MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ihtt NO. 300. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 23rd, 1930. LETO XXXTI — VOL. XXXII Darovi naših trgovcev za božičnico potrebnim družinam v naselbini Mrs. Antonia Zupan nam sporoča: Nadaljni izkaz darov naših dobrih rojakov, ki so darovali za Community Welfare Club za božičnico potrebnim slovenskim družinam, je sledeč: Po $10:00: North American Trust Co., Mr. Mohar, društvo Ljubljana, po $5.00, Frank Oglar, Mr. in Mrs. Frank Zakrajsek, Chicago Chain Store, po $2.00 Mr. Frank Belaj, Mr. John nik, Benno Leustig, po Mihaljevich Bros., Mike Geisky, Rogel & Laušin, A. Kollander, I n Moč- H $1.00, 1 C. Kunstel, Reliable Home Sup- h gki orkester pod vodstvom I>ly Co., Mr. Levee, Mr. Kozan, Mr. Glavič, Mr. Butala, Mr. Flaj-šman, Mr. Golob. Po $5.00 Elyria Auto Repair Co. in Kan-ton Bros. To svoto sta nabrala Mrs. Jarc, tajnica Community Welfare kluba, in Mr. Joseph Demšar ter Mr. Steve Lučič. Nabrali so tudi dosti grocerij-skega blaga. Omeniti moramo nekatere naše dobrotnike, ki s > v teh slabih časih se izkazali velikodušne napram e član drustva Jipav- j vijanja. Mr. in Mrs. Bruss sta ^i raj št. 312 S. N. P. J. Pogreb darovala grocerijko blago veli-! se v sredo Popoldne ob dveh ko pod ceno. Mr. Jernej Knaus P°d vodstvom Jos. zele in Smo-je dal toliko basketov, kot se jih vi. Prizadetim izrekamo nase priredi vodstvo-Slovenske mla- bo rabilo. Mr. Močnik je daro- ^boko ^utje! d.nske sole S. N. Doma, na sveči večer, v sredo, 24. decembra, v val tri obleke, dve kapi in en Smrtna kosa iavditoriju g. N. Doma lepo bo- lumberjack, pa se eno suknjo, Umrla je nagloma Lojza ži J ^ Vstopnina novo po vrhu. Mr. Azman jeiberna, rojena Ungelj, stara 61 1 . i i j , . , „ ,M1 , , j . „, t „ „ „ ie samo 50 centov, toda otroci so daroval deset sunk, Mr. Volkov let, doma iz vas Markovec, tara j' _______A - ^_______ je daroval nekaj obleke, Mrs. j sv. Trojica. Tu je bivala 24 let. Kovačič eno šunko. Commun- Bila je članica društva Slava št. ity Welfare klub se vsem tem 173 S. N. P. J. Zapušča sopro-darovalcem iskreno zahvaljuje v ga in dve hčerki, Angelo in Jed-; imenu revnih družin. Ker so viko ter sestro Terezijo Gregor-Pa nekatere družine brez vsakih'čič, v starem kraju pa očeta In J sredstev iii dohodkov, potrebu-! sestro Ivano. Pogreb se vrši v jejo pomoči ne samo za Božič petek zjutraj iz hiše žalosti na Pač pa skozi vso zimo, zato bo 8802 Rosewood Ave. pod vod-skušal Community Welfare klub stvom L. Ferfolia. Bodi dragi še naprej pomagati. Priporoča: ranjki ohranjen blag spomin, so-se društvom in posameznikom rodnikom pa naše iskreno soža-za darove. Vsak cent bo dobro- lje! došel za najrevnejše med revni- Poznan kapitan mi. Ali se spomnite, ko je trgov --o--— tuttmnuuatittm:mm::nmumnmmtt Radio darila Slovenski trgovci, ki so preskrbeli slovenski radio program, ki našim rojakom tako sijajno ugaja, bodo dali tudi lepa darila vsem onim, ki se preskrbijo s tiketi, katere dobite naprodaj pri vsakem trgovcu, ki prispeva za radio program. Namen prodaje teh tiketov je, da se pomaga k izpopolnitvi radio programa. Doslej je prodanih že lepo število tiketov, toda potrebujemo jih še najmanj 5,000, da se jih proda. Prodajalci dobijo 20 procentov provizije. Nagrade so: zastonj potovanje v stavo domovino, J radio aparat, vreden $500, 2 cekini, pohištvo, naročni-2 na, zlate ure in enako. Preji siino vas, da sežete po teh 2 tiketih in pomagate sloji venskemu radio programu. Kakor hitro bodo tiketi prodani, se bodo oznanila imena dobiteljev po radio. Slovenski radio program preteklo nedeljo je bil nadvse zanimiv Ne bomo povedali in napisali, kaj pravijo naši Slovenci o slovenskem radio programu. Poznamo se prav dobro in tisoči in tisoči naših ljudi odobrava nas slovenski radio program. Toda kako so nam Amerikanci hvaležni za na.šo radio uro, to jo pa druga stvar. Vsak pondeljek in torek dobivamo pošto od Amo-rikancev, Nemcev, Francozov, Kanadcev, Hrvatov, Bolgarov, Romuncev in drugih narodnosti, in vsi brez izjeme trdijo, da je slovenska radio ura brez dvoma najllepša ura, kar jih premorejo vsi radio programi od Atlantika do Pacifika. Tako trdijo Amerikanci, ki so ljubitelji glasbe in petja. No, in mi Slovenci sami vemo, da je to resnica, ker smo zaljubljeni v našo pesmico i in našo godbo. Nedeljo za nedeljo je lepši, boljši slovenski program. Podrobneje opisovati program bi na.s zaneslo predaleč, povemo le, da je bil kvartet slovenskega radio kluba nekaj iz-bornega. Deloval je pri tem kvartetu eden najodličnejših slovenskih pevcev na svetu, g. Sve- Vstopnina li S( v spremstvu staršev prosti. Ja ko zanimiv in pester je program, | ki bo oddan ob tej priliki. Nai prvo nastopi sokolski naraščaj Potem deklamirajo učenci 1 .2. i 3. in četrtega razreda. Kot peta točka sledi lepa Finžgarjeva igra "Za kruhom," ki je igrica za dečke v treh slikh. Igraii bodo Jos. Modic, Henry Kolegar, Joh'ny Tavčar, Frank štefancic, Daniel Pestotnik, Frank Kačar in Max Germ, in še več drugih. Pevske točke v igrici je uglas-bil Mr. Ivan Zorman. Helen in sko drStvo SL Clair'Merchants bosta zaigrali ne- Odbor društva Ribnica . Improvement Association pri- £ ^pih točk na . čustvo Kitica, ^ SDZ redilo pred nek* leti l*t v ^ ™ ^^tn^ ^ Je na svoji seji .v- nedeljo izvo-, in-Bay? Kako smo tedaj sv Klemen lilo sledeče uradnike za 1. 1931: Urha klicali na pomoč? Kako je:Maiy Lokar ,n A^nes Klemen Prošnja Vsaka oseba se sedaj za praznike rada nekoliko razveseli. In tozar Banovec, in ni čuda, da so pri vsem tem bi vas prosil, da tu- radio poslušalci kar strmeli. G. di mene ne bi pozabili, in mi na Banovcu smo jako hvaležni za ta ali oni način pomagali. Saj njegovo pomoč pri kvartetu, drugega veselja nimam, kot da Poleg g. Banovca so peli še dr. še živim. Vam pa voščim vsem Louis Perme, slovenski zdravnik. Slovencem in Slovenkam širom ki je lepo intoniral s svojim pri-Amerike in Kanade vesele božič- jaznim basom, in mladi Joško ne praznike in srečno Novo le- Milavec, brat poznanih in pri-to. Vaš rojak in sobrat brez nog ljubljenih pevk Josie in Mimmie — John Novak, 1109 E. 67th St., Milavec ter g. švigel. Poleg tega Cleveland, Ohio. kvarteta smo imeli zadnjo nede- Znižana vožnja ljo 'nladfa Jo*eta Sodj^ki j.c Kot nam naznanja tvrdka J. na banJ°- da Je vsakdo L. Mihelich Co., so se parobrod-,3lil- da tnJe ali štirJe na' ne linije zedinile v tem, da zni-^nkrat' Pa ie bil Jožek sam- Mi žajo vožnjo na parnikih preko ne re«emo, ampak ameriške av-Slovenci v Clevelandu se bodo oceana Za koliko bo vožnja zni. toritete se strinjajo v tem, da je še spominjali iz leta 1917 in žana> se ge ne ve, toda bomo že Joe SodJa eden Prvih bralcev 1918, ko se je mudil v naselbini pravočasno priobčili Pač lepa na ban-»° v vsej" Ameriki. sl°-peli Josephine Lausche-Welf injdr Drag0 Marušič, kot poslanec nri-HUn vn „„vnieke. dn. ohiSče- venski radio orkester je bil dovršen kot vedno. Poslušalce slovenskega radio programa pro- Dve novi slovenski plošči,Naš prijatelj dr. Drago sta za Bozic j Marušjč imenovan za ba- Columbia grafofonska družba m J)ravske banOVHie je izdala za Bozic dve novi slovenski grafofonski plošči, katerih vsaka zasluži prav lepo priporočilo. Ena je, za katero sta T *pMnue LaUSche-Welf in I dr. Drago Marušič, kot poslanec;' za na-e -ek da obi.^G Mary Udovich in sicer pesmici: Jugoslovanskega odbora, ki je T tarodomovino "Eno rož'co ljubim," druga pa deloval za svobodno Jugoslavijo.,J "Moj fantič je prijezdil." Izvan- lDr Marušič je bil eden najbolj redno krasno' petje skupaj z le- j vnetih delavcev na narodnem po-po in učinkovito godbo bo goto-j ^ za probujo našega naroda v vo povzročilo, da se bo plošča! Ameriki glede Jugoslavije. V prav dobro prodajala. Samo uradu "Ameriške Domovine" je poslušajte jo pri Mr. Anton Mervarju na 6919 St. Clair Ave. ali pri Mr Frank Cernetu, 6033 imel slcoro svoj stalni urad. On okrevan-a eden izmed primorskih Slo- 0 ie^an,ia Po operaciji Včeraj je prestal težko operacijo v Glenville bolnici poznani Mr. Anton Kaušek. Za, enkrat ga prijatelji še ne morejo obiskati. želimo mu skorajšnjega je vencev, simo le, da pridno kupujejo radio tikete. Nad $1000.00 daril boste dobili. -o—?- Major Shepard pričakuje izreka porotnikov Kansas City, Mo., 22. decem- ld tako goreče ljubijo« Predmestna železnica St. Clair Ave. Vam bo prav go-jsvojo zemlj0 8i0Vensko. In te dni Upravitelj za Southwestern bra _ že dva dni ?e ?OSVetuje tovo ugajala. Druga Columbia je pri.