Leto VI., štev. 104. Celfe* sobofa 13 sepiembra 1924. Poštnlna plačana v gotofhl- ^I^^^^I^h. ^^^HK - A^^^b^ ^ ^^B^^m ^^^^^B' JBI^^b * i^B^^H^Hft ^I^^H^^^^^^^^I^^b '' s^^^^m ^^^^^B ^^^^h ^^^^B MB&^ ¦ -¦ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^Bh^^^B^k ¦BEI^b^L flj^^^v ^^^^^^^^b ^^^^^H^h ^^^^^^^^h ^^H^^^^^k ^^^^^^^^h ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^ ^^^^^^^^B ^^^^h^^K ^B| ^B| Licejska knjižnica BS^hIA l^^^_i^fll^r ^^L-^^^P ^^B__^^K ^^^^^I^B SB ^8 * Ljubljana V^^^^B- «iH^^P^ ^^B^^^ ^^HHj^^V ^^^^B Vfc~-__________________^___________________¦ _____ Stane letno 84 Din, mesečno 7 Dfn, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. PrI večkratnem oglašanju popust. jPosamsessnei SftevUktei 1 Din. Izhaja vsaK tore*, četrtek In «oboio. lirednlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1, pritličje. Teles. 65, tfpravrtlšfvo : Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Teles. 65. Račun pii poStnem Cek. zavodu St. 10.666. Izdajstvo iiad narodno šolo. Prosvi'tni minister dr. Korošec je odrcdil, da se zopet otvorijo nekatere povscm nepotrebne nemake in mad- žarske sole v Vojvodini, ki jih je iz na- cijonalnih vidikov tor iz stvarno ute- meljenih razlogov v intere.su narodne vzgoje stolctja llačenega in donacijo- naliziranega slovanskega rodu v Yoj- vodini ukinil projšnji prosvetni mini- ster Svctozar Pribicevic. Dr. Koroisec je istotako ukrenil, da so uvedejo zo- pet učne knjige nekdanjega starega režima iz časov, ko so v Vojvodini še gospodovali madžarski grofje. V vseh narodnili krogih te nekdanje madžar- skc province, ki je živela stoletja pod terorjem :nadžarskih grofov in mad- žarskih vladnih avstroogrskih nasil- nikov, je zavladala radi tega narodne- ga izda jstva burja ogoreenja, saj je po- stavljeno solstvo Vojvodine skoraj tja, kjer se je naiiajalo leta 1914., ko je go- spodovala v Vojvodini volja in pravi- ca grofa Apponyija. To delo je bilo prihranjeno lorej vladi zakona in reda in slovenskeinu prosvetneinu ministru dr. Korošcu. Toda dr. Korošcu ta ukrep se ni bil dovolj, udal se je tudi zahtevi Madžarov in Nemcev ter je si- stiral do sc-daj vdjaven predpis, da se narodnost in narodna prjpadnost šo- loobvcznih otrok doloea uradno po njih rojstvu in poreklu. Mesto tega je izdal na.redl)o, da se narodna pripad- nost otrok doloea po volji starišev, ki so edini kompetentni, da končno rae- rodajno in odloeujoce izjavijo: otrok je nemški ali inadzarski, in to niora veljati za solo r.pglcde na to, ali so starši otroka rodom nernski ali mad- žarski ali pa so renegati, ki so pod prejšnjim avstro-madžarskim nasi- ljem zatajili svoj rod in svoj materni jezik. To neeuveno delo izda jstva na- rodne vzgoje naše niladine je torej iz- vršil Slovenes dr. Korošec, samo da se prikupi Nejnceni, Madžarom in od- padnikom rodu, na koje se naslanja njegova vlada. Nemško časopisje, »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu in »Gillier Zeitung« v Celju, z zado- soenjem piše v uvodnikih pod naslovom »Das Selbstbestimmungsrecht der El- tern gesichert« o teh ukrepih ministra dr. Korosca. Bili snio vajeni doslej opetovano slišati očitkc na naslov srbijanskih mi- nistrov, češ da ne razumejo in ne po- znajo našili narodnili prilik. Reei pa moramo dancs. da je Slovenec dr. Ko- rošec s to svojo naredbo pokopal vse uspehe na.sc narodne sole v obmejnih krajili ter nain zapravil to, fear so sr- bijanski ministri za naše narodno sol- stvo in za narodno vzgojo v teh letih po ujodinjenju dobiega storili. Nikdar nismo mogli niisliti in v,erjeti, da je sedanja vlada v taki suženjski odvis- nosti od Nemcev, Madžarov in naših neniškutarjev, da bo na tak vseočit na- čin prodajaia na.še obmejno solstvo re- negatom. Mera potrpljenja v našem narodu je polna. Nekdaj pod Avstrijo in Habsburžani snio .so borili za svojo Dan polifičnih ser.zacij- Enotna linija Pašič-Jovanovič-Pribičevič. — Dr. 2es*|av v Beogradu. — Važna seja in manifest Narodne Odbrane. — ApcB na narod. Beograd, 12. septembra. Današnji dan je bil dan političnih senzacij. Do- bro poučeni krogi so prepricani, da treba računati z važnim politiC-nim preokretom. Diference, ki so obstojale ined Ljubo Jovanovicem na eni ter Pa- sicem in Svet. »Pribioevicem na drngi strani,, so več ali nianj izravnane in se je Ljuba Jovanovič priključil tak- tičneniu stališču voditelja samostojnih dcmokratov Pribičeviča in predsedni- ka RadikalriG st ranke Pašica. Zelo za- nimiva je bila včeraJKiija konferenca voditelja slovenskih samostojnih de- mokratov dr. Žerjava s skupščinskiin predsednikom Ljubo Jovanovicem. Ta konferenca je trajala dve uri in je v politit'iiih krogih vzbudila veliko po- zornost. Ljuba Jovanovič je z od- licnini sodelovanjem reprezentanta sioven.ske demokracije dr. Žerjava, ki so te dni mudi v Beogradu, v polnem obsegu pristal na po]i[it-no taktiko, ki jo vodijo Paejčovi radikali in .samo- st.ojni demokratje. Največje važnosti pa je današnja seja Narodne Odbrane. Trajala je sko- raj dve uri in jo je vodil častni pred- sednik Narodne Odbrane vojvoda Ste- pa Stepanovic. Po koncani seji je Na- rodna Odbrana izdala takoj apel na vse Jugoslovane., v katerem jih poziva, da