, Bose, Manzotto, Zac-chigna. Dagri. Bo’cich.
STRELCI:	19’	p. p. Dagri; v
11’ d. p. in 13’ Del Bene, v 21’ Žužič
KOTI: 6:3 za Primorje.
SODNIK:	Zorzedch, Trst.
Primorje je v nedeljo spet prišlo do zmage. Kako naj sodimo nedeljski nastop Primorja? Rhe-čerumeni kljub zmagi niso zadovoljili predvsem v prvi polovici igre. V vrstah Primorja je bilo še enkrat opaziti precej nervozno-
priložnosti va Viani:	najprej je
.........................................................................................................................
BREG-ZAULE 2:1 (1:0)
Kljub nepopolni Brežani potrdili
postavi
premoč
BREG: Favento, Kozina, Maver, Berdon, Sau, Leban, Rodella, Bas-sanese, Grahonja, Čuk, Ralza.
ZAULE: Brovia, Tron, Balbi S., Chermaz, Bonin, Balbi N., Martini, Cerutti, Vattovani, Scoria, Vascot-to.
STRELCI: v 37’ p.p. Grahonja (B); v 1’ d.p. Grahonja (B); v 15’ Leban (avtogol).
SODNIK: Dreas.
KOTOV 5:3 (4:0) za Breg.
Dolgo in utrudljivo prvenstvo III. kategorije polagoma izčrpa igralce in zadnje tekme so navadno dokaj ostre in napete. To velja brez izjeme za vse ekipe. Nekoliko na boljšem so pač tista moštva, ki na lestvici nimajo problemov ali se potegujejo le za častna mesta. Prave žrtve pa postajajo vodeče enajsterice.
Breg je v letošnjem prvenstvu trenutno izpolnil vsa pričakovanja in dal veliko zadoščenja vodstvu, navijačem in končno še igralcem samim, Kot vedno ni šlo vse gladko kot izgleda in ovir ni manjkalo, tako na igrišču kot v drugih ozirih; toda če na vrhu lestvice «M» skupine plapolajo slovenske barvfe,
ni čast samo za dotično društvo, , proti sredini, tako da je zapiral ampak za vse zamejske Slovence, Grahonjo in je olajšal nasprotni
ki se zavedajo, da je naša manjšina še precej v škripcih in da razmere niso ravno najboljše.
Kdor je razumel, bo priznal, da okoliščine niso kdo ve kaj pomagale Bregu tako visoko in da je ta uspeh sad velikega truda in trdne volje. In to je Breg dokazal tudi v nedeljo, saj je nastopil brez petih standardnih igralcev. Torej se plavim sreča ne nasmeha in bi si ne mogli dovoliti nastopati brez elementov kot so Bertesina .Zocchi. Švara (bolni), Vižentin (ki je bil diskvalificiran za tri nedelje, češ da je žalil sodnika. In če bi ga res žalil?) in Valentič (delovne obveznosti). Pet elementov, ki je v prvem delu bistveno pripomoglo, da je Breg postala zimski prvak in ki so drug za drugim zmanjkali.
Zato se je trener še enkrat poslu-žil Kozine (2), ostale vrzeli pa so krili Berdon (4), Rodella (7) in Čuk (10).
Ekipa se je obnesla in je obdržala značaj napadalnosti. Medtem ko je Ralza dobro opravil na skraja ni levici, je 'pa Rodella potiskal
CRDfl-BREG 5:1 (3:1)
8 igralcev Brega prejelo pet golov
V ekipi mladih Brežanov so nastopili le 4 standardni igralci
BREG: Žerjal, Slavec, Hrvatič, Bandi, Žerjal Walter, Čuk Marij, Krmec Viljem, Kocjan. Glavina.
V povratni tekmi z enajsterico CRDA so mladi Brežani utrpeli hud poraz. Ekipa je nastopila v nepopolni postavi in poleg tega še okrnjena, saj je bilo na igrišču le 9 igralcev. Nasprotniki, k; so doslej dosegli le tri zmage, so se včeraj maščevali za poraz, ki jim ga je zadal Breg v 1. koiu.
Že od samega začetka je bilo jasno, da Brežani ne bodo mogli nuditi večjega odpora To je nasprotnike spodbudilo in so prešli takoj v napad. Njihova igra pa je bila ves čas negotova. Napa" je bil precej netočen in neučinkovit. Nekoliko boljša je bila obramba, ki je skoraj vedno nevtralizirala hitre brežan-ske protinapade.
O Brežanih ne moremo mnogo povedati. Nastopili so le štirje igralci,
<>>l" „ i, m i,,,, i ,,,,,,,11, im, m,,,,,,,,,,, lll)l,li)l,i),iiimi,,), i„ i,itliiniiMtiii,iiiiiiMi,M,i,iii
LIBERTAS TRSI-JUVENTINA 5:3 (5:0)
VELIKO GOLOV A MALO IGRE
ki navadno nastopajo v tej ekipi, ostali so bili rezerve ali naraščajniki. Razumljivo je, da ekipa ni mogla tako dobro m ubrano zaigrati. Dobro so se izkazali v prvem polčasu, ko so precej napadali in prisilili močnejše nasprotnike k obrambi V ugem polčasu so skoraj povsem popustili in se s težavo branili. Lahko bi rekli, da so v drugem polčasu igrali le v sedmih, ker sta se Krmec in Čuk resneje poškodovala
Že v šesti minuti p.p. so Brežani imeli priložnost, da bi povedli, ko je Krmec v hitrem protinapadu močno streljal in je vratar le za las odbil v kot V 13’ so gostje prešli v napad. Žoga je šla že čez črto in branilci so jo pustih, Alegretto je kljub temu podal Cerettiju, ki je streljal v prazna vrata Sodnik je kljub protestom priznal gol. V 18’ je sodnik dosodil enajstmetrovko, ker se je Bandi dotaknil žoge z roko. Dve minuti kasneje je dosegel tretji gol Gamboz. V 25’ je sodnik dosodil kazenski strel v korist Brežanov. Streljal je Bandi in dosegel tako edini gol za Brežane. Gol je zmedel nasprotnike, ki so se začeli braniti. Kmalu nato je Krmec ponovno streljal žogo tik ob drogu.
V 18’ d.p. so gostje se povečali svojo prednost, ponovno s Ceretti-jem, v 18’ pa je Bertoli dosegel zadnji gol.
K. B.
obrambi delo.
Čuk, Bassanese in Leban so do bro opravili na sredini igrišča, le proti koncu jim je zmanjkalo moči, kajti v drugem polčasu je obramba pešala in je njena dejavnost proti koncu popolnoma degenerirala in je vso težo tekme prenašala sredina igrišča.
Dve točki pa so si Brežani popol noma zaslužili, saj so se borili do zadnjega in so pokazali veliko več kot Zaule. Sicer o tej ekipi nimamo povedati nič kaj posebnega.
Kot v vsaki tekmi, so si tudi to nedeljo Brežani zapravili veliko priložnosti. Pri tem pa moramo pohvaliti tudi Brovio, ki se je izkazal kot zelo odločen vratar. A ga je že v 4’ rešila prečka in je Grahonja, ki je udaril z glavo, ostal praznih rok. V 14’ je Ralza lepo streljal, a je šla žoga za malo ob zgornjem desnem kotu vrat ven. V 27’ pa je drog zopet zastavil pot Lebanovi žogi iz prostega strela. V 37’ se je Berdon povzpel malo naprej od svojega običajnega položaja, podal je Grahonji, ki je preigral dva nasprotnika in sprožil neubranljiv strel: 1-0 za Breg. Polčas je potekal do konca v staalni premoči pla-vih, čeprav so nasprotniki skušali od časa do časa prevzeti pobudo, kar pa jim ni uspelo.
V	drugem polčasu so prve psovke letele prav na sodnika. Ogorčeno občinstvo se je razjarilo, ker je prekrške (v glavnem «roke»), žvižgal skoro vse proti plavim. Sicer razumemo, da je Dreas še amater in ne smemo od njega zahtevati preveč. Toda le toliko, da bi vsaj žvižgal za obe strani enako.
V	1’ d.p. je Čuk podal v kazenski prostor Grahonji, ki je izkoristil priložnost in rezultat podvojil. Nasprotniki so pritisnili in v 15’ so napadli z leve. Brežanska obramba je prišla do žoge, se nerodno po igravala in Leban jo je mirno spravil v lastna vrata.