šia novica iz domovine, da cestno železnico zahteva na zvez- pcrota na tukajšnji sodniji o plošča je od umetnika, g. Anto- |je kralj Aleksander imenoval dr. ni sodniji, da naj sodmja dovo- uscdj vojaškega majorja Char-na šublja. Na eni strani je pe- j Marušiča za bana dravske bano- H> da fe poslovanje Southwest- ghepphard, ali je kriv ali ne ob-smica "Kcsanje," na drugi pa "Mamica moja." Obe pesmici sta lepi in tudi to ploščo prav toplo priporočamo našim ljudem. Predsednik^ Louie-Oražem, ,x>d-;kapitan parnika drvil nazaj pro- ^ bo Predsednik M. Kvižman, tajnik ti Clevelandu. In ta kapitan, ■ . .. » _ Joseph Ban, blagajnik Louis Edwar S. f^^V^ ^b^^eli^'Sve-Prijatelj, zapisnikar Ant. Lov- ljek ubit v blizmi Warren, O., v ' ^ Sin, zastavonoša Valenčič, dr. F. avtomobilski nezgodi. Trideset a i^ obilna da ila za dl J. Kern, zdravnik, zastopnik za let je bil kapitan poznanega par- lavz' kl ima obl,na aaula S. N. Dom, Louis Oražem. Nad- nika City of Erie. Gorniki: Louis Levstik, Andrew Težka nesreča Sadar in Chas. Rogel. j Hude opekline je dobila Mrs. Louise Karlovic, 3583 W. 65th Obrambni sklad st ( v pondeljek, ko je hotela pri- Za obrambni sklad pevskega; žgatj ogenj jn je polila drva z ^•bora "Zarja," odsek soc. kluba gaaolinom. Mahoma je izbruhat. 27, se je nabralo na domači nij piamen jn dočim je mož ta-ve8elici društva Maccabees, ki koj pr|gel na pomoč, pa je žena ^ je vršila 21. decembra, $16.00. dobila take opekline, da bo na darovali so: Po $5.00 John Ta- posledicah najbrž podlegla. Tudi ^ar, Joseph Babnik, po $1.00: mož Je pVecej poškodovan, ven-^eliks štrumbelj, Jerry Rožanc, dar j)0 okreval, ^fank Kolenc, Frank Meserko, Joseph Skuk in neimenovan. — J^pa hvala vsem darovalcem. "Trije ptički" Društvo "V Boj," št. 53 SNPJ vprizori na božični dan, oziroma večer, 25. decembra v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.. zanimivo in mično igro "Trije ptički." To je šaljiva dvodejanka, ki vam bo povzročila mnogo smeha. Pa tudi lepo petje boste slišali, kvartet, tirol-co. Petje spremlja gdč. Anica ske in trio-citraše in Barbičev Eršte. Ker vrši slovenska šola |orkester. Otroci dobijo darila, veliko kulturno delo, je občinstvo prijazno prošeno, da se ude- vine, kar je nekako kot gover- ern železnice ustavi, ker dohod- tožbe> da je namreč zastrupil ner, recimo, države Ohio. Nav- ki nikakor ne pokrivajo več str o- SV0j0 ženo< Porotniki se posve- dušenemu narodnemu borcu, iskrenemu Slovencu in izrazitemu Jugoslovanu., dr. Marušiču, prav iskreno čestitamo! škov. leži v čim večjem številu. Nagloma zbolela V nedeljo je nanagloma zbo-jlela Ana Smole, 6112 Glass Ave. 'Podvreči se« je morala operaciji. ' Nahaja se v Mt. Sinai bolnici. Dražje cene Dočim so se cene surovemu ; maslu zadnji teden znižale, so se * Cene delnicam na borzi so|pa sedaj zopet dvignile za dva zopet jako neredne. j centa pri funtu. Le pridite, boste prav zadovoljni. Društvo Napredni Slovenci Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1931: Andrej Te-kave predsednik, Anton Zaje podpredsednik, Fr. Weiss blagajnik, Geo. Turk tajnik, 16011 Waterloo Rd., Jakob Kolman, zapisnikar. Nadzorni odbor: Tom Kraich, John Pirnat, Matt Ver-bič Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. M. J Oman in dr. L J. Perme. tujejo že od zadnje sobote, ne da Ogromna pošta bi mogli priti do pravega izre- Clevelandska pošta je razdeli- ka Major pričakuje, da bo gola v pondeljek 6 milijonov ko- toyo oproščen. Obravnava se je madov pošte. Najetih je bilo šo vršjja pred ZVezno sodnijo. 225 posebnih ljudi. Mnogo škode Ima restavrant, poleg te- Preteklo soboto in nedeljo jo ga pa tepe Ženo v Clevelandu pogorelo poslopij in blaga v vrednosti za $300.000, Marlington, W. Va., 22. decembra. — Lastnik nekega re-G. Šubelj v mestu stavranta v Durbin W. Va, po V torek zjutraj nas je obiskal imenu Frank Hyer, ki je star 50 v uredništvu g. Anton šubelj,1 let, je bil danes aretiran. Svo-poznani odlični slovenski pevec, jo ženo je tako neusmiljeno pre-Oropana postaja Voščil nam je in vsem naročni- tepel, da je slednja na posledi-V soboto večer blizu polnoči ^^ veseje božične praznike! cah umrla. Ko je prišla policije bila oropana gasolinska posta- Qre y York Ja, se je zabarikadiral v restav-ja na vogalu 60. ceste in St. Kollander, zastop- rantu, toda bombe, ki povzroča-Clair Ave. Banditi so odnesli tvrdke John L. Mihelich Co., jo solze, so ga prisilile iz pro-$67.00. Dva bandita sta krad- ^potiije za praznike v New'štora, la, dočim je zunaj njih dekle ča- York k družini Mr. in Mrs. Leo - Cekini Društvo Ribnica naznanja, da bo podelilo sledečim srečnim ljudem prave, zlate cekine: Jos. Valenčič je dobil $20.00, A. C. Kramar $15.00 in Mr. R. Kau- kot izjavlja vodstvo gasilcev, šek $5.00. Kdor hoče cekine, naj se zglasi pri Mr. F. Virant, 1161 Norwood Rd. kalo, da je z avtomobilom hitro Zakrajšek odpeljala bandite naprej. Božična darila Ne bo lista Na operacijo V Glenville bolnico je bil od- V četrtek, 25. decembra, praz- (peljan na operacijo Joseph Ule, Zadnji čas je, da kupite božič- nujemo Božič. Na ta dan ne boj 15416 Daniel Ave. Upamo, da na darila. Pri John lložancu, izšla "Ameriška Domovina." — se mu kmalo vrne ljubo zdravje. 15721 Waterloo Rd., jih dobito Enako bo tudi na novoletni dan, j * Trije delavci so bili ubiti v na izbero in po nizkih cenah. 1. januarja. i premogovniku v Scranton, Pa. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23D, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVENIAN DAILY NIW3PAPKR Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol let« 13.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publisher* Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 300. Tue., Dec. 23rd, 1930. 18. amendment je neveljaven Oni, ki poznajo ameriške postave, ustavo in ustanove, se ne bodo čudili, da je bilo mogoče te dni v Zedinjenih državah enemu samemu sodniku proglasiti bistveni del ameriške temeljne postave — ameriške ustave — proglasit neveljavnim. To je storil zvezni sodnik William Clark v državi New Jersey. Oni pa, ki ne poznajo poslovanja ameriške justice in postavodaje, pa se bodo čudili, kako je mogoče, da en sam rodnik v sicer nepomembnem mestu more ustaviti poslovanje ameriške ustave, te temeljne, fundamentalne in glavne postave ameriškega naroda. Osemnajsti amendment se imenuje točka ameriške ustave, katero je sprejel kongres Zedinjenih držav, na zahtevo republikanske stranke in suhaških organizacij. Vedeti morate namreč, da izdelovanje, prodajanje, importira-nje ali prevažanje opojne pijače v Zedinjenih državah ni samo prepovedano po postavi, pač pa v ustavi. Prepoved opojne pijače je ravno tako veljavna v Zedinjenih državah glede ustave kot je veljavna točka ameriške ustave, da moramo imeti v Zedinjenih državah republiko. Ameriške kolonije so do leta 1776 spadale pod angleškega kralja. V letu 1775 so pa Amerikanci, radi neprestanih šikan od strani angleške vlade in angleškega kralja, se uprle in napovedale vojno Angležem. In v letu 1776 so se ameriške prvotne države, trinajst po številu, odpovedale poda-ništvu angleškega kralja in se proglasile svobodnim. To je bila izjava neodvisnosti. Potem ko je Amerika postala svobodna, neodvisna, je morala odobriti novo ustavo, temelj, na katerem naj bo zgrajena vlada. Ustavo smo dobili. In ameriški očetje, ki so naredili ustavo, so bili pametni dovolj, da so znali, da se bodo časi spreminjali, in da bo ameriški narod imel v sto ali več letih druge pojme in zahteve, kot jih je pa imel v letu 1787; ko;je bila narejena ameriška ustava. ' ' 1 Zato so dali v besedilo ameriške ustave, ki je temelj vse ameriške vlade, določilo, da se ameriška ustava lahke spremeni. Toda ne prav lahko. Bili so sledečega mnenja Vi lahko pri svoji lastni hiši popravite streho, stene, tla, strop, toda da bi celo hišo dvignili iz fundamenta, za to je pa treba velikega premisleka. Pa so določili prvotni ameriški očetje, da se ustava more spremeniti le, ako dve tretni kongresa zato glasujeti, poleg tega pa morajo tri četrtine vseh držav glasovati za tako spremembo. Republikanci so bili v letu 1918 na krmilu vlade, dočim je bil predsednik Zedinjenih držav demokrat Woodrow Wilson, eden največjih predsednikov, kar so jih imele Zedinje-ne države. Anti-saloonska liga, ali organizacija suhačev je imela tedaj v kongresu, kjer so imeli veliko večino republikanci, pritisnila, da se upelje prohibicijo v Zedinjenih državah. Bili smo tedaj v vojnih časih, dežela se ni toliko zanimala za poslovanje kongresa, Dva milijona ameriških mladih fantov in mož se je nahajalo na fronti na francoskem ozemlju, in nadaljni trije milijoni so bili pripravljeni v Zedinjenih državah, da se odpošljejo na bojišče. To izvanredno priliko, ko pet milijonov mož in fantov ni moglo glasovati, so izkoristili suhači v kongresu in so izsilili prohibicijo ameriškemu narodu. Vprašajte kateregakoli ameriškega veterana iz svetovne vojne, pa vam bo potrdil. Predsednik Wilson, demokrat, je ostro protestiral proti upeljavi prohibicije, toda republikanski kongres je šel preko njega in ponovno odobril prohibicijo. In dočim se de mokratje se odtedaj borijo, da odpravijo