se odločijo za odločno borbo proti vsem anacijonalniin elementom in vsem onim, ki skušajo porušiti enot- no.st države in ujedinjencga našega na- rola. Apel z vso cdločnostjo zavrača vse teorije o treh narodih. Narodna Odbrana jasno ugotavlja, da so njeni cilji: kulturni in prosvetni napredek ujedinjenega naroda in navaja kratko razloge za dolgoletno zgodovinsko raz- dvojenost. Narodna Odbrana pozivlja vse Jugoslovano, da sc pripravijo na obrambo naše države in povdarja, da stoji nad vsemi strankami in da ne po- segd v noben plenienski niti verski niti razredni boj. Ta manifest je vojvoda Stepanovic lakoj po seji izroeil niin. predsedniku Ljul)i Davidovicu, skupšc. predsedni- ku Ljubi Jovanovicu in v posebni av- dijenci tudi Nj. Vol. kralju Aleksan- dru. Pred novimi polifipnlmi dogodki v Ifaiiji. ¦VTussolsni prcd sllertraiive. — No«! ifalijarski volflni zsken — itazpusi parlamenia in nove voliive? Rim, 12. seplemJira. V politicnih krogih zelo živahtio komentirajo vce- rajšnje avdijonce. Kralj je namreč včeraj sprcjel vec nosašistovskih poli- tikov in potem šele min. predsednika Mussolinija, katoromu je odločno sta- vil allernativo: ali takojšnja popolna ureditev normalnega življenja v Italiji — ali pa dernisija. Zatrjujejo, da je mini.strski jiredsednik pi'ipravljen skli- cati parlainent, ki naj bi najprej spre- jel volilni zakon, s katerim bi se uvcdli enomandatski volilni okraji. Po spre- jetja tega novega volilncga zakona bi .se imela zbornica razpnstiti in razpi- sati za mesec april 1925 nove volitve. Prve posledice kovinarske sfavke v Avstriji. Vesii o železničarski stavki. — Inozemci zapusčajo dunaj- Gkii we!eoe]m. inozemcev so že pricele zapuščati Du- naj, ker se je raznesla vest, da prične- jo v prihodnjih dneh stavkati tudi že- leznicarji. Te vesti o železničarski .stavki so jjosebno razširili komunisti. Proračun vojnega ministra. Beograd, 12. stptembra. Budžet vojnega ministrstva je določen na 4 mi- lijarde 100 milijonov dinarjev. Poseb- na komsiija je redacirala nekatere po- stavko vojnega niinislrslva v skupnem zneku 70 milijonov dinarjev. Dnnnj, 12. septembra. Število stav- kujočJh kovinarjev je naraslo na 120 tisoc. Stavka se je razširila na pred- mestja in okolico. Med zunanjimi po- setniki dunajskega velesejma vlada ve- liko nezadovoljstvc. Velike skupine Powraiek df. Marinkoviča. — Beograd, 12. septembra. Po poro- čilu iz Ženeve je zunanji minister dr. Voja Marinkovič sinoči odpotoval iz Ženove. Pred svojim odhodom je še imel kratek seslanek z avstrijskim zu- nanji m ministrom. solo, tuja sila in nemški kapital pa je med nami gradil nemške šolske pala- ce ter jih polnil z otroci naše krvi in jezika, da jih je v njih odtujeval rodu in materni.Miiu jeziku. Koliko desetti- sočev odpadnikov je vzraslo iz na§e krvi na ta način med nami Slovenci na Stajerskcm. In da za.šciti to odpacl- nistvo ter ga upostavi nazaj v življe- nje, da zasciti nckdanjo avstrijansko germanizatoricuo delo nad nami Slo- venci, za to ima Jugoslavia danes na- učnega mini^tra iz onih obmejnih slo- vensko-stajerskih krajov, ki so danes krvavijo iz nezaceljenih ran, ki nam jih je prizadejala germanizacija sole ¦in sistema. Nas ni strah Nemstva, ne rene- gatstva, ni nas pa .tudi pred ce- lim svetom sram priznati, da je bil naš zasužnjen narod v obmej- nili krajih iji mestih že tako zelo pod uplivoni nemškega nasilja, da se ni več zavodal svoje narodnosti in da je me- stoma ze izgubJjal svoj rodni sloven- ski jezik. Toda ta zemlja, ki je sloven- ska, je bila osvobejena s potoki srbsko krvi in najtežjimi krvnimi žrtvami onih, ki so verovali v osvobojenje. Da- nes nima nikdo prava, prodajati za- peljane du.še nazaj laži in suženjstvu. To je kri iz krvi nasega rodu in polno moralno in človeško pravo pred celim svetoni imamo, da spravimo izgublje- ne duše izgubljenih in zapeljanih sta- rišev na pravo pot in ce treba tudi proti volji zapeljanih in Avstriji pro- da nih staržev. Za krivice in tat vine v blagu plačuje Nemžtvo reparacije — kje imamo povračilo za stoletno tat- vino, ki jo je Nemštvo vršilo na naši zemlji, Honiara v tern, da tiramo deco nesvobodnih avstrijskomislečih zape- ljanih slovenskih ljudi nazaj v nem.ške sole ter za vse večne case sankcijonl- ramo krivico in nasilje iz preteklosli in našega robstva? Za tako delo ni bi- lo treba jugoslovanskega prosvetnega ministra, to je umela tudi podrta Av- strija in njen Schulverein sramotnega spomina! Mi no krademo nemskih otrok, nc damo pa si v nacijonalni državi še na- prej od i'enegatov v nemskem duhu vzgajati otrok onih nezavednih naših ljudi, ki se dane« ne vedo, kaj so. Teh ljudi in njih decc ne damo v vzgojo renegatom in janicarjem, pa makar da sami to zahtevajo. To so godi pri nas dancs, ko nima 100.000 koroskih Slovcnccv niti eno slovenske sole. --¦ Sram nas je, da je tako. Polifi&n® vesti. VLADA KOMBINIRA... V to- rok zvecer je bil sprejet Ljuba Jovano- vič od kralja v avdijenci. Kakor se za- trjuje, smalra Jovanovič današnji po- ložaj za nevzdržen in izhod iz notranje krizo, ki jo vsled današnjega režima preživlja vsa država, ncobhodno po- trebon. Govori se, da je .Jovanovic kro- ni tudi objasnil to svoje