Domoljub v CluMtanl 21. avgusta 1940 - --- — Četo 53 • Slev. 34 Balkan se mirno ureja Te dni »e med Romunijo in Madžarsko ter Bolgarijo razvijajo pogajanja, ki naj pospešijo miren sporazum med temi tremi državami. Ko je Romunija morala Sovjetiji odstopiti Bes-arabijo in severno Bukovino, se je na Madžar skem in v Bolgariji začelo okrepljeno gibanje zato, da naj Romunija vrne obema državama tisto ozemlje, ki je po večini naseljeno ali z bolgarskim ali pa z madžarskim prebivalstvom. Mirna pogajanja med Romunijo in njenima sosedoma bi naj preprečila, da bi prišlr< mogoče do krvavega obračunavanja med temi tremi državami. Vihar nad tem delom Evrope bi gotovo potegnil za seboj še ves Balkan. Nemška in italijanska vlada sta povabili k sebi romunske, madžarske in bolgarske državnike; vsi listi so po teh sestankih pisali, da sta Nemčija in Italija nujno nasvetovali tem državam, da naj se sporazumejo o mejah, ki se naj nanovo potegnejo okoli Romunije. Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo so se začela najprej in se po poročilih, ki pi-iha-' jajo iz Crajovc, razvijajo zelo ugodno. Tak optimizem pa ni na mestu za pogajanja, ki potekajo med Madžarsko in Romunijo. Madžarska je dostavila romunski vladi zelo velike zahteve; baje zahteva Madžarska, da ji Romunija odstopi dve tretjini Sedmograške. Težko bi se našla v Romuniji taka vlada, ki bi mogla pristati na tako velike madžarske zahteve. V sedanji romunski vladi pa so tudi zastopniki Železne garde, to je tiste organizacije, ki ima zelo mnogo svojih pristašev v novi Rorr .iji, to je na Sedmograškem. Med temi pogajanji romunske vlade z njenimi sosedami lahko ločimo dvoje; z Madžarsko se poravnavajo računi, ki so nastali iz mirovnih pogodb, ki so zaključile svetovno vojno, med Romunijo in Bolgarijo pa se urejajo zadeve, ki nimajo nobene zveze z mirovnimi pogodbami iz leta 1918, ampak se poravnava stari balkanski račun. Romunija je namreč južno Dobrudžo, ki jo bo sedaj vrnila Bolgariji, zasedla po balkanski vojni v letu 1912 in bolgarska vlada zahteva torej od Romunije poravnavo računa, ki je nastal takrat, ko so se balkanske države ravno najbolj junaško in z največjim zagonom borile za svojo neodvisnost in samostojnost. Po novicah iz Crajove potekajo ravno ta pogajanja med Romunijo in Bolgarijo zelo ugodno, kar nam napoveduje, da se bodo vsi mogoče še viseči balkanski računi lahko hitro in brez večjih težav poravnali in da zaradi tega najbrž ne bo prišlo do nobenih nesreč. Tak srečen postopek za odstranitev medsebojnega nezaupanja i» treba aelo pozdraviti, ker dokazuje, da je ravno ▼ najbolj kočljivih razmerah vzajemnost ln razumevanje med balkanskimi narodi tako velika, da se dado vse zadeve urediti s poštenim in častnim kompromisom, Če se napoveduje ugoden potek pogajanj med Bolgarijo in Romunijo, to samo dokazuje, da je na obeh straneh zelo mnogo dobre volje, veliko zavesti o odgovornosti v sedanjih časih in pa velika ljubezen do skupne dobrine Balkana — do miru, ki je gotovo vsem balkanskim narodom enako pri srcu. Te dni je ves svet tudi razburila huda novica o tem, da je prišlo na meji med Grčijo in Albanijo do spopada in je bi) tam ubit voditelj Albancev Hogia, Na Marijin praznik dne 15. avgusta pa je neznana podmornica pred otokom Tinos potopila fcrško križarko »Hela« in ves svet je mogel zopet z večjo skrbjo ugotoviti, de je nastal nevaren položaj, ko se lahko ob prvi neprevidni potezi sproži vihar nad Grčijo in če bi tam zagorel požar, ne bi nikdo mogel poroštvovati zato,. kje bi se ta požar » ravno ustavil. | Toda grška vlada je ohranila mirne živce in nikjer se ni začelo širiti razburje.ije ali po« vpraševanje za tem, kdo je križarko potopil. Vpliv tujih velesil, ki so za mir na Balkanu, se je ugodno čutil pri vsej tej zadevi in kmalu se je začela napetost okoli Grčije mirneje presojati. Čas pa je danes izredno dragoceni za-« veznik vseh tistih, ki žele mir in najbrž lahko: že upamo, da je čas postavil med razne spotike že toliko pregraj, da ob albanski meji napetost ne bo nikakor povečana. Kaj bi bilo, če bi ob takih priiikah bal« kanski narodi nosili s seboj takšne obračune«; ki se sedaj na zahodu in drugod tako krvavo urejajo. Res je, balkanski narodi so v težavah' in trpljenju urejali svoje meje, toda izgleda, da se je povsod dosegla že tolikšna stopnja politične zrelosti, da se povsod čuti danes večja zavest skupnosti in vzajemnosti kakor pa goni po razdvojenosti ali dvomljivi dobičkaželjno-sti. Srečen zaključek pogajanj med Romunijo in Bolgarijo bo najlepši dokaz zato, da balkanski narodi vedo ccniti sedanji položaj in da jei zato spoznanje, da je potrebno mirno ureja« nje vseh zadev, najdragocenejše in ki nas vse veže. 99 V »Slovenskem delavcu« čitamo sledeče pomembne vrstice: Iz cele Slovenije dobivamo poročila, kako pri raznih pivskih omizjih ljudje brez narodnega prepričanja po vinski kapljici oinoteni v sentimentalnosti deklamirajo o matjuški Rusiji in vseslovanstvu. Po tovarniških objektih liodijo internacionalni agenti ter slovensko delavstvo z brošurami in letaki brez vsake vrednosti skušajo prepričati, da je rus-ki boljševizem tam za delavne stanove ustvaril vzor, po katerem bi morali tudi slovenski delavci hrepeneti. Z raznimi, poeobiliee kruha sitimi gospodi, ki so započeli akcijo za društvo prijateljev današnje Rusije, komunistični agenti na prazne pole pobirajo podpise za Rusijo kakor, da bi bilo to sploh potrebno. Brezdvomno vsi Slovenci brez razlike srno prijatelji težko preizkušenega ruskega naroda. Vsem se smili. Vsi mu želimo, da bi so razmere tam skoro normalizirale, da bi vsak svoj košček kruha mogel použiti brez strahu in brez hinavskega klečeplazenja pred njegovimi predpostavljenimi. Želimo mu, da bi mogel zopet svobodno občevati s svojim Bogom, da bi ga nihče ne preganjal in da bi ikona v stanovanju še ne bila zločin, ki vzame članu ruskega naroda vse pravice do življenja. Prijatelji Rusije" Vsi prijatelji Rusije, ves slovenski narod se z bridkostjo spominja nazaj na par preteklih desetletij in na ogromne človeške' žrtve, ki so jih razne slavnoznane čistke v, tem kratkem času zahtevale, da so se mogli na oblasti obdržati ljudje, ki s čustvovanjem ruske slovanske duše niso imeli nobene sorodnosti. _ i Biti prijatelj kakegu naroda, se pravi, čutiti s trpljenjem njegovih širokih mas in se veseliti morebitnih njihovih pridobitev. Ne pravi pa se biti narodu prijatelj, delati za protimasovni teror in nasilje, ki se pod bolj-' ševiškim diktatorskim režiuiom ves čas obstoja proti narodnim množicam tako zelo izpričuje. Med prijatelje teh množic brez dvoma štejemo lahko ves verni slovenski narod, ki je ohranil do slovanske skupnosti v krvi in jeziku utemeljeno staro sočustvovanje in ki ga zato nikjer ni treba še posebej utemeljevati s kakimi posebnimi društvi prijateljev Rusije ali z zbiranjem podpisov zanjo. Mi bi se upali tu zapisati, da je to zbiranje podpisov in ustanavljanje društva za tiste same, ki podpise zbirajo in društva ustanavljajo, izpričevalo, da niso nič več v! društvu slovenskega naroda samega, ker s» se po svoji preteklosti in po svoji miselnosti: iz njega izključili. Zato tudi niso nič več pri- ffladatlevanl« na prihodnji strani »nooaH I* Fa .-Ktammi » ■i ,« -.uro«. aiOH. a jauiR US Blt&SBvaii. resam iii'j»iii«in oeai »mi ii> ii.»sfra. .MDAui. ... r-jiism-&J.131 aamauaa •»"«"' Jt aaiittat is.k&.t-u tjis* ai»s.m iiuaijl Ueteiate .tn » mttmiff -*«*?•»"* ir » raiai vmzz£L. wmt* im. « 'TBSMt a vnuniiaei jjme. jttamm*. .m. iar .trama m aPoarTia Mtu. Vi J9E«sfciii »roežiib -> - rmk> as« 30S tesnšfeh BUB. a oanrrr. /ja» ia^KSBe rwo x»saaffls n TS® ■am? trne*-danil« •»! ™=t f»et e> ftt » w»m ir?-ami a- «tsii moksej?. ■JKBtfes. ettMai ■sumi -v ms rrwB tstncei: . Sanetja K«e asr «wi ottjmtl msl ta ot anci »ibesi zmm ".-me psansos a iwi' 1» •Krmr??!"-: is rta mri ijpbtto stcatiSča. <2 -s »m«t» taaunm - n- roma«. nt rra ranicv-TB«M> :'.'«.*g;- ijubuto Trtrrtminn feeissinB n vraBsinn aMebaHuaši L Ta aasšš :iaw»t!3w>; M»t(ra n i a lBoairaie «■»• wriiwT >MS»S«?WI «« £new»Hra T»WT!H! .T»WOrniB. iMfftiS f> !