Leto VIL. šfev. 104. Celle, torek 22* septembra 1925. Pošfnlna plačana v gotovini* r^^^^^^^^^^L ^^^^H| ^^^^m ^^^^H ^^^^^ft ^^^^^m ^^^^^t^^^^Hl ^^^^H ^^^^^B ^^^^H ^^^^R ^^^^^^^^^^^H^^V ^^^Bv ^^^^A «taro2ni&av Za Jngoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. Fosamexna öfevitka I Bin. Igii&ja v torek9 €elrtel& fiia soboto. Redakoija in upravan Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-Č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem oeniku. Ä. J-t ^ašim NemGem v album. V beograjski »Politiki« je Švicar in bivši vseučiliški profesor v Lau- sanni gosp. Reis zacetkom septembra razmotrival o vprašanju narodnih manj- sin, ki pride tudi letos na razgovor na ženevski konferenci. Prišel je do zakljucka, da uživajo narodne manj- šine vsled določb Društva narodov neko privilegirano stanje, katero te majšine zlorabljajo. V naši državi so po njegovem dokazovanju posebno Nemci, ki tvorijo takorekoč državo v državi. Oni uživajo kot naši ravno- pravni državljani vse pravice, ki jih imajo Jugosloveni, razun tega imajo pa še pravico za pritožbc na Društvo narodov. G. Reis trdi, da suverena država ne more dopuščati vmešavanja drucjih držav v svoje notranje zadeve, kajti vsaka država mora skrbeti, da narodne manjšine asimilira in tako dr- žavo uredi in utrdi. Na ta clanek je odgovoril nemški narodni poslsnec g. dr. Kraft v »Po- litiki« s člankom »studiatur et altera pars«, v katerem razvija na filozofski način svoje »vzvišeno« stališče glede narodnih manjšin, povdarjajoč, da so Nemci bili do dancs vedno lojaini in da niso v nikaki politični zvezi z Nemci izven naše države. Samo slaba naša notranja politika bi jih mogla pritirati do nasprotnega prepričanja. Äli g. Reis ni mogel takšne hi- navščine mirno prenesti ter je* odgo- voril dus 3. t. ni. v *Pciiiiki« gosp. Kraftu z dokazi, da si jih ta gotovo zapomui. Pojasnil mu jc najprej, da so vojvodinski Nemci — za naše ¦>Nemce« velja to še v večji nieri — ki so se priselili v jugoslovenske zemlje s kakršnokoli politično misijo (kakor ti. pr. graničarji) manjšina, ki se ne more primerjati z avtohtonimi manj- šinami, ki so bile od davnih vekov posestniki dotiCne naseljene zemlje. Dalje so naši Nemci, manjšina, ki jo brani Kraft, bili med vojno najhujši sovražniki države, kateri danes pri- padajo. Z dolge liste njihovih zloein- cGv našteva samo kakih deset imen Ijudi, ki so v Srbiji in Sremu poče- njali razna grozodejstva protl Srbom. Pa vse to jim je bilo plemenito od- puščeno, kar bi morali hvaležno upo- števati. Dalje našteva g. Reis razne člaiike nemških listov v naši državi, ki do- kazujejo, da g. Kraft napaeno trdi, ko pravi, da naši Nemci nimajo političnih zvez z Nemci v Rajhu. Nasprotno, vidi se iz njih, da pišejo sovražno proti oblastim svoje države. Tako je prinesla »Hatzfelder Zeitung«, ki je zelo razširjen list v Vojvodini, dolg članek s predrznimi napadi, kjer ime- nuje Clane P. P. vlade balkanske he- roje, ki jih je treba pornesti z njiho- vega mesta. »Nemec sebe nikdar ne zapusti. Bazirajoč ria svojo pravico, ki mu jo daje mirovna pogodba, na ustavo, se nikdar ne podvrže despot- skim kapricam in tirauskim željam raz- besnelih balkanskih politikov, ki sku- šajo u.gasiti svojo objestno žejo na najperverznejši način na hrbtu nem- škega življa te nesrečne zemlje«. — »Neue Zeit« v Velikeni Bečkereku je pisala za časa volitev dolg članek, v katerem poziva svoje rojake v SHS, da naj imajo pred oerni, da Jugosla- vija ni njihova država, ampak da je to (njihova država) obča nemška za- jednica, torej »Großdeutschland«. Ker trdi g. Kraft, da se nemška država ne meša v naše zadeve in se ne briga za naše Nemce, rnu citira Reis interpelacijo, katero so stavili v Reichstagu v Berlinu nernški poslanci zaradi »Deutsches Haus« v Celju, ki je prešel v roke slovenskega društva. Ta interpelacija se konča sledeče: »Tatvina te posesti dokazuje na ka- rakterističen način podrobnosti linča- jočega napada proti germanstvu v Ju- gosiaviji. Ti napadi so po celem svetu znani vsled aientata na dr. Krafta in druge nemške posiance. Kaj misli sto- riti nemška vlada, da zaščiti nemška( posestva in pravice Nenicev v Jugo-' slaviji ?« .... Dalje kliče g. Kraftu v spomin, da je bilo sklenjeno na skupščini »Zvezc. za inozemske Nem- ce«, da se ima hesenska sekeija po- brigati za to, da poslje kakih trideset nemških profesorjev Nemcem v kra- ljevini SHS. Razun tega trdi g. Reis pravilno, da so po vscj državi nemški pastorji in pravi Nemci iz Rajha, ki so nastavljeni po nemških kolomjah. V album za naše Nenice bi mogli tudi nil še marsikaj pripisati, če bi ga bil dal g. Reis tudi nam na razpolago. Razširjajte „Novo Doho'! Poiitika* p Ravnotežje novega proračuna. V fitiančnem ministrstvu sc izdeluje proračun za 1. 