naziranje. V sredo zjuiraj jo bil pozvan na dvor Ljuba Davidovič. Vsebina avdijence ni znana, vzdržuje pa se vest, da kro- na. odbija Radiccvo zahtcvo glede ime- novanja posebnega ministra za Hr- vatsko. Jasno je, da so zadnji Radiee- vi govori v Medjimurju in separatistič- ni izgredi v Crikvenici, Zagrebu in Osijeku položaj vlade ponovno poslab- sali. Pojavljajo so vesti o sestavi nove vlado brez radicevske pomoci, v katero bi vstopili davidovicevci, radikali in klorikalci. Zunanji minister je z neka- torimi uplivnimi člani Davidovičeve skupine innenja, da bi kazalo obnoviti nckdanjo radikalsko-domokratsko ko- alirijo s podelovatijom obeh demokrat- skih skupin. D-avidovičevi pristaši to- rej zc uvidevajo, da se raora napraviti današnjernu stanju konec in najti končno zdravo in solid no podlago za pozitivno delo v .sniislu ustave in za- konov. BISTVO SEDANJE POLITIČNE KRIZE tiči v vprašanju vstopa radi- e'eveev v vlado. Krona je nmenja. da se mom to vprašanje cimprcj rešiti. V slučaju vslopa radičevcev v aktivno vodstvo drzave pa se zahteva od njih polna lojalnost, sodclovanje pri izva- janju ustavo in prevzem soodgovor- nosti za politiko vlade. Davidovic jo iz- javil radiVevskima poslancema Babo- gredcu in Lnkušu, da bi se z odklonit- vijo vstopa HRSS v vlado avtomatieno upostavil režim, ki hi nastopil proti Radicču z vso odločnostjo. Davidovic torej ponuja Radicu dvoje v izbiro: ali sladkorcek — ali pa bič! ¦ŠEFI VLADNIH SKUPIN so sklcnili na svojih seslankih, da se od- kloni Radiceva zahteva glede imeno- vanja minislra za Hrvatsko. Vlada se bo ponovno obrnila na Radica, naj s svojimi zahtovami no prisili vlade, da demisijonira. Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 104. Pravo je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime .ÖEhicht1 in na znarrko JbIeiT. Schichl Cisnš^a borza v petek 12. sept. Zagreb : 7 05 ZAGREBŠKA BORZA Dunaj: 0.1055-0.1075. Milan: 3.295—3.325. London: 355.5—338.5. Newyork: 75—76. Pariz: 3.995—4.045 Praga: 2.245—2.275. Cui'ih: 14.16—14.20. VLADA V ZNAMENJU NASILJA IN KOIUJPCIJE! Klerikalci so po- tom vlatle začeli izvajati v Sloveniji najpodlejša nasilja in krivice. Spra- vili so so na naše sodnistvo in odstra- nili kot prvo svojo zrtov sodnika v sta- novanjskom razsodišču, izyrstnega pravnika in znanega slovenskega pcs- nika g. dr. Alojzija Grarlnika, da bi mogli livcljaviti svoj upliv tudi v sod- stvu. Tako spostujejo klerikalci Pra- vico, ki bi moral a biti vsoni in vsake- inii svota! — Toda klorikalci se ne za- dovolijo 7. malim. Jz lieograda prihaja deloma ze polrjena vest, da jo priprav- Ijen ukaz, s katerim bodo razrešeni svojih most nekateri solski nadzorniki v Slovoniji — - mod temi tudi visji sol- ski nadzornik v Ljubljani, g. Engel- bert Gangl, slarosta Jugoslovenskega Sokolskoga Saveza. Ja.sno je, da bo to novo klerikalno nasilstvo izzvalo v ßloveniji silen vihar ogorcenja. Tudi nasc Sokolstvo no bo ostalo mirno ob taki indircktni žalitvi klorikalnih sa- distov. Skrajni cas je še, da se ta na- kana prepreči, sicer bo odgovorna za posledice svoje brezvestnosti klerikal- na stranka sama! Ali smo na kultur- nili tleh — ali i:isnw?! SLOVENSKA ZMAGA V KO- ČEVJU. V nodoljo so 8P vršile v Ko- čevju občinske volitve. Od (597 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 538. mod temi prvie po preobratu tudi Nemci. Listi JDS, NRS ter SLS sta dobili 284 glasov in 14 mandatov od 25 (JDS in NRS 140 glasov in 7 man- datov, SLS 144 glasov in 7 mandatov). Lista nemškutarskih in slovenskih nialkontenlov, ki jo jo zlasti favorizi- rala NSS, je dobila 60 samoslovenskih glasov in 2 mandata — enega Nemca in enega Sloven ca — tako da je en Ne- race v Kocevju izvoljen s slovenskimi glasovi! Nemška lista je dobila .194 glasov in 9 mandatov. Slovenci beleži- jo v »ncmškenu Koeevju sijajno zma- go solidarnosti. Kljub rovarjenju ne- katerih zgagarjev jti slovenska večina prodrla in s tern jasno dokumentirala slovensko premoe kocevskega mesta. Kaj poreeejo k temu nasi celjski »Nem- ci« s ])oslancem Schauerjem? ZUNANJI MINISTER DR. MA- RINKOVIC je izjavil na seji tretje ko- misije Zveze narodov v Ženevi, da je Jugoslavia izpremenila svoje stališče v vprašanju razorožitve in garancij- skega pakta. Sprojela je, slično kot Macdonald, osnovo ameriškega naer- ta, ki pravi, da se mora smatrati kot napadalec oni, ki odklanja obvezno sodstvo. Lord Palmoor je mod drugim izjavil, da ne more biti govora o popol- nosti razorožitvenega načrta, dokler Nemčija ni sprejela v Zvezo narodov. FRANG1JA IN RUSTJA. Fran- coska vlada se je odločila priznati sov- jetsko vlado še pred pričetkom poga-«. janj radi obnove medsebojnih odnoša- jev mod Francijo in Rusijo. Dnevne vesti. PREDLOG 0 UPOKOJITVI UCl- TELJEV, ki je pripravljen v ministr- stvu prosvete, .se nanaša na sledece učitelje: 1. na one, ki so sarni prosili za upokojitev, 2. na vse, ki so dovršili 65. leto starosti in 3. na one, ki imajo 35 let učiteljske službe in službujejo v mestih. SREDNJA KMETIJSKA SOLA V MARIBORü otvori lotos svoj L, II. in II[. letnik. Sola je triletna; četrto leto je doloceno za praktieno izpopol- nitev. Vsi učenci so eksternisti in se tedaj morajo