> aKtiKO •»s« » irw«H. t^aia o innrarišaia Sr willfe«H * ->»*«MBtteenw >iK7n» iv*»: •ni ".itmtsjh aamUalfc- o«e. a wrv7x.«fs-* ?nM!Hrr™n'>. T™a: c«- eč3s p- (orauraii a Jirrtis. kamii s as rrriaieifmL s xt<> t^bi Jraaeie a lastie uw;ywiii . JaasŽBrratj, ,n teuuaina. jjrvi tf CBjrtaEKt .'3 K.JK, (MHjMn*! ffi liti o »mapa na »m iennimig mem. * e- a*«sjrik» »ravna. at-isa- azeovar. »ti r- isnžarr. auma. s- iiia umi ki a. WL IE MiZBimm 3I1«H> lU#tb susii -PSBtiziesfs -zneesa minam, .ran*« tu * t«»rr i^ina mwuu .:»sai n ; lasp wni njj»E»nj ;8n>aM *n».Dis. nuna a • Hm Mira iKromim moiraiuMircm a tobto saten a u tfae-w> .Kanu® aiinnepfB ee» atrrauL ans*» mas. na« n ® .j «■■ e. ia as» a »Mjc-ftess er-!T»p?ib »msniiH anum«-. •wn«a» T nroirno ;Mrstnw iumms» -awe-«aaMt® ; stsukiik KnT,a?Kiin a. rwlewt; ' itojh •mamtivr mttim-i- te- >wri«tii«- n ier nai« nmri. urinom ^iram^n «» ■wrtmt a imsan an» a iarseti. ssaw <«. 5K»iuar»si» meri. « ioatea. tiamf n •itaweiBe srn o »satnsavsu im ■ ■■>». ma mikih wtt®i » im r ana* jl.. miu7hm aa n*rr»?iinsi anre1 >»-i» jd~-inrinr joramisi :itww. aanaMumut iaM(i saaraHHii aonoar * azn»- imi 7W» m*- m Sišscnrii «vsixrr tmoTrueat nanj*, mimik uaitm. :t :a » iiuf/iia. jBtr.ua &MVMU. ooi *» -nada immmii-a n t-ttifSilli .ijftfttši. •:t.'3jnua t< nuus. ju irmiiia wrt>fii» * sat 'murtAKi. n » o * n mi liiiinv umni fiai. ta ** olumi 'iarsiui n nr-iirtv-iiju ia i £ssnwt-:ik w »m« mpantuzn. ivfvviu iiiH-ija. "a latiiau**'« iitm^iiHii e ni« taaiiinssfisa (^aiiir.i m '.rr^i!" j?sttnem tKT;i i-:a iv«nito u o >n» as-aesk« lan^ianiee »erst -aac um uemtiar-iirsab. iummko etainttn » M»j.Kuiiio it«, rai i črnilufiiiam?a ii-Kui ^Hraejtaaiian-Kin mat s Mt laiiiantasth jnmriiiii • i h. jujuiau u iHMtto. i uoi ia iuu«n miifi (nerscifj*. Uiii&ui » lanaJiriMi t ir«f. a ."odo taiai;'. V» irasih MU, iaiiiansKkh K>»»aih m » uio «uui c t*i£H> innravfiatnft .i iarxrrs*mie «o- rttifiii- tanaflc irnti tmyo- šiin »MoiaiiiJim • S^nia. s® awnBwrrr« n r ania^stA * arrfii« «, » t wixar inK-ii tMunmoku JrannbttR •*»k«.c»» na«« irrru^«^ VK«r»~ .-ae 't ^-'".'tssmtoa. eu*.. Imtan^iam. Iti na« pauU aniitA. n«*sfe»- :Jbbiw aa «o«rrta. » arrtni n«fwmnma tesni* fr mr«! c JnHtst-i'1 mtaSsmi n c 5w»errris atraesa » nuremi. ta « m iait» itohmh- ; •šhj -«e iomtu nt^iifra a» e Jattiarato "Taiiia tsiio -oiike ajucv^. m «onj u nu~ «n«t a as ih »tenr »mi tbdud. •»a? "isML QTjyife =afirT^»t. 'i^saania »r>M nr ihtir 'ttnns^ v* t(*si aiaaaaHH ^ t. t: ffiierp n izhkie. J«« ia * Kniiu-iu tnmcp '.tipsu nerra icrjati vcjait^sa ."iirr-ie n iw.MS#» 1u»j» »r tumir 3MO> iwnh ^L a tiKai -»to itsa. Mi nt ntirrietm«. )mza -TBCB9tm& 'trnka » 'trris*.. ie »r-iKo-Hihan&s« n«i * » irnmti irmu abau. ««ii«itt u iaiiisnsK! is« um ?moci irriki. n u«iio m p »Jsnz m: aajTB«Jaii ssmHr.-. m>miti a umtr, <" " w«v7ar«»ia esarf m totkauia. tem nt-:i n taiHOinia. R KMnt« #mia iar a«tTM-n TTKsiiisRi, ler » uuoe.ski ism a-iHEimi mmi^nvanii. » (aii. sns« isE mniasno trudni i n muai- n»p agftMijft mwkarM«. m m rn«K» • »ti tMO. ia. m jsuc, mum im^to »»mili «tno. ter « . ■»navšso ,wv«jusca * rSirrii«. i« u twi aamsm .«>nixi a ta^mivs)« w«reH m. imn miuk Jaikana. amnuij b "arciiai tvm ■mmmtn ^»aiii«; ^uintvne! «er lranjfb te. R imam «rtnm -»on. i ia p « netilo imna noiuuw. tn « jjur ia iumi> ;ariiu 1 pmestiem «n«u n .ulaii )•» trr< iue ai 1» OTIli. (f M* «iva tfrupe irtMvn* f-otefo a >wan« atsno '<'tuu j»mm» *>j»s ibrosrnk ,?«Hiia nur. Irroaim i k*- ■ Mt 'ii lo a»s un -sunounrmvn* »MO j«- .laManjp jjmMi.n a. sMosrtt: f rsvtii« i, ima »mar. zvot ««(■ te trii sum* mt maiasfs mvt»it«!j» iir«s-« tu nima saputiia aa toH»—.ut p> ■wtiitumui uiguuzat-iw. .!uktw umi m w n-ii isa«wn«4-nin -^»«nttttfir!«%-» /ioinisiitt. umulat A&tuniMi h. Milimtiin. >! trwjb« inn "^HlSLiU ziulučftu in'« IV,-nai n rfira .*> u in M i-HivitiMu ntomcv. «oa»»:« m"'--ie.' m Hživit m hi uUguHr iiimrjttv, >»mur«nii »ija "uu naslaja« 9» vmsiL. « iii t* irsf-»a»i "RstviiiHt! -»tnmen aJitem «iias£i nuraio nisataii irnnuruHit n.-.n1''1* aui«b n xotiaintiate u jovcajli tra3- nsn »toninnn .iumovii« ineuir-i a 4i;aui»fa. Iržavm »njaui « »ev^niii mia-nli tuišiimitr amust .r -.-sMst ;*w«»k:!i. -7'*1' ttmuli -*» •HCMamu ••• p\ti nmtiii -mt ^ •Rtjava er »T«ibw • rS«žb«!nii wvsmiB< irtiavi« m: smo** njšmc « ai« •Sfc vsask- 4f*tulM« az«« 2 m »H vr^itajMti Ai4!iiwHt«»t «isrMm n*NiKiM«et nas® iav«ij«!ij* » -« auoicB »ia. :n» :m|ayt|t> >' taca fstniife im. -M^ii iaamin to i iimmkrc u t«iitr-ia «n t» itn. »ono* n «wt)iw « avii št. Jerneju se bo pričel letos redni pouk t oktobra, !944>< Tečaj bo trajal do' 31. marca 1941. Pogoje za sprejem daje vodstvo.' d Ne kupujte vojaškega blaga. V ljubljanski okolici in tudi . po raznih obmejnih krajih se je silno razpasla grda navada, da ljudje kar naprej kupujejo razno vojaško blago, tako vojaške plašče, hlače, bluze, čevlje, posebno pa koruzo, oves in druge vojaške reči. V našem kazenskem zakonu je poseben paragraf, ki določa mestoma prav stroge kazni za tatvine in nakup ukradenih vojaških reči. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bilo letos že več razprav proti vsem onim osebam, ki so od vojakov — rezervistov in aktivnih — nakupovali razno blago po sramotno nizkih cenah. V začetku Junija letos je posestnik na Ježici Janez E. kupil od nekega vojaka »5 kg ovsa za 40 dm, ko je sedaj oves že nad 2 din kg. Stvar je pri- „Pa se mora jo vendar poznati14 Mlad duhovnik — sedaj je že ▼ večnosti k- je svaril dekleta pred tako imenovanimi ■akotnimi znanji in pred obetanjoni zakona pa gostilnah in po plesiščih. Svaril jih je javno, v cerkvi, no priinici. Njemu na kljub se jih je potem še tisti večer naročilo* na plesu troje mladih parov in seveda potom tadi opravilo tisto pot, po kateri pridejo miadi zaročenci do poročnega oltarja. Ce bi nam bil odprt pogled v zakonsko kroniko omenjenih »zaročenk«, kaj menite, knliko-krat bi bila kronika popisana b solzami? In koliko bi bilo v nji povedanega o resnični »reči! Mislim, da bi bile vse strani — pra*-ue ... Še na eno (nanje naj opozorim. Zna-11 »e po časopisih. Mladenič prijetne zunanjosti ... Dekle t nekaj tisočaki dote ... Pisma s sliko pod naslovom »Tiha sreča«. In podobno se glase take sladkosti. Pa mi odgovorit« vsi tisti in taki zakonci, ki ste se molile in ženili na daljo, koliko ur tisto pričakovane »tihe sreče« ste doživeli? Ali ni sledilo taki poroki neštetokrat bridko rasoča- l^mKUMammuKBmmtMKmHKmmm^Ktm Sla ne dan.. Državno tožilstvo je posestnika Janeza E. obtožilo prestopka nakupa vojaškega blaga po § 122 k. z. Kazenski sodnik-pcedinec na okrožnem sodišču je včeraj posestnika Janeza E., ki je nakup odkrito priznal, obsodil na 600 din denarne kazni, pogojno za 1 leto. Posestnik je obljubil, da ne bo nikd?r več nakupova! vojaškega blaga, ker je imel že prvič velike neprilike in pa sitnosti. d Ali res ni olja? Glede olja so časopisi ie poročali, da je pomanjkanje le posledica špekulacij, da bi -e cene dvignile — seveda V korist veieprodajalcev. Tako se je cena olja takoj, čim se je javnost sprijaznila z dejstvom, da je ijastalo pomanjkanje, dvignila na 30 in več dinarjev za liter. V Ljubljani doživljamo na primer, da velja liter olja kar 36 din, pa navzlic tako visoki ceni ne dobiš več kakor pol litra. Hrvatsko časopisje pravi, 'da niso proti tej nesramni špekulaciji nastopile samo hrvatske oblasti, temveč se za pojav zanimajo tudi oblasti v Belgradu. Kako je v Ljubljani, ni znano. Gotovo pa je, da je y Dalmaciji še dosti oljčnega olja. d Vsi, ki mnogo jedo ln stalno sodo ia trpe Saradi leg« prav pogosto na trdi ctolici, naj pijejo vsak dan čaJo naravne •Frant-Joseiove« jgrenke vod«, ki se mora poprej segreti Davno preizkuiena in priznana »Frans-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijeni porabi. Osi. ne. B. kr. »rn/M, d Zakaj ni sladkorja. Za pomanjkanje sladkorja pravijo belgrajski časopisi, da ga Je kriva edinole zločinska špekulacija, nikakor pa ne pomanjkanje blaga. Po uradnih ugotovitvah je sladkorja na trgu zadosti, le du trgovec , Mat«vž