V	27’ je Balbi S. zrušil Rodello v kazenskem prostoru, a sodnik je oškodoval Breg za upravičeno 11-metrovko. V 36’ je Favento dvignil nad prečko močan Scorijev strel. V 44’ je Favento šel iz vrst na prazno. Scorii je uspelo medlo streljati na vrata, žoga je zadela drog in Kozina jo je končno odbil v polje. Minuto nato je priskočili zmedeni obrambi plavih na pomoč sodnik, ki je odžvižgal konec tekme.
Loki
LIBERTAS:	Visnoviz, Mottlca,
skrem, Melon, Vidos, Bertoli, Au-ber, Lupetin, Germani, Bernabei, Covacich.
JUVENTINA:	Pelicon, Paulin,
Rosolen, Faganel, Tabaj, Costelli, Kodri«, Nanut, Stomlolo, Marvin,
Visintin.
STRELCI: v 5’ p.p. Bernabei (L), 15’ Mottica (L), 23’ Mottlca (L), 30’ Skrem (L), 45’ Melon (L); v 8’ d.p. Kodrič (j), .20’ Costelli (J), 32’ Skrem (avtogol).
Številni goli so v nedeljo dosegli nirežo na Igrišču v Ulici Flavia v Trstu, a igra le nl bila v taki meri zanimiva, kakor bi kazala koli-
Žena vratarja nogometni’ eki-P* iz Sovodenj Sergeja Ferfo-‘je, Slavica, je v nedeljo zju-trai povila krepkega dečka, ki wu dali ime Valter. Igralci >n vodstvo ekipe čestitajo sreč-nima materi in očetu ob tem veselem dogodku.
čina golov, to pa zato, ker obseg igre nl bil enako velik pri obeh ekipah. Mnogo več je igrala ln si prizadevala Juventina, a uspešnejši in nevarnejši so bili redki napadi Libertasa. Tržaška ekipa se Je petkrat pojavila pred vrati gostov ln petkrat je njeno usnje streslo mrežo, vse to že v prvem polčasu. Dva gola nosi na vesti vratar, čeprav tudi ostali trije niso bili neubranljivi. En gol bi se dalo ubraniti s tako lahkoto, da v prvem trenutku niti sodnik nl zažvižgal znamenja zanj, ker se mu je zdel nemogoč; nastal je v 30’ p.p., ko Je Ro-solen odbil žogo v sredino igrišča ln od tu Jo Je Mottlca z dolgim strelom pognal v vrata Juventine. čudno se zdi, da Je tokrat zakrivil poraz svoje ekipe prav Pelicon, kateremu je preteklo nedeljo šla vsa pohvala za zmago nad San Pie-rom. A fant verjetno nl še dovolj uigran za II. kategorijo in verjetno niti ni vajen tekme v jutranjih urah.
D. R. 1
AVTOMOBHfim
Smrtna nesreča Luciena Bianchija
Znani belgijski avtomobilski dirkač italijanskega porekla Lucien Bianchi se je v nedeljo smrtno ponesrečil. Med treningom za 24-urno dirko v Le Mansu je s svojim vozilom alfa romeo 3000 ccm pri hitrosti 250 km na uro iz neznanih vzrokov zavozil s proge In se je zaletel v neki telefonski drog. Avto je pri trčenju povsem razneslo, Bianchi pa je bil na mestu mrtev.
sti, zaradi česar je bila igra raz-1 jem golu nekoliko popustilo. Sicer trgana. Tokrat tudi /. disciplin- pa igralcem ne smemo preveč o-
skega vidika ni bilo vse v redu. Govorimo o disciplini ne misleč na grobo igro, temveč le na to, da se atleti niso držali navodil trenerja in niso držali pravega mesLa. S tem so nastale na igrišču vrzeli. Igralci so morali tako tekati po nepotrebnem in zapravljali so veliko kondicije. Slišati je bilo tudi veliko medsebojnega ugovarjanja, kar je seveda razburilo navijače, ker se ekipa, ki je še vedno v teku za končno zmago, ne bi smela izkazati s psihološkega vidika tako «šibka». Kot predvideno je bil oopaziti, da igralci ne zaupajo v lastne sile, kajti sodeč po zmogljivosti nasprotnika, ne bi smeli, vsaj v začetku zgubiti živcev. Tako, da je obstajala nevarnost, ko je Libertas Prosek prišla v vodstvo, ponovega poraza Primorja. Prav ta gol pa je dal Primorju pogum, da je zaigra! mimo ter predvsem skupno. S tem je postopoma Primorje prevzeo premoč, kljub temu, da na sredini igrišča predvsem radi slabega dneva Pres-sija in Del Beneja ni šlo v najboljšem redu. Prav Del Beneju se je nudila prva priložnost za izenačenje, ko je sodnik dosodil e-najstmetrovko v korist Primorja. Toda strel slednjega Je odbil drog. To morda bi moralno vplivalo na vsakega igralca. Ta pogrešek pa .ie vlil Del Beneju novih moči. Videli smo ga prisotnega pri vsaki akciji in celo v zak’jučevgnju pod vrati, kar sicer ni njegova navada. Skratka povedano Del Bene je i-skal zadetek za takojšnjo rehabilitacijo. čeprav mu v prvem delu to ni uspelo, je v nadaljevanju dvakrat premagal nasprotnega vratarja ter s tem odprl Primorju pot do zmage, ki jo je žužič za-peiRil s tretjim zadetkom. V tem delu je prišla na dan moč Primorja, tako da smo si zastavili vprašanje, če je mogoče, da enajsterica, ki je prej skoro nismo poznali, zna tako dobro zaigrati. To je jasen dokaz, da je treba igrati odločno od prve do
čitati, ker končno ekipa, ki ima lepo prednost, jo skuša držati do konca. To je pač usoda nogometa, ki Je že tudi v naših prvenstvih postala skoraj «pravilo». E-najsterica Libertas Prosek je tako imela možnost, da v zadnjem delu pride do izraza. Domačini, kljub temu, da niso pokazali nič izrednega, so še enkrat potrdili, da so le senca tiste ekipe, ki je v lanskem prvenstvu zasedla tretje mesto.
Kronika tekme. Začetni udarci so v korist domačinov, kljub temu, da ima Primorje več priložnosti za zadetek. Napadalci Primorja pa niso odločni in obramba domačinov s Cotterlem na čelu dobro čisti. V 19’ domačini gredo v vodstvo:	zmeda v kazenskem
prostoru Primorja, Dagri Je seret-neiši od vseh in Štoka je premagan. Ta gol nekoliko prebudi Primorje, ki postopoma prevzame vajeti igre v svoje roke. Sledi množični napad Primorja na vrata Li bertas. Obramba se je zmedla in Babieh v 36’ z roko odbije žogo. Enajstmetrovka, ki jo Del Bene zastrelja na drog.
V začetku drugega dela je najnevarnejši Del Bene pod vrati domačinov. Močan strel slednjega v 3’, Rota v akrobatskem posegu reši v kot. Dve minuti kasneje Prašelj z osebno akcijo pride z žogo v kazenski prostor in poda prostemu Del Beneju, ki brez težave izenači. V protinapadu v 18' bi domačini kmalu z Dagrijem^ prišli do drugega zadetka. V 19’ Del Bene izkoristi zmedo v obrambi domačinov in strelja. Vratar Rota kratko odbije, žoga postane spet plen Del Beneja ki jo porine mimo vrsto nog v prazna vrata. Dve minuti kasneje žužič dobi žogo in v sprintu pusti za seboj vse branilce ter se predstavi sam pred vratarja nasprotnikov, ki mora tako tretjič po žogo v lastno mrežo. Zadnja prilika je za domačine v 44’, a strel Zacchigne se odbije od droga. Končni rezultat 3:1 v
MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA
Zmaga krasovcev po poprečni igri
BRUNO RUPEL
zadnje minute in se strogo držati i korist Primorja, navodil. Toda Primorje ie po tret-1
iiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimi
KOŠARKARSKA PROMOCIJSKA LICA
Nepričakovan poraz Bora na domačih tleh
GS ARTE — BOR 56:50 (30:19) i Nenavadno šibki so bili pod ko-BOR: Prinčič 2, Fabjan 9, Rudeš šem tržaški «dolgini», ki so pred-4, Spacal 4, Starc 6, Sirk 6, Kafol, j vsem v napadu nabrali zelo malo Ambrožič 10, Zavadlal 9.	I odbitih žog.