vzdrževafi izven zavoda na lastne stroske. Pogoji za sprojem so- a) starost vsaj 15 in ne nad 19 let, vendar morejo vstopili tudi 14-letni, ako so telesno dovolj razviti, kar ugo- tovi všolski zdravnik; b) dovršena niž.ia gimnazija, realka, oziroma popolna (4-razredna) mešeanska sola z vsaj dobrim uspchom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira spre- jema. Absolvenfi sanjo 3-letnih meš- čanskih ter dvoletnih kmetijskih šol morajo polagati ob \stopu sprejemni izpit iz slovonsehie (ali srbohrvaščine), matomatiko, goomotrijo, fizike in zem- ljepisja v obsegu, ki jo razviden iz po- sebnega programa f d obi se pri direk- ciji za 1 Din); o) absolventi 6. razred- da ginmazije, oziroma realko labko iz- jemoma vstopijo takoj v IT. letnik pod pogojom, da polo'/e izpit I. lotnika; v) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS; c) telesno in dušovno zdravjo. Šolsko leto za II. in III. letnik začne 1. okto- bra, za I. letnik (novince) pa izjemo- ma 15. oktobia t. 1. Prosnje za spre- jem v I. lotnik je kolkovnti s 25 dinarji in po.slati najpozneje do 1. oktobra t. 1. direknji drž. srodnje kinetijske sole v Mariboru s slodecimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šol- sko spricevalo, 4. izpričevalo o nrav- nosti. Obvestilo o rešitvi prošnje se do- stavi po posti vsakemu prosilcu. POJASNILA IN LEGITIMACIJE ZA VELESEJM V PRAGI dobite na Čehoslovaškem konzulatu, Breg in pri Aloma Company, Kongrosni trg St. 3, Ljubljana. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. JEDNO SAVRŠENO SREDSTVO PROTIV REUMATTZMA. Promda je lok Radio-Balsamica dr. Rahlejova ra- di svog brzog, lakog i potpunog le- eenja renmatizma, veoma dobro po- znat ne samo u nasoj državi voc i u inostranstvu, imade kod nas još mno- go bolesnika, koji boluju od reumatiz- ma, pa irn se sada daje prilika, da sc mogu potpuno izločiti od te bolesti, jer je Radio-Balsamica priznat od svih svetskih modicinskih autoriteta kao najbolje i jedino sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek Ed. Rahlejeva apsolutno je ne.skodljiv sreu, te ima i tu prednost, da veoma brzo deluje ne- ostavljajuci i nikakvih tragova ni na koži ni na organizmu. Reumatizam, koji vise godina trajo, može da se izleči sa dve do tri flaisice toga znamenitog loka. Za izradu i prodaju loka Radio- Ualsamica otvorio je Dr. Rahlejev, mo- dern u laboratoriju u Beogradu^ Ko- sovska ul. 43. 1123 Celjske novice HEIL UNI) SI EG, DIE WIN- DISCHEN AUF DEN STRICK.* Pod to parolo od Nemccv pla- čane in nakrmljene poulične celj- ske druliali so se nekdaj v av- strijskih easili vodile na celjskih tleh vse volitve, tako v državni kakor v dez. zbor in prav posobej še za mesto Celje, ki je bilo že nekdaj po svoji legi in rojstvu prebivalslva alovensko, ki pa jo bilo vslocl pritiska Dunaja in Gradca tor nemškega importiranega državnoga uradnistva najtrdnejša in najzvestejša opora velenemštva. Na celjskih tleh in iz nemske bojne trd- njave celjske se je vodila skozi deset- lot.ja najljutejša borba proti slovensko- mu narodu na Spodnjom Ötajerskem in proti najprimitivnejšim pravicam slovenskega življa v mestu Colju in Celjski okolici. Kaj jo pretrpel v tistih casih slovenski obrtnik in slovenski tr- govec v Celju, koliko proganjanja jo doživel slovenski uradnik ter vsak slo- venski človek, ki se ni uklonil in se ni hotel proilati nemski kliki coljski, ki jo strahovala celjske Slcvence in dnevno ogrožala njih imetje in življenje. Da- našnja doba hilro in rada pozablja preteklost in brozpravje in krivice nek- danjega avstrijsko-celjskega sistema nad Slovenci. Krvavo jo jDisana zgodo- vina bojov coljskih Slovencov za nji- hov ol.vstanek in za življenje na teh tleh. Kdor tega ni pretrpel sam, naj v]iraša one celjske Slovence brez raz- like stanu in stranke, ki so bili nekdaj price strahot nomškoga nasilja. In na teh celjskih tleh, ki so bila doslej eista in eastna v vseh bojih slo- venskih mož poštenjakov proti nasilju in sramoti odpadnišlva, v tern Colju, nasem slovenskem biseru Jugoslavije doživljamo sesto leto po osvobojenju, ko cveto in se razvija med nami slo- venska obrl in trgovina, da se sloven- ski izdajalci slovenske casti prodajajo zopet tistim Nomcem in nemskutarjom, ki so nas v Avslriji do krvi tepli in ravnali z nami kakor s psi brez pravi- ce za življenje. Proti temu cinu izdajstva in slo- venske sramote, ki vzbuja po mestu in po vsej zavedni dolini vihar ogorcenja, protostiramo sveč.mo ob spominu na našo častno in čisto slovensko pretek- lost. na katero danes cinično pljuva dr. Ogrizok in njogova druzba. Za ta- ka dejanja zmanjka l)csed, ne bo pa nobeneinu slovenskemu Celjanu zma- ])jkalo volje in moči, da se za večno obrno od ljudi, ki prodajajo Celje nek- dan jim krvnikom slovenskega rodu. CELJSKI SOCUALNO - G0SP0- DAUSKI BLÖK. Nv.kaj inten klerikal- no-nemškutarske zveze, ki so se nasla mi cesti: dr. Ogrizek, Rebeuschegg, Janič, dr. Skoberne, Fritz Skoberne, Scluviga, 'Peschitz, Tcplak Herman, dva hlapca goslilnicarja A. Robeka, sodni singe: R. Videenik, Stefan An- žlovar, Ladvik Lanjšič in Johann Arn- šok, jetniski jiaznik Jakob Lednik in daveni sluga Josip Kramer; gostilni- earji: Borger, Kuss, Reberschagg (Ze- leni travnik); nemski trgovci: Hönig- mann, Meier, obrinika Koschell in Jan Korber, kleparja. neki nepismeni Gaisek. ki bo baje podžupan, ako ga no izpodrine g. Janic ali g. dr. Rakun iz Savinjskega dvorca. Prihodnjič do- polnimo diko socijalne pravienosti in gospodarske nomskutarsko-klerikalnc zveze, ki jo je tako rahlo skoval kovac Koschier, da je že priromala nazaj na pisalno mizo g. hotelirja Žumra, da jo izpopolni. Cl'DNE CELJSKE ZVEZDE. SLvS je v Celju torej res vložila z nem- skutarji in Nemci skupno listo. Zadnji trenutck so morali priti na glavarstvo, kajti še nekako čctrt ure pred poldne- vom so Celjani gledali nenavadon po- hod po Kralja Petra cesti, Glavnem tr- gu in na to doli po Aleksandrovi in Presornovi ulici do glavarstva. Ilodili so z urninii koraki in izgledalo je, ka- kor da jim je kladno, pa bi se radi ogreli. &la je eastita trojica: dr. Ogri- zek na pravi strani, na, srodi nom.skoga Rechtsainvalta solieitator Peschitz, a tajnik SLS Gajšek na levi. Ta je nosil pod pazduho zavoj zmečkanih papir- jev. Sigurno zavezniisko listo in pakt vGospodarsko - socijalnoga bloka«. — Tri celjske zvezdo so nanovo zazarele in so eudno osvetlile naše Celje. In rav- no na ta današnji čmerni prvi čisto josenski dan je to moralo biti-----Ej, gospoda, bladno je, da bi Slovenca za- zeblo, a sigurno ]>ride so solnce, da bo- de vain še občutno -\roce. Vaše zvezde zatonejo nekoč in otemne: Herren von Cilli einst und — nimmermehr! LISTO SLOVENSKE SRAMOTE V CELJU je podpisalo na pritisk nem- škutarjev in moledovanje dr. Ogrizeka tudi več slovenskih celjskih obrlnikov, ki so sra.motno zatajili svojo preteklost ter pljunili v last no skledo. Zal, da ne moremo še danes priobčiti teh imen, da bi slovenska narodna javnost zna- la, K kom je imola in ima posla. Pred šestimi loti jo utihnil po celjskih ulicah gormanski »Heil«, ne bo ga več pri- klical v življenjo klerikalni »Bog živi Heil«, ne najgrse izdajstvo iz onih vrst, ki so bile doslqj narodne. Avstri- je ni več, in avstrijanskega vladanja in proklinjanja Srböv v slovenskem in neinskcm jeziku bo kmalu konec! SOKOLSKI PRAZNIK V CE- LJU. V nodeljo, due 14. t. m. proslavi naše domace sokolsko društvo zmago tokmovalnih celjskih oddelkov na za- grebškem sokolskem zletu. Kot znano, ste priborili vrsta članic in vrsta čla- nov nižjega oddelka najlepši častni da- rili zagrobskega zleta, sestra Marica C'.crnejova iz Celja pa prvenstvo. Da- rila prinese deputacija zagrobške so- kolske župe, ki prispc v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Ce- lje. Na kolodvoru pricakuje deputaci- jo sokolsko (Iruštvo celjsko v kroju z vsomi ocldelki in s praporom, ter odide z godbo na coin v sprovodu skozi me- sto na dvorišče niostne osnovne sole, kjer se vrši telovadba. Nastopijo: zma- govalno vrsle clanic in članov, posa- mezniki olimpijske vrste pariške in vo- jastvo. Med vzporedom izroči eastna darila odposlanec zagrebške sokolske župe zmagovalkam in zmagovalcem. Vstopnice po 15, iO in 5 Din kupite pri nasih sestrah in bratih. SOKOLSTVO V KROJU. V nede- ljo, dne 14. t. m. pvieakujemo odpo- slanstvo zagrebške sokolske župe, ki prinese eastna darila našim domačim zmagovalkam in zmagovalcem. Odpo- slanstvo sprejmemo korporativno z vsenii oddolki in praporom na kolodvo- ru ob pol. 3. uri popoldne. Zbiramo se toeno ob tričetrt na drugo uro popol- dne na, vrtu mestne osnovne .sole in odkorakamo skupno na kolodvor. — člani, članice, (jojenke, naraščaj in cJeca: iidcležba v kroju za vsakogar eastna dolznost. Zdravo! — Odbor. GLASBENA MATICA. Vsi že vpi- sani gojenei (ke) Glasbene Matice naj se zanesljivo priglasijo dne 15. sop- tembra od 2. ure popoldne da.ljo ob po- ljubni uri v prostorih Glasbene Matice radi razdelitve urnika. Opozarjamo se naknadno na vse inštrumente in pred- mete, ki se bodo letos poucevali na na- si soli: glasovir, solopetje, gosli in vi- jola, celo, kontrabas, komorna glasba, teorija in mladinsko petje, pozavna, trobenta, bas:tuba, rog, klarinet in vsa tolkala. — Šolnina za pihala znaša mesečno 50 Din. Zatoroj svetujemo od- rasli mladini, bodisi dijaštvu kakor obrtnikom in trgovskemu narašcaju, da se loti tudi kakega pihala. dokler je dana prilika. — Lanski gojonci naj sc priglasijo čimprej, če hočejo nadalje- vati pri svojih lanskih uciteljih svoj študij. ~ Vijolinski nčenci g. ravn. Sancina so še posebej opozarjajo, da je pri njemu le se ])ar ur prostih in se pozneje ne bo moglo ozirati na posa- mezne zamudnike. Pismene prijave je vodstvo vzolo na znanje. Orkestralne vrije za godalni orkester prienojo le 1. oktobra, zato prosimo vse sodelujo- l'O elano, da so potom dopisnice brez jzjeme zc sedaj prijavijo, ako želijo sodelovati pri javnem koncertu, ki se ima vršiti v prvi polovici meseca de- cembra t. 1. -- Ravnateljstvo. Stev 104.