Ulčar, v Št. Vidu nad Ljubljano pekovski pomočnik Lenard Pire, v Zamostcu pri Sodražici lesni trgovec Lojze Cvar, v Slapni vasi pri Treh farah trgovski sotrudnik Vraničar Alojzij, v St. Ilju pod Tur. jakom Marija Aberšek, roj. Prevoinik, v Ca-t»škili toplicah Josip Pretnar, trgovec v Ljubljani. — V Ljubljani so odšli v večnost: kleparski mojster Ivan Wostner, v Zg. SišJti Marija Erjavec roj. Ahlin, vig polic, stražnik v p. Bucik Jakob in posestnik Mihael Dolžan — Naj počivajo v mira! Bojevniki na Brezjah V nedeljo, dne 18. avgusta so prišli naSi bojevniki iz raznih slovenskih krajev na Brezje, da priporoče sebe In svojce in narod svoji Materi Božji. Ze v soboto se je zbralo na Brezjah do 3000 romarjev. Ob 6 zvečer je bila seja Zveze bojevnikov, ki je obravnavala razna vprašanja, tikajoča se te ustanove. Pred sejo se je ustavil za kratek čas pri bojevnikih tudi voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. Zveza bojevnikov šteje danes okrog 40 skupin iu do 6000 sodelujočih članov. __ V nedeljo dopoldne je Škof dr. Gregorij Rozman vpričo množice ljudstva in zastopnikov raznih oblasti blagoslovil novo postajo »Otoče-Brezje«. Navzoč je bil tudi ban dr. Natlačen. Po opravljeni blagoslovitvi so se vsi udeleženci odpeljali oziroma odšli peš do romarske cerkve na Brezjah. Tam pred cerkvijo je pozdravil knezoškofa dr. Rozmana in bana dr. Natlačena predsednik Zveze bo- jetnikov Mirko Ratej ob navzočnosti podpredsednika Zveze bojevnikov ter odbornikov Pirca Jožeta in Wagnerja Rudolfa. Ob 10 je škof dr. Rožman opravil daritev sv. maše in imel tudi lep nagovor, poudarjajoč, da moramo v prvi vrsti iskati božje Va-Ijestvo, vse drugo nam bo pa navrženo. V svojem govoru je g. Skof izvajal, da so se da-nes zbrali pri Materi božji na Brezjah stari bojevniki, ki so doživeli grozote vojne, prišli so pa tudi mlajši bojevniki v času, ko prroi« vsemu svefu nove vojne strahote. Prišli so prosit Marijo, naj jim izprosi pri Bogu mir, svobodo in red, da bomo mogli v redu izpolnjevati svoje dolžnosti tako, da si zaslužimo večno življenje. Po službi božji je j*odba zaigrala žalostinko in zbor pevcev Zveze bojevnikov je zapel >Oj Doberdob*. Prevzv. g-Skof je opravil ob asistenci molitve za padle bojevnike v svetovni vojni. Na Brezjah, naj-slovitejši slovenski božji poti, se je zbralo v soboto in nedeljo do 10.000 ljudi. *tev- U-___ -DOMOLJUB«, dne 21. avgusia 1BK) RAZGLED PO SVETU NEMČIJA _ h Popolno obkroievanje Anglije. Nemški časopisi objavljajo dolgo uradno obvestilo, s katerim nemško vrhovno poveljstvo razglaša, da bo nemška oborožena sila odslej proti Angliji, ki se je pregrešila proti vsem predpisom mednarodnega prava o vojskovanju na morju, uporabila vsa gredstva, ki so ji ua razpolago, da izvede popolno blokado vsega angleškega otočja. Odslej ne more ve« biti govora — pravi nemško obvestilo — o kakšni svobodni plovbi okrog angleških obal. Nevtralne ladje, ki Se vedno plovejo na račun Anglije, so izpostavljene istim nevarnostim, kakor angleške ladje. Nemška vlada je nevtralne vlade posvarila, naj prepovedo svojim ladjam plovbo po vojnem območju, ki se odslej razteza okrog in okrog angleških otokov. Vsaka ladja, ki bi plula v to območje, je izpostavljena nevarnosti, da bo takoj uničena. Vse angleške obale so namreč natroŠcne z minami in nemika letala bodo napadla vsako ladjo, ki jo bodo v tem območju zapazila. s Zopet velika diplomatska delavnost nemške vlade. Na seotanku berlinskih predstavnikov tiska merudajni nem. politiki niso zanikali glasov o veliki diplomatski delavnosti Nemčije. Nasprotno je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, d& se vodijo pogajanja z raznimi vladami. Obenem pa je omenjeni predstavnik poudaril, da se diplomatska delavnost no more spraviti v zvezo s kakimi pogajanji za v postavitev premirja. Ko bodo pogajanja dovolj razjasnjena, bo izdano uradno poročilo. Najrainejšl angleški ustavni dokument »Magisa ca rta c je bila prenesena v Kanado. | Pod vaško lipo 2eparjil — Pozor! Časopisi zadnjih dni poročajo o velikih uspehih, ki jih dosegajo žeparji po naših božjih potih. Tako poročajo o žeparju, ki je ohladil nekega romarja za celih 13.000 din! Veste, ljudje božji, kaj vam bom na to zgodbo povedal? Kar odprite ušesa, pa boste slišali! Oba zaslužita pošteno kazen: žepar in tisti, ki mu je priliko dal za tako tatvino! Na božjo pot s tolikimi tisočaki! To je ali višek baharije ali pa višek nezaupnosti. Ce ne zaupaš svojega denarja svojim domačim, čemu imamo pa denarne zavode, hranilnice in zadruge! Ali je poštenost pri nas res že tako globoko padla, da mož ne zaupa denarja svoji ženi, ali je zapravljivost res že tako narasla, da oče ne zaupa denarja svojemu sinu ali svoji hčeri? Ali naši denarni zavodi niso vredni nobenega zaupanja več? Pa pravite, da je mož mislil božjo pot združiti s tem, da bi bi! šel malo po svojih kupčijah. Dobro! Ali je tudi pri kupčijah ne-zaupnost že tolika, da je treba nositi s sabo celo premoženje?! Ali mož-beseda res nič več ne velja? Ne pri kupcu, ne pri plačniku? Ali ne zadostuje več, da daš pri nakupu nekaj are, ostanek pa pošlješ po prejemu po pošti? AH je strah pred poštnino večji kakor strah pred povsod prežečimi tatovi? DROBNE Angleži so umaknili svoje čete iz afriške Somalije, ki so jo Italijani zasedli. Švicarski državljani, bivajoči na Angleškem, so se odpeljali v domovino. Angleški listi napadajo vlado, ker je umaknila angleške četo iz kitajsko-japon-skega Sangaja. Bivšega predsednika češkoslovaške republike Beueša sta angleški kralj in kraljica povabila na kosilo. Letošnja žetev v Mehiki je zadovoljiva, je izjavil mehiški kmetijski minister. »120 Nemcev, Avstrijcev in Italijanov so angleške oblasti od 10. julija dalje prepeljale v Kanado in Avstralijo. Velike poplave, vsled katerih je utonilo več tisoč kmeiov, so zopet nastale v srednji Kitajski. Sovjeti so odpravili politične komisarje v rdeči vojski. 800 litrov čleveške krvi sa angleške ranjence bo poslal tedensko v Anglijo ameriški Rdeči križ. Nemci v USA so bili od nemškega generalnega konzulata v Newyorku pozvani, da se čimprej vrnejo v Nemčijo, ker da bodo morale Združeue države Sev. Amerike zaradi Japonske vstopiti v vojno. Na letališče v Sofiji je prišlo ono nedeljo 10 nemških letal tipa Domier 10. Letala je dobavila Nemčija za bolgarsko voi-ko. Poljski ministrski, predsednik Sikorski je izjavil, da so se od 604)00 p ^ljf.kih vojakov Nova trgovinske pogodbo, veljavno do avgusta 1941, sta podpisali Sovjetska Rusija in Amerika. Kdor govoriti kaj ne v« Njega dni smo imeli pesnika Prešerna, ki je dal od sebe tele besede: »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al" toži, kdor pevcev peti kaj ne ve, o letnih časih kroži.« Zdi se mi, da je prvi del teh besedi še vedno resničen. Ce se danes srečaš s človekom, ki ne ve, kako bi pogovor a teboj začel ali kako bi vodo napeljal na svoj mlin, te bo ogovoril: »Lepo vreme imamo,« ali pa: »Kar naprej in naprej dežuje!« morebiti še: »Ali danes bo vreme?« Potem smo pa danes od Prešernovih dni še malo nazaj prišli. Nekateri ljudje danes ne znajo govoriti, če ne kvantajo in ne klafajo, ali pa, če ne kolnejo na drobno in na debelo. Poslušajmo pogovor po naših cestah ali po železnicah, tudi med »turisti« — upam, da razumete, zakaj smo jih slSmili med ušesa — torej po naših gorah in planinskih kočah, zlasti če čutijo v bližini duhovnika, ki naj služi takim plitvim dušam za tarčo, kamor mečejo umazanost svojih ust in svojega jezika, ali pa če &utijo v bližini kakšno bitje ženskega spola, potem mislijo, da se jim bodo najbolj prikupili in jim svoje kavalirsko junaštvo pokazali v najodličnejši meri, če bodo začeli prav po vseh notah klafati ali pa na debelo preklinjati. Ce bi ti ljudje, pa naj bodo v delavski ob- v Franciji rešila najvažnejše edinke v Anglijo. 