prohibicijo, so republikanci, pod upljivom protestantizma v Ameriki, se dosle-no borili, da orohibicija ostane. In sedaj pride navaden zvezni sodnik pa reče, da je prohibicija neustavna, da ameriškemu narodu je ni treba spolnovatj, ker ni bila pravilno sprejeta. In obenem je sodnik oznanil, da kdorkoli v njegovem okolišu, bo kršil prohibicijo, se mu ni treba bati, da bi bil kaznovan. Omeniti je treba, da je dotični sodnik milijonar, mlad človek, ki ima pravico razlagati postavo kot zvezni sodnik. Sodnikom v Ameriki namreč ni treba slediti postavi, pač pa jO lahko razlagajo kot sami hočejo. V tem so ameriške sod-r.ije bistveno različne od starokrajskih ali evropskih sodnij. En sam sodnik je ovrgel vse, kar je naredil kongres, 44 držav in najvišja sodnija. Žal pri tem je, da ta sodnik nima zadnje besede. Govorila bo zopet najvišja sodnija. Zanimivo pa je, kako se spreminja suhaško in mokraško mnenje v Ameriki. Deset let nazaj so bil suhi na površju. Prohibicija :,c je izkazala kot kazen za ameriški narod. In sam sodnik Clark, nekdaj prvi suhač, jo je obsodil, da je krivična. Javno mnenje se prebuja, in, Amerika, ki je zadnje čase pod republikansko vlado sprejela toliko inkvizitoričnih postav, sc bo spuntala ter volila demokrate, ki dajejo ljudstvu mnogo več pravic, ker sicer ne bi mogli biti demokratje. kislega zelja, ričeta in žgancev, bom še jaz opisala eno zgodbo od klobas in sicer od konca pa do kraja. Godilo se je na Nor-j wood Rd., eno dejanje pa na farmah. Sedaj, ko imajo možički več počitnic, so se zbrali pri Jegliču na Norwood Rd. in začeli debatirati, kam naj bi šli, da bi se umaknili svojim boljšim polovicam. ki so jim bolj v napotje kot v zabavo doma. Posebno še sedaj za praznike so vse tako sitne, ker imajo malo več dela kot po navadi. Eden se oglasi in predlaga, da bi šli na lov; ta predlog ni bil sprejet. Drugi predlaga, da bi jih malo vrgli (kvarte), pa komaj pride ta predlog na dnevni red, se že oglasi iz kuhinje glas: "Kako pa; jaz se vas že ne bom ogibala. Pojdite kamor hočete, samo da vas ne bom videla!" (Take besede se morajo upoštevati.) Pa se oglasi Oblak in pravi: "Veste kaj, pojdimo na farmo po prešiča!" Od vseh i strani so letele "podpore" in tako se zmenijo, da gredo drugo jutro na farme. Ob 5. uri drugo jutro je bilo pri Jegliču že vse svetlo, kar ni sicer navada. Začno prihajati skupaj avtomobili; jaz gledani skozi okno in vidim, kako se nosijo na avtomobile pelce, škafi, sklede in besketi. Kaj je bilo v besketih ne vem, videla pa sem, da so bili precej težki in si malo mislim, kaj bi bilo notri. Za tem začno nositi na avtomobile sekire, nože, žage, razne kaveljne in tako čudne inštrumente, da jim ne vem imena. In koliko je bilo to vpitja, kako ga bodo, zakaj ga bodo. kdo ga bo držal, kdo bo kri mešal, itd. Kar prileti čez fenc od sosednje hiše krepak glas: "Kaj ne bo gmaha in ga ne bo? Jaz hočem spat!" V trenotku je bilo vse tiho in vsa parada se odpravi k Oblaku na 61. cesto. Qblak jp bil pa mpnda pozabil, da je bil on prvi| zinil tisto o prešiču in je še sladko spal. Možaki ga pa kar s postelje zvlečejo in ga primorajo, da se obleče in gre ž njimi. Spravijo se v avtomobile, pet avtomobilov jih je bilo, in se odpravijo proti Chippewa jezeru v Seville, O., k Pavel Modicu. Tam je Andy Modic prešiča vjel na zanko, Jack Smole ga je prijel za zadnjo nogo. v svojo nesrečo, ker ga je prešič tako brcnil, da je odletel čez fenc. Tone Smole iz 152. ceste ga je nabodel (prešiča) in ker je imel prekratek pipec, mu je pa še malo pest posodil. Oblak je pa kri mešal natančno po pravilih in tudi drugi so imeli odločena svoja dela. Zraven so se pa oblizovali, kako dobre klobase bodo imeli. Potem pa na-lože ubogo žrtev na Oblakov truk, stisnejo še vsak enega za srečno pot in se odpeljejo proti domu. Zopet se snidejo vsi pri Jegliču na Norwood Rd. Zopet je bilo toliko vpitja in direndaja: Kdo bo vse to v klet znosil, kdo bo napravil to, kdo ono. Toda vseeno je šlo vse gladko naprej, kot pri kozarcu. Sedaj so pa klobase v delu in napravljene bodo prav po gorenjsko. Do večera so bile klobase gotove, potem smo pa zapeli tisto zahvalno pesem od klobas in od vinca rujnega. Upam, da bo spravil Jaka ta dopis na kak način v list. za kar mu priložim nekaj klobas za odškodnino. Jereb. bomo že videli, upanja pa ni, veliko. Naj nekoliko omenim o slovenski radio uri. Program je zelo izvrsten, od nedelje do nedelje boljši, tako petje kot godba. Jaz sicer nimam svojega radio aparata, pa grem poslušat program v Slovenski Narodni Dom, kjer imajo izvrsten radio in ga pride lahko vsak poslušat. Ker smo v mesecu decembru lahko zmore, če pa začne zanemarjati od meseca do meseca,1 se pa nazadnje nabere visoka vsota tako, da je v resnici težko plačati. Torej bratje, prosim vas, poravnajte svoj asesment, da mi bo tako mogoče narediti pravilen račun, katerega moram predložiti bratom nadzornikom v pregled, kot to zahtevajo društvena pravila. H koncu pozdravljam vse člane in jim želim vesele bo- in si sedaj vsako društvo izvoli j žične praznike in srečno novo odbor za prihodnje leto, tako leto. Tebi pa, "Ameriška Do- bo imelo tudi naše društvo sv. Alojzija letno sejo dne 28. decembra ob eni uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Tem potom prosim člane, da gotovo vsi pridejo na sejo, da si bodo izvolili odbor po svoji volji, da ne bo potem nepotrebnega prerekanja, češ, ta ni dober, drugi bi bil boljši. Na tej sej j je tudi več važnih stvari za rešiti, katere morajo biti urejene. Nekateri člani so pa tudi pozabili glavno dolžnost ki jo imajo do društva, namreč: plačati asesment. Dragi sobratje! Naš asesment je tako nizek, da ga vsak movina, pa želim vsak dan najmanj enega novega naročnika v prihodnjem letu. Za društvo sv. Alojzija, John Rogelj, tajnik. North Madison, O.—Povedat vam moram, da tudi pri nas poslušamo slovenski radio program. Mi smo kupili radio aparat od Mr. Frank černeta in smo jako zadovoljni žnjim, ker fino dela. Prosim, da bi tudi za naše farmerje eno zapeli ali zaigrali. Pošiljam vam $5.00 za radio tikete. Sprejmite pozdrav od Antona Leopold. BOŽIČNA KAMPANJA Cleveland, O.—Tale bi bila urednikom kregata radi pro-pravzaprav za Jakatovo kolo- štora, naj bo pa za dopis. Ker no, ker pa sp ravno sedaj z i'1 ravno sedaj sezona klobas, Cleveland (Newburg), O.— Dovolite tudi meni nekoliko prostora v Vašem cenjenem in priljubljenem listu, katerega zelo rad čitam in ga težko pričakujem vsak dan. Sedaj, ko imamo toliko neprostovoljnih praznikov, delamo namreč dva do tri dni na teden, imamo dosti časa za čitanje. Gospa pro-speriteta se je zelo polenarila, namreč tista, toliko obetana predno je bil Hoover izvoljen predsednikom. Sedaj se nam obeta, da pridejo boljše delavske razmere po Novem letu; Direktorji slovenske banke, North American Trust Co., Cleveland, O. so priredili vsako leto za novo leto kampanjo za nove vloge. To delajo druge, ameriške banke in zakaj bi tega ne napravila slovenska banka. Vsakoletna kampanja se je sijajno obnesla in vsako leto so dobili direktorji preko četrt mi-ljona dolarjev novih vlog. Izkazalo se je, da vsak nov vlagatelj, ki je prenesel svoje prihranke v I slovensko banko,- je tam tucli ostal, ker je videl, da je njegov denar tam varen, da je naložen na poštene obresti' in da je dobil vsak vlagatelj na slovenski i North American Trust' banki vso postrežbo, ki jo je zahteval, prijazno in točno. Dobro gospodarstvo slovenska North American Trust banke, se je preiskusilo šele v teh kritičnih časih. Naša slovenska banka je ena izmed onih solidnih bank, ki stoje trdno in neomaja-no tudi v teh časih, ko je toliko drugih bank zaprlo svoja vrata. Vzrok temu je, ker se vodstvo naše North American Trust banke ni dalo zapeljati v dobrih časih. da bi svoje premoženje, oziroma denar svojih vlagateljev vložilo v nepremičnine, kjer bi ga ne moglo iztirjati vsak čas. Vodstvo naše banke gleda vedno in vsak čas na to, da je denar vlagateljem na razpolago vsak čas, kadar ga rabijo, ali kadar ga zahtevajo. To je tudi vzrok, da uživa naša banka absolutno zaupanje slovenskega in hrvatskega naroda. Toda mnogo je še slovenskega denarja po tujih bankah, to je gotovo. Ne sicer zato, da bi ljudje ne zaupali svojega denarja naši slovenski banki, ampak zato, ker so ga vložili v tuje banke še poprej, ko ni bilo slovenske banke in sedaj se jim enostavno ne ljubi ta denar prenesti na slovensko banko. Ta nima časa, drugi se boji "zamere," da bi šel s knjižico v banko, kjer je imel dosedaj denar naložen. In namen kampanje naših direktorjev in delničarjev je, da obiščemo te ljudi, da jim razložimo varnost slovenske North American Trust banke, da postanejo tudi oni vlagatelji na naši slovenski banki. Ni jim treba hoditi s knjižico po denar na druge banke, samo knjižico izro-če enemu naših