__________________________________________»NOVA D 0 B A «_________________________________________________________ gtran 3, PEVCEM IN PEVKAM! Glasbe- na Matica v Colju ponovno obvešča vse ljubitcljc petja, da so letos prične re- den pouk tudi v sotopetju, in v to svr- ho vljudno prosimo. da so interosenti hodisi pismcnim ali ustmenim potoni č i m p r e j priglasijo ravnateljstvu :Glasbene Malices Slomakov trg 10, da se lahko s poukom takoj prične. HIM EN. Soclnik g. Jakob Božič v Celju se jo porocil z gde. Milko Novct- ¦h'oro, profesorioo glasovirja. NaSc iskrene costitko! EPIDEMIJA ŠKRLATICE. Po- Toeajo nain: V sredo, 10. t. m. se je pripeljala z niariborskini vlakom v delje neka ženska s tremi, na škrlatici oboldimi otroci. Vozila se je v navad- nem knpoju med ostalimi potniki, ki so se vsled te lahkomiselnosti ninevnn zgražali. Kaj pomagajo vse skrbne me- re za zatiranje epidemije, ako se ta- kim slučajem no posveča vsa potrebna pozornost? Ali res ni mogoče odkazati takim bolnikom posebnili kupejev In na ta naein preprečiti okuževanje ostalih oseb? MESTNA DEŠKA IN LEKLIŠKA OSNOVNA SOLA. Vsled bolozni škrla- tice bo začetek šolskega pouka 14 dni pozneje. Zato se vrsi vpisovanje no- vineev in novink za prvi razred v so- boto, dne 27. scplembra, od 0.—12. ter od 14.- —10. ure v obeli voditeljskih pi- sarnah v I. nadstropju. Ob tej priliki naj privedejo starši novovstopivše licence in ncenke seboj v solo in pri- nesejo istočasno tudi otrokov rojstni izpisek ali pa krstni list. Otvoritvena šolska maša l>o v torek, dne 30. sep- tembra v Marijini cerkvi. Ucenci in učenke naj se zberejo v šoli v lanskih razredih ob pol &. uri; pevci in pevke naj prine.sejo seboj cerkvene pesmari- ce. Po šolski lna.ši je ueitoljsk.i konfe- renca. V sredo, dne 1. oktobra ob 8. uri se prieno reden pouk v vseh razredih. — Vodslvi obeli most. osn. sol. CIIUL-MEWDOVE P0DRUŽNI- CE ZA CELJE IN GABERJE izreka- jo tern potoni zahvalo vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli k mo- ralnemu in finančnemu uspehu Ciril- Metodovega dne povodom skupščine OMD v Gelju dne 7. septembra 1924. Naša zahvaln velja šo posebej našemu požrtvovalnemu narodiiemu ženstvn in navodni mladini za sodolovanje pri cvetličnem dncvu in vorerni prireditvi. Hvala niestnemu žnpanstvu in za- stopnikom drž. uradov za oficijelno udeležbo, hvala Coljskemu Sokolu in Orjuni ter vsem narodnim organizacl- jam, ki so se udeležile sprejema. Hva- la tistiin narodnim hišnim posestni- kom, ki so se spomnili svoje narodnc dolžnosti ter so v pozdrav skiipseinar- jem izvesili narodne zastave, hvala na- isitn narodnim rodbinam, ki so prispe- vale v denarju ali jestvinah. Posebno zahvalo še dolgujemo pevskemu krož- ku »Komši.ja«, ki nas ni zapustil, in vodstvu žclezničarske godbe, ki je tako vzorno in marljivo sodelovala. V ime- nu dobre narodne stvari in one naci- jonalne ideje, ki smo ji dolžni služiti vsikdar vsi, vsem najlepša hvala za delo! PROTESTNI SHOD INVALIDOV. V nedeljo, 14. t. m. ob 9. dop. priredi Udruženjo vojnih invalidov, vdov in sirot (podružuice (^elja, Braslove, Št. Petra v Saw dol in Smarja) pri Belem volu v Celju protcslni shod proti za- vlačevanju invalidskega zakona. Ude- lezba je ol)vezna za članc organizacije. Vabljeno je tudi ostalo obcinstvo. NOÖNO LEKARNIŠKO SLUŽBO ima prihodnji tod on lekarna »Pri Ma- riji pomagaj« na Glavnem trgu. POL1CIJSKA KRONIKA. Te- .'densko poročllo od 3. do 9. sepicmbra. Aretacij je bilo izvräenih v Celju 28: 6 radi pre.stopka tatvine, 3 radi nevar- ne grožnje, A radi vlacugarstva odnos- no beračenja, i radi prekoracenja dr- žavne meje Iiroz dovoljenja, 1 radi lah- ke telosno poskodbe, 1 radi prilastitve .najdenih predmelov, 1 radi potepn- Stva in javnega pohujsanja, 11 radi ekseesov v pijanosti. Prijav je bilo vlo- ženih 44: 1 radi goljufije, 1 radi lahke telesne poškodbe, A radi tatvine, 1 radi suma tatvine, 1 radi nezgode, ostale radi manjših kazensko-sodnih odnos- no policijskih prestopkov. Zdravstveno ¦stanjo nei/.preinenjeno in ni bilo opa- žaii novih slučajev kužnih bolezni. Splošni položaj javne ^rarnosti slejko- prej neizpremenjen. POLICIJSKE VESTI. Izgube v času od 15. aA'gusta do 5. septembra 1924. 1. Rujava nsnjata denarnica z manjšo vsoto denarja. 2. Srebrna za- pestnica. 3. Zlat prstan z diamantom. 4. Rujava usnjata listnica z večjo vso- to denarja in drugimi dokumenti. 5. Ci'na usnjata listnica z vecjo vsoto de- narja, eno fotografijo in drugimi list- ki.'O. Zlata zapestnica v obliki verizi- ce z zlatim priveskom. 7. Moški dež- nik. 8. Grna ocala. 9. Grna usnjata de- narnica z manjso vsoto denarja. 10. Rujava usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja. 11. Siva plahta za voz. 12. Listnica iz krokodilovega usnja z vecjo vsoto denarja in drugimi oseb- nimi dokumenti. 13. Rujava usnjata listnica z vecjo vsoto denarja. 14. 400 dinarjev (4 bankovci po 100 Din). 15. Moški dežnik. 16. 25 Din, zavitih v ]?apir. 17. I'ovrsnik rujavo-zelenkasto bane. ¦— Najdbe v času od 15. avgu- sta do 1. septembra 1924. 1. 1 šport- čepica. 2. 