60.000 avtomobilov nameravajo v Fran.' čiji v polleta preurediti na pogon z lesnim plinom. Obnovljen je telefonski in brzojavni promet v zasedeni Franciji. Zelo slabo ietev so imeli letos na Švedskem. Argentina je odgovorila francoski vladi da ne more izvažati argentinskega žita v Francijo. Nora petrolejska polja so odkrili v okolici ruskega Bakuja. Grčija uradno izjavlja, da so albanskega voditelja Hodžo ubili Albanci sami. Promet se je zopet poiivel v francoske« pristanišču Marseillu. Splošne vojaške dolžnost se uvedli v Me^ hiki. Angleški minister Eden je imel govor, v katerem je izjavil, da se bo vojna končali najbrž v letošnjem poletju. Zakon • telesni vsgoji bolgarske mladine bo v kratkem izdala bolgarska vlada. 40 odstotkov belgijskih beguncev je po nemškem uradnem poročilu v Franciji zbolelo. V avstrašskem Sidnejn se je zrušilo le--talo, v katerem so bili vojni minister Street, letalski minister Herborn in podpredsednik Galeb. Vsi mrtvi. Francoska vlada je razpustila framason-ske lože. Pogajanja med Romunijo in Madžarsko so se začela v Turn-Severinu 16. avgusta. — Pogajanja bodo težavna in do.^otrajna. Madžari zahtevajo dve tretjini Erdelja; Romuni so presenečeni. 100 japonskih vojnih ladij se je zbralo na obalah francoske Indokine (Azija). V vsako hišo Domoljuba? gabbhmbmaaebbbull1.1mubum18'jil1!! !jl!"j1l. leki, ali naj bodo znotraj kmetje po zunanje! pa polizani gizdalini ali naj v elegantni suknji predstavljajo pred svetom mestnega škrica, v, resnici pa potepina r. mestnih cest, je vseenoj s svojim preklinjevanjem in s svojo umazano, po človeškem blatu ali po hlevskem gnoju dišečo kvanto na ves glas oznanjujejo plitvost svoje duše. Stanovski razgovori, dnevai dogodki, domači ali tuji, kupčijske zadeve ali lepota narave; vse se mora lepo skriti pred robato klet-vino ali pred smrdečo kvanto. Ne trdim, da je ves narod tak. To pa rečem, da imajo taki svinjarji in klafači marsikje glavno besedo,; pametni in trezni ljudje pa k vsemu temu lepo molče in se skrivajo, češ, jaz se ne maram! kregati in jeziti... Pametno besedo imajo za" greh in za prepir in za sovraštvo, svojo bo« jazljivost in strahopetnost opravičujejo s svojo', nepojmljivo miroljubnostjo... Da, da, dragi moji! Kdor govoriti kaj ne ve... Ce bo o vremenu govoril, bi mu Se od" pustili, če tudi je zdihovanje o grdem vremenu' dolgočasno ali slavospevi lepemu vremenu ne-prikladni in samo zagozda pametni besedi; K nedostojnemu govorjenju, ki kipi zlasti iz mladostnih ust našega delavstva ali pa tudi »a-šega dijaštva obeh spolov, pa naj bo to na cesti ali na železnici, naj bo to po naših planinah ali dolinah, naj bo to ob naših rekah ali vodah, ne, k temu pa ne smemo več molčatu »iKVKOLJTB«, dne SI. avgusta 1&40. <4lev. 34. diatki koncert Rad, orkestra, 14 Poročila io v ~ povedi, poročila, 10.20 Nac. ura 10.40 Obu?.' 20.10 O Židih v minulih stoletjih pro, PettaueV). 20.30 Pevski in orkestralni končni Iu vinske glasbe, 22 Napovedi, poročila, 2X15 Prei£ z leslavracijskega vita »Zvezda.. Torek. 27. avgusta: 7 Jutranji pozdrav 705 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan vencek veselih kov, 12 Pisan« "r» (ptoiče), 1210 Poročila. objav? 13 Napovedi, 13.02 Opoldaiuki koncert Rad ork' 14 Poročila, 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. uri' 19.40 Objave, 20 Deset minut zabave (g. Fra' Lipah). 30.10 Vulkanska gibala človeške duS« Ig. prof. tlbin BojC>. 20.30 Pevski zbor >Canka,7 21.15 Koncert Rad. orkestra. 22 Napovedi, poročila' 22.15 Vfurliške orgle in havajske kitar« (plolče) Sreda, 28. »vgusla: 7 Jutranji pozdrav. 705 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan vrtiček veselih zvo. kov, 12 Operne uverture (plošč?). 12.30 PoAčila, obja\e, 13 Napovedi, 13.02 Cimermanov kvartet', 14 Poročila, IS.30 Mladinska ura: Simboli v delili Ivana Cankarja (g. prol. Fr. V*odniV). 19 Napo. vedi. poročila, 1O20 Nac. uri. 1040 Objave, 2010 Delavčevo domoljubje in gospodarsko v pra tanje (e. Milan Valanl), 20.30 Pevski koncert g. Borisa Popova, pri klavirju f. prcl M. Lipotiek, 21.15 Citralki (rio .Vesna«, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Sladkarije (plošče). N A Z N A N I L A a Na kaaoviaski ksoettMsi teU aa Gra. pri Novem acits ae prične noro ioinko uictkoo covegrbra W*>. Sola iaaa dve oddelka: letao ie iia-sito islo. Letaa iola trata cao leto. zsottka p« dve zimi po 5 mat»e*f. Te rimo, ki pride, m trti E teiai zimske ioi«. Letos se torei »prejemajo uitcci urno v celoletno lolo. Vri tičesci »taauiejo v zaroda (internatu), kter ituaio v»a oskrbo Sprejt-Aajo >e pridat, dovoli sadsrjcai rano »j knseikili stariicv, ki bodo po končanem iolania oitali u kmetiji. Lastnoročno »pitane protone. kolkovan« 1 banovinakiia botekem za JO 4is je potUti ravnateljstvu banovinske kmetijske tole aa Grm« (m-preje, najkasneje pa do 10 »pttsibn t. 1. Pronii I« priložiti; 1. Krstni list 2. Domovnico. 2 Zadnji icltko spričevalo. 4. Spričevalo e nravnosti onifc prosilcev. ki ne »topiio t u. živina se J® na pai izsiihilj inje n ibilo do dan<>? kljuh vestnemu iskanju. 7.a živ:no je izginila v k« sled Kdor bi jih a>M in mocel dali ka«sw infonimrtje, nuj nemudoma jsvi lastniku "'.lr' Alliertu. Kamnik štev. 47. poiU Treserir rr' Ijani. ali pa orolniiki postaji ali županstvu, tn v je imel na vratu velik zvone« in je tipraste drniri vol je rjave barve in «(ar okrog 4 le1*. lira je pa »ivkasie barve in stara okrog S bo sporočil uspeino poizvedbo, mu bo posestni« lastnik omenjene živine povrnil _____ Pri»ttiit» m Krtcli!) »Stovesski tem* t M«Wi«žS Bdj^etia eerkev Marije Kraljice mira ca KurevrVe, kamor bado ruaaali Ljabljaa-iani aw asgeUko nedeljo. RmSm Lfahlfami Četrtek 32. njtKi. 7 Jtitraajj pesdrsv, 705 Napo»wdi. poročila. 7.15 Psia vescek vatlih no-kwr, 12 Vesele popi te plošče i. 1233 Poročna, oi^a«. 13 Napovedi. J 3.432 OpoJstesi: kooc^rt Ra-diptejra *riessr\ H Poročii_ po- ročila, J9L20 ara, 1«.«) Ot*an, 3110 Stera-*Saa za Slovam (g. dr. It KoUrii). 2f130 Kos-cert noddeje e. Prerdč Mirto t jpremEava har-■maite (j. A. Sustol. 21.15 RepeoiocirM fcoaact-t siwsl fsmhf. 22 Napmt, pmSk, 22.15 Vesel ^»red K«ij> ve^i. 1X1B PVi *«Mia u pesnice vaKi. U Porac^a. 17 Olrašoi ura: Počitajšk« dogodivščine trrh navihancev (C!a-ai« Nar. gled.J, !7.3B Med igrečvmi (pVoščej. 17.50 Pregled spoicda. IS Za delopus* igra ladijski or-kesier. 5S.40 t"prai,a surt l.jjbijaoe <» najprej vinogradniku. če p« ta a« kup*, pa svojemu nasled-niku ia acer po dnevai Ce viničar pusti v viničariji »ne« ts vuaatra&iiisoves* zemljiVa. mu mora vi»oera<š*i* »a pSs&ah dnice « dneve, ko je to «oo s(wavi «ak fc» a t» delo fe plačan. er. Sjiored cerkvenih slovesnosti I »o nasil Na predvečer v soboto 81. avgusta I«, »b 0 «■». pridiga, nato p*te litanije. V nedeljo sv ob C zjutraj in ob 10. Oba dneva bodo na ra ^ lago spovedniki za prejem sv. zakramentov Limbarska gora je znana kot ena najlepših ra7 glodiiih ločk, dostop mogoč In lahek od kstem koli si rani, zveza i avtobusi ugodna bodui „, progi Ljubljana—Celje, a postajališča Kraiiij, Spodnje Loke in na P roji Ljubljana-Moravfc Komarje in turiste vljudno vabimo. Ve«. Mraiet«. Dne 4. avgusta je uinrii . Vel. Mraševem Neia Juiečič v starosti 78 lei (tajnica je bila mnogoletna neutrudljiva aslezl. janska sotrudniea in vnela rszširjevalka dobre« tiska. Kako jo bil« pairtvovalna pri nabiranju prispevkov za različne dobrodelne ustanove in sv. maše, ve samo On, pri katerem le uživa te-daj zaslu ieno plačilo. Sevate« ob Savi. Dne 8. septembra [»romajo sevniški delavei na Sveto Planino nad Trbovlji-mi. Polovična vožnja. Zjutraj ae pelj»ino o v nedeljo 25. avgusta. Vabimo vernike od blizu in daleč! — Živahna je postala kupčija za vino zadnje del. Skoraj bodo pfam* zidanice. Cena 's 5 din za liter pri viaogradaikih. V c i. i«H* — Sv. M. Na sv. Koks zervar. Zgradita ga je utcorsAa občina, katero lupam ia odbor imata popolno razumevati ie z; po. Gospod Volodijovski Sa poni jr Ketlinga in Vrfmiijenteti so ačeli spet aeun ročne ptute v saacri, od-k«»CT |e pr-A»y»k> rveačaaj«' kraeafnv. TotSa j»aaia<> a> btSe atoeoče s$Mu»au. ali tioasša ta aačia ebraatbe kit^a.:. Po- s* vrs v.