1926./27. Vglavncmso že koiičani proračuni za ministrsko predsedništvo.vrhovno državno upravo, za ministrstva ver, socijalne politike, zunanjih stvari, pošte in brzojava, javnih del trgovine in industrije in za ministrstvo pravde. Sedaj se izdeluje definitivna redakcija. Ko se bo vrnil finančni minister Stojadinovic v Beo- grad, se zaključijo tudi proračuni osta- lih ministrstev. — V krogih, ki so blizu finančnemu ministru, izjavljajo, da bo novi proracun popolnoma uravnotežen. Dohoriki so točno procenjeni, izdatki popolnoma pokriti. Velike kredite dobi prometno ministrstvo z ozirom na važna dela, ki se začno v Južni Srbiji in v Sandžaku. Naglaša se tudi, da se sedaj posveti mnogo pozornosti državnim obveznostim ter se trdi, da bo ostanek visedh dolgov zi00 milijonov dinarjev izplačan tekom prihodnjega leta. Ostane še eno važno vprašanje, ki dela skrbi, t. j. vprašanje diferenc na uradniškc place. p Radič kot propagator v Ame- riki. Finančni minister dr. Stojadinovic je dal inozenistvu razumeti, da bi naša kraljevina rada najela večje posojilo. Z raznih strani je že prišlo več ugod- tiih ponudb, Najresnejša je ponudha iz Ämerike. To posojilo bi znašalo tOO do 500 milijonov doiarjev. Izgleda, •:3a s° o tci pnnudhi rrsno razmišlja in da ima posojilo precej nad za uresničenje. Amerika nam je ponudila posojiio s pogojem, da se ima porabiti denar za gospodnrske in kulturne po- trebščine in za izboljšanje prometa, nikakor pa ne za oboroževanje. Kot jamstvo za posojilo naj bi služili pre- sežki dohodkov monopolske uprave. — V političnih krogih, so govorili, da gre zaradi tega posojila v Ärneriko Stje- pan Radič; seveda bi imelo to poto- vanje tudi precej propsgandne tendence. Nasa vlada želi namreč zbuditi pri ameriskih Jugoslovenih vtis, da se naSa kraljevina vse bolj urejuje. Namen je tudi pokazati, da se je. tako važna mi- sija poverila osebi, ki je bila še do včeraj upornik in sedaj tako državo- tvoren človck. To naj bi bil dokaz, da se je Jugoslavija že popolnoma kon- solidirala. Aibanija in Jugoslavija. Dne 20 septembra se je sestal albanski parla- ment k jesenskemu zasedanju, ker se je vrnil v Tirano notranji minister Zena beg, ki jc bival na oddihu v Dubrov- niku. Nedavnemu bivanju ministra Zena bega v Beogradu pripisujejo posebno važnost. V Skadru krožijo vesti, da je Zena beg" sklenil z jugoslovensko vlado celo vrsto raznih političnih in gospo- darskih konvencij. Govori se tudi( da se je minister z beograjskim kabine- tom dogovoril glede osuševanja Ska- drskega jezera. Albanska vlada se ude- leži tega dela z 32%! jugoslovenska pa z 68%- Osui5evanje jezera name- ravajo poveriti francoski družbi. p Kraij Boris za mir v dežell. Ob priliki proslave vojaške akademije v Sofiji je priredil kralj Boris svečan banket na cast armadnim poveljnikom. Na banketu je imel kralj govor, v ka- teretn je kritiziral sedanji položaj v Bolgariji ter je naglaSal potrebo omi- ijenja ostrih političnih spo^ov. Kralj je izrazil upanje, da krogi, od katerih je odvisno pvrnirjenje, v kratkem prosto- voijno polože potrebne žrtve, da bo moglo priti do resničnega notranjega pomirjenja, ki edino more ustvariti potrebna pogoje za miren razvoj in napredek Bolgarije. p Rusi na novih potih? Obisk Čičerina v Voršavi dnc 20. t. m. ni namenjen izključno Varšavi, temveč je zgolj prehodna postaja njegove poti po srednjeevropskih in zapadnoevrop- skih državah. Javno mnenje na Polj- sV.?.\v si je doceh v svesti, da ruski minister zunanjih zadev ne prihaja v Varsavo, da bi osebno rešil vsa za sedaj še sporna vprašanja v poljsko- sovjetskih odnošajih, vendar pa že od dvodnevnega bivanja sovjetskega di- plomata v Varšavi pričakuje nov in pomemben korak k ureditvi spornih problemov med Poljsko in SSSR. — »Deutsche Zeitung« v Berlinu poroča, da namefava Čičerin razveljaviti po- godbo z Nemčijo in pričeti pogajanja s Francijo in Poljsko. Skrzinski, ki se je mudil pred dnevi na Quay d' Orsay, se je posvetoval s francoskimi krogi o varšavskem sestanku. S posredo- vanjern poljskega zunanjega ministra baje sktiša doseči Čičerin kompromis v vprašanju dolgov v Franciji. — Zadnje vesti pravijo, da je Čičerin preložil svojo pot v Varšavo. Nov koledar. Posebna komisija Zveze Narodov je dobila nalogo urediii vprašanje ko- ledarske reforrne. Tudi gregorijanski koledar, ki ga pravoslavni vzhod še noče vpoštevati ima obenem s prcd- nostmi več napak: neenakost mesecev, ncstalnost praznikov in slicno. Zveza Narodov raenda sprejme Meduarodni stalni koledar. Načrt poteka še od Av- gusta Comtea. Leto bi se delilo na 13 mesecev po 28 dni ter bi imelo 364 dni ali 52 tednov. Vrhu tega.se doda letu še en dan brez številke pred 1- januarjem, ki se bo praznoval pri vseh narodih kot »novoletni dan«. Ob prehodnih letih pa se tioda še en »dan brcz štcvilkc« pred 1. julijem. V tern siucaju bodo vsi prazniki stalni in mi ne borno potrcbovali vsako leto no- vega koledarja, ker se bodo dnevi in številke vedno ponavljali v isti zvezi Dne 1. septembra bo, recimo, vedno torek. Temu načrtu so sovražni edino praznoverni ljudjc, ki ne marajo tri- najstega meseca. Imel bi imel »Sol«, na cast solncu in bo zavzemal mesto med junijem in julijem. Cerkvene ob- lasti, na katere se je obrnila Zveza narodov, so se vse izrazile za reformo. Tako sta pisala v tern smislu pravo- | slavni carigrajski patriarh in kenter- j burski nadškof. Vatikan pa je celo iz- javil, da niso vezani kristjaiii niti na Ydnevni teden, ki je svet le židom. Kristjani lahko vpeljejo tudi teden z drugim številom dni. Po odličnih katoliških strokovnja- kih izraženo mnenje govori v prilog zanimivega načrta koledarske reforme Nemca 1. Ä. Fabra. Zveza narodov je sprejela nebroj prcdlogov, vendar pa ima poleg Comteovega »Stainega leta« največ izgledov ravno Fabrovo ->Si- metrično leto«. Faber de!i leto v 12 mesecev po 30 dni, to je pet tednov po 6 dni vsak. Vsako četrt leta se doda kot 31. dan čeirtega meseca