1 moški klobuk. K0LK0VANJE OROŽNJII II- STOV. Generaina direkcija posrednih davkov v Beogradu je odredila, da je plačati od 15. novembra 1923 naprej za vsako kolodarsko leto od vsakega komada strelncga orožja, za orožni list po 50 Din. Ta pristojbina se bo iz- terjala za vse orozne liste, ki so bili iz- stavljeni oziroma podaljšani po 15. no- vembru 1923, so meseca septembra t. 1. — Srezki poglavar v Celju, dne 9. sep- tembra 1924. KINO GABERJE. Sobota 13., ne- delja 14. in pondoljok 15. septembra: »Snežni raj«. Sijajna komedija v še- stih dejanjih. V glavni vlogi Bruno Ka shier. YOJNIK. Podružnica sadjarske- ga in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. v posojil- nični dvorani sadni ogled za tukajšnjo okolico. Otvoritev ob 8. uri. Vstopnina 1 Din, otroci 50 p. Sklep v torek, dne 7. oktobra ob 14. uri z licitacijo raz- stavljenega sadja v prid društvu in z razdelitvijo nagrad. Sodelovanje s pre- davanji je obljubilo več strokovnjakov. Kupci sc vabijo! Sport. PRVENSTVENA TEKMA S. K. ILIRUA (Ljubljana) : S. K. CELJE. V nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri pop. se vrši na celjski Glaziji prvenstvena nogometna tekma med prvakom Slo- venije 8. K. llirijo in S. K. Celje. Do- inacini bodo morali napeti vse sile, da si proti odličnim nasprotnikom izvo- jujejo kolikormogoče časten izid. Gcsspodarstvo- XII. hrzojavno trhio poročilo. Žatec, C. 8. /,\. .9. septembra 1924. Gene od 1700—1950 č. K za 50 kg; ze- lo cvrsto. XIII. brzojavno trzno poročilo. Nürnberg, 10. septembra 1924. Prodanih 250 bal; prima neizprem©- njeno čvrsto — drugi mirno. Žaiec, Č. S. R.} dne 1.1. septembra 1924. Zelo čvrsto — rastoče cene — do 2000 c. K za 50 kg. POPIS NOVČANIH ZAV0D0V SHS. Uredništvo Almanaha Kr. SHS, Zagreb, Moravska 30, je izdalo nov »Popis novcanih zavodov kraljevine SHS«. MEDNARODNT VZ0RČNI SE- MENJ V NAPOLJU. V Napolju se vr- ši mednarodni -\zorcni semenj od 16. do 30. septembra. VELESEJEM NA LTPSKEM. Na Lipskem se bodo vršili velesejmi: jese- ni 1924 od 31. avgusta do 6. septem- bra. Spomladi 1925 od 1. do 8. marca, tehnicni do 11. marca. Jeseni 1925 od 30. avgusta do 0. septembra, tehnicni do 9. soptembra. Spomladi 1920 od 28. februarja do 7. marca. tehnicni do 10. marca. Jeseni 1920 od 29. avgusta do 5. septembra, tehnicni do 8. septem- bra. Podrolmejše inl'orniacije dobijo interesonti v pisarni Trgovske in obrt- niske zbornice v l.jubljunj. Odsovorni urednik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Froda se v bližini kolodvora pr? St. Jurju ob j. žel. Velikost travnika nad 1 oral. Vpra- ša se do nedelje 14. tm. popoldne pri ADAMU K1NCL v St. Jurju, oozneje pa je vprašanja nasloviti na : JOHANN NICKMANN, Bad Schallerbach, Bahnhof, Oberösterreich. 1 lokal za trgovino v bližini Celja ali njega okolici. Dopise na upravništvo tega lista. BBDiaRNHKniBBIHRBIIIinBBII "KLwLpiimr popolnoma suh, zdrav smrekov les od 3 do 7 m dolg od 10 do 24 cm na tankem koncu debel, 10 tonski vagon mora imeti 20 m3 po ceni Din 45'— za 100 kg franko vagon Celje, Rimske toplice ali Zidani most. Plačljivo proti 5—1 duplikatu in računu. Korošec Dragqtin, Rečica ob Paki. Dotična gospa, ki je dne 10. septembra ob 9. uri vzela počno tor*bico z vsebino Din 110'— in žel. legitima- cijo iz prodajalne mize na celjskem trgu, se pozivlja da isto takoj odda policijskernu uradu, kjer je bila spoznana. Psfodajäi razJične trgovske uprave kakor spodaj navedenih predmetov, ki se vrSi v torek 16. t. m. od 9. ure do- poldne napref v Celju, carinsko poslo- p|e (Savinsko nabrežje). Prosi se, da se interesenti prodaje obilno udeležijo. 1 stelaža 4 m dolga 4 oddel. 1 stelaža 3 m dol. 4 oddel. 1 stelaža 2 m dol. 4 oddel. 1 stelaža 1'65 m dol. 4 oddel. 1 pudel 4 /n dolg 4 predali in drugi večji oddelki. 1 pudel 3 tn dolg 2 šu- berja. 1 stekleni nastavek 4 m dolg z 5 predali in 5 šip. 1 steklena omara 2'40 m dol. 250 m vis. 40 cm glob, spodnji del 3 stekl. oddel. 1 steklena omara 1'40 m d. 250 vis. <\Qcm glob, spodnji del 8 predalov, 1 steklena omara l"40 m d. 2 50 m vis. 40 cm glob, spo- dnji del 8 predalov. Te 3 omare so pripravne za modiste, juvelirje ali klo- bučarje itd.t čez 100 kom.belih močnih škatl (Lagerkartone). 1 lepo zrcalo z okvirjem, visoko 2 75 m in 1 m široko, sama šipa je 1 55 m vis. 80 cm sir. 8 mm debela. 1 kopir-preša z omarico vred. 2 omari za 2 alfabeta za fakturo in korespodenco. 1 nikel opremä za 1 izložbno okno. 1 lestvica in male par- 2-1 tije različnega blaga. Anton Kocuvan, trgovec. Sppejme se takoj za galanterijsko trgovino 1VI. Josek, Celje, Glavni trg. 1 BRIVN1C& na Kralja Petra cesti St. 27, Celje. Prvovrstno britje in striženje las, za otroke m dijake razen sobote in nedelje zni- žane cenc. Lastnik: Mat« BtiS^ovcan. B brivnid EoStsiq, PreSeinoi dücd lfev.19 striženje samo Din 5'— Istotarn brušenje britev, škarij, gilett, no- 2ev, kuhinjskih in mesarskih nožev ter sekir. | Ändr. Milevski fluto taksa j Sprejem naročil za prevažanje oseb zavtomobilom. Celje, PreŠernova ul. 6, Andr. Milevski, trgovina. 18 Pro da sc vslad preselitve V i I SL ob Savinji s tremi sobarni, kuhin}o, verando, dvema manzardnima sobama. K vili spada 1200 m2 zemlje, vrt pred vilo, zelenjadni in sadni vrt, klet, pral- nica, 2 hi^ici za drvar premog, orodje itd. Vpraša se pri upravi lista. 3-3 Zastopnike ki se dobro uvedeni pri industrijah i. t. d. isC^rmo za razpečavanje prvo- vrstnega gasilnega aparata .KNOCK-OUT' po vseh večjih krajih po Sloveniji. MPVirla d.z o.z., Ljubljana, itl^TVlUa Kolodvorska ul. 34/II. Radi preselitve se takoj p r o d a kompleino, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in jedilnico. Več se poizve v trgovini WAGNER nasled., Smarje pri JelŠah. 