>?»0 Craaale rasra vigaJr. r^hir je t vrok-ir. rrr-««Aas uiaital ia ra»««ti3 vto T j.i- ie iz je p iisa«ala prar Kt-rsa bi tal sbMA d. erio >SUs je je CrjaJ Ketiiag, »ter Ljut&e rgot\ je od^ofjrtl attij ri*ei, taaa volikaasia Nogastva t »lata. snitra. dtvaaih. korak ia drajtih tkaaiaah. Če* »ekaj časa so se račeli karat« ta ia taaa ognjret jejiki aad hi^asai VokalijK-s-sicfa je zelo zaskrbela. »Krtlmr.« je rekei »pari aa snetaaje tra-nat » cavaraj. kolikor »aorei. vriaaje «mr, jat pa skočim ▼ atesta ker mi srce »staja od Straha n fospe dosainikaake. llviia iksg-.t da P so pustili grad pri miru in da se lahko oddaljila...« V grada takrat res ai biio veliko dela. rsto je mali vitez sedel sa konja in odjahal. Vrnil se je šele či»z dve uri t družbi gospoda Mu-šalskega; ta je po tisti rezpodi, ki ga je zadela v boja t ilamdijem, že okreval, zdaj pa je prihajal na grad v mnenju. d» bo mo;el pri naskokih rada t: pojanosn 5 svojim lokom občuten poraz is si prkkibiti neizmerno slava »Pozdravljena.« je rekel Kotlin?, »jar sf-rn bil že nemnen. Kako je tam pri domiui-ksiikahN »Vse dobro,« je odgovoril mali viiez. »Ne ena granata se »i tam rupočila. Kraj je v saujljs i» na vamrm.« »N«. hvala Boju! Pa Kržiša tam ni v stroko*« »Htraa je. kakor bi bila doma. Obe z »a^o sesius v eni sobi ia gospod Zailobs z stjMiut. Taaa jc tudi Novoviejski. ki se ran je »"■s Jmi!*- je. da bi šel z menoj M pa te ae more še dolg® držati na z,W5ak ketliag. pojdi zdaj ti tja. jaz pa te lakaj »adome-iov*L< Ketiiar je objel Vok»dijov<:Vrea. ker gs ie irce vleklo k Ijabljeni Kržiši, in takoj je *ktra,V »*J. »» dado koala. Predea pa m ca »Meščani zelo perua»o gasijo oceni.« je JŽf? t******* ki "»j. »aj:Ti wWo predaL Ko sesa »c. ^ cepea* sera se rarekri. da ae pojdem Več k frV" * ^"J^J »'Mi! ,a pre-iaL « kar je bil škof cj.v,. Itvo«. čisa dalje a. s i daio aa aa" Sjciiest « o^ra^ J5 lijOi ker pravijo, ds spravljamo brez koriMi mesto v nevarnost. Slišal »eta tudi, da m planili aa Makoneckere .'^(o. ker se je protiril pogajanje«. Sam škof m« je rekel; ,Ne veri ne kralju se ne odrekamo, a kaj nam more koristit« aadaljnie opiranje? Ali ne vidiš -> pravi — kako bodo zaradi te$a svetišča one-čaščesa. čestite žene oskrunjene is ncdol/ni otroci v auiaosi odvlefeai? S po®«!bo pa — prsvi — 'e lahko zavarujemo njihovo >isodo, sebi pa ragotovimo prost prehodr Tako jc (W-voril škof. gospod general pa je / glavo kimsl in ponavljal: .Rajši bi podel, toda io jc resnica!'« »Zjftdi se volja božja!« je odgovoril Ketlieg. Volodijevski pa je roke kanil, »ln če bi bilo to vse res.« ie kriknil. »toda Bog mi je priča, da se še lahko brartimn'i Med t cm »o pripeljali konja. Ketlins «« le urno.začel odpravljati, Volodijovski pa mu Jc rekel na pot: »Previdno če* »osi. ker tam padajo S"' nate na gosto!« e »Čez eno uro »e vrnem.« je rekel KetlmS-In odjahal je, Volodijovski in Mušalski sta se takoj odpravila na pot okoli obzidja. Na treh mestih »o metali ročne pranaie, ker se je na treh mestih oglašalo zve. Francetu Markežu. Trebnje. Na očetovem domu v Dolnji Dobrovi ji- umrl 28 letni vzorni mladenič Kunšiek Franc. Naj jtočiva v mirul ftkocjan pri Mokronogu. Prejšnji četrtek zjutraj ob 2 Je v Goriški vasi nastal silno nevaren požar pri posestniku Jožetu ltuparju. Upepelil je vsa velika, skoraj nova, gospodarska poslopja s senom, pšenico, ovsom in orodjem. Rupar ima zelo veliko škodo. V nevarnosti je bila cela vas. Požrtvovalni gasilci so vas rešili; zgorelo je le še po-podarsko poslopje Cvetu Francu, ki |c s tem močno prizadet. — Nedavno je priSla v našo šolo 5.e druga kolonija ljubljanskih mestnih otrok. Prvič so bile deklice, sedaj so prišli dečki. Prva kolonija jo cel čas kar najlepše vplivata na kraj. — V Dobruški vasi je smrt pokosila 83 letnega Janeza Fabjana in 87 letnega Janeza Umka. V Skocjanu so- nedavno pokopali v Ljubljani umrlo znano škocjansko gostilničarko Alojzijo Zo|>et. Oni dan pa je bil na Otoku zelo lep pogreb Terezije Strojin žene znanega živinorejca Antona Strojina. Naj počivajo v miru! škotja Loka. V cvetu mladosti je umrla Pavla Rožnar Iz Oabrka, v večnost ie odšel Henrik Božič iz Starega dvora in Marija Kovač iz mesta. Oni ponedeljek pa smo pokopali Tinelii Bernik, ki je bil doma na O šojah pri Sv. Barbari. Umrl pa je v občinski ubožnici. V Poljanah je preminul naš rojak Kalan Franc iz Puštala. Vsem naj bo Bog dober plačnik, preostalim iskreno sožalje! — V nedeljo. 25. avgusta, ob 8 zvečer bo vprizorilo Kat. prosvetno društvo v Skofji Lo'\a enem mestu so pred kratkim začeli ■vrtati,« je rekel Volodijovski, »te pustimo v miru, toda, glej, na tej m na oni strani so se že zelo zarili. Ti, gospod, vznmeš petdeset dia-goneev, jaz jih vzamem prav toliko, pa jih poskusimo zadušiti. Ali te je volja, gospod?« »O, feveda, čimdalje bolj! Za pas vzamem nekaj zagozd za topove, morda naletimo po kakšno hakovnico.« »Če nahtimo nanje, dvomim, dasi stoji nekaj hakovnir blizu, vendar jih le vzemi, gospod. Počakali bomo samo Ketlinga, ker bo on bolje nego drugi vedel, k&ko bi aaua v nenadnem primeru prišel na pomoč.« Ketling je prijahal, kakor je obljubi!, točno o! minuti, pol ure kasneje pa sta se dva oddelka drngoncev, vsak po petdeset mož, približalo vrzeli in se začela tiho plaziti skozi na drugo stran. Potem sta izginila v temi. Ketling je ukazal še nekaj časa metati granate, toda je dolgo, slednjič je delo ustavil in čakal, srce mil je bilo nemirno, zakaj dobro je raz-pmel, kako predrzno je to podjetje. Preteklo Jo četrt ure, pol ure, cela ura, zdelo se je, da bi že morali biti na licu mesta in delo začeti; ko pa je pritisnil liho k zemlji, je bilo mogoče natanko slišati mirno vrtanje. Nenadoma je na levi strani grajskega podnožja počil strel iz pištole, ki pa v vlažnem zraku in spričo streljanja z okopov ni bi! posebno glasen in bi ga bila posadka morda preslišala, da ni nastal takoj nekak strašen trup. .Dospeli so.' je pomislil Ketling, ,toda ali se vrnejo?' Tam pa so zadoncli kriki ljudi, ropolnnje bobnov, žvižganje piščalk, pokanje ianičatskih pušk, nugfo. a zelo brez reda. Streli so odmevali od vseh strani iu v velikem številu; očito so prihiteli celi oddelki podkbp-nikom na pomoč, toda kakor je gospod Volodijovski naprej videl, nastal ie vrvež in zmer.a se jc polastila janičarjev, ki so se v strahu, da se ne bi med seboj obstreljevali, javljali drug drugem-i 1 plašnimi klici in streljali pri tem na slepo in delor.ia v zrak. Vpitje in streljanje je naraščalo čimduije bolj. Kakor kadar vderejo krvi lakomne kune sredi gluhe noči v kokošnjak, pogreznjen v spanje, v_tihem hramu p« nenadoma nastane neizmeren šunder in hrup in kokodakanje — tak dirindaj se je vzdignil nenadoma okoli gradu. Z okopov so začeli metati na obzidje granate, da bi razsvetlili temo. Ketling, ki je bil nameril nekaj desetoric topov na turške stru/ne vojske, ie odgovoril s kartečami. V ognju so bili turški rovi, v ognju je bilo obzidje. V mestu so začeli biti plat zvona, zakaj splošno se je mislilo. da so Turki že vdrli v trdnjavo. V okopih pa so nasprotno sodili, da je močno krdelo oblegancev napravilo izpad in nnskakuje zdaj vsa deia hkrati — in razlegel se ie splošen klic k orožju. Noč je olajšala predrzno podjetje gospoda Volodijovskegu in Mušalskega, kajti postalo je zelo temno. Topovski streli in granate so vselej samo za trenutek raztrgale temo. ki je bila potem še bolj črna. Naposl«! so se nenadoma odprle nebeške zatvornice in potoki dežja so se zučeli vlivati na remtjo. Grom je preglušil streljanje in valeč se naokoli, zamolklo bobneč in bučeč strašno odmeval med skalami. Ketling je skočil z nasipov, pohitel na čelu majhnega oddelka k vrzeli iu čakal. Toda ui dolgo čakal. Kmalu so zamrgolelo temne postave med kladami, s katerimi je bila odprtina zadelana, . »Kdo gre?« je kriknil Ketling. j »Volodijovski,« je zadonel i*lgovor. 1 In oba viteza sta se čez nekaj časa objela; »Kaj je? Kako je tam?« so izpraševali častniki, katerih se je ved 11« več nabiralv pri vrzeli. »IIva!a Bogu, podkopniki so popolnoma pobiti, orodje polomljeno in razmetauo. Uničeno je njih delo!« »Uvela Bogu, hvala Bogu!« »In Mušalski, ali je s svojimi že lu?« »Ni ga še.« »Morda bi jim skočili na pomoč! Gospodje, kdo je pri volji?