ve- lik praznik: Velika noč, Binkošti, Žc- tev in Božič. Po 31. decembru slcdi kot 5. praznik »Novoletni dan«, ob prehodnih letih pa še »PrehodniDan« po Binkoštih. Imamo tore] 300 delav- nikov, 60 nedelj in 5 ozir. 6 praznikov, to '.je 365 popolnoma simetricno ure- jenih dni. Stevilo delavnikov se ne zmanjSa, ker odpade vslcd večjega števila nedelj (60 namesto scdan^ih 52) več tedenskih praznikov na nedeljo. Faber je mnenja, da zahteva krajši teden spremembo poteka sedonjega življenja. V svoji spomenici na Zvezo narodov piše, da je nastal »Mozesov teden« pred 1000 leti v soglasju s ta- kratnimi preprostimi razrnerami. Zdaj pa je človeštvo napredovalo toliko, da pomeni teden po sedem pravo »so- cialno iievarnost«. Sedanji clovek ne pcčiva kakor svetopisemski pastir, temveč napeto dela in živi v nezdra- vem velemestnem ozraqu. Njegoviživci preveč trpijo in splošna razdraženost kali medsebojne odnošaje ne le po- sameznikov, temvcč tudi narodov. Se- veda. slabo vpliva ta stalna utrujenost in razdraženost tudi na zdravje bo- dočih pokolenj. Predolgi tetlen pomeni muko nc le za telesne dclavce, ternveč tudi za duSevne delavce, učenjake, od- vetnike, zdravnike, pisatelje, časnikarje, umetnike, politike, visoke uradnike, bankirje in trgovce. Njih delavnik nitna mej in traja več nego 8 ur, dasi za- hteva več živčnih moči kakor pri roč- nem delavcu prodajalcu. Ravno tako dela 10—16 ur dnevno poljski delavec in neštevilna množica gospodinj. Fa- ber navaja kot dokaz pravilnosti svojih trditev tudi sodobno stremljenje skraj- šati teden. Skoro povsod v Evropi se je udomačil po večjih mestih week-end, angleški teden, pri katerem so na- meščenci prosti od dveh popoldne v soboto do pondeljka. Amerika, ki po- sebno trpi vsled mrzličnega hitrega delovanja, sploh zapira poleti večje urade in trgovine vsako soboto. Končno • so ponekod dijaki srednje in osnovne sole prosti vsak četrtek ali pa kak drug dan v tednu. Novi ieden bi naše delovanje to- rej niočno izpremvnil in bi bil veli- kanskega pomena za žlvljenje narodov. Čudež zvezd. Daiidaties ima učeni svet že do- cela utrjeno naziranje o sestavnih de- lih in razvoju ogromnih nebesnih teles. Solnce je oddaljeno od našc zemlje po najnovejših računih 149,000.000 km in se nam zdi kot ogromna zvezda med drugimi zvezdami na nebosklonu. In dasi vemo, da je masa 324.000, obseg solnca pa 1,280.000 krat večji, nego masa ali obseg naše zemlje, jc solnce v primeri z ogromnimi zvezdami, čijih prerner je bil izračunan nedavno, clsto majhno. Astronomi namreč so izumili nov način, po katerem se da direktno izmeriti ne le pot nebesnih velikanov, nego tudi njihova absolutna velikost in premer. Ze pred 50 leti je naSel francoski fizik Fuseau to metodo. On je ugotovil, da je v svetlobnih po- javih stalno razmerje med obsegom zraka in obsegom zvezde, ki izžareva ta žarek. Äsirofiziku Michelsonu, ki je bil v posesti najveqega teleskopa, kar L"-li'tlii -'. - --, " ¦: \ ¦;;,:; : / « Zaduja pot dr. J. Serneca. Celje, 21. septembra. Telesni ostanki staroste celjskih Slovencev dr. Josipa Serneca so bili v petek zvečer prcpeljani v Celje. V soboto je bilo truplq položeno na mrtvaški oder v vestibulu Narodnega doma, kjer so se prihajale številnc množice poklanjat manom veükega pokojnika. Raz mnoga javna in neka- tera privatna poslopja so plapolale črne zastave. Ob krsti so tvorili častno stražo člani celjskega Sokola. V nedeljo ob 4. popoldne je mil. g. opat Jurak v spremstvu duhovščine blagoslovil truplo, nakar je zapel moški zbor CPD žalostinko. Pred vrati Narodnega dorna se je poslovil od pokojnika ravnatelj g. Jos. Smertnik v imenu upravnega sveta in uradništva Celjske posojilnice, povdarjajoč pokoj- nikove neprecenljivc zasluge za zavod ter njegovo dobrotljivost, marljivost in ogromno narodno delo. Moški zbor mariborske Glasbene Matice je nato zapel »Vigred«, ki jo je tisočglava zbrana množica poslušala z vidnim ganotjem. Ob V4 "a 5. se je pričel sprevod pomikati skozi rnesto. Za vozom, bo~ gato obloženim s krasnimi venci, je stopala duhovšdna in pevci. Ob mrtvaš- kem vozu sta tvorila častno stražo ob vsaki strani po dva Sokola s sa- bljami ter Orjunaša in lovca s puškami. Za vozom so šli pokojnikovi sorodniki in za njimi nepregledna množina ljudstva iz Celja in raznih krajev Slovenije. V spremstvu smo opazili mariborskega velikega župana g. dr. Pirkmaierja z vlad. svet. g. dr. Žužekom, nimistra v p. g. dr. Kukovca, župana g. dr. Hrašovca z obcinskimi odborniki in mag. svet. g. Subica, predsednika upravnega sodišča g. dr. Vertačnika, predsednika okrožnega sodišča dv. svet. g. dr. Kotnika, komandanta puka in mesta g. polkovnika Naumoviča, komandanta vojnega okrožja g. pod- polkovnika Beraha s častniškim zborom, zastopnika ljubljanskc odvetniške zbor- nice g. dr. Žirovnika, mariborskega podžupana in predsednika oblastnc organizaetje SDS g. dr. Lipolda s članom oblastnega predsedstva g. Lov- rom Petovarjem, predsednika kraj. org. SDS g. dr. Kalana, zastopnika CMD člana vodstva g. Prekorška, upravni svet in uradništvo Celjske posojilnice, profesorski zbor drž. realne gimnazije, predsednika Gremija trgov- cev g. Stermeckega, predsednika Zveze slovenskih industrijcev g. D. Hribarja, Clane celjskega okrožnega in okrajnega sodišča, državnega pravdništva, srez- kega poglavarstva, šefe ter uradništvo drugih državnih