ARTE: Cocco, Lodatti 4, Kerniat I Sredi drugega polčasa je stopil 1, Lucigrai 4, Lampe 32, Semprini j na igrišče Sirk, katerega ni prot. 12, Močilnik 1, Gennaro, Quai, Bit-! Mari nameraval uporabiti razen tesini 2.	j spričo skrajne sile, zaradi poškod-
SODNIKA: Costa iz Vitima in; be na nogi. Toda zamenjava je Cappelletti iz Tolmeča.	! prišla prepozno, kajti kmalu za
KAZENSKI STRELI: Bor 10-26. j tem sta morala Spacal in Starc za-Arte 18-32.	; pustiti igrišče. V zadnjih minutah
KRAS — CSI VIDEM 3:1
(15:5, 9:15, 15:13, 15:13)
KRAS: Kobal, L. Budin, L. Mi lič, Wilhelm, živec (k) in B. Simone ta.
CSI: Battigheri, Piccin, Tamold (k), M. in P. Bernes, D’Agostino, Plazzotta, Bazzaro in Costantin
SODNIKI: Bresigar, Ban in Mar-con.
V nedeljskem zavrtljaju moške odbojkarske D lige je Kras iz zgo-niške občine slavil na domačem igrišču v Zgoniku svojo peto zmago na letošnjem prvenstvu, žrtet domače šesterke je .bila pomlajena postava videmskega CSI, ki se je izkazala za zelo trd oreh.
Kras je tudi tokrat zaigral s precej okrnjeno postavo, saj so manjkali trije standardni tolkači. Ce omenimo še nagajiv veter, ki je onemogočal točno graditev napadalnih akcij, lahko tudi opravičimo poprečno igro domačih odbojkarjev.
Videmčani so se predstavili na igrišču z zelo pomlajeno šesterko in v prvem setu je kazalo, da bo Kras osvojil zmago brez večjega naprezanja, saj so gostje zbrali le 6 točk.
Drugi set se je odvijal v znamenju popolne izenačenosti do stanja 8:8, ko je CSI izkoristil trenutno zmedo gostiteljev in s požrtvovalno igro osvojil niz.
Krasovi so kljub nervozni in medli igri močno povedli v tretjem setu, toda Videmčanom je uspelo celo preiti v vodstvo s 13:12, po tem ko je Kras že vodil z 2:6. Domačini so se zavedli, da je osvojitev tega seta odločilnega pomena: zato so se zbrali in so si z ne katerimi lepimi potezami zagotovili tudi ta set.
Četrti in zadnji set je bil, Kar se igre tiče, prava kopija prejšnjega, le da so tokrat gostje vodili kar 13:9. Tedaj pa so Krašovci še enkrat pokazali vso dobro voljo in CSI je moral brezpogojno dvigniti belo zastavo.
Nedeljski nastop Krasa ni prepričal, vendar moramo upoštevati vse olajševalne okoliščine, ker proti šibkemu nasprotniku je važno le zmagati. Težje delo bodo imeli Krašovci jutri, v sredo, ko bodo gostovali v Gorici. Šesterica tamkajšnjih gasilcev nastopa letos zelo uspešno, zato M morebitna zmaga Krasa predstavljala pravi podvig Vendar pa Zgoničani ne obupujejo in so pripravljeni drago prodati svojo kožo.
Tekma Gasilci - Kras bo jutri v Gorici ob 21. uri.
— bs —
Lepa tekma, ki so jo bili borovci odigrali pred dvema nedeljama proti tržaški Libertas, je podžigala upravičeno upanje na gladbo zmago plavih proti šibki goriški peterki Arte. Toda plavi so ponovili slabo tekmo prvega srečanja. V obrambi so bili statični in sploh vrsta obrambe (cona!) je olajšala delo nasprotnikom, ki so se z lahkoto odkrivali za strel. V drugem polčasu se je položaj dokaj spre menil, ko so Borovi igralci prešli na individualno obrambo. Ta sprememba je zmedla Goričane, ki so z veliko težavo urejevali lastne napade in so morali izsiljevati prodor, ki jim ni uspel kakor v prvem delu srečanja.
V napadu je vladala tema Zunanji igralci niso znali podajati žoge pivotoma, sami pa niso bili uspešni niti v protinapadalnih niti s streli iz srednje razdalje. Taki brezidejnosti slovenskih košarkarjev je treba dodati še izredno napadalnost goriških branilcev, ki so prestregli marsikatero podajo ter odhiteli v protinapad. Razne spremembe, ki jih je prof. Mari vnesel v prvo peterko, niso bile uspešne. Napake so se grmadile in nasprotniki so na ta račun nizali številne točke. Znatna razlika ob koncu prvega polčasa je zgovorna: maloka-•tera ekipa si je nabrala ob koncu prvega polčasa toliko točk proti slovenski ekipi.
so se plavi potrudili s pressingon. Goričani pa obdržali žogo in odšli zmagoviti z igrišča.
Adrijan Zavadlal
STRELCI: v 22’ p. p. Grgič B., v 38’ Cosolibi; v 20' d.p. Kralj P., v 24’ Maraspin.
V	nedeljo je mladinska enajste-
rica Gaje povsem razočarala gledalce. V zadnjih dveh tekmah je eno zaključila z zmago, v drugi pa je igrala - neodločeno. Proti Sv. Ani pa ni šlo in ni š’o. Manjka! je R. Vrše. ki je bil diskvalificiran, njegovo mesto pa je prevzel mladi in še neizkušeni Milkovič. čeprav je Kralj P. vendarle iz enajstmetrovke dosegel gol, je vseeno zaigral negativno. Isto velja	za Grgiča	D.,	ki	ni	pokazal
vseh svojih sposobnosti. Dobro pa so, kot vedno, zaigrali Grgič B., ki je z vsakim strelom ogrožal nasprotnikova vrata. Kralj M.,- Metlika in pa Grgič J.
V	prvem polčasu je Gaja silo-
vito napadala in je v 22’ priš a po	zaslugi Grgiča	B.	v	vodstvo.
Nasprotniki so lč zmedeno odgovarjali. a so v 38’ s precejšnjo dozo sreče izenačili.
Ista slika je bila tudi- v drugem polčasu. V 12’ je Rismondo skušal izrabiti zmedo pred nasprotnikovim golom	in	je	z glavo u-
smeril v vrata nevarno žogo. Balbi pa je bil na mestu in mu je prestregel usnje. Ponoven napad Gaje z močnim strelom Grgiča B., ki je hotel iz precejšnje razdalje presenetiti Balbija. Toda tudi tokrat se je skrajni branilec Sv. izkazal in je žogo odbil v kot, V 20’	so Kralja	P.,	ki	se	je sam
predstavil vratarju, zrušili v kazenskem prostoru. Enajstmetrovka, ki jo je Kralj realiziral in ponovno povedel Gajo v vodstvo.
Veselje pa je kmalu splahnelo, ker je Maraspin prisebno izkoristil nesporazum igralcev Gaje in z dolgim diagonalnim strelom izenačil stanje.
Gaja je tako v povratnem delu prvenstva še vedno nepremagana in se v lestvici vzpenja vedno višje.
PF.TER
Mladinsko nogometno prvenstvo
Slaba igra in neodločeno Gaje v tekmi s Sv. Ano
GAJA — S. ANNA 2:2 (1:1)
GAJA: Grgič S., Metlika, Rismondo, Straušček, Grgič J., Grgič B., Milkovič, Grgič D., Kralj P., Kralj M., Gajča. TRENER -Fajdiga.
S. ANNA. Balbi, Martellani, Scher li, Moretti, Ruggieri, Cosolini, Ca valli, Gargiullo, Pacor, Maraspin, Dodich.
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Zmaja Bora nad Olimpijo
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiniiiimiiiiiii
KROS «5 MLINOV*
mm
Premoč Afričanov in zmaga Keina
Med mladinci je bil prvi Anglež Bedford Zadovoljiv nastop Italijanov in Jugoslovanov
2a\elj8ld vratar Je odbil nevarno žogo
Olimpijski prvak Keino je z lahkoto osvojil zmago v 37. teku čez drn m stm «5 mlinov« v S. Vitto-re Olona, manjšem kraju blizu Milana. Da je bil afriški atlet med favoriti ni bilo dvoma, zanj nenavadna tekmovalna doba in prisotnost Angležev, kot pravih specialistov za kros pa sta zavijali izid tega važnega in lepega tekmovanja v meglo.