« Toda v tem trenutku je vrzel zopet zanir-golela. Vračali so se namreč uno ljudje Mušalskega. a v znatno manjšem številu, ker Jitt je mnogo padlo od krogel. Vendar so se vračali veselo, ker so imeli prav tako ugoden uspeh. Nekateri vojaki so prinesti s seboj krampe, svedre, pikone, s katerim se krnil skalovje, kot dokaz, da so bili v podkopu samem. »Kje pa je gospod Mušalski?« je vprašat Volodijovski . ,, , , 1 •» • »Saj re«! Kje je gospod Mušalski?« je ponovilo nekaj glusov. Ljudje, ki so bili pod poveljstvom pre-slavnega lokostrelca. so se začeli •Skovati, med tem pa se je neki dragonec, močno ranjen. oglasil s slabim glasom: »Gospod Mušalski je mrtev Vdel sem. kako je padel, tudi jaz sem padel po eg njega, • J« — » ^Nadaljevanja' orih.J Otvoritev gostilne Otvoritev. Prav u prav prevzem. Ali otvoritev se lepi« sliši in bolj vleče. Oče jo umrl nagle ia neprevideue smrti, in žalujoči ostali so ai deloma v miru, deloma v prepiru razdelili njegovo imetje. Na enega brata oziroma sina je padel grunt, na drugega pa gostilna. Ostali pa so ae zadovoljili t doto in i izplačili. Ni ie popolnoma minil čaS »dvornega« ta-lovanja, gostilna je v tem času pravilno obratovala. Vsaj nihče se ni pritoževal, da bi ne bi I postreien a pijačo, kolikor sta mu jo pože ela Krio in srce. Ati gostilničarke Se ni bilo pn hiSi, brhke Marijanice z nakravlanimi lastni, z rdečimi lici in črnimi obrvmi. Zato je bito treba »otvoritve«. Nova metla dobro pometa, nova gospodinja pa Se boljše kuha in streže. Kričeči lepaki in letaki so že skozi teden dn, zgovorno oznatijevali in napovedovali slovesno olvoritev t godbo, s čisto novimi vini in z vse-sptoino zabavo. Točila m bo prvovrstna turSka kava bogat srečolov bo zadovoljeval cenjeno občinstvo, sploh ae bo cedilo na otvoritvi samo me-dovje in cukrovje. »Godba in ples, jagnje na rainju vmes, kos pečenega prašička in prala sosedovega telička: vse se bo dobilo po bajno nizkih cenah!< Vae »o ao t pavkami in trompMaroi ouianjevali v nedeljo zjutraj po prvi maSl najeti godci in kritači, da bi popoldne nihče ne zamudil redke prilike, ko se bo skoraj zastonj najedel in napil, nasedel in naplesal. G«slilne se ne otvarjajo vsak dan! Dobrodošli gostje, bližnji sosedje in znanci, ao še če* dan storiti svojo dolžnost, zakaj nihče se ni hotel zameriti novo doAli gospodinji, njih Število je bilo vsekako zadovoljivo, ali glavna otvoritev je bila določena Sele na večerne ure. Takrat fo bili napovedani mesar iz uie^ta, ki je v novi gostilni dobil novega stalnega odjemalca, priti je moral trgovec, ki bo novo gostilno zaklada! z dobrotami svoje bogato založene trgovine, povabljen je bil zastopnik lirme, ki bo zalagala gostilno s pristnimi domačimi in tujimi vini in poleni Se nešteto pomožni h oseb, ki so obetala svojo pomoč, da bo gostilniški obrat ostajal vseskozi na višku... Prav tako se je za večer zanimal tudi cvet domače soseske, cvet fantov in deklet, pod okni se je udeleževal otvoritve tudi komaj doraščajoči naraščaj domače vasi. Lačni in žejni so streljali z usti in x očmi, od kje bo kaj priletelo, bodisi da bo ata toliko dober in prijazen, da se bo spomni! svojih lačenbergarjev, tiodisi da bo sosedov France skrivaj izmaknil kos bele itruce in jo bo pomolil skozi okno spet sosedovemu To-uetu, ker mu med tednom skrbi za tobak in mu ga vestno prinaša. Bomhardon iu bas, kla.-inet in fagot so raz-našali po vsej vasi in še čez vesslo oznanilo na novo otvorjene ali pravkar prevzete gostilne. Kako pa je že pel tisti pesnik? Menda je rekel, da včasih ii enega samega dneva rada pride dolga reva. Povest otvoritvenega dneva ve povedati, da ata se tistega dne do grdega razprla dolgotrajna soseda, Velkavrh in Malovrh. Toliko dni in let sta bila prijatelja, tistega večera ju je pa razbilo razialjenje časti. Pričela se je dolgotrajna pravda, ki je zahtevala brez števila potov in Se več prit, ki so se zavzemale deloma za Malovrha, deloma za Velkavrha. Ubogi sodniki pa niso vedeli, komu bi verjeli in za koga bi ae odločili, da bi bilo bolj prav. Zakaj nekatere priče so videle, drugim ae je samo zdelo, da so videle, nekatere so samo ališale govoriti, da je ponoči hodila do Malovrha k Velkavrhu človeika postava, ali da »e je gibala mimo njih samo senca, ali spet, da je mimo njih bilo sli&ati Sum, pa ne vedo povedati, odkod je prišel in kam je zginil... Tako ie je to pričevanje zavlačevalo v neskončnost, stroški ao naraščali, sovraStvo p« ni nailo ne konea ne kraja. Pravda je rodila nove pravde in Malovrhova družina v hlevu ae je le zmanjšala za eno kravo, Velkovrhova jo pa že pogrešala enega bika. Mir med dvema prej krotkima sosedoma pa je bil pokopan za desetletja. Ko bi naii ljudje vedeli, koliko je ljubi mir vreden! Tisto jutro po otvoritvi so videli okoli hoditi Maltezovega Franceta vsega potoglavovega. Lju-4j« niso vedeli, ali ja izgubil včerajšnji dan ali ne more najti današnjega. Okoli znanih hiš ae videli stikati delavne orožnike in kmalu *e j« »vedelo, da Je Malteznv France priSel ob čisto H* novo kolo. Revež pa Se tega n! dobro ga je najprej pogrešil. Ali je bilo to prrf Medvedovo gostilno, ali so mu ga JT"'1'«1' Pr*d " novo olvorjeno hišo, kjer je ven motile. Ce ni morda kolesa zastavil, da je lahko plačal svoj račun? Kdo pa to ve? ...... »Od Medveda mislim, da sem se Se odpeljal,< je hitel dopovedovati orožnikom. J »Kdo pk mislite, da bi bil vam kolo odpeli«'*« »Ko bi človek to vedel, bi pa Sel sam po kolo in bi vas ne klieal.t »Tako! Za naSo dobroto in naklonjenost znate biti Se surovi!« »e je jezil nad njim le bolj priletni komandir oroiniike postaje. »Kaj sem vam |>a tekel?« __ »O, nič. Kar lepo prijazni ste bili. Si bomo le zapomnili vašo ljubeznivo prijaznost.« Tako j« Maltezov France lepo zapravil celo dopoldne z iskanjem svojega izgubljenega kolesa, nazadnje ga je našel doma v veži in ni mu dosti manjkalo, da ni bil naznanjen, čei da je lukaji-nje oroiništvo imel za norca. Oče Mungar, vse časti vredni občinski odbornik, ki se je rad ponašal, da je za otvorjeno gostilno porabil dosti jezika in tudi precej podplatov, se je hote! za svoj !rud pošteno oškodovati, zato je tudi pošteno namakal svoj izsuSeni jezik, dokler zaradi preobile pijače ni obnemogel. Povlekel se je iz gostilne in se je zavlekel ne-znanokam. Ves ljubi ponedeljek »o ga iskati, namesto da bi doma seno sušili in kotili. Pa tako lep dan je bil tisti ponedeljek, kakršnih v letošnjem deževja polnem letu ni lahko dobiti. Najmanj tri voze bi bili lahko spravili pod streho suhe mrve, tuhe kakor sam želran, tako pa ni bilo nič... Prihodnjo nedeljo »o p» " travniku za žive in mrtve, dokler se niso od iu». sem privlekli težki, mokri oblaki, ln oče Muiib,, „-» ... ar hriilkfi tftžiii rta • mruo i„i.. . h> ua večer bridko tožili, da x mrvo letos aiaiaio tsreie, pa je nimajo. 1 Prejinji ponedeljek lepega vremena »o ic «o. zabili... ^ Na večer otvoritve v gostilni pri »Mladi rari« je tekla kri, da bi skoro gnala mlinske kamna tri. Dva najboljSa prijatelja. Mivnikov Tone T Pivnikov Miha tla si skočila v lase. Ker je ,lroi takih skokov v laae navadno ženskega spol«, m. vejmo, da se je boj začel zaradi Podroviekove Mice. Mica ni bila najlepša, pač pa najbogatejša nevesta pod našim farnim zvonom. Do otvoritvene nedelje je Pivnikov mislil in sanjal, da bo Mica njegova, to nedeljo je pa zvedel, da Mic» visi z enim očesom na Mivnikovem Tonetu in da Ik> skoro gotovo na nj^-m tudi obvisela. Saj ta Mico Pivnikovemu Mihu ni bilo ravno toliko, aH i Mico »o bili združeni tudi denarji. To je bil glavni povod krvavemu boju in vsemu, kar j« potem sledilo. Bolnišnica, komisija, pota k obravnavam. nepotrebni zapor... Koliko je bilo pa ie domačih kregov in pre. pirov, koliko je bilo nepotrebnega brskanja po denarnicah in ugibanja, kam je izginilo v eni noči toliko denarja, ali ga je vzela gostilna, ali ao ga pobrali sodri, ali te je morebiti skrivaj oglasil Kak žepni tat, ne ravno iz Zagreba, ampak ii domače dežele, o tem pa naša kroni!a blagohotno molči in bo molčala do sodnega dne ... Otvoritev gostilno je torej vsekakor veiik dogodek in posledice