direktorjev, podpišejo se na gotovo listino in naša banka bo sama dvignila denar in vam vrnila potem knjižico, na kateri bo pripisana vsota, ki ste jo hoteli vložiti na naši banki. Gotovo je vsakdo prepričan, da je North American Trust banka ravno tako varna kot druge velike ameriške banke, torej ni nobenega vzroka, zakaj bi no' bil vsak Slovenec in Hrvat via-! ga tel j na slovenski banlti. In da nihče, ki hoče prenesti svoj denar na slovensko banko iz kake druge banke, ne bo prikrajšan na obrestih, je vodstvo slovenske banke odločilo, da dobi vsak, ki vloži svoj denar do 15. januarja 1931, obresti že od 1. januarja 1931. Torej mu bodo tekle obresti kar naprej, ne da bi se prekinile. Naši direktorji so v tej kampanji razdeljeni v dva oddelka. Enemu načeljuje Frank Verbič, drugemu pa Anton Lučič. Ta dva sta dosedaj še v vsaki kampanji dobila največ vlog, zato ?mo; ju postavili na čelo kampanje. Ta dva bosta poslala ostale direktorje, v slovenske in hrvatske hiše za novimi vlogami. Nič zato, če ne bomo dpbili pov-,sod nove vloge, se bomo pa prijazno pogovorili in si voščili srečnejše in bolje novo leto, kot .je bilq letošnje. Gotovo pa je, da direktorji ne bodo mogji obiskati vseh slovenskih in hrvatskih družin, ker je časa premalo in bi vzelo celo leto, če bi se hoteli ustaviti v vsaki hiši za par minut, če je kdo, katerega ne bodo obiskali, pa je pri volji vložiti svoje prihranke na slovensko banko, pa naj pokliče enega izmed direktorjev, katere vsi poznate, pa bo prišel k vam. Nobenih sitnosti ne boste imeli, nobenih potov, pač pa zavest, da ste tudi vi pomagali dvigniti slovenski denarni zavod še do večje moči, še do večjega premoženja. North American Trust banka vidno raste, je tako solidna, da jo upoštevajo tudi Amerikanci in spoštljivo govore o tem našem denarnem zavodu. Velikokrat sem že pisal in agitiral za to našo slovensko banko in če sem kedaj kaj zapi sal o nji, sem vedel kaj sem za-pial in ker sem vedel, da je res tako, kot sem zapisal. Če sem zapisal, da je denar na North American Trust banki ravno tako varno naložen, kot na vsaki največji ameriški banki, seje to izkazalo, da je to resnica. In če sem zapisal, da lahko dvignete svoje prihranke na naši banki, kadar jih potrebujete, je to tudi I resnica. Vi spravite svoj denar na našo banko zato, da je varen, da vam nosi poštene obresti in da ga lahko dobite vsak trenutek, kadar ga hočete. Kdor še, ni vlagatelj na North American Trust banki, naj gotovo postane z novim letom. James Debevec, direktor. -o-— KAKO JE HODIL TOBAK.. V Parizu se je nedavno vršil kongres v čast najslavnejšemu sinu starega rirfiskega mesta Nimes: Jean Nicot, sieur de Vil -lemain, ki je tam pred 400 leti zagledal luč sveta Ta mož je leta 1560. poslal iz Lisabone, kjer je deloval kot izredni poslanik kralja Franca II., na francoski dvor Veš, Jaka, to je moje prvo pisanje za tvojo kolono in upam, da ne bo šlo v koš. Gotovo si misliš: "S kom bo pa potegnila, z moškimi ali ženskami, torej z nežnim spolom?" Veš. Jaka, jaz sem za enkrat še nevtralna, pa če hočem govoriti resnico, moram reči, da ml je moški spol ljubši (aha, in še enkrat aha! Op. Jak.) kot ženski, saj to me je privedlo tudi v zakonski jarem. Pa da se tudi ženskam ne zamerim, bom eno . povedala, kako se znajo moški zmuzati in oprati doma pri svojih lepših polovicah. Živela je zakonska dvojica in prav v zadovoljstvu sta vozila zakonski voz. Samo ena stvar je včasih ženi navzkriž hodila, ker se ga je možiček rad nacehal. Kadar je bil pa v neko rastlino, ki jo je sam odkril in ki jo je označil kot zelo dobro in zanesljivo sredstvo proti nahodu in tudi proti drugim boleznim, .če bi živel danes, bi bil milijonar, v onem času pa kaj takega ni bilo kar tako. Kmalu potem, ko je bil vpeljan v Evropo tobak, so spoznali njegovo veliko "sposobnost" kot neomejen vir za davčno obremeni-, tev. Benečija je že v sredini 17. stoletja poskusila s tem in v petih letih se je nabrala za tedanje razmere precejšnja vsota 40,000 cekinov. Angleški kralj Jakob I. pa je že leta 1624. napravil poskus s tobačnim monopolom, ki pa se ni kaj posebno obnesel. Z nahodom in njuha-njem se je torej začel širiti to-1 bak. Jean Nicot ni vedel prav nobene druge uporabe tobaka, čeprav je Kolumb videl v Ameriki Indijance, ki so kadili. Na dvoru Katarine Medicejske je i vse njuhalo, Tobak za njuhanje so tedaj imeli v lepih, z dragulji okrašenih dozah, ki so se kmalu povsod razširile. Šele 30 let pozneje se je začela Evropa učiti tudi kajenja, ki je prodrlo na celino iz Anglije, kjer ga je vpeljal Sir Walter Raleigh. Tudi v Italiji in Nemčiji so njuhali tobak kljub vsem dekretom in odredbam proti temu "hudičevemu" sredstvu. V 17. stoletju pa je tudi za kajenje natopila lepša doba. Tedaj so ga namreč ob priliki 30 letne vojne razširili angleški vojaki. Najbolj so se proti kajenju borili v Rusiji, kjer so leta 1624. vsem kadilcem porezali nosove. Toda vse to ni pomagalo. Tobak je zmagoval in zmagal in danes ga denarja lačne države še propagirajo. -o- MATI IN Hči V nekem mestu na Poljskem sta do nedavno srečno živeli 40 letna bogata vdova B. in njena 19 letna hči. Tedaj pa je dopo-toval v mesto materin prijatelj iz mladih let Mr. Roger, ki se je vrnil iz Amerike in nameraval prebiti ostali del svojega življenja v tem mestu. Hči se je začu-, dila, ko se je Roger naselil kar pri njih, vendar ni materi nič rekla. Čez par tednov jo je začela mati nagovarjati, naj se z Rogerjem poroči, češ, da je bogat mož in blag človek. Hči se jo odločno uprla, predvsem zato, ker jc bil Roger celih 30 let starejši od nje. Mati pa ni odnehala in Američan jo je obsipal z darili. Po mnogih prepirih in obotavljanju so dekleta le spravili pred oltar, a iz cerkve so jo odnesli nezavestno. — Ni znano, zakaj Roger po svoji vrnitvi ni poročil vdove, katero je ljubil žo v mladosti, a je ni mogel poročiti in se zato odpeljabv Ameriko. Toliko pa je gotovo, da sta oba sedaj obnovila ljubezenske zveze in je imel«, poroka s hčerjo samo ta namen, da.bi jima omogočila skupno življenje in prikrila predi' ljudmi njuno razmerje. Hči je spoznala, da je postala žrtev svoje matere in je zblaznela. Sorodniki so stvar izročili državnemu pravilniku. takem stanju, se je hotel postaviti s svojo lizo in je rad pritisnil na "gas," da bodo tudi drugi ljudje videli, kaj znata on in njegova liza, šlo je kot sam sv. Elija.. In tako se je nekega dne postavljal s svojo lizo, ko ga ustavi mož postave, češ, da je pozabil ustaviti pred rdečo lučjo, ali da je bila liza tako huda in razsrjena, da se ni hotela ustaviti. Mož se je izgovarjal, da so luči vse enake in da ne ve, katera ima "cahen" na stoj. Mož postave vidi. da je voznik pošteno nadelan, pa mu začne pisati tiket, saj veste vsi avtomobilisti kakšnega. Sedaj se možiček domisli, kakšen ropot bo doma, če prinese ta tiket, pa pravi: "Go-; spod polieman, dajte še enega napravit za mojo staro, da ne bo jezikala, češ, da imam samo jaz povsod prednost." Polieman se ga usmili, pa napiše še en tiket za njegovo ženo. Mož se mu prisrčno zahvali in. pelje lizo domov. Spotoma se pa brihtna glava zmisli, kako jo bo izpeljal, da se reši hude ure, da ne bo kakšnega nepotrebnega premetavanja piskrov, ka-strol in drugih kuhinsjskih pripomočkov. Napravi strašno žalosten obraz, ki je ženi takoj v oči padel, da ga je takoj vprašala: "Kaj se je kakšna nesreča pripetila, da si tako žalosten, ljubi moj mož?" Ker je komaj čakal takega vprašanja, hitro reče: "Oh, človek ima vedno smolo. Ko peljam danes našo lizo počasi po cesti, pa sta ravno pred menoj dva avtomobila skupaj trčila." — "Ježeš,!" se prekriža ona. "pa menda ni bil kdo ubit?" — "Ubit ravno ne, ampak to je sitnost, da ni bilo nikogar drugega zraven kot jaz, sedaj moram iti pa jaz za pričo. In veš, ljuba moja žena, pa sem vse po pravici povedal, da sem ožerijen in da me morda ti ne boš pustila po sodnijah hoditi, pa je rekel polieman, da pa še ti pridi z menoj." i Žena pa reče: "Veš, kar sani pojdi, če bodo pa na vsak način hoteli še mene, mi pa telefoniraj, pa bom koj priletela." 