Keino in njegov rojak Moses sta vzela stvar zelo resno in že od samega začetka sta ostro potegnila. Njun namen je bil seveda streti odpor nasprotnikov pred morebitnimi hitrimi skupinskimi zaključki.
S sproščenostjo, katere ni mogoče opisati, se je Keino kot gazela podil po tratah, čez njive in kanale, skozi stare mline, ki dajejo teku ime. Na zadnjem delu proge je potegnil še ostreje. Končno je moral kloniti tudi Moses, ostali pa so že prej bili odrezani iz borbe za prvo mesto. Skozi cilj je Keino pritekel z nasmehom na ustih. Mladi 20-letni Moses se je boril in odbil napad Angleža Wrighta. Podlegli so vsi trije Etiopci, z maratoncem Woldejem na čelu. Uvrstili so se sicer na boljša mesta, niso pa nikoli bili v borbi za prva mesta.
Med mladinci je prepričljivo zmagal zelo talentirani Anglež Bedford. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila dva jugoslovanska tekača. Balkanski prvak Molovič je bil drugi, Rak pa tretji.
Izidi:
Člani (9.800 m)
1. Keino vKeiuja) 29’50”
2.	Moses (Kenija) 30’11”2
3.	Wright (Anglija) 30’11”6
4.	Wolde,
5.	Deguefu
6.	Masresha (vsi Etiopija)
7.	Cindolo (Italija)
8.	Korica (Jugoslavija)
Mladinci (4.750 m)
1.	Bedford (Anglija) 15’37”4
2.	Molovič (Jug.) 15’49”
3.	Rak (Jug.) 16’27”
4.	Barbaro (It.)
— lin —
BOR — OLIMPIJA 3:1
(15:7, 6:15, 15:9, 16:14)
BOR:	Marc, Persinger, Kapelj,
Spetič, Može, Peterlin, Franko, Furlan, Bolčina, Malalan, Požar.
OLIMPIJA: Špacapan P., Černič, Antončič, Cotič, Valentinčič, Pivk, Soban, Špacapan B., Gergolet.
SODNIKI: Barazzutti, Callin, Ri-goni.
Slovenski odbojkarski derbi moške D lige med Olimpijo in Borom v Trstu je bil vsekakor prijetno presenečenje za tržaške ljubitelje odbojke. Olimpija se je namreč predstavila Tržačanom kot izredno borbena in zagrizena ekipa in v taki luči je doslej še nismo poznali. V prejšnjih prvenstvih so mladi olimpijci igrali dokaj podrejeno vlogo, s katero nikakor niso izstopali, v tekmi z borovci pa so pokazali, da so se končno le naučili vračati milo za drago. Tako so predstavili zelo močan in učinkovit napad, ki je Tržačanom krepko grenil življenje. Manj uspešni so bili v obrambi, zlasti v prstni tehniki, kjer bi jim lahko nekoliko bolj natančen sodnik žvižgal marsikatero točko.
Za to ekipo je res škoda, da nima dobrega trenerja in predvsem mbžnosti za redno treniranje. Fantje namreč skoraj nič ne trenirajo in se zbero le za tekme.
Tržačani so s svojo igro prav tako zadovoljili. Morda niso tako izstopali kot posamezniki, kot ekipa pa so bili vsekakor bolje uigrani od Goričanov in so dobro gradili igro. Tudi v kritičnih trenutkih so znali pravočasno poprijeti (kar Goričanom ni vedno uspelo). Tako so v zadnjem setu borovci vodili že s 13:6, ko so Goričani s silovitim protinapadom izenačili na 14:14, toda domačinom je le uspelo v zadnjem trenutku osvojiti še dve točki, ki sta jim prinesli zmago.
Na sliki odbojkarska ekipa go-rišike Olimpije.
Prihodnje kolo
Atalanta - Palermo; Bologna-Roma; Cagliari - Milan; Inter-Torino; Juventus - Napoli; Vi-cenza - Varese; Sampdoria -Piša; Verona - Fioretina.
BiifiA		
	IZIDI	
Catania	Genoa	0:0
Cesena	- Padova /	3:1
Bari	•Como	1:0
Foggia	Perugia	1:0
Lazio •	Mantova	1:1
Livorno	• Modena	2:0
Monza	Brescia	2:0
Reggiana - Spal		2:1
Reggina	- Lecco	1:0
Ternana	- Catanzaro	1:0
Brescia	LESTVICA 26 12 10			4 32 19	34
Lazio	26	11	11	4 39 21	33
Reggiana	26	12	9	5 25 15	33
Reggina	26	8	14	4 25 16	30
Bari	26	7	16	3 23 18	30
Genoa	26	8	IS	5 26 21	29
Ternana	26	10	9	7 25 22	28
Foggia	26	9	10	7 22 21	28
Perugia	26	4	17	5 16 14	25
Como	26	8	9	9 22 23	25
Catania	26	7	11	8 12 18	25
Mantova	26	6	12	8 20 20	21
Livorno	26	8	8	10 23 25	21
Catanzaro	26	6	11	9 18 23	23
Cesena	26	7	9	10 21 26	23
Monza	26	5	13	8 22 31	23
Spal	26	6	10	10 23 28	22
Lecco	26	5	11	10 17 24	21
Padova	26	5	10	11 16 32	20
Modena	26	4	11	11 13 23	19
Zaradi
metnega
mednarodnega nogo-srečanja reprezen tanc «pod 23 leti» Italija - Švica v soboto, 5 aprila v Bariju, bo prvenstvo B lige prihodnjo nedeljo počivalo.
A SKUPINA
CLIG
IZIDI
Alessandria - Biellese Monfalcone Marzotto Piacenza - Asti Pro Patria - Venezia Savona - Treviso Novara - ‘Solbiatese Sottomarina-Cremonese Trevigliese - Legnano Ldinese • Rapallo Verbania - Triestina LESTVICA
1:0
2:2
3:2
1:1
1:0
2:0
0:0
Od)
2:0
0:0
Piacenza	28	16	8	4 39 14 40
Udinese	28	13	10	5 38 13 36
Solbiatese	28	14	7	7 39 29 35
Alessandria	28	12	n	5 33 19 35
Treviso	28	11	12	5 23 15 34
Triestina	28	12	10	6 31 21 34
Novara	28	10	13	5 34 22 33
Savona	28	11	III	7 24 19 32
Monfalcone	28	10	1(1	8 32 32 30
Pro Patria	28	10	9	9 30 27 29
Trevigliese	28	7	11	7 23 20 28
Venezia	28	8	11	9 26 26 27
Legnano	28	7	n	10 26 31 25
Verbania	28	6	12	10 18 27 24
Biellese	28	•	11	11 19 28 23
Sotlomarina	28	4	13	11 22 37 21
Cremonese	28	4	13	11 17 28 21
Asti	28	7	5	16 22 45 19
Marzotto	28	4	11	13 21 39 19
Rapallo	28	3	9	16 12 37 15
Zaradi mednarodnega nogometnega srečanja reprezentanc C lige Francija - Italija v soboto, 5. aprila v Amiensu, bo prvenstvo C lige prihodnjo nedeljo počivalo.
O B V E S I I L A
SZ BOK
sporoča, da je trening začetnikov ko'arkarskega tečaja danes, v torek, 1. aprila ob 16. uri na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu v Trstu.
Atletski odsek SZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P. Grezar* vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje.
Noemr
A SKUPINA C LICE
«Rezervno» moštvo Triestine odneslo iz \erbanie le točko
Obe moštvi sta prikazati zelo medel nogomet
VERBANIA : TRIESTINA 0:0
VERBANIA: Fellini, Bortolussi, Mariani; Giannini, Maconi, De Pcnti; Margnini. Girelii, Polvar, Marforio, Gini.
TRIESTINA: Chendi, Facca, -Martinelli; Kuk. Sadar. Del Piccolo; De Gasperi, Giacomini, Ive, Scala, Ridolfi.
SODNIK: Lenardon (Siena).
Približno 1500 gledalcev.