otvoritve segajo daleč iz ene-ga roda v druge rodove. Čutijo jo ž»pi, čutijo jo ■ sosedje, čutijo jo družine, pa tudi gostilničarji sami med seboj. Naznanila d Sprejem mladeničer v Strojno mornariško šolo v starosti od 15 in po! do 18 in poi let in v Strokvno mornariško šolo v starosti od 16 do 18 let. Rok za prijavo jc do 31. av. gusta 1.1. V Pehotno podčastniško šolo v Bel-gradu, Bileči in Zagrebu v starosti od 18 do 21 le!. Rok za prijavo je od 10. oktbra 11. Vsa tozadevna pojasnila dobite pismeno ali ust. meoa: Kooresioairana pisarna Per Franc, kaplan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pisemn iodgovor priložite kolek za 10 din, n Gorje pri tfleda. Katoliško bral. druStvo v Gorjah priredi v nedeljo 25. t. m. ob po! 4 pop. tombolo, na katero vabi vso bližnjo in dalnjo okolico. — Satno za 2 din, pa toliko lepih in vrednih dobitkov, kakor lepa solina oprava, moško kolo, umivalna garnitura, ovca, sladkor, olje. petrolej itd. Tega se ne dobi na vsaki tomboli. Zato ta dan vsi v lepe Gorje na prijeten izlet in po — — srečo! — Tudi z dobrim prigrizkom in pijačo bodo naši fantje in dekleta kaj radi postregli. TouilKila bo v vseh prostorih Gorjanskeg* doma. — Nasvidenje! n St. Gr»?er. Naše prijazne višave vabijo na pretresljivo iero »Doktor Faustr. ki jo uprizori Prosvetno društvo. Da bo omogočena udeležba res vsem, se uprizori dvakrat in sicer 23. t. m. in I. septembra ob 3 popoldne. Zelo lepa igra! Prihodnji dve nedelji torej vsi k Sv. Gregorju! n St. Vid pri Stični. Na Jernejevo nedeljo. 25. t. m, bodo v Prosvetnem domu igrali silno lepo igro: »Magdina irtevc. Igrajo dijakinje s sodelovanjem Dekliškega krolka. Pridite! n Bele vod«. Prosvetno društvo v Belih vodah bo igralo 25. avgusta, na heiovoiko lepo nedeljo, po večernicah na prostem Finžgarjevo ljudsko igro »Verigac Vse prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo. n Rovte nad Logatcem. V nedelj«, 25. avgusta, bo imela naša mladinska KZ v Rovtah svoj redni sestanek in sicer to pot pri Jfaneiiču. Starši, po-•ebno pa mladina, vabljeni I n Ornei. Okrajna kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 1. septembra (v slučaju slabega vremena pa & sept.) v Ormožu veliko kmeSko tombolo. Tombola so učna najkasneje ob pol 4 popoldan «r*SčinskeKa »Marofa*. na kateri bo dobiti 25 velikih tombol ter ie »00 drugih krasnih in viaokovrednih dobitkov. Tombolske tablice a« dobe v pred prodaji pri vseh krajevnih kmečkih »vezah ormoškega okraja ter v pisarni Kletarske- ga društva v Ormožu. Vae prijatelje kmečkega stanu vljudno vabi k udeležbi Okrajni odbor kmečke zveze t Ormožu. n to. Janta), !>"« i- avgusta i« ediel od doma devetletni Rafael Cvelbar i* Sal, mal« postav«, suhljat v sivih hlačah, rjavem suknjiču, v sraici • kratkimi rokavi. bo«, gologlav. Boja sa nesreče, ia je utonil, ali da ga je kda odpeljal. Prosimo, it bi kdo kaj vade! o ajctn, ali ga kj« videl, saj javi orožniiki postaji. n ikocjaa pri Mahcsaai«. Pri nas bi radi postavili prostoren farni dom. ki bi noiil itn« po tu-ieai aa j večjem rojaka Knobleharjer dom. Imamo ia lepo stavbiiče, precej denarja in mnogo obljubljenega dela in od dne, ko dobi U uredba obvezno moč *" anejiih prijavah ali uradnih zaznaniih se ™ r stopa. Pogodbe *a obstoječas vimčtrakt r«*« se morajo spraviti v sklad t določbami t« ur najkasneje do 1. novembra 1944 ZAHTEVAJTE NOVI CENIK Nekaj o Narodni banki Banka, ki uiiva pri nas od države pred-pravioo, de, ime v imenu države izdajati bodisi kovan ali papirnati denar, se imenuje Narodna banka. Na ta način se država znebi odgovornega dela, dasi si pridrži izvestne pravice nad banko in njenim poslovanjem. Tako imenuje kralj na predlog ; finančnega ministra guvernerja Narodne banke z% dobo b let. Guverner more biti le nal državljan. V imenu vlade nadzira poslovanje banke vladni komisar, ki ima dolžnost skrbeti, da se vrši poslovanje v okvirju zakona in statutov. Posebnega predstavnika ima tudi minister za trgovino in industrijo. Sedež Narodne banke je v Belgradu, po večjih krajih Ima svoje podružnice. Glavnica banke znaša 180 milijonov dinarjev in je razdeljena na 50.000 delnic po dinarjev 3000. Delnice se glaso na ime in more biti lastnik le aa£ državljan. Narodna banka je dejansko blagajnik države. Skrbi xa stalnost in varnost denarja, daje državi kratkoročne kredite in brezobrestno posojilo do gotove višine. Ce ra»-piše država posojilo, prevzame Narodna tanka skrb za vpis posojila itd. Pri izdaji bankovcev je vezana na sporazum s finančnim ministrom tako glede oblike kakor besedila. Po zakonu o denarju mo-Taio biti bankovci kriti do 35% z zlatom ali * devizami, ki se morejo takoj zamenjati za zlato. Zato je prav važen posel Narodne banke. da kupuje in prodaja zlato, za kar je v«zana s posebno določbo. Kupiti mora vsako količino zlata, ki se ji ponudi v nakup po določenih pogojih. Za izgubljene ali ukradene bankovce, ne more nihče zahtevati nadomestila, če tudi bi vedel za številke bankovcev. Le raztrgani ali poškodovani ban-k°v"i se morejo zamenjati proti primerni odškodnini Kazni za ponarejanja bankovcev 80 izredno etroge, kar je ntobhodno po-trebno. Poleg te blagajniške službe vrši še ostale posle, n. pr. prodaja, nakupuje menice, čeke, sprejema vloge, denar v shrambo itd. Ne more pa vršiti vseh bančnih poslov. Tako n. pr. ne more dajati posojila na hipoteke. A najvažnejši posel banke za narodno gospodarstvo je skrb za pravilno kroženje denarja in plačila za zamejstvo. Vprav radi tega mora voditi oprezno politiko, da drži tečaj dinarja stalno na primerni višini. Pri tem ni važno samo kritje bankovcev, ampak zmožnost, da vse obveznosti pravočasno poravna. Če pade vrednost denarja, bodisi zaradi špekulacije ali iz drugih vzrokov, vemo kakšno vznemirjenje se polasti ljudstva. Vsak se hoče znebiti denarja in ze zato kupujejo nepotrebni predmeti, ali zapravlja denar. Zato mora skibeti banka, da bodo imeli državljani zaupanje v svoj denar. Če je izdano veliko denarja, ni Se s tem rečeno, da je vrednost padla. Toda čim manj je izdanega papirnatega denarja, tem večja je v splošnem vrednost denarja. Vrednost denarja se vzdrži na enakomerni višini z dobro premišljeno obrestno mero. Ce je kredit cenen, potem se ustanavljajo podjetja, ki nimajo življenjske sposobnosti. Gradi se nepotrebno, ker je denar pač poceni. Obratno pa počiva gospodarska delavnost, če je obrestna mera visoka. Vsak vlaga denar v hranilnice, kar donaša lepe obresti, mesto da bi se potrebno gradilo ali ustanavljala podjetja. Visoka obrestna mera je torej spet nezdrav pojav. Med tema kraj-nima točkama mora uravnati banka svoje poslovanje, da ne doživlja narodno gospodarstvo pretresljajev, ki ga lahke uničijo. V času vojne in nevarnosti pa ima banka še večji pomen. O svojem poslovanju izdaja banka vsak {eden poročilo, iz tega mora biti razvidno kritje bankovcev. Na vsake tri mesece izdaja banka še posebno poročilo o splošnem gospodarskem stanju države. Taka poročila so nad vse važna. Posli banke so razmeroma precej donosni. Na dobičku je udeležena tudi., država Prav zadovoljni pa so delničarji, ki prejemajo vsako lete prav čedne dividende. Trajanje pogodbe med državo in banko je določeno na 30 let. V tem času se mora pogodba ali podaljšati, lahko pa se tudi razveljavi. Bolni na pljučih! j Tisoči že ozdravljeni 1 Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega naiina življenja pomagati, da ae bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in ! kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sžasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vode potrjujejo prednost te moje metode in io radi priporočajo. Cim prej začnete % mojim načinom prehranjevanja. tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, is katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 1B.tm tonatfov za hrttplaina razpošiljamo, pišite tafeoi, da s® boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Pannoma Apotheke, Bodnpest <2 ' Pasttaeh 88, Abt. %. 488. 