1 an __ C^ moderne fazone in fine kakovosti, kakor tudi vse vrste čepice, srajce, kravate, sploh vse perilo in mod.ie predmete za gospode, se prodaja letos po zclo nizkih cenah samd v veletrgovini R.STERMECKI, CELJE Trgovci engros cene! Cenik zastonj! NajboIjSe, najtrpežnejše in najcenejše imk vseh vrst, zajamčeno solidnega domačega izdelka po najnižjih cenah nudile Dežnikarna Jos. Vranjek, Celje, Kralja Petra cesta št- 25 Po-ravlla in preobfeks izvrSuje roCoo in solidnol Na drobno! Na ^ebolo 10-10 a Lepo meblovono sobo se odda 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi. 1 za slaščifarno ali pekarno, ki je vešča v računstvu. Prednost imajo one s spričevali o sličnih službah. Zahteva se zmožnost hrvatskega iezika v govoru. Ponudbe na It- Ri*lc»/vln.a, ZAGREB, Preradovičeva ulica 3. 1 Gospodinje, pozor!! ^^$BT Prlspell so kozard >^aW ^L U vluiliavailJc s!l' /Sr iHi IIt\ dja.zelenjave.mesa BiHLfm § ltd. Žs ime svetor- r.1 V I „«ex» Jamčl za največjo solldoost, trpežaost in Yzlrajnost. Ogled m predvtLjanJe brez- obvezno y veletr- govini stekla la porcelana -i*- 10-15 ill. Roach, Geljc, PpeSsritova ul. \ ZnnoDja naroSila se feyrsujejo najkulantneje. novo najzanesljivejše sredstvo paroti podganam hišnim in poljskim misim. lzdeluje oddelek RATOL Veterinarije, kem. d. d. Zagreb, Bienička 21./1. Znižana cena. Ena steklenica z zavojnino in postnino, če se denar pošlje naprej, 22 Din, po povzetju 28 Din. Dobiva se tudi v vseh lekamah in droeeriiah. 2—2 JStran 4,________________________________________________________»NOVA DOBA«____________________________________________ Štev. 104 \ Stanje hranilnih olog čcz V lasflti DalaCl NarOdlU dOKl (iTH ©gill V PntllCjll). . Stanfo hranilnlh ulcg aez \ | K 120,000.000-—. ^ \ » v J / K j20.000.000-— | *-—. Sprejenict hranlSne vloge raa fr&rEanllrae kr&f Ižlc© Im telcocl ' ' rac&aai tes* jfifri. izsplačuje toono In nudi za Iste najžjoljse obrestovanje Sei EnatfveCJ© vamoss. Sasvršnje vse Rename, Ikredltine In posojilxie posle. Kupuje San prodaja cievize Sn. valute. i^odruKEiico v Šostaniu n^ Olavatem Iran. Vsaka gospodinja naj rabi za konserviranje sadja in sočivja le G1SUH kozarce, ki so pr- vovrstni izdelek, zelo praktični inpo nizki ceni. Zaloga v veletrgo- vini stekla, porce- lana itd. Frenc Strupi Celje 15-14 Psodajalka izHČena trgovine mešanega blaga želi prvega oktobra spremeniti službo. Na- slov v upravi »Nove dobe«. 1 ! Ant. Lecnik I I O uraM* in Juvelir* O 1 9 Celje, Biasni trg St. V1 I (prej Pacchiaffo>. 113 | Bižuterijski Yajenec in učenka za izdelavo verižic s © sppej raa eta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri ZLATARKI D. D. V CELJU. Darila za sv. birmo: up«, zlatnieia, srebrnina ild. w* Ysled ogromne zaloge globoKo zniiane cene. -wi l Salmič & ist 20-17 t CELJS Narodni dom. (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mlina NA DROBNO1 50~39 MA DESELOI I FRIPOROČA I ¦vojlm oenjenim odjemalcem velifco množino Ino- zemskega blana kakor sukno sa moške in «en- she obleke, cefin-, &Hvn, vse kroja*ke pOtrebSCl« ne ter raznovrstno manufakturno blago po xelo I nlzkih cenah. I Kj Kleparstvo, vodovodne isisia- ladle tn i^aprava sfrelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kraija Petra cesta - CELJE SpreicutaVsadeiaztjoraj omcujctuh siroH^Hcrtud'popraViIa postrezba lo?na. («nc imut JolMna izv'rsiiev. 477 -46 ___________________________ regisirovana kreditna in siavb. zadruga z omejeno zavezo cprcjema hranilne W (1 / oscm °^ s^° — proli vloge tudi od nečlanov SI y odpovedi po lO°/0 — in jih obrestuje po U /Q od sto — na leto. Pisarna: CELJE, Prešernova ul. 15|I. Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet 2 realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. zo- z. CELJE :: Kraija Petra cesta 22 81 CELJE Posreduje pri prodaii ozir. nakupu zemljišč, his, vll, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in toöno. Manufakturfta in modna trgovina 8. Orofenih, CeljE, Btavni tpg St. 9 SuKtio za mosKe, Volnctio za zcti- ;Ke, hlaccVitta, ti^Hanitte (druH), barhant, belo plattto za n^csk, nogaVicc.bombaž (pavola), Volna Jeravnokardošlojesensko blago Blago vedno v zalogi po najnovejSI^adnji Ki qotOVO VSakemu po VOljibo! Prodaja A. Drofenik. znan poysodi, a Ali to se tiče tudi Tcbe, mati, — — — — — — — — — — Trgovec, ki kupuješ mnogokrati Le zadovoljnost blaga in cen k sreči vodi In žena, ženin, fant, deklina, Previden pri nakupu bodi Cefirja, oksforta in ctamina. Zapomnite si to resnico, Sem zadovoljen z bU.gom ! - vsak poreče ; Da denarja prihraniS za polovico. In zadovoljnost ključ je 2e do sreče! ' Na debelo stalne cene ! Na drobno nizke jcenej^^^ Pri za jumper je V Vscft modnihbarv'ah, zittuKo ))cti!o;za nto^ ^ žett^H^ fine «fir sraj«, brbalHc, odeje, dežnikUežuip!a;čii.U.i.t.i Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod ceijskega mesta Mestna hranilnica celjska . V laBtni palaöl pri kolOdVOPU. | Vrednost rezervnlt, z&kladov wZ''ZLl°Z*aä,ontr™ I Vrtlm.nlimä.lP-U.el.vrSnle.o n«»«tantoele.Wtro kM. | «"«'on2s.ooo.OOO-. Za hranilne vloge Jamči mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.