Koti: 6:5 (1:4) v korist Triestine.
Sodnik je opomni) Ive ja.
Triestina je dosegla v Verbanii
kar je bilo v njeni moči. S kopico rezerv, z branilcem De Gasperijem na desnem krilu in lvejem na sre dini napada res ni oilo mogoče pričakovati kaj več, zato je moštvo ž- od vsega začetka igralo za neodločen izid, katerega je izsililo s pazljivo obrambno igro pa tudi s pomočjo domačinov, Ki v vsej tekmi niso znali «zgraditi» nit: enega prodora. Tekma je bila vseskozi medla in Verbania kljub terenski premoči
iv	imela posebnih priložnosti, da bi si zagotovila zmago Chendi je le
v	dveh primerih težje posredoval, v ostalem pa so branilci (med katerimi je izstopal Martinelli) in Sadar z lahkoto odbil: nasprotnikove napade. Kuk je opravil svojo dolžnost, Del Piccolo pa se je tokrat lotil sredine igrišča, kjer je skupaj z Giacominijem in Stalo zaustavljal napade domačega moštva. V napadu je Ive (tokrat preveč osamljen) le redkokdaj prišel do dobre pozi cije, De Gasperi pa je v zanj nenavadni vlogi zelo poredkoma prišel do izraza. Edini, ki se je izkazal, je bil Ridolfi, kot vedno zelo požrtvovalen. Njegovi prodori so nekajkrat spravili v zadrego domačo o-brambo. Na splošno pa tudi Fellini ni imel dela, tako da je rezultat brez gola povsem realen, žalostno jo le, da Radio ni našel v mlajših moštvih Triestine niti enega napadalca, ki bi ga oilo vedno izkoristiti ob tej priložnosti Mladinski odsek Triestine torej ne obeta nič dobrega. Na srečo bo v nedeljo prost dan in bo lahko Radio v nadaljeva-
nju prvenstva razpolagal znova z večino standardnih pralcev. Morali bi se vrniti vsaj Tumiati, Paina in Pestrin. tako da bi lahko Triestina z najboljšim moštvom nastopila v
težkih tekmah z Alessandrio, Trevi som in Piacenzo Nekaj kronike Verbania je takoj začela z napadi, toda njeni napadalci niso imeli potrebne prodornosti. V 6’ je imel sicer Polvar lepo priložnost, njegov strel z g'avo je švignil mimo mreže. Triestina se je ojunačila šele v 17’ in takoj je Ridolfi izkoristil lep predložek Iveja in za las zgrešil vrata Se ena priložnost za Polvarja v 37’ toda tudi tedaj je bil srednji napadalec domačega
Catania - Genoa Cesena - Padova Como - Bari Foggia - Perugia Lazio - Mantova Livorno - Motfena
Monza -Reggiana Reggina
Brescia Spal
-	Lecco Ternana - Catanzaro Savona - Treviso
Massese
-	Lecce
Spezia -Avellino KVOTE
13 — 9.169.200 lir li —	246.ZU0 lir
X
1
2
1
X
1
1
1
1
1
1
2
2
moštva netočen. V 4’ drugega polčasa je imela Triestina najlepšo priložnost: Ridolfi je prestregel Giacomini jev strel, obramba je kratko odbila in Ive je poslal žogo v nezavarovana vrata: obramba je rešila na sami črti. V 9’ je bil v škripcih Chendi. toda Marforiov strel je znova skoncal mimo vrat. V 39’ so domači navijači že upali na enajstmetrovko, ko je Del Piccolo podrl Margninija pred kazenskim prostorom, toda sodnik je prekršek prezrl Zadnjo priložnost pa je imela Triestina, De Gasperi pa je iz dobrega položaja streljal visoko.
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
Zmaga Splugena in Italsidra poraz ekipe LIoyd Adriatico
u k
ITALSIDER—GIRA BUMOR 49:39
ITALSIDER: Tomasi 8, Ruprecht 3, Grancini 3, Simsig 8, Porcelli 10, Pilon 6, Dalla Costa 5, Moceni-go 6, Lena. elemente.
BUMOR: Nanuccl s, Lebboroni 8. Magnoni, Gessi 4, Zucchini, Ber-tini 3, Nardi 10, Manenti 6, Orsi, Cobelli.
SODNIKA: Bardelli in Boria iz Milana.
KAZENSKI STRELI:	Italsider
13:20, Bumor 9:18.
Italsider je na lastnem igrišču odnesel važno zmago proti ekipi Gira Bumor in tako ne zaostaja za Ausosiemensom, ki je doma premagal Junior Casale.
To zmago so tržaški košarkarji popolnoma zaslužili. Zelo dobro so
igrali v obrambi, ki je bila razvrščena v običajno cono 2:3. Agresivni branilci so na vse načine ovirali podajanje žoge med gosti, ki so zato morali metati iz precejšnje razdalje. Zaradi nenatančnosti pri metih so ob koncu prvega polčasa zbrali zgolj 14 točk.
Napad Tržačanov je bil precej učinkovit. Porcelli je odlično režiral in tudi sam zaključeval v koš. Pomoč, ki sta jo nudila Grancini in Tomasi, je odtehtala odsotnost
kušnja. Vsekakor je Lucatelli dokazal, da ima velike možnosti za uspeh bodisi zaradi izredne višine, bodisi zaradi vztrajnosti in gibčnosti. Mogoče le slučajno, toda Splii-gen je začel širiti razdalje ravno ko je Lucatellija trener zamenjal zaradi treh osebnih napak. Krainer in Medeot sta občinstvo večkrat privedla do bučnega navijanja, Pie-riju pa vsa čast za odlično vodstvo. Rezija nasprotne ekipe je bila podeljena Callierisu, ki je, če-
Cavazzana in Morenija. Kljub okr-! prav majhne postave, pridno in

Ponziana-Reanese 3:0 (2:0)
Lahka zmaga Tržačanov nad šibkimi nasprotniki
PONZIANA: Dapas, Kodrich, Norbedo; Bigotto, Sluga Milcenich; Fonda, Ravalico, Rossetti. Flora,Barnaba.
REANESE: Modesti, D’Agostini, Isola I.; Casarsa, L,iva, Canciani; Beltramini, Lirussi, Isola II., Del Fabbro, Nimis.
SODNIK: Miniussi iz Tržiča.
STRELCA: v 20’ Fonda, v 32' ir. 82’ Flora.
Ponziana je dosegla krepko zmaga proti požrtvovalni, a skromni Reanese. Za Tržačane je bila zmaga neprecenljive vrednosti, saj je
njihov položaj na lestvici vse prej kot gotov. Razlika med moštvom pa je bila na igrišču prevelika, da bi gostje lahko upali na pozitiven izid. Ponziana je takoj prevzela pobudo, povsem nadigrala nasprotnika in prešla v vodstvo že v 20’. Ravalico je tedaj sprožil močan strel od daleč in vratar Modesti je žogo le odbil. Do nje je pritekel Fonda, ki se je izognil branilcem in jo poslal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOKFI NA trpil
ZAKLJUČENO SVETOVNO PRVENSTVO A SKUPINE
Sovjetska zveza svetovni prvak ZDA nazadovale v B skupino
S porazom proti Švedski v zadnji tekmi si je CSSR zapravila naslov svetovnega prvaka
STOCKHOLM, 31. - Češkoslovaški ni uspel veliki naskok: potem ko je dvakrat premaga.a šestkratnega svetovnega prvaka, ekipo Sovjetske zveze, je v zadnjem srečanju klonila Švedski z enim in edinim golom, ki je padel v tem srečanju. Čehoslovaki so tako ponovili podvig z olimpijskih iger v Grenoblu: tudi tam so premagali Sovjete, nato pa v poslednjem srečanju klonili pred Kanado. Zaradi tega poraza niso osvojili niti srebrne, ampak komaj bronasto kolajno. Sicer pa kot kaže si tega niso preveč gnali k srcu. Zadovoljni so bili s tem, da so dvakrat premagali reprezentaco Sovjetske zveze . . .