19 najveIja domala trgovska M t i a v jugoslaviji Kadar potrebujete GONILNE 3ERMEN6 ŽAGE aii MLINSKE POTREBŠČINE obi&Mte trni ko Pit. BSttAR. UUSL3ANA Kslodrorska nilr« Ji Stanovanja v prejšnjih ia sedanjih časik. Prav nobenega vzroka nimamo, da bi zavidali graščakom iz prejšnjih časov njih razkošne sobane. Če vidiš to razkošje, se pač čudiš bogatiji in sijaju prejšnjih ljudi. Vendar so ti ljudje pozimi klavrno prezebali v svojih zrcalnih dvoranah, poleti pa so se skoraj zadušili v posteljah i baldahinom. in kar nič prijetno jim ni bilo sedeti na okornih, z zlato vezenino okra- Hov redilai prašek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hi ti o in z malimi strošid »redi svoje prašiče. Zadostuje še 1 zavitek za 1 prs&ca tor slsoe 1 zav. 6 di«, po pošti 17 dio, 3 zav. po pošti 25» dio. 4 sav. po poŠti 35 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjosliko. Prafef« tfrecerit« Imc, qat$m. ŽMtanfn ri.1. Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi. . Šenih stolih. Ce imaš kdaj priliko videti tiste sobane, kjer so slavni mogučniki spali, opaziš neverjetna nasprotja (paradne postelje so bile navadno samo za jutranji sprejem, tako ivani »levert). Imivalne sklede kakih kraljev, na primer, so bile sicer iz umetniškega porcelana, a bile so tako majhne, da bi bile prav zadosti velike za solato treh oseb. Če si ogldarao spai- binpariiiiHa um aort modeli, višek dorrJoooBti, odlični v rabi, KMetna gsraosg«, najnižj« sen«, izdelaj« O«, Ig 147 ^ti niče kraljic, so bili to majhni kabineti, ki so bili malo daljši kot je kaka postelja ia le malo širši, brez okna na prosto, le z majhno linico, ki se pa ni dala odpreti. V taki izbici je bilo pač mučno spati. Kako je bilo šeie v tolikanj stavljenih in opeva ni h viteških gradovih! Tu niso imeli niti toliko lagodnosti io udobnosti, kolikor jih ima dandanes najnavadnejše stanovanje. »KUBO« broparihuld 8 bakrenim sli jeklenim t o "ti ju »ccinka-anu kotlom. * KOTLI za iGANJEKUHO vseb l^emov iavseli velikosti. * PRALNI kotli. Azbest FILTRI za VINO. * Kotli za mlekarn« ta sirarne. Vsa dela in popravila spadajoča v kotla rs k o. kleparsko io ključavničarsko stroko Izvršujemo hitro ir najceneje. — Priporoča s« »KOTLARKA« Božič Iva« Kak Ivan kotlarstvo in kleparetvo ključavničarstvo Ljubljana. Tyršev» cest« » * Tclefo* >?-« Pfcnajrfta cesta, birš« Strojna tovarn« ki liram} Rekruti so bili prvič na strelišču. Tolar- *2- ■ Je ^P*0*'1 in preluknjal tarčo točao v sredini, od ostalih devet strelov katere ie »oral se oddati, pa ni bilo nobene sledi. ."»arnlmk: »Kako moreš vendar tako slabo streljati, saj prvi strel je bil itak le slučaj no posrečen.« ... ]"k': »J°k, gospod narednik, jaz sem rats-»M. d« moram vseh deset nabojev pognati skozi ono luknjo ia tako sem tudi storil.« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstic« ali nj« prostor »eljs ia enkrsl Din 5"—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, aku kupujeio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali ližejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov sli vaiencev In narobe. PmtejMB« u mie oglate ic platoje saprej. Bepelj in mlatilnka x reluo, 3 stresati, dobro ohranjeno, kupim. Skoten Janez. TroSčl-ne 4, p. Višnja gor*. Kozolec dabro ohranjen, h te-»Umi okni (Stanti) — ugodno naproti«! Vprašati: PeroSek Alojz. Sevnica. Dekle pridno, pošteno, ca pomot gospodinji, ki bl znala tudt malo n« polju dela it, sprejmem takoj. Plač* po dogo voru. - Naslov. Joftef Oogola, Grajska St. JJ. Bled Družabniki s JO,000 do 45.»M din sprejme mizarsko podjetje na prometni točki. Naslov v upravi »Domoij.e pod met. Nov« harmoniko troglaano. trikrat gta- j Seno, St tipk, (tinto- * nično, po ugodni cent prodam. Naslov v upr. »DomolJ.« pod lltošl. Pozor! 14 popolnoma novih šivalnih strojev (kon-kurzneca nakupa) tn več koles, pisalnih strojev ter otroških vozičkov t rabljene vzamemo v račun) — prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlievntsk* cerkva. Čevljarskega vijem sprejmem i*fcoJ. Hrana ln stanovanj« pri mojstru. Jožko Fetrlfi, čevljar. Cerknica 47, pri Rakeku, Fanta na kmetij« •pi ejrne takoj Bizjak, Stoitlce 1«, p. Jezica prt Ljubljani. Krava sisenMa lepa, prav dobra mle karlea s teletom, naprezaj. Vrtacntk Fr., TrZaSka cesta 176. Koleseij črn, dobro ohranjen, prodam. Dimnik Jar-4e S prt Ljubljani, Mizarskega vajena tn pomočnika sprejme z v 3o oskrbo 11 olik Alojzij, mizar. Gorenja vas SO, p. Logatec. Smrekovo smolo surovo, kupim. Kdor je lia ssr.t. o litra t, mu pridem na dom pokazat. Zagorc, Trbovlje II. »t. 100. Ržene režičke vsako množino, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Salu s. d. d.. LJubljana, Clga-letova ulica st. 5 ali Menge*. Skoraj nova hiša s sobe, veža In kuhinja, spodaj klet ln hlev, ob banovinski cesti, k njivo, £ mernika posetve, ugodno naprodaj. - Pripravno za vsako obrt. Naslov v uprav! »Domoljuba« pod st. um. »loške oftieke perilo In vsa oblačila po priznano nizkih cenah si nabavite prt Preskerju - Sv. Petra cesta 14 — Ljubljana. Usnje domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom tn kmetovalcem LAVRIO. usnjarna, St. Vid pri Stttnl. Ulenu z dežel« zdravega ln krepkega, ■prejme takoj Leopold Zore, Kranjska gora. Zadostuje osnovna lota g S i a zredi s dobrim uspehom. Naatop takoj; hrana ln stanovanje v hiSI. Kozolec dobro ohranjen, a Šestim! okni (itantl). ugodno naprodaj. -— Vprašati na občinskem uradu v Sevnici. Lipo, javor, bukev iti v hlodih alt deskah kupuje Andrej Outer. Jesenice. Dva ulenea za belostrojarako obrt sprejmem takoj. Hrana In stanovanje v hISI. Aloj« Mali. belo-»trojar Radovljica. M 31« »9- da 9. stft ljubljanski velesejei Itasstava industrijski ia obrtniikih iidelksv, IPossbn« raotam Pohištvo. Mala obrt Tu. rišem. Motorna in jadralna letala. ZaSfttj pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Najt vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kunci, golobi. Likovna unielnoat. Zabavišče — T«ti teater. Tekma harmonikarjev g. ,fpt. Žrebanje daril sa obi»k«talr« P»Uii^ua tainina na šeleiniei in parnikik. N« postajni blagajni kupite rumeno želez, niško izkaznico za din 2,—. »varna elektrika. Na nekem kmečkem po. sestvu v bližini francoskega mesteca Annccyj» n je zgodila težka nesreča, ki je zahlevala troj« človeških življenj. 30 letni kmet Henri Serraondal je pozno popoldne opazil, da sršijo iz električnega transtormalorja v njegovem hlevu iskre. Hitro jo stekel tja, da bt preprečil morebitni požar. Nj«. uovt lena le potem dolgo čakala nanj. na udrj« se je zbala, da s« mu je ka* pripetilo in je odil« v hlev. Ker tudi nje ai bilo dolgo nazaj, je odJU v hlev 12 letna nečakinja mladih rakoneev. Ko ie stopila v hlev (t dobila električni u.larec lit hude opekline. Med tem je neki sosed telefoniral elektrarni, naj Izkl/uei tok, kar se je takoj igodila Sedsi ja bilo ljudem bies nevarnosti monoče «to. piti v hlev. Zaman pa so so trudili, da hi kmetu, njegovi ieot in njiju nečakinji vrnili življenja. Zi pepritll® zvonika dekanijske in župnijske cerkve v Trebnjem H razpisujejo kleparska, tesarska la zidarska deU< Začetek dela takoj po oddaji. Ponudbe do t. »ep tembra zjutraj do sedmih. Po sedmi uri «e pri seji Urnega odbora delo odda. V poštev prid« samo delo brez materiala. Zvonik je gotski ii streha visoka 22.SO m brez okraskov. Pri kleparskih delih naj se loči delo s pocinkano oziroma bakreno pločevino. Delo mora biti garantiruno dobro izvršeno. Več povo iupni urad Trebnje. KRANJ Vse z* šolo ljudsko, meščansko, srednjo Hi ter vs« pisem »k« potreU&D in derocšouH)« dobit« r F" Jdultid B0oslQf8Bske feRjigane v Krmi« I KrmnJ n (Majdičeva hiša sodnijs) Avto je privozil mimo hiše in zbil otroka M dnigo atran ceste, kjer je obležal nezavesten-Zadeva je prišla pred sodišče, a sodnik ni mo««> verjeti, ds h| se bila nesreča res tako zgo^H »Saj otrok ai Ioga,< je menil, »da bi tako d»l« odletel.t »Malta pa tudi ni, da bi moral osUti »' zidu,« je odvrnila priča, ki je poprej 0P'sa,» T dogodek »Deniofjakt stane H din tn edo leto, n fia«senstvo M din. — rw»ii». t- i " ----—-----"7* Im KUMMMdje p« .prava »D^U.k^. - « S^.SrS .redaUtvo.Domoljnb««, »ročni* * J*«"?,