uradov ter mestne občine, zastopnike celjskih denarnih zavodov, zastopstva mnogih krajev Slovenije, tako Ptuja (gg. dr. Jurtela, dr. Fermevc, prof. Vodnik), Žalca (gg. Fr. Roblek in Jos. Sirca, obenem kot zastopnika Savinske posojilnice), Bre- žic (župan g, dr. Jos. Zdolšek in diri- gent podružnice Ljublj. kreditne banke g. Pogačar), Trbovelj (g. Kuhar kot zastopnik tarn. posojilnice), Braslovč, Mozirja (župan Matija Goričaij, Sos- tanja, taskega, Sokolstvo s Stirimi prapori (Celje, Maribor, Zagorjc, Trbov- lje), mestno Orjuno s praporom, dija- štvo in mnogoštevilne pokojnikove osebne prijatefje. Nepregledni sprevod se je pomi- kal mimo Narodnega doma po Ljub- Ijanski cesti do pokojnikovega doma, kjer so pevci mariborske Glasbene Matice zapeli žalostinko, od tod pa po Vodnikovi ulici mimo gleriališča zopet mimo Narodnega doma po Pre- šernovi, Aleksandrovi ulici, Krekovem trgu, Cankarjevi in Kralja Petra cesti proti pokopališču. V sprevodu sta svi- rali mariborska »Drava« in celjska že- lezničarska godba žalne koračnicG. Po mestu so gorele žarnice, zastrtc v čr- nino. Ob odprtem grobu se je po iz- vršencm cerkvenem obredu poslcvil od pokojnika župan g. dr. Hrašovec, ki je v svojern govoru podal izčrpen životopis pok. dr. Jos. Serneca ter orisal njegove neštevilne zasluge na gospodarskem, organizatoričnem, kul- turnem in nacijonalnem polju. Minister v p. g. dr. Kukovec je v svojem go- voru osvetlil politično-nacijonalnostrsn dr. Sernečevega delovanja in udej- stvovanja. Pevci CPD in mariborske Glasbene Matice so zapeli dvoje na- grobnic. V imenu lovcev je sprego- voril šolski nadzornik g. Černej, ki je naglasil pokojnikovo izredno vnemo za sport in tjubezen do naše lepe zemlje. Po zadnjem govoru so oddali lovci nad grobom zadnji pozdrav iz pušk in z nasprotnega griča jc zado- nela iz lovskega roga poslednja lovska pesem. Prapori so se zgrnili nad od- prtim grobom in godba je zaigrala turobno pesem. Bil je to veličasten prizor. Pogrebne svečanosti so trajale do pol 7. ure. Mrak je že polagoma legel na grobove, ko so se pričele številne množice razhajati. Tako je minul topel jesenski dan, v katerem je slovensko ljudstvo spremilo enega svojih naj- boljših sinov k poslednjemu počitku. Celjska kronika» c Redni sestanki krajevne orga- nizacije Sam. dern. stranke sg yrse vsako sredo zvečer. Čloni se shajajo ob pol devetih v klubovi sobi Celj- skega doma. Članstvo iz rnesta ima prijetno priliko prosto in neprisiljeno razgovarjati se 0 vseh tekočih javnih vprašanjih. c Sestanek organizacfje demo- kratske stranke za Celje-okollco se vrši v četrtek 24. septembra ob 8. uri zvečer v gostilni Nerad v Gaberju. c Njegoševa proslava. V pone- deljek se je vršila tudi na celjski re- alm gimnaziji Njegoševa proslava. Za to jc bila določena posebna ura. G. profesor Raič je predaval v srbo- hrvatskem jeziku o kulturnem, narod- nem in političnem pomenu slavljen- čevem. c V spomin pokojnega dr. Ser- neca je določil upravni svet Celjske jih pozna astronomija (premer leče je znašal 2'50 m), se je posrečilo izraču- nati v 3000 slucajih pot in izmeriti premer mnogih nebesnih teles. Tako je bilo ugotovljeno, da je velika razlika v velikosti ten zvezd. Rdeče zvezde so pokazale največje razlike. Dele se na zvezde-orjake in zvezde-pritlikavce. Prva po tej metodi odkrita zvezda je bila Betelgeza v ozvezdju Orion. Njcii premer znaša 344 milijonov km. V pri- meri s solncem je torej 230krat večja. Druga ogromna zvezda Antares prekaša "po obsegu Betelgezo. Njen premer znaša namreč 640,000.000 km. To je največja zvezda, kar jih pozna doslej astronomija. Ce si mislimo v sredino te zvezde naše solnce z vsemi planeti, ostanejo samo veletoki Jupitra. Saturna in Urana izven površine tega nebesnega orjaka. Velikost Antaresa je naravnost fantastična. Kakor sledi iz najnovejših podatkov astronomije, je Äntares 1 milijon krat večji od našcga solnca. Na isti način so izmerili tudi zvezde Akturisa, Aldebarona in Siriusa. Sirius, najlepša zvezda na nebu, je samo 6krat vcčja od solnca. Potom spektroskopa so skušali dognati, kakSna je gostota in tempera- tura teh zvezd. Izracunali so, da je gostoia ogromnih rdecih zvezd pri- bližno 200,000 krat manjša.negosolnčna. Temperatüra te ognjene mase, v kateri prevladuje titanov in kalcijev oksid, je polovico manjša od solnčne, torej okrog 3.300 stopinj. Vsi ti novi podatki 0 ogromnih nebesnih telesih so velikega pomena, ker menjajo dosedauje na- ziranje 0 razvoju svetovja. Tako n. pr. je zdaj dokazano, da je vsaka zvezda začetkom svojega razvoja ogromna rdeča masa. V tej fazi ostane le kratek čas. Zato najdemo med 2000 malimi zvezdami komaj eno ogromno. Pod vplivom privlačnosti se ta ognjena masa vse dalje bolj zaokroža in krei, kar je tudi vzrok, da se spremeni njena temperatura in barva. Iz rdeče postane rumena, potem sinja in bela. Ko do- scže maksimalno tcmperaiuro, okrog 25.000 stopinj, se začne polagoma ob- hajati ter se spremeni v malo zvezdo, ki gre nazaj skozi vse faze in stadije temperature, dokler ne ugasne in iz- gine v ledenem nebesnem oceanu. Naše solnce, ki je bilo nekoč ogromna zvezda, morebiti tako velika, kakor Antares, gre po krivulji svojega razvoja uavzdof. Ono je zdaj mala ru- menkasta zvezda, ki kmalu doseže skrajno točko svojega razvoja. Ta konec nastopi morda še le čez več milijard let, tako da