Prvo mesto tega prvenstva je povsem zasluženo pripadlo Sovjetski zvezi, ki se je izkazala kot moštvo z daleč najboljšim napadom pa tudi sicer je igrala zelo kon stantno. Njen hokej je bil primer racionalne in borbeno igre.
pač take, kot jo zahteva ta meški šport. S prav takim načinom igre so Sovjeti v poslednji tekmi tega prvenstva odpravili Kanado s 4:2, čeprav so Kanadčani prvi povedli. Sovjeti so igrali mirno in brez tveganja ter so ne le kmalu izenačili, ampak tudi povedli s 4:1. S tem je bila usoda Švedske in češkoslovaške, predvsem pa seveda Kanade zapečatena. Končni izid: Sovjetska zveza - Kanada 4:2.
V tekmi z reprezentanco ZDA si je Finska priborila obstanek v družbi najboljših. Amerikancc je namreč premagala s 7:3 in Je od tega samo v drugi tretjini dosegla 5 golov. S tem porazom so Arneri-kanci izpadli iz A skupine in bodo zdaj prišli na njih mesto vzhod ni Nemci, ki so si to napredovanje priborili na prvenstvu B skupine v Ljubljani.
Prvenstvo A skupine v Stockholmu je dokončno potrdilo pre-
moč evropskega hokeja. Res je reprezentanca Sovjetske zveze že sedmič zaporedoma osvojila ta naslov, toda za njo sta se na drugo in tretje mesto uvrstili z e-nakim številom točk še Švedska in Češkoslovaška. To jasno kaže, da je danes vrh evropskega hokeja ne le izredno kakovosten, ampak tudi širok in izenačen. Kanadčani v tej družbi skoraj nimajo več kaj iskati (zbrali so kar 8 točk manj) in sodijo danes odločno v sredinski razred A skupine. Drugi —■ nekoč zelo močan — predstavnik hokeja na ameriški celini, ZDA, je pa sploh izpadel, saj ni bil kos niti dokaj skromni Finski.
KONČNA LESTVICA
SZ
Švedska
ČSSR
Kanada
Finska
ZDA
10
10
10
10
10
10
0 10
59:23
45:19
40:20
26:31
26:52
23:74
v prazna vrata. Tržačani so kljub vodstvu še nedaljevali z napadalno igro in gostje so bili večkrat na tem, da klooijo. Po visokem strelu Flore je isti igralec v 32’ v zraku prestregel strel Sluge in neubranljivo streljal mimo Modestija v mrežo. Šele tedaj je tempo igre nekoliko pojemal, kljub temu pa gostje niso mogli priti do izraza. Edino priložnost so imeli le v začetku drugega polčasa, ko je del Fabro s paraboličnim strelom ukanil De-pasa. Tržaški vratai je z drznim skokom zadnji trenutek rešil svojo mrežo. Nevarnost sicer ni prebudila domačinov, ki so kljub vsemu nadaljevali z mlačne igro. Gostje so klonili le v 82’ ko je po kotu Fonda streljal proti vratom: Modesti je sicer usnje ustavil, toda prisebni Flora mu ga je znova potisnil v mrežo
Tekma je bila torej lahka in sodnik ni imel velikega dela. Med Tržačani sta bila najboljša v napadu Flora (učinkovit kot še nikoli) in Fonda, ki je režirat igro belo-mo-drih, v obrambi pa je Bigotto s pazljivostjo prekinil sicer redke napade gostov. Pohvalo so zaslužili še Ravalico in Hilcenich na sredini igrišča, ter oba beka, medtem ko jo bil srednji napadalec Rossetti tokrat negotov. Reanese ni pokazala posebnih posameznikov. Najpo-žrtvovalnejši v napadu je bil Del Fabbro, obramba pa je slonela predvsem na bekih	u k
njeni postavi so igralci Italsidra nastopili zelo sproščeno, samozavestno. Marsikateri napad «rdečih» je žel odobravanje občinstva, pa čeprav ni bila raven tekme izredna. Pod košem so dobro opravili svojo nalogo Dalla Costa in Pilon prej, Grancini pozneje.
Bumor je nastopil z namenom, da odnese dve točki iz Trsta, toda naletel je na izredno obrambo Tržačanov. Če bodo tržaški košarkarji ponovili tak nastop proti ekipi Candy, ni izključeno, da jim bo uspelo odnesti novo zmago.
GAMMA VARESE —
LLOYD ADRIATICO 47:44
LLOYD ADR.: Narder 4, Millo 2, Bicci 4, Di Gioia 4, Lonero, Bernardini, Porcelli 6, Poli 20, Sancin 2, Fortuna 5.
GAMMA VARESE:	Vaccaro 26,
Crugnola 8, Crippa 8, Veronesi 2, Gergati 5, Colombo 4, Baroni, De Leo 1, Mongardi.
SODNIKA: Roversi Persendo iz Ivree.,
KAZENSKI STRELI: Lloyd 13:22, Gamma 9:20.
Kakor Italsider prejšnjo nedeljo, tako je tudi Lloyd na tujem premagal ekipo Gamma iz Vareseja. Po eni strani so igralci Gamme ponovno potrdili neplodnost svojega napada in obrambe, po drugi strani je Lloyd dokazal, da je trenutno v dobri formi. Posebno uspešno sta nastopila Porcelli ter Poli, ki je sam zbral kar 20 točk.
Lloyd je takoj povedel in je vodil skozi vso tekmo; šele proti koncu srečanja so Tržačani nekoliko popustili in domačinom je kmalu uspelo dohiteti nasprotnike. Tekma je bila zanimiva in proti koncu je postali tudi napeta. Nedeljska zmaga je dobra psihična priprava za tekmo z ekipo Becchi. Če bi košarkarji Lloyda zmagali, bi utrdili pot ekipi Spliigen Brau za napredovanje v A ligo.
Adrijan Zavadlal
igrišče
1. —
2. —
4. —
1.	Valpiana
2.	Eileen Eden
1.	Murray Mir
2.	Tidaluin Pelo
1.	Dne de Mai
2.	Broker's ChoiCe
1.	Porter
2.	Narratore
1.	Amalassunta
2.	Tamaris Quarto
6.	—	1.	Vinnet
2. Villa di Nani KVOTE
12	—	1.438.111	lir
11	—	73.270	lir
10	—	8.034	lir
2
1
2
1
1
X
1
5. —
X
1
X
1
SPLCGEN — BIELLA 96:56
SPLOGEN:	Pieri	6, Meaeot 9,
Merlati 22, Magnoni 4, Krainer 16, Ponton 6, Comelli 2, Mauri 6, Me-neghel 25, Kristiancic.
BIELLA: Polzot 12, Castagnetti L. 10, Celoria 2, Lucarelli 6, Riva 5, Caglieris 10, Castagnetti G. 9, Bruni 2, Maraschio, Scarselli.
SODNIKA: Casale in Burcovich.
5 OSEBNIH NAPAK:	Lucarelli
(H’), Castagnetti L. (17’30”), Celoria 18’.
KAZENSKI STRELI:	Spliigen
26:32, Biella 8:16.
Tudi tokrat ni le za las Spliigen Brau dosegel okroglega rezultata stotih točk. Goričani so v tem derbiju skoraj takoj v začetku prevzeli vodstvo in so s solidno peterko, ki so jo sestavljali Pieri, Merlati, Medeot, Magnoni in Krainer vedno večali razdaljo v izidu. Nasprotnikova obramba ni mogla zaustaviti strelov goriškega moštva, ki je polnilo koš od vseh mogočih strani. Tu se je predvsem odlikoval Meneghel, ki je zadel kar 12 košev od 17. Pod košem pa sta se nenehno borila velikana Lucatelli in Merlati. Mladi pivot Bielel je včasih celo prekosil Merlatija, ka-I terega je rešila le dolgoletna iz-
požrtvovalno vodil soigralce do akcij in sam dosegel 12 točk. Tekma je začela nekoliko dolgočasiti, ko je Pierija zamenjal Comelli, čeprav je ta skušal ponoviti uspeh, ki ga je dosegel v prejšnjih tekmah, kar mu ni uspelo.
V drugem polčasu nista več igrala Magnoni in Medeot. Zamenjala sta ju Mauri in po tolikem času tudi Ponton.
Kljub visokemu rezultatu je bila tekma precej živahna in prijetna. Mladi igralci Bielle so se dobro izkazali in verjetno bi se še bolje, toda, na žalost so morali njihovi najboljši igralci zapustiti zaradi osebnih napak.