1» ženi še na misel ne pride, da bi tisti tiket prebrala, da bi videla, kaj je tam zapisano. Mož si misli: "Do zdaj je šlo vse dobro, zdaj bo treba pa še neka.1 denarja od žene dobiti, da bom plačal kazen!" Ko pride dan sodbe, se mož odpravi, pred odhodom pa reče: "Veš, ti, tale naša liza je že tako stara i" nadušljiva. da se mi ved»° ustavlja in jo moram skoro vsak dan peljati kam v garažo. Daj mi no par dolarjev, da nc bom v zadregi, če se mi tudi danes liza spotjo ustavi." — "Tukaj imaš nekaj, pa glej, da bori pametno vozil in ne ustavljal se mi nikjer; naravnost donio^" pridi, da veš!" Mož jo vesel odrine in na sodniji je tako milo govoril, da ga je s par dolarji kazni sodnik odpustil. Ko pride domov, ga žena ta' koj vpraša, kako je bilo na sodniji. Mož pa reče: "Ona dv#> ki sta zadela, sta bila oba pija' na in je bila obeh enaka krivd*1 in vsak je moral plačati svojo škodo in kazen. Mene je sodnik pohvalil, ker sem tako po pravici pričal." — "Pa 141 kaj" zapravil spotjo?" — "O*1' to je" bilo dobro, da si mi d»Ja nekaj denarja seboj," rečo mož. "Veš, kar sredi pota <*c mi je liza ustavila, pa sem moral poklicati bližnjo garažo, d» me' je vlekel notri. Tam so m' jo toliko popravili, da sem mogel domov. Veš, jaz mislim, da bo treba novo kupiti, ker ima"1 vedno take sitnosti s to." Zenica pa. ki že davno ni bil* zadovoljna s staro lizo, reč'-'-"Kaj ti nisem že tauže»tkru| rekla, da bo treba novo kupitl' Sedaj vidiš, da sem imela j>l/' prav. če bi vedno mene pot*'11* šal, pa bi bilo orajt, tako Pj misliš, da boš kar po svoji gltl\ delal, pa ne boš. Kar prec kupil novo karo!" , Tako se je možiček izma^; in je resnična, če verjamete, a pa ne. Mur.v i i Newbury AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 23D, 1930 3 1930 DEC. 1930, KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 1 ■ An^on Novačan: NAŠA VAS DECEMBER 24.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma, božična prireditev v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 25.—Otroci šole sv. Kristine priredijo božičnico v šolski dvorani, na Bliss Rd., Euclid, O., ob 8. uri zvečer. 27.—Shaker Club, ples v avditoriju S. N. Doma. ; 27.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 28.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 28.—Društvo Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma. 31.—Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 31.—Slovenski Društ. Dom priredi plesno veselico na Silvestrov večer v Slov. Društ. Domu, Euclid, O. 31.—Zabavni večer Slovenskega Doma na Holmes Ave. 31.—Društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. plesna veselica v Špel koto vi dvorani na St. Clair Ave., Noble, O. 31.—Pevsko društvo Zorisla-va, zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. .31.—pSilvestroy večer, Klub Slovenskih Žena priredi zabavo v S- D. Dvorani na Prince Ave. JANUAR I.—Dramatična in pevska društva, pre.dstava "Deseti brat," popoldne, v avditoriju S. N- Doma; zvečer ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4.—Zabavni večer fare sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih, na Bliss Rd., Euclid, O. 4.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 10.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Collin wood Boosters Club, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. II.—Skupna društva fare sv. Vida, skupna prireditev in ples v obeh dvorana S. N. Doma. 11__Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 11.—Dramatično društvo Naša Zvezda, igra v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. . 17.—Skupna društva S. S. P. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 18.—Euclid Rifle and Hunting Club, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave, 18.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, predstava v avditoriju S. N. Doma, in po predstavi ples v spodnji dvorani. 18.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 21.—Društvo Balkan ima ples v S. D. Dvorani na Prince Ave. 24.—Društvo Slovan št. 3 SDZ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Društvo Collinvvoodske Slovenke SDZ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25.—D r a m a t i č n o društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 25.—l)ruštvo Združene Slovenke št. 23 SDZ, maškeradna veselica v S. D. Domu. 25___Pevsko društvo Ilirija, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 31.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Društvo Novi Dom št. 7 SDZ, plesna veselica v Grdino-vi dvorani. FEBRUAR 1.—Jugoslovansko naobraz-beno društvo Abraševič, predstava in ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 1.—-Slovenska Ženska Zveza št. 10, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 1.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šole sv. Vida. 7.—Društvo Carniola Hive št. 493, the Maccabees, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 7.—Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ, plesna veselica v Knausovi dvorani. 7.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8.—Dramatično društvo Triglav, predstava v avditoriju S N. Doma. 14.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Pevsko društvo Cvet, maškeradna veselica v Slovenski Delavski Dvorani. 14.—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave., maškeradna veselica. 15.-^-Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno zabavo v Grdinovi dvorani. Dvorana je. bila društvom podarjena. 15.—Slovenski Sokol, telovadba in ples v obeli dvoranah ' S. N- Doma. 15.—Pevsko društvo ' Ilirija, spevo-igra "Darinka," v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 15.—Društvo Orel, card party in ples v telovadnici šble sv. Vida. 17.—.Klub društev S. N. Doma, ples v obeh dvoranah S. N. Doma in pokop Pusta. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Društvo Abraševič ima dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. MARC I.—Društvo Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N. Doma. 8.—Tenorist Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma. 15.—Prosvetno društvo Orel, predstava v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 22.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 29.—Jugoslovansko naobra-ženo društvo Abraševič, predstava in po predstavi ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. APRIL 5.—Društvo Kristusa Kralja, predstava v avditoriju S. N Doma. 8.—C o m m u n i t y Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. II.—D r u š t v o Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v spod nji dvorani S. N. Doma. 18.—Društvo Cleveland št. 125 SNPJ, ples v spodnji dvo rani S. N. Doma. 19.—Društvo Comrades št, 51)6 SNPJ, predstava in ples v počast petletnice obstoja, v obeh dvoranah S. N. Doma. 26.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avdi toriju S. N. Doma. MAJ 3.—Dramatično društvo Triglav, predstava v avditoriju S N. Doma. 10.,—prosvetno druytvo Orel, In Martin se je pošteno in po krvavo trikrat pridušil. Janez je zmajeval z glavo, da ni in ni odkosil in da mu kaj takega niti v sanjah ne pride na misel. Vpili so vsi trije vedno bolj, pili vedno več, da sta mejaša nazadnje obsedela in pozabila, kam sta se bila namenila. Martin je povedal vso zgodovino svojega travnika; kako ga je prevzel po očetu, koliko stroškov je imel takrat; da je stala takrat ob meji visoka vrba, ki jo je pa posekal, ker je delala preveč sence; da je travnik zelo rodoviten, ampak da daje več sena nego otave. Tudi Janez je segel nazaj v spomine in je povedal, da so bili nekoč tam na njunih travnikih in še daleč na okoli srenjski pašniki, kjer so pasli otroci goveda in konje. Nato je še pristavil, da je bilo takrat življenje veliko lepše, da se je dobil bokal pristne kapljice za groš in da ni mogel človek zapraviti goldinarja, če je pil dva dni zaporedoma. In vsi trije so se pogreznili v tiste stare lepe čase, pripovedovali vsak po nekaj, kar je vsak vedel iz lastnih spominov ali pa slišal od starih očancev. Govorili so še o vojski in rekli, da bi bilo dobro, če bi pobili nekaj ljudi, ker se tako ne da več živeti. Vojske pa da tako ne bo kmalu, ali da bo gotovo, ko umrje sedanji cesar. In Martin bi bil pozabil na od-košeno red, pil bi bil naprej in se prespal in vse bi bilo dobro. Da se ni pokazala na vratih njegova žena, koščena in bleda, s srditimi očmi. — Kaj z Janezom, š požeruhom popivaš? Lepa reč, daleč ši prišel, je siknila strupeno. Martina je zapeklo. Poskusil je vstati, pa je zakolovratil po izbi in vpil, da pije sam, kjer hoče, in da jo to čisto nič ne briga. žena je pobegnila. Krčmar je poskušal, da bi ju spravil v prejšnjo dobro voljo, toda Martin je podivjal in je že molel Janezu pest pod nos. Janez je ostal tudi v pijanosti miren in je pred pestjo samo glavo nagnil. Odkošena red in meja je krčmarja tako zanimala, da je razvlekel s prstom vinski curek po mizi in je dejal: "Kaj ne, tu je meja; tukaj tvoj travnik, tam Janezov. Kje in dokod je odkosil?" Vsi trije so se nagnili nad mizo in vlekli s prsti po razlitem vinu. Martinov travnik je bil manjši, Janezov večji, ker je bil Janez razlil več vina pred sabo. To je Martina razkačilo, da je prevrnil kozarec. Njegov travnik je bil naenkrat silno prostran. — Tako! je dejal. Zdaj pa po pravici! Merili so na vse načine, pa sp niso sporazumeli. — Najboljše bo, da pogleda-va, da vidiva na lastne oči, kako in kaj, je končal JaJiez in se je vzdignil. Martin je stopil za njim. Oba sta se zibala, oba iz pijanosti, šla sta počasi in se nista zmenila za ljudi, ki so gledali za njima. Bilo je že vroče, solnce je lezlo proti poldnevu. Na travniku je pokošena trava že venela. Dolge redi so bile kakor sive cunje, ki se sušijo na solncu. Martin je pokazal na mejo, na odko-seno red; poiskal je mejnik, črn kamen, ki je čepel kot zamišljen na travniku. Obhodila sta mejo gor in cjol, postajala, gledala, Janez je še zmirom tajil. — Ni mogoče, ni mogoče. . . Poglej, mejnik je tukaj in od predstava v avditoriju S. N Doma. 17.—Miss Jeanette Perdan. koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Skupna društva fare sv. Vida prirede piknik na Špel-kotovih farmah. mejnika gre ravna odkošena črta. Pa ni bilo ravno odkošene črte, ampak Janezova krivica je zares segala v Martinov travnik. Martin je to dokazal in je vpil na mejaša, ki je še zmirom ne verjetno kimal z glavo. — Mejnikov ne spoštuješ in Boga se ne bojiš in poštenja ne poznaš! je stopil Martin pred njega in ga meril z izbuljenimi, pijanimi očmi. Te oči so Janeza bolj zabolele kot težka očitanja, čutil je, da ne more prenašati teh prezirnih, meglenih pogledov, da se jim mora umakniti, obrniti se proč, ali pa ponižati se pred Martinom in ga prositi odpuščanja. Toda preošaben za prvo, pretrd za drugo je stal kljubovalno pred Martinom. In da bi mu vsaj nekaj odgovoril, je zamahnil po njegovi glavi. — Kaj, še tepel bi me povr-; hu? je vzrojil Martin in se zakadil vanj. Podrl ga je na tla, Janez ga je potegnil za sabo. Bila in suvala sta se in prijemala s trdimi kme-tiškimi pestmi, oba rohneč, so- j peč, preklinjajoč. Valjala sta se i po dišeči travi kot dva besna psa; ni se vedelo, kateri je močnejši. Janez je krvavel na gla-1 vi, čutil je bolečine v rebrih in je omagal prvi. S poslednjim na- j porom se je izvil Martinovim železnim objemom, vstal je in si je . obrisal krvavo lice. — Ali je tega treba? je vprašal težko sopeč. — Ti že veš, če je treba ali ni treba! — Zaradi meje taka reč, zavoljo ene redi! — Ali si jo, ali je nisi odkosil? je silil Martin vanj. — Nisem! Ni mogoče, ne, ni mogoče . . . — Bo pa povedala gosposka! — Pa naj pove gosposka! je j dejal Janez, gledajoč svoje opraskane roke. Nato se je odpravil. Počasi je prestavljal noge, dolge sloke no-1 ge, in njegova senca je držala , po travniku kakor onemogla, ranjena žival, še bolj je zlezel v dve gubi, da je bil videti ves reven in ubog. Martin je gledal za njim in naenkrat se mu je zasmilil. Zaklical je čez travnik. — Ti Janez, kaj bi to, čuješj •Janez! Njegov glas je bil ves svetel in dober kot beli dan naokrog. Zapel je spravo, razlegal se po ; travniku in prihitel do Janeza kot angel z veselimi in blagimi očmi. Janez je postal, pomislil je nekoliko; nato pa se je obrnil in je pokazal Maritnu visoko povzdignjeno pest. Martin je razumel, "čakaj, čakaj !" je zamrmral in se odpravil na delo. ŽENITEV GREGCA ZAVOŽENA I. Stari Zavožen je hodil tri dni zamišljen okrog oglov, tretjega dne zvečer pa je poklical svojega sina Gregca, rekoč: "Gregec. sediva tjale pod kozolec!" šla sta pod kozolec in sta sedla, oče in sin, Gregec na kup slame, stari Zavožen na voz. Tedaj pa je rekel stari mladeniču : — Fant, ali veš, da ti tfeče ž« trideseto leto? — V imenu božjem, šele devetindvajseto! je popravil Gregec. — Če je devetindvajset, tedaj je že blizu trideset, vseeno --fant, Gregec, oženi se! Gregec je poskočil, da je zašu-mela slama, pokrižal se je in vzdihnil; — Jezus Marija, oče, kaj ta kega? — Enkrat mora priti! je rekel stari. Jaz ne bom dolgo več, zato bi te rad videl preskrbljenega. Ali si že kaj premišljeval? Ali imaš katero, ki bi ti bila :všeč? Gregec je bil pobožen fant; zato je zardel. Dekleta še ni imel nobenega. Gledal jih je pač, gledal, ampak zanj ni nobena marala. Zakaj Gregec je preveč v cerkev hodil, pa nič v gostilne; 'preveč na božja pota, pa nič na plese. Poglavitna reč pa je menda to, da je bila njegova glava bolj mesecu ko solncu podobna; polnemu mesecu namreč, z ras-kavo kožo in vdanimi pobožnimi očmi. Dekleta pa imajo rade fante, ki glave pokonci nosijo in ki imajo goreče, bodeče oči. Vendar pa mu je na očetovo vprašanje stopila pred oči lepa Lenka, tista zapeljiva, zbadljiva, jezična Lenka, ki kraljuje v Dolu. — Lenka mi je po volji! je odgovoril očetu in ves zaljubljen je bil, ko je izrekel njeno ime. — Hm, ni slaba! In tudi nekaj beličev bo imela! Veš kaj? Jaz ne mislim odlagati. Zbral si, jutri jo pojdeva snubit. In je vstal stari, dolgi Zavožen in je izginil v hišo. Gregec pa je obsedel na kupu in vroče mu je bilo. Moj Bog, tako naenkrat je prišlo! Oženiti se, imeti ženko, to je bila že par let sem njegova vroča želja, ki so jo komaj krotili spovedniki, opominjajoč ga, da je devištvo nekaj tak lepega in Bogu dopadljivega . . . Vsakokrat, kadar je Gregec od spovednice vstal, so se mu šibila kolena. Zakaj bil je v resnici pobožen in bogaboječ, ampak zato je veljal med fanti in dekleti tudi za nekoliko neumnega. Da so ga ločili, se ni veliko zmenil, mislil je celo, da je nekaj več, ker je pobožen. Z lepo Lenko je že večkrat govoril, pa bolj mimogrede, nikoli na dolgo in široko kakor drugi fantje. Pogum mu je v srcu pravil, da se ga ne bo branila, in da se uresničijo besede pridigarja, ki je nekoč dejal, da bodo ponižni povišani . . . Vendar pa je Gregec vedel, da se mora taka pozemelj-ska reč kot je ženitev, opraviti tudi po zemeljski strani. Zato je sklenil, da še nocoj, še nocoj da odide pod njeno okno in povasu-je in se pomeni. . . (Dalje sledi) Florida ima bogat pride-delek citron in oranž Jacksonville, Fla., 22. decembra. — Država Florida, oziroma njeni sad j ere j di dobivajo vsak dan približno četrt milijona dolarjev od oranž in citron, ki so bile pridelane v sadovnjakih Floride. Računa se, da bo dobila država Florida od oranž in citron približno 45 milijonov dolarjev. Ena tretjina pridelka je že prodanega. Zahvala V dolžnost si štejem izreči na tem mestu najlepšo zahvalo vsem mojim prijateljem in prijateljicam, ki so mi naredili tako lep surprise party za moj god, oziroma za 50-letnico in mi kupili tako lepo posteljo in vso opravo. Najbolj iz srca se zahvalim Mr. in Mrs. Stušek, ki sta se največ trudila in delala; ona sta se tudi prva to zmislila in povabila prijatelje na naš dom. Nadalje se prav prisrčno zahvaljujem Mrs. Prtekel in njenemu sinu Rudetu, ki sta me na tako zvit način ven peljala omenjeni dan. Ona je tudi veliko pomagala, za kar se ji še enkrat prav lepo zahvaljujem. Zahvaliti moram tudi Mr. Hebeta, ki je igral harmoniko in tako skrbel za srbeče pete. Naj navedem imena darovalcev: Mr. in Mrs. Stusek, Mr. in Mrs. Prtekel, Mr. in Mrs. Coprič, Mr. in Mrs. Drampetič, Mr: in Mrs. Kavšek, Mr. in Mrs. Sodnik, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Jožef Zorman, Mr. in Mrs. Punčoh, Mr. in Mrs. Spenko, Mr. in Mrs. Grajzar, Mr. in Mrs. Frank Gubane, Mr. in Mrs. Baliz, Mrs. Skolar, Mr. in Mrs. Fende, Mrs. Koren, Mr. in Mrs. Knific, Mr. in Mrs. Sešek, Mrs. Šinkovec, Mrs. Zdravje in Mrs. Potočnik. Še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj in želim vsem vesel Božič in srečno Novo leto. Mrs. M. Benda, 200th St., Euclid, O. Soba se da v najem, za fanta ali dekle. 1172 E. 58th St. (299) Ob Božiču Ivo se že nahajate z doma,,da kupujete vaše božične potrebščine, zakaj ne bi prišli k nam, da vam za Božič postrižemo lase. Ako pridete dovolj zgodaj, tedaj boste za Božič lahko doma s svojo družina in prijatelji, namesto da bi na predbožični večer čakali cele ure v brivnici. Pošljite k nam tudi svoje otroke, kajti sedaj jim lahko najbolj postrežemo, in sv. Miklavž jih bo gotovo raje imel, ako bodo lepo ostriženi. N. Bohar, brivnica 6023 St. Clair Ave., pod Grdinovo dvorano. član St Clair Merchants Improvement Association. (Dec. 17. 20. 23.) DEBELI PREŠIČI NARAVNOST Z DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osna- ženi,. pregledani od mesta in pripeljani kamorkoli. Pridite in izberite si jih. H. F. HEINZ Willoughby, O. Tel. 110-J-2 1 DOBER PREMOG! g (S) Točna postrežba! (gj) (S) The Hill Coal Co. (©) ^ 1261 MARQUETTE RI). ^ HEnderson 5798 t MALI OGLASI Kdor želi za praznike prve vrste svinsko pečenko po 22c funt, sveža plečeta po 17 centov funt, vsakovrstno perutnino po nizkih cenah, lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, dobi to pri Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. V najem se dajo tri sobe, kopališče, parna gorkota, 1199 E. 61st St., zgo-rej. GASOLINSKA POSTAJA BLUE FLASH GASOLINE OILING & GREASING Želimo vesele božične'praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem. •JOHN RAKAR IN SINOVI ši Delawan and Waterloo Roads -irin 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111E!111111111111111f111111f11f11111111111f fIfII | IGRA IN PLES I V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU E 15335 Waterloo Rd. DRUŠTVO "V BOJ" ŠT. 53 S. N. P. J. VPRIZORI NA BOŽIČNI VEČER 25. DECEMBRA I "TRI PTIČKE" I ŠALJIVA DVODEJANKA. REŽ1RA V. COFF Med odmorom nastopijo sestre Česnik v četverospevu. Tirolski — trio—citre in kitara. Isra Barbie's orkester. = = PRIČETEK OB 7. URI ZVEČER {= Vstopnina 50 centov. Otroci dobe darila = ?IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllK g > J ^vg^j tvgA! tAgA: tj^j ijg^^ i vgj^ ijjgjj aatfj i^ajj iajbai [jgAj tjgjj tjg^-s ijgjj tva^j uvgjj ajg^i ZADNJI CAS JE da kupite božična darila. Imamo še izborno zalogo po nizkih cenah MOŠKE SRAJCE l ovratnikom ali brez, čisto bele ali pisane, 98? do $6.50 ROBCE ZA ŽENE može in otroke, v božičnih zavojčkih 15? do $1.00 ROKAVICE ža žene, može ali otroke, suknjene ali usnjate. KOPALNE PLAŠČE za moše, žene in otroke, vseh mer, $1.65 do $7.50 SVILENE full fashioned nogavice, lepe zimske barve, 98? do $1.95 VOLNENA, štiri kose obleka za male otroke, 1 do 3 let,, bele, modre, roza, rujave $2.95 do $5.95 Imamo v zalogi tudi mnogo drugih pripravnih daril. Pridite gotovo k nam in prepričani boste, da boste postrežem v vašo zadovoljnost. BREZPLAČNO DOBITE PRI NAS TUDI LEPE STENSKE KOLEDARJE Se vam toplo priporoča JOHN ROŽANC SLOVENSKA MODNA TRGOVINA K 15721 Waterloo Rd. 13 Tj« .1 i lini '»f>' m* ■•mm MIA DOMOVINA, Dfi.OSftkS?. 2SI>. 1930 r HENRIK SIENEIEWICZ POTOP Is fsolJSMne prevel r>R, Rimni.F moi.e- i Kmitic je stal kakor obtoženec pred sodiščem. Na eni strani se ga je polaščeval obup, zakaj če mu ne verjamejo, bo postal samostan plen sovražnika, na drugi strani ga je bilo sram, ker je sam vedel, da vsi pomisleki govore proti njegovim novicam in da ga lahko smatrajo za lažnjivca. Ob tej misli se ga je lotevala jeza; vzbujala se je v njem prirojena razburljivost, igralo je užaljeno samoljubje; zbujal se je nekdanji napoldivji Kmitic. Toda boril se je sam s seboj, dokler se ni premagal. Oborožil se je s potrpežljivostjo in ponavljal v duši: "Za grehe moje, za grehe moje!" In odgovoril je z izpremenjenim obrazom : "Kar sem slišal, to ponavljam še enkrat: Vajkard Vreščovič ima napasti samostan. Kdaj ne vem, toda mislim, da se zgodi to v kratkem. Jaz svarim, a na vas, gospoda, pade odgovornost, če ne boste poslušali!" Na to je odgovoril gospod Peter čarnecki k zbranim: "Dovolite mi, častiti gospodje, da stavim nekoliko vprašan i temu prišlecu. zakričal gospod Andrej, tresoč se kakor v mrzlici. "Naj me vprašuje duhovna oseba, to vse prenesem. Toda pri živem Bogu, ne dopuščajte, da bi mc ta plemič še nadalje mučil!" "Daj mu mir, gospod!" je rekel o. Kordecki, obrni vsi se 1 gospodu Petru. "Tu ne gre za tega viteza!" "Samo še eno vprašanje," jc rekel gospod mečnik sieradski. In obrnivši se h Kmiticu, je vprašal: "Gospod, ti [nisi pričakoval, da ne bomo verjeli tvojim novicam." "Kakor je Bog v nebesih!" je odgovoril gospod Andrej. "Kakšno nagrado si pričako val zanje?" Mesto odgovora je pogreznil mrzlično obe roki v malo vrečico, ki mu je visela za pasom in izvlekel iz nje dve pesti biserov, smaragdov, turkisov in drugih dragih kamenov. "Evo," je rekel s pretrganim glasom. "Nisem prišel semkaj po denar. Ne po vaše nagrade! Ti biseri in druge dragocenosti — vse to je vojni plen. Potrgano z bojarskih kučem! Tu imate; "Gospod, ti nimaš pravice, da Mar potrebujem nagrade? Ho- me žališ!" je zakričal Kmitic. "Nimam tudi najmanjše voljo," je odgovoril hladno gospod Peter. "Toda gre za samostan in najsvetejšo Devico, za njeno stolico. Zato moraš, gospod, odložiti vsako razžaljen je za vedno, ali pa vsaj za nekaj časa, zakaj prepričan bodi, da se ti povsod postavim. ; . Gospod, ti prinašaš vesti, mi pa jih moramo preizkusiti, kar je v redu, in se ti ni treba čuditi; če pa nočeš odgovarjati, bomo mislili, da se bojiš, da se zagovoriš." • "Dobro, izprašuj, gospod!" je rekel Babinič skozi stisnjene zobe. "Torej. Gospod, ti praviš, da si iz Zmudže?" "Da." "Ter prihajaš sem, da bi ti ne bilo treba služiti Švedom in gospodu Radzivilu?" "Da." "In vendar so tam takšni, ki mu ne služijo in stoje ob strani domovine, so prapori, ki so odpovedali pokorščino, je gospod Sapieha; čemu se nisi pridružil njim?" "To je moja stvar." "Aha! Tvoja stvar!" je rekel čarnecki. "Torej mi lahko odgovoriš na druga vprašanja?" Roke gospoda Andreja so se tresle, oči so se zapičile v težki medeni zvonček ,ki je stal na mizi pred njim, in s tega zvončka so prehajale na glavo vprašu-jočega. Mikala ga blazna, neodoljiva volja, da zgrabi ta zvonček in ga trešči v glavo gospoda čarneekega. Nekdanji Kmitic se je čimdalje bolj povzdigoval nad pobožnim in skesanim Babiničem.' Toda premagal se je še enkrat in dejal: "Vprašaj!" "če'' si ž,Zmudže, moraš vedeti, kaj se godi na> dvoru izdaj ice. Imenuj mi te, kateri so mu pomagali pri pogubi domovine, imeniij mi polkovnike, ki stoje na njegovi strani." Kmitic je pobledel kakor cunja, vendar je imenoval nekaj imen. Gospod čarnecki je poslušal in rekel: "Jaz imam prijatelja, kraljevega dvorjana, gospoda Tizen-havza, ki mi je pripovedoval še o enem, najznamenitejšem. Ali ne veš nič o tem velelopovu?" "Ne vem.. ." "Kako to? Ali nisi slišal o onem, ki je razlival bratsko kri kakor Kajn? Ali nisi slišal, ko si vendar z.Zmudže, o Kmiti- cu "mtTtrfaetjrr je^na^nkrat tel sem jih pokloniti najsvetejši Devici, ali šele po izpovedi, s čistim srcem! Evo jih! Tako potrebujem nagrade. . . Imam jih še več. Da bi vas!" Vsi so začudeno umolknili in pogled na bisere, ki jih je iztre-sel tako lahko kakor kačo iz vreče, je napravil globok vtis. Vsak se je nehote vprašal, kakšen vzrok bi imel ta človek, se izmišljati, če bi mu ne šlo za nagrado? Gospod Peter čarnecki je tedaj ostrmel, zakaj človeška narava je že taka, da jo oslepi pogled na tujo moč in bogastvo. Naposled je izginil tudi njegov sum, zakaj kako bi mogel soditi, da bi hotel ta veliki gospod, ki razsiplje z biseri, strašiti menihe radi dobička? Tedaj so se navzoči spogledovali, on na je stal nad dragocenostmi z dvignjeno glavo, podob-in glavi razdraženega orla, z ognjem v zenicah in z rdečico na obrazu. Sveža rana,, idoča preko glave in lic, je zasinela in grozen je bil gospod Babinič, preteč z grozečim pogledom čar-neekemu, proti kateremu se je posebno obračala njegova jeza. "Skozi tvojo jezo, gospod, sili resnica," je rekel o. Kordecki, "toda te bisere shrani, zakaj najsvetejša Devica ne more sprejeti tega, kar ji je bilo darovano v jezi, četudi pravični. Sicer pa, kakor sem že dejal, ne gre zate, marveč za vesti, ki so nas navdale s strahom in grozo. Bog sam ve, če ni v tem kakšno nesporazumi j en je ali pomota, zakaj sam si videl, da se to, kar ti praviš, ne ujema z resnico. Kako naj torej izženemo pobožne romarje, prikrajšamo čast najsvetejši Devici ter naj imamo vrata dan in noč zaprta?" "Imejte vrata zaprta! Pri usmiljenju božjem! Imejte vrata zaprta! . . ." je zakričal gos-pon Kmitic, lomeč roke, da so prsti kar škrtali v sklepih. V njegovem glasu je bilo toliko resnice in nehlinjenega obupa, da so vsi navzoči nehote strepetali, kakor bi bila nevarnost že-blizu, gospod Zamojski pa je rekel: "Saj itak marljivo opazujemo vso okolico in se vrše popravila na obzidju. Podnevi lahko pu-ščamo ljudi k pobožnostim, toda biti moramo oprezni, zlasti radi tega, ker je kralj Carolus odšel, a Wittemberg baje z železno roka vlada v Krakovu in duhovnikov nič manj ne pritiska nego posvetne." - - "Rasi* ir^Verjamem na napad, (oda proti opreznosti nimam ničesar!" je odgovoril gospod Peter čarnecki. "Jaz pa pošljem k Vreščoviču redovnike," je rekel o. Kordecki, "z vprašanjem, če zaščitni list nima nobene veljave več," Krnil ie se je oddahnil, "Hvala Bogu! Hvala Bogu!if j e zaklical. "Gospod vitez!" mu jo rekel o. Kordecki. "Bog ti poplačaj za dobro namero! ... če si nas z dobrim namenom svaril, boš imel večno zaslugo pri najsvetejši Devici in pri domovini; toda ne čudi se, če smo prejeli tvojo dobro voljo z nezaupanjem. Kolikokrat so nas že strašili; eni so storili to iz sovraštva proti veri, da bi škodili pobožnosti in odvrnili kolikor mogoče vernike od nje, drugi iz dobičkaželjnosti, da bi kaj zaslužili; tretji samo radi tega, da so prinesli novice in da pridobe pri ljudeh na ugledu; morda so bili tudi taki, ki so prinesli novice in da pridobe pri ljudeh na ugledu; morda so bili tudi taki, ki so jih vodili za nos, kakor mislimo, da so tudi tebe. čudovito je satan zavzet proti temu kraju in se trudi na vse mogoče načine, da bi škodil pobožnosti in odvrnil kolikor mogoče vernike od nje, zakaj ni je stvari, ki bi peklonščeka bolj spravljala v obup, kakor pogled na češčenje Nje, ki je strla kači glavo ... A sedaj je čas večer-nic. Izprosimo Njeno ljubezen, priporočimo se Njenemu varstvu in naj gre vsak mirno spat, zakaj kje naj bo mir in varnost, če ne pod Njenim krilom?" In razšli so se vsi. Ko so se končale večernice, je sam o. Kordecki izpovedal gospoda Andreja in izpovedoval ga je dolgo že v prazni cerkvi, potem pa je ležal gospod Andrej razprostrt pred zaprtimi vrati kapelice do polnoči. Opolnoči se je vrnil v celico, zbudil Šoroko in mu pred počitkom ukazal, da naj ga biča, da so se mu rame in pleča polila s krvjo. XIII. Naslednje jutro je zavladalo v samostanu čudovito in nenavadno gibanje. Vrata so bila zares odprta in pobožnim ljudem niso ovirali pristopa, služba božja se je vršila, kakor po navadi, toda po službi božji so morali vsi tujci zapustiti samostansko ozidje. Sam o. Kordecki si je v družbi gospoda mečnika sieradskega in gospoda Petra čarneekega natančno ogledal ozidje in škarpe od zunaj in od znotraj. Pokazalo se je, da je treba tu i tam kaj popraviti. Kovači v mestu so dobili ukaz, da pripravijo kavlje, sulice, na dolgih d rog i h natak-njene kose, balo in težke klade, nabite z žeblji. In ker se je vedelo, da je itak bila v samostanu znatna zaloga podobnega orožja, so začeli koj govoriti po vsom mestu, da pričakuje samostan skorajšnjega napada. Vedno nova poročila so potrjevala, te govorice. Pod noč je že okoli dve slo ljudi delalo na obzidju. Težki topovi, ki jih jo bil poslal gospod Varšicki, kaštelan krakovski, še pred obleganjem K rakova po številu dvanajst, so postavili na nove lafete in jih naravnali kakor je bilo treba. I/, obokanih samostanskih shramb so redovniki in služin-čad nosili krogle, katere so skladali na kupe pri topovih, priva-lili so sode s smodnikom, razvezah snope mušket in jih razdelili med posadko. Na stolpih in oglih so postavili straže, ki so imele kaj pozorno opazovati ponoči in podnevi vso okolico; vrhu tega so poslali ljudi na poizvedo-vanje po vsej okolici do Pristaj-ne, Klobučka, Krepic, Krušina in Mostova. že itak dovolj preskrbljene samostanske žitnice so se polnile z novimi zalogami iz mesta, iz Čenstohovke in drugih samostanu pripadajočih vasi. Govorica se je širila kakor blisk po vsej okolici. Meščani in kmetje so se začeli zbirati in posvetovati. Mnogi niso hoteli verjeti, da bi se sploh mogel dotakniti kakšen sovražnik Jasne Go-! re. Trdili so tudi, da zasedejo samo čenstohovo; toda že to je razburilo misli, zlasti, ker so drugi omenjali, da so Šved je kri-voverci, katerih nič ne zadrži in so nalašč pripravljeni, napraviti najsvetejši Devici nasilje. Torej so ljudje omahovali, dvomili in verjeli vse povprek. Eni so lomili roke, pričakujoč strašnih prikazni na zemlji in na nebu vidnih znamenj božjega srda ; drugi so se pogrezali v brezdelen in nem obup; tretje jo grabila nadčloveška jeza, kakor bi jim glave gorele. In ko je že ljudska domišljija razvila svoja krila, so takoj-začele krožiti vesti, vedno druge, vedno bolj razgrete, vedno bolj nemogoče. Kakor če kdo sune s palico \ mravljišče ali pa vrže iskro med nje ter se takoj razprše roji, se stiskajo, razletavajo in zopet vračajo, tako je završelo po mestu in okoliških vaseh. Popoldne so obkolile trume meščanov in kmetov z ženskami in otroki vred samostansko obzidje in se držali, kakor bi ga oblegali, plakaje in stokaje. Ob Sodnik Clark, ki je zadnje čase razburil vso Ameriko, ker je izjavil, da je 18. amendment ameriške ustave (prohi-bicija) neveljaven. Slika ga kaže: 1 — v svetovni vojni na Francoskem, 2 — kot apelatni sodnik, S — ko ga je Coolidge. itnen&valrzveznim sodnikom. -vslričnem zahodu je stopil k njim ! sam o, Kordecki, so pomešal-mednje in vprašal: "Ljudje, kaj hočete tu?" "Hočemo iti v samostan za posadko, braniti božjo Porodnico!" so vpili moški, potresajoč s cepci, vilami in drugim poljskim orodjem. "Hočemo še zadnjikrat pogledati na najsvetejšo Devico!" se ječale ženske. O. Kordecki je stopil na vzvišeno mesto in rekel: "Peklenska vrata ne premorejo nebeških sil. Pomirite se in napolnite si srca z upanjem. Med te svete zidove ne bo stopila kri-voverska noga, ne lutrsko ne k. a 1 v i n s k o praznoverje ne bo opravljalo svojih čarovnij v tem svetišču Časti in vere. Ne veri sicer, ali pride sem naduti sovražnik, toda to vem, če bo prišel, bo moral oditi s sramoto in brezčastjem, zakaj njegovo silo bo strla večja sila, njegova hudobija se zlomi, njegova moč bo strta in sreča se mu izneveri. Napolnite si srca z upanjem! Ne vidite te naše zaščitnice, nasprotno še v večji slavi jo boste videli in uzrli nova čuda. Napolnite se z upanjem, obrišite te solze in utrdite se v veri, zakaj povem vam — ne jaz, le duh božji govori iz mene — da ne stepi Šved med te zidove — ljubezen splava odtod in tema ne bo ugasila svetlobe, kakor tudi ta noč, katera se bliža danes, ne bo mogla zabraniti božjemu soln-cu, da ne bi jutri izšlo!" In bil je baš večer. Tema je že padla na okolico, le cerkev je še rdela v zadnjih solnčnih žarkih. Ko so ljudje to videli, so polde- koj splavalo v njihova srca. Vtem pa je začelo po zvonikih kali okoli zidov in upanje je ta- :Zvoniti "Zdravo Marijo." O. r i i i i časi i in da se pripomore tudi ubožnim ljudem, da si nabavijo dobrih jestvin po nizki ceni, sem znižal cene do skrajnosti tako, da bo vsak zadovoljen s cenami, kakor tudi z blagom. (Orehi, I. vrste, funt_____---75c Orehi, II. vrste, funt________ _ -----62c Rozini, I. vrste (beli), 2 funta za____25c Rozini, črni, v zaboju______________ 10c Orehi, celi, I. vrste, funt___--------28c Orehi, mešani, lešniki in vse drugo, funt________________________28c Dobro poznana Aristos moka v vrečah po 24 funtov _ _______________ 99c Moka v vrečah po 5 funtov___________27c V okroglih zavojih_______________30c Se priporoča Karol Mramor 1140 E. 67th St. Tel. ENdicott 0333 1 I I NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu in nadvse ljubljenemu soprogu in očetu IGNAC STRUMBELJ ki je, previden s sv. zakramenti, vdano v Boga za vedno zaspal dne 20. novembra, 1930.' Blagi pokojni je bil doma iz vasi Vinkov Vrh, fara Žužemberk. Z nami je sočuvstvovalo in nam je šlo v tem ali onem oziru na roko toliko oseb, da .je naša sveta dolžnost izreči našo zahvalo. Prav lepo se zahvaljujem vsem onim, ki so ga obiskovali za časa njegove dolge bolezni in vsem, ki so prečuli dolge noči ob njegovi bolniški postelji. Posebne se zahvaljujem: Družini Frank Strumbelj, družini Feliks Strumbelj, družini Frank Kosec, družini Jack Smole, družini Frank Lavrich, družini Josip Toma-žin, družini Frank Ponikvar, družini Anton Jančigar in Mrs. Mary Jerič. Nadalje se zahvaljujem Rev. M. Jagru za lepe cerkvene obrede. Iskrena hvala za darovane vence: Bratom Feliks Strumbelj in družina, Frank Strumbelj in družina, Mr. in Mrs. Frank Kosec in družina, Mr. in Mrs. Roman Maver in družina, Mr. in Mrs. Josip Unetič in družina, Mr. in Mrs. Frank Smre-kar in družina, Mr. in Mrs. Tony Matoz in družina, Mr. in Mrs. Frank Lavrič starejši in družina, Mr. in Mrs. Anton Jančigar in družina, Mr. in Mrs. Frank Fab-jan, Mr. in Mrs. Anton Strumbelj in družina, Mr. in Mrs. Mike Strumbelj in družina, Mr. in Mrs. Anton Roje in družina, Mr. Andrej Jančigar, Mr. in Mrs. Josip Tomažin in družina, Mr. John Jančigar in Mrs. Mary Jerič in družina, Mrs. Mary Brulc, društvu Cleveland, št. 23 Z. S. Z. in Willson Junior High School 8 a-f Willson Junior High School 9 a-1. Iskrena hvala za darovane sv., maše: Mr. in Mrs. Frank Lavrič mlajši, Mrs. Spretnak, Mrs. Mohorič, Mr. in, Mrs. Rozman, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr., in Mrs. Anton Bartol, Mr. Zupančič, Mr. Kumelj, Mr. in Mrs. Jaklič in Mrs. Vintar, Mrs. in Miss Ponikvar, Mrs. Mary Strumbelj, Mr. in Mrs, Anton Lavri(\ Mr. in Mrs. Smole, Mr. J. Straus, Mr.' in Mrs. Straus, Mr. in Mrs. Strumbelj, Mrs. Smolič, in Mrs. Pucelj, Mrs. Oberstar, Mr. in Mrs. Potočar, Mr. in Mrs. Slak, Mr. in' •s. Bojc, Mr. in Mrs. Dejak, Mr. in Mrs Sultz, Mr. in Mrs. Pižem, Mr. Frank Maver, Mr. Lekše, Mr. Carl Karlinger, Mrs. Bole in hči. Hvala vsem, ki so< dali na razpolago svoje avtomobile: Frank Strumbelj, Feliks Strumbelj, Tony Lavrič, Frank Lavrič mlajši, Roman Maver, John Ubic, An-Bartol, društvu Cleveland, št. 23 Z. S. Z. Prisrčna hvala tudi Mr. Auer in> za pomoč v potrebi. Hvala lepa pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi tako lepo in simpatično vodstvo pogreba. Ce se je pomotoma kako ime izpustilo, naj mi oproste in se jim ravno tako zahvaljujem. Hvala lepa tudi društvu Cleveland, št. 23 Z. S. Z. in zavarovalni družbi Chicago Fraternal Life Association za tako hitro in točno izplačano po-smrtnino. Ti pa, nadvse ljubljeni soprog in dragi oče, mirno počivaj; vedno se Te bomo spominjali. Bil si dober soprog in skrben oče. Sveti naj Ti večna luč in lahka Ti bo ameriška zemlja. — Žalujoči ostali: AMALIJA, soproga. AMALIJA, JOZEFINA, HEDVIGA in DOROTHY, hčere, starem kraju zapušča mater, brata in tri sestre; tukaj pa štiri brate: Franka, Johna, Mohorja in Feliksa. Cleveland, O., 22. decembra, 1930. Mr, Mr; ton Co. za naj V