se narn ljudem radi solnca, če kaj druga ymes ne pride, še ni treba bati sodnjega dne. posojilnice Din 10.000'— za dobro- delne namens; člani upravnega sveta gg. Diehl Robert, dr. Hrašovcc Juro, dr. Hrašovec Milko, Lilek Emilijan, Smrtnik Jože, Strupi Eranc, dr. Vrečko Josip in dr. Vrečko Dragotin pa sku- paj Din 1000-. c Slike g. dr. Jos. Serneca se dobijo v atcljeju Ä. Černe-ta, Ljub- Ijanska c. 10. Zadnja slika, slikan pred 14 dnevi, na mrtvaškem odru, zadnja pot, posamezni momenti, z godbo, so- koli, orjuno, lovci itd. 906 c Lep pogreb je Imel v nedeljo popoldne Žarko Arnšek. Udeležilo se ga je precej Ijudi. Bil je za pogrebe zelo nepripraven mehek, zlat dan. Takih dni si je rajnik tako želel... c Iz politične službe. Za okrajnega komisarja je bil imenovan pripravnik g. dr. Dragotin Skrinjar na srezkem po- glavarstvu v Celju. Zajedno je pre- meščen k velikemu župami mariborske oblasti. — Od srezkega poglavarstva v Šmarju pri Jelšah je premeščen k srezkemu poglavarstvu v Celje okrajni komisar g. dr. Anton Farčnik. c ObČnl zbor Ijudskega vseuči- HšČa v Celju je v ponedeljek 21. t. m. zvečer v risalnici deške meščanske sole po običajncm dnevnem rcdu. Vabi se cenjeno občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu ter s tern pokaže zanimanje za to koristno društvo. c Cercle francuis bode imel v četrtek dne 24. t. m. v krožkovih pro- storih v Narodnem domu svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so po- ročila starega odbora, volitve novega odbora in slučajnc zadeve. Odbor prosi, da bi se vsi člani odzvali in prišli k zborovanju, ker se more društvo na novo poživiti samo ako se dvigne in okrepi zanimanje. Novi člani se vedno sprejemajo. Javijo se naj ali pismcno ali pa naj podajo prijavo ustno ob četrtkih ob šestih popoldne. c Francoskl učni tečaji franco- skega krožka se otvore v oktobru. Pouk se bode vršil v dveh ali celo treh razredih, če se bode javilo dovolj interesentov. Dva tečaia bodeta na vsak način. Podrobnosti določi občni zbor. c Knjlžnlca francoskega krožka jc dobro založena. Ima mnogo knjig z zanimivo vsebino, tako da dobi vsakdo kaj po svoji želji in okusu. Sezite po knjigah! c 10. oktober — »Korošk! dan«. Ko smo po nesrečnem plebiscitu za- pustili Koroško smo sveto obljubili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroško vprašanjc za končno rešeno, ampak da hočerno z vsemi silami delovati za edino naravno rešitev, ki je združitev vseh Sloveticev z Jugoslavijo. Ob pctlctnlci plebiscita kliče" Jugoslovcnska Matica vsem Slo- vencem to obljubo v spomin in jih poziva, da pokažejo dejansko koroškim bratom, da niso pozabili na nje in z dostojnimi prireditvami manifestirajo za osvoboditev slovenske Koroške. c Kupovanje vojaških predmetov. Ker se množe primed prodaje vojaške opreme civilnim osebam je ministrstvo za notranje zadeve policijskim oblastem naročilo, da najstrožje kaznujcjo vsa- kogar, ki bi kupoval vojaško municijo, obleko, obutev ali kake druge pred- mete, ki gredo k vojaški opremi. Kazen gre do treh let zapora. c Nova šolska naredba. Prosve- tno ministrstvo je izdalo naredbo 0 sistemu poučevanja na srednjih šolah. Ta naredba bo veljala, dobler ne bo izdan zakon 0 srednjih šolah. c Sokolskemu društvu v Celju ie poklonil g. Drago Kralj mesto venca pokojnemu predsedniku Celjske poso- jilnice g. dr. Jos. Sernecu Din 200'—. c Celjsko pevsko društvo vabi svoje članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek 28, t. m. v mali dvorani Nürodnega doma ob 8. zvečer. Ker je ta občni zbor noj- veqe važnosti za nadaljni obstoj in razvoj druStva, je polnoštevilna ude- ležba Castna dolžnost vsakega eiana. c Tlhotapstvo. V sobotnem po- poldanskcm osebnem vlaku je pod- inspektor financue kontrole \z Celja s svojimi organi pri reviziji vlaka dvema železničariema zaplenil 7 % kg sahsrma. c FilateHstično dništvo. »Orijent« ima zopet redne društvene sestanke vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Prva seja se vrši v četrtek, dne 24. t. m. v dru- štveni sobi, Udeležba za vse tukajSnje Clane je obvezna, ker se bo razprav- ljalo 0 Zagrebškem filatelist. dnevu. I IVANA CANKARJA zbrani spi- j si so začeli izhajati v zelo okusni in estetieno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goricar & Leskov- šek, Celje. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S H. S. oil prof. Slanojeviča. Abonento Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v predpračilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplacila v knjigarni Goričar Sc Les- kovšek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar Sc Leskovšek. V KON GERT NI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapelnika gosp. Silbersteina. Širom domovine. p Komblnacije 0 fuzlji demokra- tov. V političnih krogih v Beogradu je zbudila velijco pozornost vest, katere vei'odostojnost pa se sedaj Se ne more kontrolirati. Po tej kombinaeiji so baje samostojni demokrati predlagali vod- stvu Davidovičeve stranke fuzijo. Vod~ stvo nove združene stranke bi bilo poverjeno direktoriju, ki bi ga tvorili Kosta Timotijevič, dr. Voja Marinkovjč in dr. Prvislav Grisogono. š Zahvala CM družbe. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« se is- kreno zahvaljuje vsem, ki so na ka- kršenkoli način pripomogli, da se je 36. velika skupščina v Brežicah tako sijajno izvršila. š Iz poštne službe. Pripravlja se večje napredovanje poštnih uslužben- cev v višje položaine skupinc. Tako bo pomaknjcnih v II. kategoriji iz 4. v 3. skupino skoraj 70 in iz 3. v 2. skupino okrog 40 uslužbencev. Pri uslužbencih äz kategorije zvaničnikov in služiteljev pa se izvrši napredovanje še v večjem številu. Poizkusi se tudi z napredovanjem pripravnikov \z 5. v 4. skupino II. kategorije. š Zaplenjena komunistična knjl- ga. Beograjska policija je prijela R. Petroviča, zasebnega uradnika izBakra, prevajalca knjige Buharina »Teorija gospodarske preosnove«. Orožniki so zapleniii v »Akcijonarski štampariji« vseh 3800 izvodov te knjige. š Radeče so postale mesto. Na prcdlog notranjega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim postane trg Radeče v krškem okraju mesto. š Smrtna kosa. Na Vranskem je umrl minolo soboto g. K. Schwentner, trgovec in posestnik, ustanovitelj in dolgoletni zaslužni predsedniktamošnje Posojilnice. Rajnik jc bil delaven in preudarcn mož. š Edlna Pašlčeva skrb. Posebni dopisnik belgrajskega »Vremena« je poslal iz Evians les Bains poročilo, da je 14. septembra Pašič odpotoval v Monte Carlo. Pred odhodom je bil dobro razpoložen. V šali je izjavil, mereč na svoje zdravje: »Eno skrb šeimam, daoženim prestolonaslednika, potem se pa poslovim od dela«. š Nje^oševe slavnostl na Lov- čenu. Slavnosti, 0 katerih seveda šg ni poročil, se vrše po sledečem vzpo- redu: V jutro 21. sept. se začnejo slovesnosti s topovskim strcljanjcm in godbo. Nato se pričtie služba božja, ki b.o trajala do pol 8. Kralj bo nesei po službi božji krsto z Njegoševimi ostanki do samostanskih vral, odko- der jo bodo nesli dalje člani vladc, in Njegoševi sorodniki. Krsto posta- vijo pred samostan, kjer bo škof imel govor o Njecjosu. Potem se razvij& sprevod na Lovcen. Do Ivanovih kor it. bodo korakali pc§, od tarn pa se bodb pcljali z vozovi na Lovčen, kjer ostanke položijo v sarkofag. Pri tej priliki bo imel minister za vere gover o Nje-- gošu. V Ivanovih koritih bo na po- vratku obed. Popoldne bo rektör beo- grajske univerze Pavle Popovic go voril na sestanku vseh dclegacij. Po koncaneni sestanku se bodo delega- cije predstavilc krslju. Zvečer bo ve~ čerja pri mctropoütu. Nato se bodo slovesno prcdstavljali razni prizori iz NjcgoSevcga »Gorskega venca«. V torek bo vojaštvo defiliralo. Opoldnc ,pa bo obed za tisoč OvSeb. š Koča na UrŠki gori. Vslcd nc- ugodnega vremena in ponehavajočega obiska bo »Turistovski dorn na Urški gori« od 1. do 18. oktobra 1925 otvor- jen in oskrbovan samo ob sobotah in nedeljah. Dne 18. oktobra se koča de- finitivno zatvori za to sezono. š Podporno društvo slepih. Pri- čeli srno razpušiljati položnice našim podpornim članom. Prosimo vse, da nam ohranijo svojo naklonjenost še v bodoče in pošljejo zaostalo naročnino ter s tem pomagajo nam najbednejšim slepim. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. š Nova upokojitev učiteljstva. Kakor se poroča pripravlja minister prosvete nov ukaz. po katerem bodo vpokojeni vsi oni učitelji in učiteljice, ki imajo že dovolj službenih let. Ukaz bo podpisan najbrže že v začetku pri- hodnjega mescca. š Zanimiva najdba. Tg dni jc padel v Zaliscu pri Žužemberku na tla mal balonček, na katcrega jc bil pti- vezan listek v obliki dopisnice. Ta listek sporoča v francoskem in flam- skcm jeziku, da se je vršila velika tckma balončkov v mestu Charleroi v Belgiji. Nato sledi prošnja, da naj tisti, ki balon najde, malo reč odpremi na neki naslov v Charleroi, za kar dobi potem malo nagrado. Hočejo scstaviti statistiko, kam je veter raznesel ba~ lončke. Kdo ve, če še ne najdejo katerega kje pri nas? š Blagoslovljen kraj. V vasi Ro- gatica je tekom dveh niesecev rodilo pet žen enajst otrok. Štiri matere so rodile dvojčke in ena trojčke. š Boj orožnikov z norcem. VMa- glaju je znorel sin lekarnarja Labela. Dobil je v roke očetov revolver ter pričel brezobzirno na vsakega streljati, kdor se je pokazal v hiši ali na ulici pred njegovo sobo. Prestrašeni doma- čini so poklicali takoj orožnike, ki pa proti zbesnelernu fantu tudi niso mogli nič ukreniti, ker je takoj streljal, čim so se prikazali. Nazadnje se je po- srečilo nekemu orožniku od strani se približati norcu ter mu je z dobro merjenim strelom izbil samokres iz rok. Seveda je bila tudi roka prestreljena. Mladega Labela so nato z velikim tru- om pomirili ter ga odpeljali v bolnico. Ljudska prosveta. 1 »Prl strku zdravniku na krne- tlh« se imenuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živalskega življenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- ljenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen brošure odlomek iz predgovora, ki veli: Če si hočejo starSi v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno na- vajati, da se tudi v tern obrača na nje za svet. Važno je namreč, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko škodljivi vplivi prehite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega na- pram njim. V pouku o spolnih zade- vah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — Brošura stane Din T— in se dobi v Zvezni tiskarni v Celju. Gospodarfttvo. g Ogrožena fndustrija Slovenlje \n Vojvodine. Subotiški industrijalci so zelo nezadovoljni z novo trgovin- sko pogodbo z Ävstrijo. Po njihovem mnenju so v pogodbi nekatere do- ločbe, ki ogrožajo razvoj naše indu- strije,' S to pogodbo je težko prizadeta tudi slovenska industrija. Nekatere slo- venske tvornice železa bodo morale odsloviti več delavcev, če ss dotične odredbe v pogodbi ne spremene. Za- nimivo je, da je stopila trgovinska pogodbci z Hvstrijo že v vcfjavo. S t?"?9Iic(? se hočc menda onemogo- citi izkonSčanje onih odredb, ki so bile ?/d našo industrijo povoljne 9 v«1Ik* «"bvenclja za reško parcplovbo. ltahjansko promctno mi- nistrstvo je obvestilo voditelja reskih fašistov, da je reška paroplovna dru- žba Adria dobila veliko subvencijo za vzdrževanje plovbe med Reko in pri- stanišči na Sredezemskem morju. g Lanskl pridelek tobaka. Po uradni statistikl poljedelskega ministr- stva je bilo lani zasajcnih s tobakom y celi državi 35.230 ha, pridelek pa jc znašal lani 35.683 ton, kar pomeni ! napram prejšnjemu letu povečanje pri- ! delka za 18.344 ton. g Povečanje zlatega zaklada Poljske banke. Iz Varšave poročajo : Zlata zaloga Poljske banke, ki je zna šala 20. avgusta t. 1. 121.7 milijona zlatnikov, je tekom zadnjih deset dni porasla za 10.1 milijona zlatnikov. g Zadruge v Nemčljl. Po statistiki z dne 1. septembra 1 I. so v Nemčiji 40.103 zadruge, in siccr 103';zadružne zveze, 20.796 hranilnih in posojilnih zadrug, 4845 produktivnih zadrug, 3683 mlekarskih zadrug in 10.675 raz- nih zadrug. Konzumne zadruge v tef statistiki niso upoštevane. Dinar v Cut-Shu dne 19. septembra dne 21. septembra 9*20 9225 (»Avala«.) Devize v Zagrebu Dne 19. septembra: Dunaj 793—793*5 Berlin — Bruselj ~ Milan 231—232 London 272 7/8 -27325 New-York 56225—57 Pariz — Praga 1667/8—167 Curih 0-1087 Dne 21. septembra: Dunaj 7*875-7 975 Berlin - 1333-1343 Bruselj 247—251 Milan 23065—233*05 London 27192—273'92 New York 55-915—56515 Pariz 26575-26975 Praga 16585—16785 Curih 10825—1095 Sobotne notice so taksacije svo- bodnega prometa. (»Avala«.) Razgled po svef u. r Velikanska dedščina. Tajnik madžarskega revolucijonarja Lajoša Kosuta, major Boboczy, se je po po- nesrečeni vstaji izselil v Ämeriko, kjer si jc napravil veliko premožcnje. Za- pustil ga je svoji materi. Aled svetovno vojno je tudi sestra umrla in sedaj je dobil njen sorodnik, brivec Petery, iz Ämerike poziv, naj pride prevzet ded- ščino, ki znaša nad 100 milijonov pravih dolarjev. r Kralj pritlikavcev je umrl v Manili. Star je bil 49 let, visok 74 cm in tehtal je 13 kg. Njecjova žena je bila visoka 60 cm in je tehtala 11 kg. Pritlikavec je bil zelo inteligenten in je obhodil ves svet. r Grob kralja Davida? Garröw Duncan, ki vodi skupno s prof. Ma- calistrom arheološko izkopavanje v Palestini, je odkril sistem podzemskih prostorov, ki so najbrže iz leta 1200 pred Kristusovim rojstvom. Zdi se, da je to grob kralja Davida. Josip Flavij piše v svojih zapiskih, da je Lyeramis, sin Simona Makabejca, dal odpreti grob kralja Davida in vzel iz groba 3000 srebrnih talentov. Pozneje ga je odprl še Herod in pobral iz njega vse dragocenosti. Profesor Macalister je že ob pričetku kopanja Davidovega groba izjavil, da je grob popolnoma prazen. r Že desetletja gori... Ruski list »Zarja« piše, da v džalajnskih pre- mogovnikih v Mandžuriji gore že cela desetletja premogovne plasti pod j zemljo. Požar se siri od juga proti | severu, tako da ogroža železnico Alandžurija—Džalajna. r Največja vojna ladja. V ladje- delnici Tine na Angleškem so spu- stili v morje vojno ladjo »Nelson«, ki ima 35.000 ton. Po izgotovitvi bo ta ladja največja vojna ladja na svetu. Posadka bo znašala 1500 mož, grad- beni stroški pa 8 milijonov funtov. r 63 let poročena sta Anglež John Taylor in Angležinja Sophy 'Taylor. Mož je star 101 leto, žena pa 100 let. Sta šc zelo zdrava in se sprehajata vsak dan po parkih. r Ciganska xveza v Rusiji. O gani v Rusiji so ustanovili svoje društvo, ki ima narnen ščititi njihove interese. Organizacija sc bo borila proti bcračenju, tatvinam, klateštvu in ciganskim čarovtiijam, ki so ljudem samo v nadlcgo. Neverjetno! r Vesten teiegrafist V ameriškem mestu Pittsburgu je nedavno umrl Kako se nauäm fotografirati'? Pravkar izšla kn jtga se dobi v vsaki knjigarnt. telegrafist Kavaiinagh Jacobs, ki je bil v službi železnice Lake Erle. Te- legrafista je zadela kap. Imel pa je še toliko mod, da je predno je iz- gubil zavest, potegnil vse varnostne signale in ustavil vse vlake. Ktnahi nato je umrl. Protnet na vseh progah je počival 60 minut, dokler je prišel drug telegrafist, ki je prevzel Kavau- naghovo službo. r Velik požar v jiponskem par- lamentu. Iz Tokija pörocajo, da je v poslopju parlamenta izbruhnil požar, ki se je zaradi močnega vetra zelo hitro razširil. V nevarnosti so bila tudi sosedna poslopja, med temi poslopje lista »Times«. Izgleda, da je požar v poslopju parlamenta izbruhnil vsled neprevidnosti enega izmed delavcev, ki so delali v poslopju. Približno po eni uri se je posrečilo ogenj lokalizi- češko, sivo Din 701-, polbelo Din .90"-, fino belo Din 115*-, zelo fino Din 165--, najfinejše Din 215'-, fini sivi puh Din 165'-, najfinejšl beli Din 440'-, morsko travo »Afrik« Din 5#-, sivo žimo Din 38"-, fino žimo, črno Din 50*-, posebno fino belo 72 Din prodajaveletrgovina R. Stermecfel, Celje. Kdor pride i vlakom oscbno kupnvat, debi nakupu primurno povrnltev volnji. Canik zastonj, Trgovci eagros cene. Afesolventinja trgovske sole išče mesto praktikantinje. Na- slov v upravi »NOVE DOBE«. Zahvala. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem in vsakemu, ki so izkazali cast in žalje na poslednji pott našemu nepozabnemu klu Urin ter nam stali ob strani v Času nenadomestne izgube. Posebej hvala darovalcem cvetja, pevskemu društvu, Dramatičnemu druStvu in zastopnikom oficirskega zbora. mall, fcrflljo in sesfre. rati. Dragoccni arhivi so večinoma nepoškodovani, dočim je knjižnica po- polnoma uničena. Trpski sluga se takoj sprejme v veletrgovini R. STERMECK1, CELJE Dijakinja išče 2-1 stanovanje pri boljSi družini, katera ima že eno dijakinjo iz prve trgovske ali četrte meščanske šole. Upošteva se v prvi vrsti soba z električno razsvetljavo in oddeljeno za dijakinji. Ponudbe z na- vedbo pogojev hrane in cene je poslati na upr. lista pod značko »dobra hrana«. Vila naprodaj v najlepšem delu mesta Celja, sredi vrta za sadje in zelenjavo, v hiši par- ketna tla, moderna kopalnica, vodovod, plin in elektrika. Poleg je novo zi- dana garaža. Zemljišča je 4037 m2. Pon. na naslov: S. Pilecki, Celje, Jure. 2. Vsako sredo in soboto prodaia pletenin lastnega izdelka nastojnici, Glavnitrg, po najnižji ceni. Mica Križanič, Celje, Vodnikova ulioa. 3—2 Radi gotovih vzrokov začasno ne smem prodajati na stojnici. — Naročila za vse vrste pletenin po meri in izbiri barve iz prvovrstne volnečeške tvornice Tiberghien Fils Trenčan, samo V trgoVini Vodtii^a «Ika. Večja množina svinjskega gnoja se poceni proda, po vozovih ali cela množina skupaj. Vpraša se v tovarni bonbonov PINTER & WEBER, Zagrad 3 pri Celju. 2 "Firnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Čuk, Celje0 10 Ppeiepnova ulica 5. 9 OQLAS. Na osnovi naredjenja Komandanta Dravske diviziske oblasti L. broj 1875 od 16. sept. 1925. g. održače se na dan 23. septembra 1925. g. u 10 Ča- sova pre podne u komandi 39. peSadiskog puka u Celju javna usmens licitacija (direktna pogbdba) za nabavku t isporuku artikala ljudske hran«. 2a privremenu Vojnu bolnicu u Celju i to: 50 kg makarona 50 kg pirinča (riža) 50 kg pasulja (fižola) 500—1000 gr suvih Sljiva dnevnoza vremeod 1. XI.do31. XII 15—25 žeTiičaka dnevno za vreme od 1. XI. do 31. XII. 10—15 1 mleka kravjeg dnevno za vreme od1. XI. do 31. Xll Propisani uslovi mogu se videti svakog radnog dana u kancetenji blagajnika 39. pegad. puka. Kaucija 5% polaže se na dan licitaciie dolOCasova pre podne nt» kasi 39. pešad. puka u Celju. Iz kancelarije komande 39. pešadiskog puka broj 9390 od 18. sept. 1925. godlne. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 104 Pup en hi Javnokorlftteffi d*naral xavod oelj&kega mesta Mtggnta hranllnlca celjska Cbttutovlfea* tetst tBH* — A* tntfnim driut&atiu uääeeutifom. Vs I**«***! palafii ppi Icolodheroi^uu ^fnroijlntCnl pout «tftmriulefa nalRutoniaele.IsJti-o InfoC* Vredaost rexervnih takl&dov w*d tofon df .oOO.Ooo«-. Za hranibie vtoge jamSi mesto Getje 8 celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno moöjo. n BRiünsci Koštomfo (Prešernova ulica 19) se brijete in strižete najceneje« Pozor dijaki in delavci! Oospodična, trgovsko naobražena, želi mesta v kakšni trgovini kot Kontoristin ja. Nasl.: Ivanka KorenČič, Velenje, hotel Rak. Gospodična, želi mesta v kakšni pisarni kot pisornišha pomočnica. Naslov: Iyanka^Korencic, Velenje, hotel Rak. „IN KR Ä" Industx>ijLt kx>airLiitf D. C»erlini & Comp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 21 Gene konkurenčne! Izšla Je Blasnlkova yELIHfl pKBTIKB za novadna lefo I9Z6f kt ima 365 dni »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kme- tijski koledar. koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letoSnja pbširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, nai se naroči po dopisnici pri 3. Blasniba naslednihih fisharna In Hfogpaf ičnl zavod UUBU9HS, BREG STEV. IZ. Lepe, zdrave, popolnoma zrele sveže češplje kupuje parna veležganjarna ROBERT DIEHL, CELJE. 9—9 Kleparstvo, vodovodne inšta- lacije in naprava strelovodov Franlo Dolžaai CELJE - Kralja Petra cesta - CLUE Sprcjcma Vsa dctla zgora} omcnjettih stroH HaHor tad! popraVila Postrezba tocns Ccne imxu. Sotidtta izilrlüev. 401 100-51 Delaj, nabiraj in hranii Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gaberju ptl Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%. VeČje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po^O Dij^ se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Oddasta se dve sobi s 1. oktobrom. Ena pripravnaza pisarno. Gregorčičeva ulica 3, pritličje, levo. 2-2 Oglašulf e S ^ r FR dobaul]a In dostav- llVUIVy ijana im FR. JO$T, CELJE, MsandroYa nl. 4. Plačilo tudi na obroke. Posojilnica na Vranskem nazna- nja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in dolgoletni zaslužni predsednik Karol Schwentner f rgoYQC in posestnik na Vpanskem danes preminul. Cast njegovemu spominu! Vransko, 19. septembra 1925. Odbor. Upravni swet Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju javlja tužno vest, da je njen zaslužni clan, gospod dr. Josip Seraec po kratki težki bolezni preminul. Pokojnika, ki si je stekel s svojim delom za razvoj podjetja mnogo zaslug, ohranimo v vedno hvalež- nem spominu. Celje, 18. septembra 1925. Up?™ svet üannep shladišča in preuozna družhe t d, u Celju. Tiska in izdaja Zvcxna tlskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V. Gabero v Celju. \i malega raste velikol