IZIDI
Becchi - ‘Biancosarti Lloyd - ‘Gamma ‘Spliigen Brau - Biella ‘Italsider - Gira Bumor Candy - ‘La Torre ‘Ausosiemens - Junior Casale 67:64 LESTVICA
20 17 3 1539 1200 34 20 17 3 1360 1186-34 20 13 7 1366 1197 26 20 12 8 1210 1163 24 20 11 9 1221 1221 22 20 10 10 1167 1235 20 20 9 11 1240 1262 18 20 9 11 1136 1267 18 20 20 20 20 kolo
65:59
47:44
96:56
49:39
63:56
iz Turina in i Spliigen Brau Becchi Forli
Biancosarti Biella Candy Lloyd Adr.
La Torre R.E. Gira Bumor Gamma Ausosiemens Italsider TS J. Casale Prihodnje
8 12 1221 1264 16 6 14 1155 1251 12 6 14 1074 1241 12 2 18 1253 1455 4
Biella - Gamma, Biancosarti -Spliigen Brau, Lloyd - Becchi, Gira Bumor - Ausosiemens, Candy -Italsider - Junior Casale - La Torre.
Po uspešnem nedeljskem nastopu na Opčinah, bodo drevi ob 20. uri ponovili dramo v treh dejanjih Mire Pucove «SVET BREZ SOVRAŠTVA* v Ljudskem domu v Križu izrecno za nogometaše in navijače Vesne in Primorja.
Jelka Grbec v občinskem svetu
(Nadaljevanje s 4. strani)
Slovenci bili najbolj favorizirani, a so navzic temu še daleč od tega, da bi bili dosegli to, kar jim pripada. Da ne omenjamo nadalje zakona o s'ovcnskih šolah, ki še ni_ bil uveljavljen, kot tudi ne položaja slovenskih šolnikov, ki ni bil rešen, in pa vprašanja osebja z znanjem slovenščine v razr.in javnih in državnih ustanovah. Še naprej se razlašča slovenska zemlja v etnično popolnoma slovenskih predelih. Da ne navajamo še posebej samovoljnosti šolskega skrbnika, kot postavimo v primeru tajnika šolskega patronata na Repen-tabru, in pa stališča ministra Re-stiva, ki zanikuje, da bi na Tržaškem še obstajala kaka vprašanja Slovencev
V županovi izjavi — je zaključila svetovalka Gerbec — je govor o prenehanju asimilacije in raznarodovanja V resnici pa je vsa politika osredotočena prav na dosego takega cilja, kot so tudi vsi doslejšnji zadevni ukrepi takšni, da je malo upanja v kake večje spremembe.
Poštni
Jugoslovanska nogometu—-!
prvenstva
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Zagreb - Vojvodina 0:1 Beograd - Partizan 0:5 Hajduk - Željezničar 2:1 Bor - Maribor 4:0 Proleter - Rijeka 0:0 Olimpija - Velež 2:3 Radnički - Čelik 0:0 Sarajevo - Vardar 0:0 C. zvezda - Dinamo 1:3
--PR
Dinamo	LESTVICA 21 14 3 4		
C. zvezda	21	9	8 4
Vojvodina	21 10		6 5
Partizan	21	9	7 5
Sarajevo	21	7	10 4
Hajduk	21	6	12 3
Radnički	21	7	8 6
Želiezničar	21	9	3 9
Velež	21	5	11 5
Čelik	21	7	7 7
Zagreb	21	8	4 9
Olimpija	21	6	8 7
Bor	21	5	9 7
Beograd	21	8	3 10
Vardar	21	6	5 10
Maribor	21	6	5 10
Rijeka	21	5	3 13
Proleter	21	3	6 12
47:18 46:20 23:20 36:28 ; 26:17 29:25 19:19 31:27 26:25 26:30 25:28 18:26 20:25 29:36
15:28 Cer
I
les s ravna sklep;
bej h
18:28 P' 25:42 amerl
14:31 poldn tal p
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Dinamo - Sarajevo, Vojvodin* nalog C. zvezda, Maribor - Hajduk, V« jjner dar Radnički, Čelik OlimffJ Velež - Proleter, Rijeka - ®) o Željezničar - OFK Beograd, P^a tizan - Zagreb.
2. LIGA — ZAHOD
IZIDI
Trešnjevka - Zadar 1:2 Mura - Istra 0:0 Metalac - BSK 4:2
Jedinstvo 3:1 - Ljubljana 1:4 Varteks 1:1 Split 2:1 Lokomotiva 4:1 LESTVICA 19 14 3 19 14 19 8 10 10 19 10 19 10 19 8 7 5
5
6 6 6 4 4 3
Orijent Aluminij Rudar -Borac -Šibenik -
Borac
Orijent
Šibenik
Trešnjevka
Rudar
Metalac
Varteks
Split
Zadar
Mura
Istra
Lokomotiva Ljubljana Jedinstvo BSK Aluminij
19
19
19
19
19
19
19
19
19
3 12 1 14 1 15
PARI PRIHODNJEGA Zadar
63:16
37:13
38:29
25:12
34:23
33:29
24:17
29:23
24:25
36:34
22:27
24:34
28:38
19:42
25:51
18:71
KOLA:
uspel-
ole t
al, <
»otrdi
»ja š
lega
ploši
»olita
la bi
nc,
judsl
nativi
'šemi
nokr
la je , »lici i itrah
“•um
N
K
ir
Šibenik, Lokomotiva jr
Dn/lne	1^ J
Muri PO/
Borac. Split - Rudar, Varteks Aluminij, Ljubljana - Orijent, J*’
BSK
dinstvo - Metalac,
Istra - Trešnjevka.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI
Hrastnik - Koper 0:3 Svoboda - Rudar 2:0 Celje-Kiad. - Železničar 2:4 Nafta - Ilirija 1:2 Kovinar - Nova Gorica 1:0 Triglav 1:0 LESTVICA
Slavija
L*
Preč hes jebr •n, :en< ill ar aži »oll
16 P: tfEech Rki : Jlko
lije i Rom »kaj »za
__ idep
Koper - Slavija, Triglav - ffjjjpll vinar, N. Gorica - Nafta, IlipJJvori - Celje-Klrdivar, Železničar boda. Rudar - Hrastnik.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI Piran 2:2 Zagorje 1:1 Sava 0:0
Svoboda	13	8	2	3	34:16
Rudar	13	7	3	3	25:16
N. Gorica	13	7	2	4	35:18
železničar	13	6	4	3	29:20
Nafta	13	6	4	3	21:23
Slavija	13	7	1	5	22:24
Kovinar	13	5	4	4	19:19
CK	13	5	1	7	21:25
Ilirija	13	4	3	6	14:21
Hrastnik	13	2	4	7	14:24
Triglav	13	3	2	8	16:27
Koce.'	13	3	0 10		12:29
PARI PRIHODNJEGA					KOLA:
Ilirij* \ Sv#'hnt ku
Kranj ■ Izola -Tolmin
LTH - Slovan 3:3
Tabor - Primorje 0:0 Litija - Kamnik 2:2 LESTVICA
Primorje	13	7	4	2	28:12
Zagorje	13	6	4	3	19:10
LTH	13	7	2	4	20:14
Tolmin	13	7	2	4	16:14
Izola	13	6	2	5	29:16
Tabor	13	5	4	4	20:19
Sava	13	4	5	4	17:19
Piran	13	4	5	4	19:27
Kranj	13	4	4	5	18:22
Slovan	13	4	2	7	19:27
Litija	13	2	4	7	12:18
Kamnik	13	2	2	9	19:39
PARI	PRIHODNJEGA				KOLA
liji. pre P Sre var m ral red
1« ar8 |6 Prt 16 ku l6 v n0! l| žai j! iož
P i
tel
'S
6 sp
. . H Tabor-Primorje - LTH, Slovan - TolnUh ue Sava - Izola, Zagorje • Kranj. J
Piran - Litija, Kamnik
Pavla Hočevar
POT SE VIJE
s hčerko Eriko. Zgrozila sem se majhnim otrokom! Kupila sem
med divjake, sama, knjigo in — kaj
Spomini
s tako berem?
Pisateljica govori takoj v začetku o svoji neločljivi Eriki, ki pa ni hčerka, temveč — pisalni stroj znamke Erika! Kako vestno je poročevalec «bral» knjigo! Dom Alme Karlinove v Celju je bil pravi muzej z eksotičnimi eksponati iz daljnih dežel. Velika je skladanica njenih knjig, potopisov in romanov. Z veseljem bi bila napisala tudi kaj za Ženski svet, pa so jo svetovna pota prehitro ponovno izvabila od doma.
Kot izrazita socialistka po razumu in srcu je lahko sodelovala povsod, kjer je videla pošteno voljo in čiste namene. Zavedala se je tudi, da marsikoga prej pridobi za novi pogled z umerjenim dopovedovanjem kot pa z rezkim zgražanjem nad nazadnjaškim nazorom.
Kakor je bilo naše delo tesno spojeno z ženskim gibanjem po vsej državi, tako so se od leta do leta širile tudi naše vezi z organiziranimi ženami onstran meje. Zenski svet je dobival v zameno glasila mnogih ženskih zvez po svetu, posebno iz slovanskih dežel, pa tudi druge ženske liste: češki Zensky obzor, ukrajinsko Novo hato in Zinočo doljo, bolgarski Vestnik na ženata. Nekatere inozemske književnice so nam kdaj pa kdaj pošiljale leposlovne prispevke in kul turne informacije in so tudi same objavljale v svojih listih poročila o našem delu Proti koncu svojega uredniškega dela sem se seznanila z Almo Karlmovo, celjsko rojakinjo sloven-sko-nemškega rodu, plodno nemško pisateljico in izredno ženo, ki je v svojem nedolgem življenju prepotovala skoraj ves svet in se preživljala le s pisateljskimi in novinarskimi honorarji. Spoznala sem jo po poročilu o njeni knjigi Einsame Weltreise v Jutru. Poročevalec pripoveduje, kako je pisateljica potovala med daljna ljudstva, kulturna in divja, sama
Pri uredniškem delu sem naletela na različne primere. Nekoč mi je prijetna študentka prinesla črtico — ne vem več, ali lastno ali v prevodu — in je hotela prikazati moderno pojmovanje materinstva brez ozira na predsodke. Vsebina je bila nekako taka: Ameriška študentka se zaljubi, uživa ljubezen tako, kakor ji narekuje njena mlada narava, porodi in izroči otroka staršem, sama pa brez skrbi študira dalje. Kako se je naša študentka začudila, ko sem ji začela dokazovati zgrešeno pojmovanje ameriškega dekleta! Svobodna ljubezen je morda opravičljiva le do tiste meje, dokler sta prizadeta samo on in ona. Kadar pa zadene njuna ljubezen ob tretjo in morda še ob četrto osebo, takrat stopi po nekem neiz prosnem logičnem zakonu na mesto občutka pravice nov občutek — občutek dolžnosti in odgovornosti. Te prirodne zahteve se ameriška študentka in njen izvoljenec nista zavedala. Zato sta oropala otroka prvinske materine ljubezni in nege. Hčerka je hladnokrvno odložila vso svojo materinsko dolžnost na starše! Pa naj še bo — ameriški starši so najbrž bogati! Ali hoče naša izobraženka vzbuditi zavest pravice do take svobodne ljubezni in svobodnega materinstva tudi naši mladini? Mar naj si tudi naše dekle lasti pravico, da lahko rodi otroka v breme svoji zgarani neimoviti materi ali na račun vse družbe? In če že ima tako debelo kožo, da bo brez očitkov vesti in le po svoji naravni pravici lahko izko-
riščala druge, pa nikakor ne sme preslišati prvinske pravice vsakega otroka do svojih staršev, predvsem do matere!
S tako razlago seveda nisem mogla naši študentki dokazati, kako sporna je pravica do svobodnega materinstva. Poslovila se je v prepričanju, da urednica z zastarelimi nazori ne more razumeti mlade generacije...
Svobodno, s prejšnjim imenom nezakonsko materinstvo je bilo takrat v splošnem kaj pogost predmet v dopisih naših naročnic. Posebno rade so premišljevale o tem mlade samostojne izobraženke. Prvo pismo so navadno začenjale z opisovanjem svoje notranje praznote. Same s seboj da so nezadovoljne, čeprav jim ničesar ne manjka. Delajo ali učijo se uspešno, vendar ne morejo ukrotiti dotlej nepoznanega vznemirjenja po nečem nedoločnem. V veliko tolažbo jim je Zenski svet, pa vendar tudi v njem ne najdejo pravega svetovalca. Pa bi tudi ne imele moči, da bi se ravnale po nasvetu — saj ni od njih samih odvisno to, po čemer hrepene. Ena izmed teh «nesrečnic» je zapisala:
«Zdaj pa se mi zdi, da se mi je zasvetil cilj, ki bi ga utegnila doseči, če bi me ne vklepali predsodki in vera. želim si otroka. Lahko bi ga preživljala. Saj ne morem popisati te sreče! Rada bi slišala vaše mnenje.»
Druga je tudi popisovala, kako so ji ginevala mlada leta, dokler se ni zaljubila. Zdaj čuti, kako bi bila srečna, če bi imela otroka. Bi vsaj vedela, čemu živi. Fanta ima rada, tudi on njo in bi se rad poročil. Je pa tak, da se ne more zanesti na njegovo zvestobo in se zato ne more odločiti za življenje z njim. Otroka si pa tako želi. Kaj naj stori?
Tretji se je zdelo življenje, če bo vedno sama, tako enolično In nesmiselno, da je šla mimo vseh predsodkov in ozirov ter se je v želji, da bi imela otroka, vdala človeku, ki ni vreden njene ljubezni... «Ali sem storila prav? Ali me morete pomiriti? ...»
Tako in podobno so se vrstile Izpovedi mladih ženskih src. Vsem je bilo skupno le to, da so videle v materinstvu
Ija
Jm
tu
21
samo svojo osebno srečo in da ni nobena gledala v otroki* človeka, ki bo od nje zahteval v življenju svoje naravne p*8' st; vice. Sleherna me je prosila za mnenje in marsikatera j? se priložila znamko za odgovor! Kdaj bi si bila mogla misli1’’ t< da bo uredniško delo obsegalo tudi to nalogo! Se več! Pisal8 ^ mi je naročnica-učiteljica. Znana ji je moja samostojna žN' II ljenjska pot. Blagruje me. NI več prav mlada in poklic j1 nl ustreza. Vendar bi si rada še bolj izpolnila življenje. Hoč0 ae biti tudi mati. Na pol se je že odločila.
In tista nepoznana vaška šivilja, ki me je prišla pozdravit ^ ko sem bila na obiskih pri znancih. Ljubkega dečka je držal* j ^ za roko in se predstavljala:	2
«Samo po ženskem svetu sem vas poznala. Pozneje sem ^ se zanimala za vas. Vidite, to je moj sinček — hotela sebi ki vas posnemati. Oba sva srečna. Vsaj za sedaj. Kako bo še, t< ne vem. Upam, da ne bom razočarana.«	h
Besedo ml je vzelo. Kmalu sem se poslovila in se žarni' sl slila. Posnemati nekoga v najvažnejši osebni zadevi. Bre* premisleka je tvegala svojo in otrokovo srečo... Kaj je tisto, kar jo je zapeljalo? Res, čudovita je želja po materinstvi)!
Ali se pa zaveda, kakšno odgovornost si je naložila?
Odgovarjala sem nepoznanim bralkam. Pohitela sem P0" sebno v primeru, ko odločitev še ni bilo dokončna. Morda J0 bom le obvarovala pred nepremišljenim korakom. Otrok n* more biti samo izpolnjena ženina želja. Z vso pravico išč0 svoje kali in pravice tudi pri očetu. Otroku je že z rojstvom vcepljena potreba po ljubezni in varnosti, kar mu oba rodi' telja bolj zanesljivo jamčita kakor mati sama. Kako teža* bo zanjo trenutek, ko bo otrok terjal svojo pravico do nep°" znanega očeta! Pa naj mu bo takrat še tako dopovedovala, kako velika je njena ljubezen in kako si ga Je želela, zadovoljiti ga ne bo mogla. Vedno bo v njem klila želja, da 1,1 imel ali vsaj poznal očeta, pa naj bi bil po materinih besedah še tako malovreden človek!
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHl o, II., TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni preda) 65» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, U5-823 — NAROČNINA: mesečno 800 lir ' vnaprej četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stani) dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttt8* Trat 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS, Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglveov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150. flnančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mali oglasi 40 l" beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri sSooletš PubUcltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst