POTUHA, KI JO DAJE ZVU ITALIJANSKEMU IMPERIALIZMU, JE KRIVA. DA JE RAZNARODOVANJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Z USTVARJANJEM NOVIH ITALIJANSKIH NASELU V SLOVENSKIH PREDMESTJIH IN V OKOLICI TRSTA, HUJSA, KOT JE BILA POD FAŠIZMOM, TRST. petek 10. julija 1953 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. NOV PROCES PROTI ITALIJANSKEMU VOHUNU V CONI B Coslovich je bil v tesni zvezi s terorističnim istrskim C LIS Ocena dogodkov v satelitskih državah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Jugoslovanka javnost, vidi v dogodkih v Vzhodni Nemčiji, na Češkem in na Madžarskem potrdilo pravilnosti politike in ocenjevanja situacije svojih voditeljev. Demonstracije v Vzhodni Nemčiji ■n na Češkem, zlasti pa drastične spremembe na Madžarskem, počasi dvigajo železno zaveso in vnašajo mailo več svetlobe na področje sovjetske dominacije. Politična likvidacija Rako-S2'ja in njegovega režima, ki je bil zvest sluga Moskve, doka-2u.ie, da ne gre samo za spremembo taktike temveč za spremembo politike, sodijo v Beo-Sradu. Sovjeti so uvideli, da Se s silo ne da več zadušiti nezadovoljstva ljudstva v satelitskih državah in so pričeli popuščati, da ne ho prepozno. Toda vse te spremembe, poudarjajo v Beogradu, ne pomenijo, da ima Sovjetska zveza namen odpovedati se svojim imperialističnim ciljem. Kot bi ™lo napačno z nezaupanjem zasledovati sedanje spremembe onstran železne zavese in jih smatrati za manever Moskve, Stav tako bi bilo napačno verjeti v spremembo ciljev sovjet-5ke zunanje politike. V sedanjem trenutku je previdna opreznost potrebna bolj kot daj koli prej. Potrebno je tzko-ristiiti vse, kar bi lahko Dhspevalo k popuščanju nape-.o^j in istočasno varovati se n^ij in dosledno nadaljevati politiko, ki je v skladu z načeli listine Združenih narodov, politiko, ki je poleg ostalih vzrokov prisilila sovjete k popuščanju. Jugoslavija, Grčija in Turčija so z zadovoljstvom sprejele željo Moskve za normalizacijo odnosov, vendar brez iluzij in z opreznostjo, ki je potrebna glede na dosedanjo politiko sovjetske vlade. Iniciativa Moskve je naletela na identičnost gledanj balkanskih držav. To je potrdila nedavna skupna deklaracija in to potrjuje tud; potek atenske konference. Čeprav o konferenci še ni bilo izdano uradno poročilo in čeprav novinarjem še ni uspelo dobiti nobenih konkretnih izjav, vendar dokazuje potek dvodnevne konference, ugotavlja današnja »Politika«, da so razgovori potekali v ozračju prisrčnosti in razumevanja. «Politika» v poročilih svojih posebnih dopisnikov ugotavlja, da je baflkanski sporazum odigral veliko vlogo v krepitvi obrambe treh držav in da bo to storil tudi v bodoče. Toda sedaj se postavlja na prvo mesto njegova druga vloga kot pomembna sila miru, ki naj izkoristi vsako možnost, da se ohrani mir z metodami političnega sodelovanja. Vsi politični opazovalci in novinarji v Atenah se strinjajo s to ugotovitvijo in pričakujejo, da bo delo konference tudi v tem pogledu plodno in uspešno. B. B. štvo ni hotelo dati nobenega pojasnila o tem, kaj je Dulles pravzaprav govoril. Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu označil za »navadne domneve« govorice, ki so se razširile v Washingto_ nu, da bodo ZDA, Anglija in Francija na konferenci treh zunanjih ministrov sklenile ponuditi ZSSR sklenitev nenapadalne pogodbe. Po mnenju londonskih političnih krogov bodo osnovne črte politike, ki jo bo predlagal Salisbury na vvashingtonski konferenci, naslednje: Štiričlanska konferenca. Prikladno bi bilo predlagati jo čimprej Rusom, vendar ne pred volitvami v Zahodni Nemčiji in po možnosti po ratifikaciji pogodbe o evropski vojski v francoskem parlamentu. Ni pa prikladno postavljati Rusom pogoje za to konferenco, niti čakati predolgo na raz. voj dogodkov v notranjosti sovjetskega bloka. Velika Britanija ne vidi načelne nezdružljivosti med združitvijo Nemčije in pristopom Nemčije k evropski obrambni skupnosti. Vendar je treba način nemške obrambe predvidevati v funk. ciji možne združitve. Ob vsakem reševanju nemškega vprašanja v celoti je treba postaviti vprašanje vzajemne zahodne in sovjetske garancije. Kitajska. Zadnji cilj politike Velike Britanije in dežel Commonvvealtha je, da se ta dežela povrne v normalni diplomatski položaj. Ko bo na Daljnem vzhodu prišlo do zadostne pomiritve, bo treba LR Kitajsko sprejeti v OZN. Lord Salisbury bo nadalje s Fosterjem Dullesom posebej obravnaval egiptovsko vprašanje. v katerem upa Anglija dobiti večjo podporo ZDA, pa tudi angleško-ameriške gospodarske probleme. Ob svojem prihodu iz New Yorka v Washington (na letališču ga je sprejel tudi Dulles) je Salisbury dal še nekaj izjav. Med drugim je dejal, da je Anglija vedno z naklonjenostjo gledala na štiristransko konferenco z Rusijo in da bo odvisno od razvoja dogodkov, ali bo že letos prišlo do takšne konference. Na vprašanje, ali dopušča Churchillovo zdravstveno stanje možnost, da bi se že letos udeležil konference, na kateri bi bil navzoč tudi Malenkov, je Salisbury odgovoril, da je to povsem mogoče, ker da je bil Churchill sicer zelo utrujen, vendar je zdaj že mnogo boljši. Na štiričlanski konferenci bi naj razpravljali tudi o celotnem nemškem vprašanju. V svojem pozdravnem nagovoru pa se je Dulles dotaknil tudi nesoglasij med ZDA in Veliko Britanijo in poudaril, da je vsako nesoglasje med obema deželama velika novica, medtem ko bi bila v odnosih z ZSSR velika novica, če bi prišlo do sporazuma. ((Prepričan sem, da nikoli ne bo prišlo do položaja, v katerem bi sporazum med našima dvema deželama lahko pomenil nekaj novega«, je dejal Dulles. Na današnji seji angleške spodnje zbornice je več kot 50 laburističnih poslancev predložilo resolucijo, ki zahteva naj bo konferenca treh velikih, ki je imela biti na Bermudih, v Londonu. sednika Eisenhowerja in po Stalinovi smrti. Trije zunanji ministri bodo nedvomno preučili vzroke ta-kozvane sovjetske mirovne ofenzive, ki je v razvoju po Stalinovi smrti. Imeli bodo tudi prvo priložnost, da ocenijo" Eisenhowerjev govor o zunanji politiki od 16. aprila, v katerem je pozval nove sovjetske voditelje, naj dokažejo svoje zanimanje za mir v dejanjih in ne z besedami. Nedvomno bodo razpravljali tudi o vstaji delavcev v Vzhodni Nemčiji in o zedinjenju vse Nemčije, posebne sklepe oziroma načrte pa bodo sprejeli šele po posvetovanju z nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem. Ministri bodo verjetno razpravljali o napredku atlantske zveze in o osnovnih vprašanjih, ki bodo na sporedu prihodnjega zasedanja atlantskega sveta, ki bo verjetno v jeseni. V razpravi o Indokini se bodo nedvomno dotaknili odnoša-jev med Združenimi državami in Francijo. Ameriški visoki uradniki pričakujejo, da bodo zvedeli kaj več o načrtih noye francoske vlade glede In-dokine. Poleg uradnih sestankov bodo lahko ministri izmenjali misli tudi med številnimi sprejemi, kosili in večerjami. 14. julija bodo ministri gostje predsednika Eisenhowerja v Beli hiši. Po mnenju vvashingtonskih opazovalcev bo ameriški državni tajnik John Foster Dulles povedal svojemu francoskemu in britanskemu kolegu, da po mnenju izvedencev državnega tajništva kljub nedavnim manifestacijam v Vzhodni Nemčiji sovjetska kontrola nad satelitskimi državami ni prav nič omajana ih da so bile ve_ sti o uporniškem gibanju v Vzhodni Evrrm večkrat pretirane. Sovjett">a armada lahko v krvi zatre kakršen koli upor in nevarno bi bilo za prebivalstvo Vzhodne Evrope, ko bi preveč zaupalo v sovjetsko šib. kost. Sam Dulles pa je danes skupini senatorjev in članom predstavniške zbornice prikazal glavna vprašanja, o katerih bodo diskutirali na tričlanski konferenci zunanjih ministrov ki se bo začela jutri v Washingtonu. Državno tajni- preklicana, temveč samo preložena«, je dodal, da upa, da bo do konference najvišjih predstavnikov velesil prišlo, kakor hitro bo Churchill ozdravel. Salisbury je tudi izjavil: ((Koristno bi bilo, ko bi bila na bližnjih razgovorih potrjena prikladnost, da se ob primernem času skliče štiristran. ska konferenca«. V soboto bodo imeli trije ministri predpoldne novo plenarno konferenco, popoldne pa se bo Dulles posebej sestal z lordom Salisburyjem. V nedeljo, po tretji plenarni seji, se bodo nadaljevala dvostranska pogajanja med delegacijami, prav tako tudi v ponedeljek predpoldne, medtem ko bo po. poldne četrta plenarna seja. V torek predpoldne bo imel Dulles nove dvostranske razgovo. rc z britansko delegacijo, popoldne pa se bo tristranska konferenca uradno končala s peto plenarno sejo, ki se je bodo udeležili trije ministri in vsi izvedenci. Sestanek, za katerega niso pripravili točno določenega dnevnega reda in na katerem ne bodo sprejeli nobenih dokončnih sklepov, bo prva neposredna in osebna izmenjava gledišč med tremi zunanjimi ministri po ustoličenju pred- WASHINGT0N, 9. — Konfe. renca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije bo začela jutri, v petek ob 19.45 po srednjeevropskem času v IVashingtonu. Začasni angleški zunanji minister lord Salisbury in francoski zunanji minister Georges Bidault sta že danes prispela v ameriško prestolnico. Ob svojem prihodu v Wa-shington je imel lord Salisbu-ry tiskovno konferenco, na ka_ teri je med drugim dejal, da sodi, da bodo v Washingtonu govorili tudi o Indokini in Koreji in o vprašanjih, ki se tičejo organizacije Evrope in o. krepitve NATO. Razgovori, je nadaljeval, se bodo nadalje tikali politike treh držav do ZSSR in tolmačenja zadnjih sovjetskih pobud. Poleg tega bodo načeli nemško vprašanje glede katerega, je dejal Sa-lisbury, imajo tri velesile že točno določeno politiko. «Ne pričakujem, je dejal začasni angleški zunanji minister, da bodo v teh razgovorih sprejeti veliki sklepi. Vendar bodo morali ti razgovori podčrtati tesno sodelovanje med zavezniki in pripraviti pot novemu sestanku«. Salisbury je nato izrazil mnenje, da konfe. renca na Bermudih «ni bila Obnovitev pogajanj za premine danes predpoldne v Panmuniomu Tudi v Bolgariji stavkajo BEOGRAD, 9. — Po vesteh iz Jugoslavije je bila v Pavlo-vu v Bolgariji nedavno stavka 1.500 tobačnih delavcev zaradi izjave direkcije državnega monopola, da bodo morali delo prekiniti zaradi pomanjkanja surovin za nedoločen čas. Be-gurjci, ki prihajajo iz Bolgarije, pravijo, da tovarnam primanjkuje surovin, ker se izvaža nepredelan tobak v Sovjetsko zvezo. Nedavno je prišlo iz istih razlogov do velikih demonstracij delavcev v skladišču državnega monopola v Plovdivu, pri katerih je osebno interveniral minister Anton Jugov in z obljubami pomiril delavce. Bolgarski ministri stalno opozarjajo na budnost pred sabotažo in požigj. 11. junija je zgorela tovarna mila v Poštilbrodu in oddelek separacije rudnika bakra v Ali-sejmi. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Egiptom KAIRO, 9. — Jugoslovanska in egiptovska gospodarska delegacija sta sklenili sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med obema državama. Pričakujejo, da bode besedilo sporazuma parafirali 11. julija v Kairu. De Gasperi sestavlja program svoje vlade Brauniasova poslovilna izjava BEOGRAD, 9. — Jugoslovan-sko-avstrijski odnosi se razvijajo v duhu poglabljanja prijateljskih stikov in dobrega sosedstva, je izjavil dosedanji avstrijski poslanik v Beogradu dr. Karl Braunias Jugoprassu pred svojim odhodom iz Beograda. Dr. Braunias je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil v času svojega štiriletnega bivanja v Jugoslaviji priča stalnega izboljševanja medsebojnih odnosov, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Izrazil je upanje, da bo tudi na novem službenem mestu imel možnost prispevati k nadaljnji utrditvi prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Avstrijo. MSA za Evropo prenehala delovati PARIZ, 9. — Vodstvo MSA (Uprava za vzajemno varnost) za Evropo je uradno sporočila. da je ta organizacija neha-la obstajati in da jo zamenju. je ndv organizem, ki se bo imenoval ((Ameriška misija pri NATO in pri regionalnih organizacijah« (USRO). To organizacijo bo vodil John Hughes, ki zamenjuje posebnega predstavnika MSA v Evropi. Hughesa je imenoval pred. sednik Eisenhovver, odvisen pa je neposredno od ameriškega državnega tajništva. Obenem bo opravljal tudi funkcijo predstavnika ZDA pri NATO in OEEC, Za politična in vo. jaška vprašanja USRO bo imel dva namestnika, ki ju bosta imenovala državna taj-nika za zunanje zadeve in za obrambo. V delu USRO spada tudi sestavljanje priporočil o številnih vprašanjih. ki bodo dostavljena pristojnim ministrom v Washingtonu. Ravnatelj MSA Harold Stas. sen je danes v Washingtonu govoril pred finančno senatno komisijo za proračunske kredite, ki je začela diskusijo o posameznih kreditih v zakonu za pomoč tujini. Stassen je med drugim izjavil, da namerava ameriška vlada po pri- italijanska noiiciia krSi videmski sporazum Malik v Londonu LONDON, 9. — Sovjetski ve. leposlanik v Londonu Malik se je danes vrnil v angleško prestolnico po razgovorih, ki jih je imel v Moskvi z Molotovom in s številnimi drugimi sovjetskimi veleposlaniki. Sovjetski veleposlanik v ZDA Zarubin pa je še vedno v Moskvi. Ker je posvetovanje veleposlanikov v Moskvi končalo, sodijo da se Malik že vrača z novimi navodili za sovjetsko politiko v sedanjem svetovnem položaju. Stavka v Savoni zaradi odpusta 1350 delavcev SAVONA. 9. — Jutri bodo v Savoni od 16. do 18. ure izvedli splošno stavko v znak protesta zaradi odpusta 1.350 delavcev v tovarnah «Ilva» in «Scarpamagnano». ie, da ta slika 7. zadnje De Gasperijeve tiskovne konference simbolizira sedanji položaj v vladni krizi... PRIMORSKI DNEVNIK S13 10. julija 1958 SPOMINSKI l>XKVI Na današnji dan se je leta 1945 pričel v Beogradu I. kongres antifašistične mladine Balkana. Danes, petek 10. julija Amalija, Ljubica Sonce vzide ob 4.24 in zatone bb 19.55. Dolžina dneva 15.31. Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 19.44. Jutri, sobota 11. julija Olga, Medo OB NOVIH DOGODKIH OKROG «DELAVSK1H ZADRUG* Naval občinstva Politične špekulacij 0 pred Koncem velesejma WQilp 1rmM|| i ^Ceraj izvolili „kraljico“ - uslužbenko paviljona „Lauril“ w MAbhA ClIvUA y soboto „revija mode“, s sodelovanjem tržaških obrtnikov Politična ozadje izključitve dr. Levija, predsednika zadrug, iz PSI/fi Polemike okrog poskusnega uvajanja novega načina upravljanja poslovalnic Tržaške «Pelavske zadruge« so deležne redkega primata, da se skoro vsakega pol leta pojavi v tisku o njih dokaj ostra polemika. Tudi v zadnjih dneh krožijo po mestu najrazličnejše vesti nanašajoče se na dva dogodka. Pred dnevi se je tako izvedelo, da je FlSVG izključila svojega sta. rega člana dr Levija, pred. sednika «Delavskih zadrug« zaradi nasprotij okrog vodstva podjetja. Skoro istočasno pa smo priče polemike okrog novih načinov vodstva dveh poslovalnic. Qba dogodka imata za seboj zelo zapleteno politično ozadje. Tržaške iredentistične stranke se namreč zavedajo velikega pomena «Delavskih zadrug« in so do sedaj napravile vse, da bi prišle do odlo, čujočega vpliva v tem podjet-ju in s tem tudi do politične in zlasti finančne podpore Po sedaj so se pri takem delovanju odlikovali zlasti kominfor. misti, sedaj pa vse kaže, da postaja posebno aktivna PSVG, menda v soglasju s kominformisti. Polemika se razvija okrog poskusov uprave, da bi predali nekatere poslovalnice v roke poslovodjem in tako znižali režijske stroške. Zanimivo je, da so ti poskusi naprav, ljeni po vzgledu «Zadružne zveze iz Torina« (kot lahko čitamo v «Zadrugarju» februarja 1053. leta). Tam vodi. jo zadružno zvezo kominformisti in sicer senator Gino Ca-stagno in parlamentarec Gu-glielmo Marcellino, ki uvajajo nov način uprave kjer dobi upravnik provizijo namesto plače. Ta sistem je bil v ve. ljavi pred nekaj leti v okrog 40 poslovalnicah, v zadnjem času pa so ga uvedli še v 30. Kakšni so pravzaprav novi poskusi? Iz okrožnice, katero je nadzorni odbor razširil med uslužbenci že 2. julija, razberemo, da so že pred časom po. slali svojega člana v Turin, kjer si je ogledal omenjeni način pri turinski zadrugi. Na osnovi teh opazovanj so sklenili napraviti tudi v Trstu dva poskusa, omejena samo na nove poslovalnice tako, da ne bi škodili sedaj zaposlenemu o. sobju. Po nekaterih vesteh so. deč, bosta ta dva poskusa v veljavi pol leta, pozneje pa se bo na podlagi rezultatov razpravljalo dalje Delavske zadruge niso ravno v slabem finančnem polo-žaju.Nikakega dvoma ni, da je to zdravo podjetje, saj takega mnenja so tudi banke, jim dajejo brez velikih spraševanj kredite in je tudi notranja mala posojilnica visoko aktivna. Vendar pa postaja tudi pri tem podjetju položaj vedno težji. V zadnjem letu se nam. reč niso dvignile prodaje, močno pa so narasli davki, socialno zavarovanje in druge dajatve, ki podražujejo režijo. Po izjavah vodstva se dvigajo zlasti one dajatve, katere privatni trgovec, ki dela s svojo družino, nima. Tako moramo upoštevati, da delajo mali tr. govci ponavadi z družinskimi člani, za katere ne plačujejo socialnih in davčnih prispevkov, ki podražujejo delovno silo za več kot tretjino plače. Poleg tega plačujejo »Delavske zadruge« mnogo višje dav. ke, kot enakomočna privatna podjetja, V zadnjem času pa so se k vsemu temu pndru-žile se dajatve poslovalnic v Italiji, kjer so uvedeni številni novi davki (na primer 4% davek na plače, davek na lokalne finance itd.), ki jih v Trstu k sreči še nismo deležni. Vse to postavlja po mnenju uprave zadruge v neugoden položaj. Izhod iz tega položaja je treba brez dvoma najti, ker je prvenstveno važno, da se ohrani to veliko zadružno tržaško podjetje pri življenju in da vrši svojo regulatorsko vlogo na trgu Mi smo mnenja, da so do se. daj našli najbolj idealno rešitev, vendar bodo lahko šele praktične izkušnje poslovalni. ce na Greti, kjer vodi pošlo-valnico poslovodja kot nekako privatno trgovino, kar je v teku že od prvega tega me-seca, in izkušnje poslovalnice pri novih hišah INAL, kjer bodo osebje plačali glede na izkupiček, kar bo stopilo v veljavo takoj po otvoritvi, pokazale kakšno pot je treba u-brati v bodočnosti. To bo seveda stvar resnega proučevanja, resnih računov. Ne more pa predstavljati ni. kake rešitve igra strank, ki si hočejo ustvariti v »Delavskih zadrugah« politično in finančno oporo. 2Jato je tudi značilno, da so prav oni ljudje, po vzorcu katerih se delajo novi poskusi, dvignili ob njih največ hrupa. Obenem pa je tudi več kot slučajno, da prav sedaj napadajo predstavniki PSVG upravo in zahtevajo odstranitev ne samo Levija temveč tudi drugih članov (mnogo napadajo menda tudi Mianija in dru-ge). Nočemo biti zagovorniki, vendar je zelo značilno, da se je postavil po robu takim po. litičnim napadom ne samo u-pravni odbor temveč tudi vse vodilno osebje, ki je izjavilo, da bi v takem primeru tudi odstopilo. Cas je, da se okrog »Delavskih zadrug« nehajo take in drugačne politične spletke. Skrajni čas je tudi, da politične stranke, ki nosijo v svojem nazivu besedo socializem ne gledajo na to priborjeno podjetje tržaških delavcev sko. zi strankarska očala temveč s stališča koristi vsega prebi. valstva. Velesejem se počasi bliža h koncu. Važnih konferenc zato ni več, število obiskovalcev pa se kljub vsemu trajno veča, kot bi se Tržačani in okoličani bali, da si res ne bodo mogli ogledati velesejma. Čudno je to obnašanje občinstva, ki prihaja na velesejem raje na koncu kot v začetku. Tudi tuji gostje so si že povečini ogledali velesejem, tako da so včeraj izmed tujcev obiskali velesejem samo številni župani iz Italije in med njimi župan Genove. Za danes pa je ob 11. uri napovedan obisk rimskega župana ing. Salvato. ra Rebecchinija. Poleg njega bodo ob 11. zjutraj obiskali velesejem tudi egipčanski oficirji z ladje »Star of Luxor». ka_ tere bo vodil komandant Fatle Ed. Tržaški obrtniki, predstavnici ženske mode, pa priravljajo za nežni spol v soboto, nedeljo in ponedeljek od 21. ure dalje razstavo ženske mode, modelov in izdelkov izključno tržaških šivilj in krojačev. Pri tej razstavi bodo sodelovala sledeča podjetja; Mossetti, No-via, Euppo, Esposito, Mimma, Fonda, Timaco, Puglisi, Cabas, Tonini, Amy, Berti in Pieraz-zo. Tudi manekenke bodo Tr- VAŽNA JAVNA PELA V SREDIŠČU MESTA OBNOVITEV VSEH CESTIŠČ na filobusnih progah £t. I in 10 ACEGAT pripravlja načrt za zasilne proge po Istrski ulici - Na novo bodo tlakovali tudi Utico Geppa in Ulico Gallina - Popraviti bi morali tudi Ulico XXX Ottobre Letni čas je najbolj primeren za javna dela in posebno še za popravilo cest v mestu, kjer se lahko zaradi lepega vremena in daljšjih dni dela v več izmenah, da se nujna dela čimprej končajo. Tudi v našem mestu so se vendar zganili in začeli z nujnimi cestnimi deli tistih ulic, po katerih vozita filobusni progi štev, 1 in 10. Ni dolgo tega, ko so že začeli obnavljati cestišče Istrske ulice. Sedaj bodo obnovili prvi del te ulice, in sicer do Industrijske ulice. Nato bodo še letos začeli z deli od Industrijske ulice do trga Pestalozzi. Vsa obnavljalna dela Istrske ulice bodo trajala več kot leto dni. Zaradi rednega ali delnega delovanja filobusnih prog štev. 1 in 10 bodo to ulico popravljali po sektorjih. Zato je podjetje ACEGAT sklenilo postaviti za časa teh del zasilno filobusno službo. Za sedaj, dokler delajo samo na sektorju Ulice del Monte in Trga Sv. Jakoba, dve filobusni progi redno delujeta z Odhod mladih delavcev na prakso in učenje v ZDA Pod pokroviteljstvom Uprave za vzajemno varnost (MSA) in Centra za gospodarski razvoj bo danes odpotovalo v Združene države šest mladih tržaških delavcev na učenje in prakso v ameriških tovarnah in delavnicah. Tgm bodo ostali leto dni. Med njimi so delavci iz Tržaškega arzenala, Združenih jadranskih ladjedelnic, ladjedelnice sv. Roka itd.. malo spremembo vožnje okrog cerkve sv. Jakoba. V začetku za dva meseca in dalje za skoraj leto dni bo Istrska ulica od Trga Sv. Jakoba dalje popolnoma zaprta prometu. Zaradi tega bo filobusna služba razdeljena na dva dela; od e-ne strani se bo proga omejila na vožnjo Sv. Sobota — Trg Pestalozzi; drugi del pa bo omejen na progo Trg Sv. Jakob -— glavna postaja, odnosno Borzni trg. Ko bodo obnavljalna dela končana do Trga Pestalozzi, bodo obnovili cestišče Istrske ulice do kraja. Zato bodo tedaj popolnoma prekinili filobusni promet med Sv. Soboto in Trgom Pestalozzi do izgodiščnih po-bosta delovali samo od Trga Pestalozzi bo delovala nova staj. Med Sv. Soboto in Trgom Pestalozzi do izhodiščnih po-začasna avtobusna proga, ki bo vozila od Sv. Sobote skozi prodor Baiamonti — Ulica del Veltro — Tr^ Pestalozzi. Na ta način misli vodstvo ACEGAT začasno zadostiti potrebam fi-lobusnega prometa, ki danes vozi po Istrski ulici, dokler bodo trajala popravljalna dela. Upajmo torej, da bo občinska uprava pospešila ta dela in da bod0 vsa popravila končana v doglednem času. Poleg tega je občinska uprava že sklenila popravilo cestišča Ulice Geppa in Ulice Gallina, kjer vozi filobusna proga štev. 1 Tudi zaradi teh del bo moral ACEGAT vzpostaviti zasilne avtobusne in tramvajske proge ter usmeriti, za delj časa. progo 1 po Ulici Filzi do Trga Goldoni po sedanji progi štev. 5. Ko pa bodo popravljali Ulico Geppa, bodo verjetno vzpostavili za- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA KOPAL. JE DRUGIM JARO PA JE SAM PADEL VANJO Znani tihotapec Juriševič obsojen zaradi tihotapstva amerišKih cigaret - Namišljeni ugrabitelji oproščeni V zadnjih dveh dneh je bila sodna dvorana kazenskega sedišča polna radovednežev zaradi procesa proti skupini ljudi, med njimi že znanimi tihotapci tobaka. Obtožnica, katero je v začetku procesa zbranim prečital predsednik sodišča, je obsegala kar tri odstavke, nanašajoče se na pet oseb. 31-letnemu šoferju Mirku Susmelu, stanujočemu v Ul. Scalo Legnami 11 in 30-letne-mu šoferju Federicu Namarju, Ul. Toti 2, je obtožnica očitala poskus 'ugrabitve 31-letnega Carmela Juriševiča (Giorgesi) iz Ul. Udine 44. Juriševič in Giuseppe Palcich iz Ul. Duca d’Aosta 15 pa sta bila obtožena, da sta hotela z grožnjami izsiliti od Susmela 200.000 lir kot nagrado za preklic prijave, katero je Juriševič naslovil na policijo, zaradi dogodka z dne 9. maja t. 1. Zadnji del obtožnice pa se je nanašal na Susmela, Juriševiča in njegovo teto 47-letno Marijo Can-ziani por. Juriševič; vsi trije so obtoženi tihotapstva 200 paketov ameriških cigaret. Dogodki, o katerih so na sodišču podrobno obravnavali, so se pripetili 12. maja. Obtoženi Juriševič je policiji podal izjavo, v kateri je navedel primer, katerega žrtev bi kmalu j postal on sam in sicer na dan 9. maja. Tisti večer je Juriševič v bližini gostilne «Flavia» v Ul. Fiume pričakoval Mirka Susmela, ki bi mu moral izročiti nekaj paketov ameriških cigaret za njegovo klientinjo. Ker ga ob dogovorjenem času še ni bilo od nikoder, je Juriševič postal nestrpen in se je začel sprehajati. Med drugimi ljudmi, ki so bili tam, je opazil dva neznanca, ki sta se mu zdela zelo sumljiva. V svojem nadaljnjem poročanju policiji je Juriševič povedal, da je končno le dočakal Susmela, ki je zamudo obrazložil z okvaro svojega avtomobila, katerega je bil prisiljen pustiti doma in si izposoditi drugega. Ko sta se z blagom končno odpravila na pot, sta nenadoma v bližnji ozki ulici skočila na avtomobil dva neznanca, ki sta se Juriševiču zdela znana. Zato m hotel verjeti njunim besedam, da sta carinika in jo je urno pobrisal Drugi dan je Juriševič odšel k Susmelu, da mu celo stvar pojasni, toda ga ni našel doma ter ga je zatem prijavil policiji. V prijavi je Juriševič še dodal, *da je v enem izmed neznancev spoznal Namarja. Susmelovega znanca, ki je omenjenega večera zaradi okvare Susmelovega topolina vzel na posodo v garaži »Porfiri« avtomobil znamke 1400. Policija je takoj začela s preiskavo, kajti besedam Juriševiča, znanega že zaradi tihotapstva z ameriškimi cigaretami, ni mogla povsem verjeti. Izprašala je Susmela, ki je izjavil, da ne ve ničesar o dveh neznancih, priznal pa je. da se je z Juriševičem menil o tihotapstvu cigaret. Policiji je omenil tudi Palcicha, ki se je v Juriševičem imenu kasneje zglasil pri njem in mu povedal, da ga je Juriševič že prijavil policiji z motivacijo poskusa njegove ugrabitve. Kljub zagotovilom Susmela, da so to le izmišljotine, mu je tudi Palcich začel pretiti, končno pa je prišel na dan s predlogom, ki ga je postavil sam Juriševič. On bi namreč proti plačilu 200.000 lir svojo izjavo umaknil s policije in stvar bi bila zapečatena. Susmel seveda tega ni hotel storiti. Nadaljnja preiskava policije se je nadaljevala pri Federicu Namarju iz Ul. Toti, kjer je nastanjen kot podnajemnik. Namar je odločno zanikal, da bi bil omenjeni večer ob določenem času pri gostilni «Fla-via«, ker je bil takrat doma in se šele pripravljal na odhod v mesto. Njegovo izjavo je potrdila tudi njegova gospodinja, ki je Namarja slišala hoditi po sobi. Na sodišču so vsi obtoženi ponovili izjave, dane policiji in preiskovalnemu sodniku. Ker je bila 'vsa dogodivščina sama po sebi in posebej še zaradi nasprotujočih si izjav precej zapletena, je sodišče moralo zasedati v sredo skoraj ves dan in je obsodbo izreklo šele včeraj opoldne. Carmela Juriševiča je spoznalo za krivega tihotapstva ameriških cigaret ter ga obsodilo na 1 mesec zapora ter plačila 170.000 lir globe, oprostilo pa ga je obtožbe izsiljevanja denarja, ker omenjenega dejanja m storil. Susmel in Namar sta bila oproščena obtožbe poskusa ugrabitve Juriševiča z motivacijo, da dejanja sploh nista storila. Zaradi tihotapstva cigaret pa je bil Susmel oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Palcicha je sodišče oprostilo obtožbe ker njegovo dejanje ni bilo kaznivo. Oprostili so tudi Marijo Canziani. Preds. Zulmin tož. Grubissi, zapisn. Magliacca, obramba: odv. Antonini, odv. Kezich, odv. Presti in odv. Carlini. časno avtobusno progo od Sv. Sobote do Trga Goldoni. Od tu do glavne postaje pa se bodo okoriščali s tramvajskimi vozovi na že obstoječi progi. S popravljalnimi deli Ulice Gallina bi morali že začeti. Obnavljanje cestišča Ulice Geppa pa bodo začeli v drugi polovici tega meseca. Za ta dela so določili nad, 6 milijonov lir. Kot vidimo, se počasi obnavljajo vse mestne ulice, ki so bile za časa vojne in še v povojnih letih zanemarjene. Ker smo že pri obnavljanju in popravljanju cestišč, ne moremo mimo ugotovitve, da je občinska uprava morda »pozabila« na Ulico XXX Ottobre, ki je ena najvažnejših ulic v središču mesta. Ta ulica je v takšnem obupnem stanju, da se je vozači vseh vrst motornih vozil izogibajo. To pa povzroča prenatrpanost bližnjih ulic, kar še bolj otež-koča promet v strogem središču mesta. Zato bi radi videli, da bi občinska uprava poskrbela tudi za popravilo omenjene ulice, ki je ena najbolj važnih ulic, ki vežejo Ulico Car-ducci s Korzom. je Blaznež opustošil trgovino Rictiard-Ginorl Včeraj ob dveh ponoči službujoči stražnik na Kor-zu zaslišal močan ropot. Stvar se mu je zdela sumljiva in ko je prišel k trgovini Richard-Ginori na oglu Ul. Imbriani, je opazil, da so bila vsa tri izložbena okna razbita. V notranjosti trgovine je zagledal mladeniča, ki je razbijal porcelanaste in kristalne predmete, ki so stali v lepem redu pa policah. Ko je zagledal stražnika, je razjarjeni mladenič zagrabil za stolico, da bi se z njo br.inil. Medtem so stražniku priskočili na pomoč številni ameriški vojaki in civilisti. ki so opazili nenavadni nočmi dogodek. Končno je prišel oddelek policije in odpeljal mladeniča v glavno bolnico, kjer so mu ugotovili rano na nogi, hudo vinjenost in živčni napad. Takoj so telefonirali gospodarju trgovine 46-letmemu Mariu Tentoriju iz Genove, začasno bivajočem v hotelu »Fiore«, ki je na kraju ugotovil 1 milijon in pol lir škode. Mladeniča so kasneje identificirali za 23-letnega Luciana Matteonija iz Ul. Molino a vento 63. Toda o škodi, ki jo je povzročil, ni vedel povedati ničesar. Izjavil je, da je po delu v pristanišču v Miljah odšel na obisk k nekemu sorodniku. Ustavil se je tud; v neki gostilni, toda ne spominja se več kje; tam je popil dve steklenici piva. Tudi glede ure ni vedel povedati nič točnega. Zavedel se je šele v glavni bolnici, ko so mu nudili prvo pomoč. Vest o ogromni škodi, ki jo j« povzročil lastniku trgovine Mariu Tentoriju, ga je zelo presenetila in izrazil je željo, da bo po svojih možnostih skušal škodo povrniti. Vendar je dodal, da čeprav je’ izučen za mehanika, že dalj časa dela kot navaden delavec, ker ne more najti prave zaposlitve. Njegova sestra je na policiji povedala, da so Luciana pred časom zdravili v glavni bolnici zaradi nevra-stenije. Včeraj popoldne so mladeniča odpeljali v zapor. Padec zidarja Hude poškodbe je dobil pri padcu 33-letni zidar Vittorio Albertini, stanujoč pri Sv. Ani 961. Nesreča se je pripetila ob 14.30 na poslopju nove zgradbe na Skoljetu. Njegov delodajalec ga je nemudoma odpeljal v glavno bolnišnico, kjer si. Albertiniju ugotovili zlom zapestja, zvitje komolca in manjše rane na glavi in prstih leve roke. Ozdravel bo v 30 dneh. žačanke; sestri Vivante in sestri Flaminio. Za izložene mo. dele je tržaška zavarovalnica razpisala nagrade v skupni vrednosti 100.000 lir, katere bo razdelilo posebno razsodišče. Kot vidimo, je celotna razstava mode napravljena iz do_ mačih sredstev in sodelujejo na njej izključno Tržačani, za kar ie posebej pozdravljamo to idejo. Ko smo že pri taki »mondenih« prireditvah v zvezi z velesejmom, se ustavimo še na včerajšnji izvolitvi «kraljice» velesejma. Po dolgem proučevanju 25 kandidatk so izvolili tržaški novinarji za kraljico velesejma Mirello Bettini, staro 13 let, uslužbeno pri paviljonu «Lauril». Za spremljevalke pa je sodišče izvolilo sledeča tri dekleta; Marillo de Vigris (paviljon Pakistana), Anito Fragiacomo (obiskovalko) in Anito Spizzamiglio (ob_ iskovalko). Sodišče se je moralo odločiti proti običaju za tri častne »dame«, ker so vse tri konkurentke po dolgih proučevanjih dobile enako število glasov. Izžrebani dobitki včeraj na velesejmu Tudi včeraj so izžrebali nagrade za obiskovalce letošnjega tržaškega velesejma. Ervo nagrado — plinski štedilnik »Cenerentola« — bo dobil lastnik vstopnice, kupljene pri blagajni «C» serije A-4 10798 roza; drugo nagrado stroj za kuhanje kave, lastnik vstopnice, kupljene pri blagajni »A« serije D-4 19176 rumene barve. Tretjo nagrado, nalivno pero, pa bo dobil lastnik vstopnice, kupljene pri blagajni «C»» serije A-4 1 701 roža. Odobritev pravilnika pokojnin občinskih nameščencev Organi ZVU so končno odobrili pravilnik, ki določa pokojnine občinskih nameščencev. Spor o tem vprašanju se je vlekel kar štiri leta. Pravni oddelek ZVU bo izdal o tem poseben ukaz. Nezadovoljstvo uslužbencev ACEGAT Med uslužbenci ACEGAT vlada veliko nezadovoljstvo, ker vodstVo še sedaj ni ugodilo nekaterim njihovim zahtevam. Zato je šla na predsedstvo ACEGAT v Ul. Genova skupina predstavnikov delavcev protestirat proti zavlačevanju rešitve spora. Med drugim so sporni državni prazniki, predujem, ki bi ga m°" rali izplačati 29. aprila, ugodnosti za bivše borce itd.. Predsedstvo pa ni dalo delegaciji nobenega pozitivnega odgovora; zato bodp uslužbenci ACEGAT sklicali skupščino. Danes seja občinskega sveta Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Med drugim bo na dnevnem redu tudi izvolitev dveh predstavnikov, ki jih SVjt.fz" bere za komisijo za razdeljevanje ljudskih stanovanj. E-den predstavnik pripade večini, eden pa manjšini. ("kritik? im poročila^) Uspela predstava nAide” na gradu Sv. Justa Izvrstna izvedba glasbene strani dirigenta Pradellija Topel večer, ki ga na srečo ni motil v zadnjem času tako pogost naliv, je vplival, da so preteklo soboto k premieri «Aide» prihiteli na obširno dvorišče tržaškega gradu številni ljubitelji operne umetnosti, Ta Verdijeva opera ima svečan, skoraj pompozen značaj, ki se lepo prilega otvoritvi letošnje operne sezone. Zgodovina nastanka »Aide« pove, da je Verdi napisal to operno delo na poziv egiptovskega kedive Ismail Paše in je bila prvič izvajana v Kairu 24. decembra 1871 ob otvoritvi Sueškega prekopa. «Aida» sovpada v tisto ustvarjalno obdobje slavnega italijanskega operista, ko je Wa-gner že prodrl s svojo operno reformo. Slednja je nedvomno spodbudila Verdija, da se je tudi sam začel ukvarjati z mislijo, kako obnoviti in izboljšati svoj glasbeni izraz. Pri tem je sicer ostal zvest vokalnemu stavku, a je poveril glasbi in dramskemu dogajanju enakovredno nalogo. Nje-gbva reforma, ki je tako očitna v poslednjih dveh delih — v Othelu in Falstaffu, še ni popolna ter se še bori z raznimi konvencionalnimi zadržki. Uvedba večjih baletnih skupin, množični nastopi vojakov, duhovnikov, jetnikov pa «Ai-do» nekoliko približuje francoski «veliki operi» G. Meyer-beera in drugih. Vsebina, ki jo je dramski pisec Du Locle povzel po pripovedki egiptologa Marietteja je polna tistih momentov, ki so za Verdijeva dela p osebno značilni. Ljubezen, ljubosumje in predanost domovin i so glavni vsebinski elementi opernega dela. ki so dali pobudo glasbenim domislekom avtorja, ki je v njih mestoma uspel ustvariti zanimivo orientalsko obeležje. Levji delež uspele predstave pripade odličnemu dirigentu Francescu Molinari Pradelliju, kateri je glasbeni del izvrstno pripravil. Le na nekaterih mestih obširnega prostora je bil orkester, ne po krivdi dirigenta, pač pa zaradi akustične pogojenosti v zvočnem nesorazmerju s pevci. Nove izkaznice za vstop na trg na debelo Občina sporoča, da je pri ravnateljstvu trga za sadje in zelenjavo na debelo v teku obnova izkaznic za vstop na o-menjeni trg. Trgovci s sadjem in zelenja, vo, branjevke (tudi tiste, ki imajo stojnice pa rajonskih trgih), pridelovalci sadja in zelenjave ter vsi tisti, ki imajo dostop ng trg na debelo v Ulici Ottaviano Augusto, so zaprošeni, da zahtevajo obnovo izkaznic pri svojih organizacijah ali pa pri ravnateljstvu trga. Za vsakogar, ki ima pravico do te izkaznice, mora biti navedeno poleg imena o-sebe, na katero je izdano obrt. no dovoljenje, ati imena njegovega predstavnika, tudi ime morebitnega namestnika, da bo lahko, v odsotnosti lastnika imel dostop na trg. Obveščajo se vsi interesenti, da bo ravnateljstvo trga po 31. juliju 1953 zabranilo vstop na trg vsem osebam, ki niso še vložile prošnje za nove izkaznice. JUŽNJAK iz barija opeharil ljudi iz lonjerja Vsiljeval je tablice grozeč z zakonskimi predpisi Hotel je priti na lahek način do denarja in s tem sam kršil zakon - Za njim so izdali tiralico Na sedež civilne policije na Katinari je v juliju več oseb prijavilo obiske nekega neznanca, ki jim je pod pretnjo kazenskega postopka vsiljeval kovinske tablice z napisi za borbo proti muham. Zahteval je od tamkajšnjih kmetov, da omenjene tablice obesijo pri vhodu hlevov. Tablice, na katerih je bil omenjen zakon za borbo proti muham, je prodajal po 700 lir kos. Prvo obvestilo o prodajalcu čudnega blaga je dala policiji 2. julija 59-letna Antonija Cok por. Pečar, stanujoča v Lonierski 374. Isti dan se je na policiji zglasil tudi 71-letni Anton Cok, ki je izjavil, da je tablico kupil šele potem, ko ga je neznanec prestrašil s skorajšnjim obiskom kontrolne komisije urada za higieno. 3. juhi3 se je v isti zadevi na policijskem sedežu zglasil 44-letni Karlo Lorenzi iz Lonjerske ulice št. 336. Agentom je podrobno opisal neznanca, katerega je njegova žena Štefanija spoznala za člana kontrolne komisije urada za higieno, ki je svoj čas pregledovala vozove za vprežno živino po tamkajšnjem oko-lišču Sele na osnovi te izjave je policija izvedela, da zgoraj omenjeni urad sploh ni dal v prodajo nikakršnih tablic za borbo proti muham, marveč je v zadnjih dneh celo objavil v lokalnih časopisih, da ni potrebno nabaviti kovinskih tablic, ker niso koristne. Opozoril je, da kdorkoli bi se predstavil pri ljudeh kot njegov predstavnik za prodajo omenjenih tablic, nima za to nikakršnega pooblastila. Policija je med drugimi zaslišala tudi 44-letnega Salvatore At- tilia Civita stanujočega v Ul. D’Annunzio 41, ki je v preteklem letu predstavljal Zvezo slepih pri registraciji poljedelskih vozov v Bazovici. Civita je izjavil, da je bil takrat pri njem zaposlen 42-letni Co-simo Ruggero iz Barija, začasno stanujoč v Drevoredu XX. septembra 57 pri družini Co-soli, ki se je skupno z njim udeležil pregleda poljedelskih strojev v Bazovici. Ob tej priliki je spoznal tamkajšnji okoliš in ljudi, povrh vsega pa je prišel do celotnega seznama domačinov, katerega je spretno uporabil v zadnjem času. Zaradi tega dobrega znanstva z Civitom si»je pri njem nabavil potrebne tablice in jih potem razprodajal na Katinari. Seveda je Civita šele kasneje izvedel, za njegovo umazano trgovino. Policiji je nadalje Civita izjavil, da že več dni ni videl Ruggera, ker se je ta najbrž pravočasno odstranil iz Trsta. Policija je zadevo prijavila sodnim oblastem zaradi sleparije v znesku 2100 lir. Za Ruggerom so izdali tiralico. Smrt inšpektorja civilne policije Ob 16.26 je v Tržiču nenadoma preminul zdravniški inšpektor Vincenzo Tabacco. Zadela ga je srčna kap. pokojnik je bi! znan tudi v Trstu, kjer je bil dodeljen zdravniški sekciji civilne policije. Darovi in prispevki Rudolf Cotič daruje 1.000 lir za Dijaško Malico. V naslovni vlogi je nastopila sopranistka Constantina Arau-jo, ki jo odlikuje odličen gla- I sovni material, katerega zna izvrstno uporabljati, a je poleg tega tudi dobra igralka. Glasno je poleg Aide izstopil tudi Radames tenorista Maria del Monaco. Vsi ostali solisti, predvsem mezzosopranistka Myriam Pirazzini in basist Andrea Mongelli so ustvarili dobro pet in vigran solistični ansambel (Antonio Massaria, Gianpiero Malaspina, Liliana Hussu, Miro Lozzi). Zbor, ki ga je naštudiral A-dolfo F.anfani, se je dobro odrezal zlasti v sceni Vulka-novega templja. Režiser Carla Piccinato je na prostornem odru v celoti pripravil ustrezno scensko igro. Manj nas je pa zadovoljila postavitev stranskih vlog, kar je na splošno pogost nedostatek pri režiji v italijanskih gledališčih. Efektnim scenam so pripomogli okusni kostimi in lepi svetlobni efekti. V baletnem zboru, ki ga je tokrat še dovolj dobro naštudirala Anita Bronzi, je izstopila solistka Sonja Marmo-glia. - r ( GLEDALIŠČE VERDI) Jutri ob 21. uri bo na gradu prva predstava Bizetove opere »Lovci biserov«. Dirigent Francesco Molinari Pradelli. V glavnih vlogah nastopajo Fiorella Carmen Forti, Giuseppe Di Stefano, Etto-re Bastianini, Mario Tommasini. V nedeljo bo ob 20.30 zadnja predstava «Aide» z istimi igralci. Dirigent Francesco Molinari Pradelli. Medtem ko se nadaljuje pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic za premiero «Ix>vcev biserov«, se je davi začela prodaja vstopnic za zadnjo predstavo «Aide». Ljudska prosveta PEVSKI ZBOR PD V BARKOVLJAH Opozarjamo vse pevce, da bo zadnja pevska vaja pred odhodom na ljubljanski festival danes in ne jutri. OF DOLINA Okrajni odbor OF za dolinski okraj organizira v nedeljo 19. t. m. enodnevni izlet za svoje člane v Ljubljano-Kranj. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu OF v Dolini v večernih urad še danes. IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse nedelje izlet na Bled junja-avgusta. 1,—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letni-ce Planinske zveze Slovenije. 14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 9.—15. avgusta izlet na Kamniške planine. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dbevvim odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTOKLUB »ADRIA* MILJE DOLINA organizira 19. t. .m enodnevni izlet v Ljubljano-Kranj. Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah še danes. IZLET V GORJANSKO Ob priliki odkritja spomenika padlih borcev v NOV, ki bo 2. VIII. 1953, organizira okrajni odbor OF skupno z Zvezo primorskih partizanov izlet na slavje v Gorjansko. Vpisovanje za devin-sko-sesljanski sektor pri tovarišici Mariji Gorjan v Sesljanu, za zgoniški sektor pri Garzonovih, za Sv. Križ pri Švabovih, za Nabrežino na sedežu OF vsako sredo in petek zvečer, za šempolajski sektor pri Furlanovih. Vpisovanje se zaključi 20. t.m. MOTOKLUB »JADRAN* Motoklub »Jadran« z Opčin vabi člane, da se udeležijo skupnega izleta v Portorož v nedeljo 12. t. m. Odhod ob to. uri zjutraj 'Z-pred sedeža kluba. MOTOKLUB »AMATORI* pripravlja za 26. julija motociklistični izlet v Postojno-Ljubljano in v Ajdovščino-Crni vrh. Za 25. in 26. julija pa pripravlja dvodnevni izlet na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje samo za člane kluha vsak dan na sedežu moto-kluba od 17. do 19. Zaključek vpisovanja 16. julija. SKEDENJSKO PROSVETNO DRUŠTVO priredi 2. avgusta izlet preko Krasa in Nove Gorice v Solkan z vzponom na Sv. goro. Vpisovanja do 20. julija na sedežu (Skedenj-ska ulica št. 124) od 19. do 21. ure. Posebno vabljeni škedenjski pevci! Razna obvestila VPISOVANJE ZA MLADINSKO BRIGADO je vsak dan na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. Mali oglasi PODJETJE ISCE slovenskega invalida dela, z nad 40-odst. invalidnostjo. Picpiene ponudbe na upravo lista pod značko «A». ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. julija 1953 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 9. CIVILNE POROKE: časnikar Theodore Uhl in uradnica Anto— nietta Bovolini, sodni prokurator dr. Remo Cuccagna in juristka dr. Aspasia Maria Putecci. CERKVENE POROKE: prodajalec Michele Lattanzio in prodajalka Eleonora Barisi, kovač Bruno Bazed in gospodinja Maria Ri-ghi, težak Giuseppe Zuccaro m dnevničarka Ludmila Klabjan, težak Sergio Bacer in gospodinja Albina Rocco, elektricist Nicola Fumarola in delavka Liliana Zu-tion, mehanik Riccardo Franza in uradnica Alessandra Žiberna, t-lektricist Carlo Polsi in šivilja Bruna Silvana Delbello. UMRLI SO: 77-letna Giuseppina Taucer vd. Ferfoglia, 95-letni An-selmo Ragazzo, 57-letna Giuseppina Dogan, 80-letna Erminla Gan-dolfo vd. Bertoli. 62-letna Olga Velludo por. Ghersa, 77-letna Maria Sudlch por. Bologna, 56-letnl Andrea Lessiani Hoptadter. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, II. julija 1953 ob 21. uri gostovanje v DEVINU (na prostem) na dvorišču hiše štev. 5 z Manzarijevo komedijo lljSil ' ' ’ V nedeljo, 12. julija 1953 ob 21. uri gostovanje v DEVINU (na prostem) na dvorišču hiše štev. 5 z Molierovo komedijo UČENE ŽENSKE AKADEMSKI KLUB ..JADRAN" priredi v nedeljo 12. t. m. ob 18. uri AKADEMIJO V DOBERDOBU Nastopajo: moški pevski zbor «Jadran» z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom dr. Zorka Hareja; tržaška folklorna skupina z narodnimi koli in plesi pod vodstvom Jureta Stavarja; recitatorji in recitatorke. Letoviščarji! Za časa vašega bivanja v pravljični koči sredi gozda, ali ob nepregledni modrini našega Jadrana, naj vam bo »PRIMORSKI DNEVNIK* edina vez z zunanjim svetom. Naročite se na list za kakršno koli dobo, za kateri koli kraj, tudi za inozemstvo. 15—dnevna naročnina samo I*#.— »r. UPRAVA LISTA Tel. 7338 Rossetti. 16.30: «Crna strela«, Ste-ve Cochran. Excelsior. 16.30: «Bwana DeviD, Robert Stack, Barbara Britton. Nigel Bruce. Nazionale. 16.30: »Največja ljubezen«. Van Heflin, Helene Hayes. FllodrammaUco. 19.30: «T«ror Na- •vaioščanov«, D. Clark, B. Johnson. Barvni film. Arcobaleno. 16.00: «M-7 ne odgovarja«, Phyills Calvert, James Donald, Robert Beatty. Astra Rojan. 17.00: «Notre Dame«, Charles Laughton, M. 0’Hara. Grattacielo. 16.30: »Zadnji gangster«, E. Robinson. J. Stevvart. Alabarda. 16.30: «Grešnica Wan- državah. Posledice tega v ’ ,^a je gospodarsko stanje tnsv teh držav doseglo kritično ‘Očko. Vsega tega pa mi ne pijmo m trdimo kar tako, am-f*.ponavljamo le to, kar jz-teu i°. najodgovornejši možje n držav in sicer predsed. K vzhodnonemške republi-prP,nreJdsednik češke vlade, in n j k poljske republike Črpa. ? Par dnevi tudi novi ednik madžarske vlade. dano* -Pa Prav gotovo ne bo mi t„uSe nikdo med temi ljud-to nnv°jPOgumen, da bi odkrL za Pt°Vedal, kje je glavni vzrok troh« neuspehe, je nujno poročila0 grešne kozle. Pokih P*1 čitamo o dogod- iasr, j3. Madžarskem, dovolj sov1et-v0ka2uiej°- da je tudi tU like satelit zabredel v ve-Vep gosP.odarske težave. Kri-Ureau3 ni «stalinska družbena skeS,1 ’’ ki so jo na Madžar-am? Uvedle moskovske lutke, skp„ak..hivši «voditelj madžar. naiP, Hudstvai) Rakoszi. Io je pa enostaven izgovor, ki gosp. ,zaleže Za sedanje težke džarldarske razmere na Ma-sicer več vzrokov, in čružhe^„aianie «Stalinovega .o reda». dejstvo, da v. Y. pov°jnem času na Madžarskem na oblasti ljudje »rez hrbtenice, navadni lakaji jim je usoda madžarskega' ljudstva in same Madžarske le deveta briga. .Eden takih je bil tudi do-'Jerajšnji »voditelj madžar-Sltega ljudstva« in današnji Rrešni kozel Rakoszi. Rakoszi tares ne zasluži pomilovanja *akor tudi ne zasluži, da bi ?u naprtili vso krivdo za semnje stanje na Madžarskem, *aJti on je bil «velik» zares "8rao toliko, kolikor je to bilo f°trebno Moskvi in njenim in ‘Brasom . Eakoszijeva «velieina» je bi-a le v tem, da je prekosil sa-linga sebe v hlapčevanju Sta. .au: Zaradi tega hlapčevanja hp b’I tako neznatno maj-15 n tako na Madžarskem, ka-r tudi v ostalem svetu. Ži.o? eimo si v kratkem njegov 'Menjepis. lep akoszi se je rodil pred 61 vas- sin bogatega Zida v VatfV začel politično udejstvo- dot. . a blizu Sente. Sole je -končal *•- - s- p«. *» v Franciji, in se ze ta 13°t socialdemokrat. Ze le-^akn. • ,s° Sa zajeli Rusi, in ySZl to »nA_i *-.v0a vrnil na" Madžarsko. jati °!?i ie začel politično vzga. leta ^“džarske ujetnike. 1918- a mu je sicer prinesla ooren’ ?a 1® velik politik >n It'adži c,eš da je bil voditelj niadža^,kega ljudstva v času 6 koii komune. Toda to je i« od,i;e.”cionalna trditev, ki ki pa V2lla svojemu namenu, ti i lnia hobene osnove. Ra-“H v času komune le minister za trgovino in nič več. Po polomu komune je Rakoszi zbežal v SZ. Tu je bil zares ožji delavec Bele Kuna, vendar ga je «smola» rešila, da ni končal z njim v Stalinovih zaporih. Ko je namreč Rakoszi prišel leta 1924 spet na Madžarsko na ilegalno delo, so ga kmalu zaprli in obsodili na osem let zapora. Po prestani kazni so ga obsodili na dosmrt. no ječo. Toda leta 1940, ko so se Sovjeti pobotali s Hitlerjem, ga je Stalin vzel v zame. no za tiste mnoge nemške in židovske komunistične emigrante, ki jih je Hitler zahteval od SZ. In Rakoszi je ponovno odšel v SZ. Z njegovim odhodom je bila razpuščena tudi madžarska komunistična partija, kajti to so baje zahtevali Nemci kot pogoj za izpustitev Rakoszija. Moskva je to rade volje sprejela, kot je tudi sprejela razpust poljske komunistične partije pod izgovorom, da je v njej preveč vrinjencev pokojnega Pilsudskega. V Moskvi je Rakoszi delal med madžarskimi političnimi emigranti, ki Pa jih je dal Stalin precej razredčiti, kot je storil tudi z znanim voditeljem madžarske komune Bela Kunom. Ko so marca lani v Budimpešti praznovali 60. rojstni dan «voditelja madžarskega ljud- stva« so ga njegovi petolizniki dvigali v deveta nebesa in kmalu zatem je Revaj napisal v organu Informbiroja «Za trajen mir—«, da je Rakoszi »voditelj visokega ranga«, «tvorec madžarske ljudske republike«, «velik državnik«, ki je «naučil svoje sodelavce, kako je treba voditi državo« in zaključil, da je najvažnejša značilnost pri Rakosziju njegova «ljubezen do Sovjetske zveze« in ((velikega Stalina«. Seveda je vse to le hvalisanje in povzdigovanje po naročilu, kajti vsa njegova «revoluci-narnost« je bila doslej le v tem, kar smo že prej omenili, in sicer: od 18 do 23. leta v SZ pri Kominterni in 1924. le nekaj mesecev organizacijske, ga dela na Madžarskem dokler ni prišel v zapor. Ko ga je leta 1940. kot smo že prej omenili, Stalin osvobodil, je on v vsem času vojne po moskovski radijski postaji ((pozival svoje ljudstvo«^ v borbo proti nemškim fašistom. Ves ta čas, vse do leta 1944, pa se Rakoszi ni spomnil, da na Madžarskem partije dobesedno ni. Sicer pa je tudi res, da partije dejansko niti ni potreboval, saj je ((stalinski družbeni red« prinesla na Madžarsko Rdeča armada in pri tem je moralo madžarsko ljudstvo pokorno sprejemati vse ukaze, ki mu jih je odrejal Stalinov ljubljenec Rakoszi. To je bilo tudi povsem v smislu Stalino-vč teorije, da se narodi ne morejo osvoboditi brez sovjet, ske «pomoči». Ko je bila 22. decembra leta 1944 postavljena v Debre-cinu prva madžarska vlada, je že dober teden zatem napovedala vojno Nemčiji. Nemci niso zaradi tega bili v nič slabšem položaju kot dotlej, le Rusom je bilo v toliko laže, ker so pred svojo armado poslali novo madžarsko vojsko, da bi čistila minska polja. In tako je bila že 4. aprila leta 1945 vsa Madžarska «osvoboje-na», in na Madžarskem se je začela izvajati politika po direktiv ah, ki so prihajale iz Kremlja. Komunisti sicer niso imeli nikakega vpliva med jjudstvom, . vendar to ni Ra-i °s?‘ia mnogo skrbelo, saj je Rd pr‘ r°ki Rdečo armado, »to Ca armada je plenila po an°vanjih, v tovarnah, trgo. nah ip tovorni vlaki so vo-' •‘JjBdžarsko bogastvo v So-. zvezo. Madžarsko ljud. tiho preklinjalo, Ranci ^ l-e VSe to mirno gle-• ?oslusal in molčal. Po sovjetskem nasvetu je ustvaril tudi prvi politični blok, v ka-?3(Lm so sodelovali; komunistična partija, social-demokrati in stranka malih posestnikov ter sindikati Temu je sledilo naglo notranje »razčiščevanje« s predstavniki nesovjetskih strank, pri čemer je bila zelo podjetna tudi Rdeča armada. Vzporedno s politično likvi-dacijo, so z vso brzino uvajali ((stalinski družbeni red«. K u-nicevanjvj madžarskega gospo-darsvta je pripomogla tudi Ra. koszijeva trgovska politika s SZ, predvsem v obliki znanih ((skupnih trgovskih družb«, in Rakoszi ter njegovi zavezni-niki so. storili vse, da bi zado. stili pohlepu nenasitne moskovske birokratske kaste. Avtomat, ki se mu pravi Rakoszi, je napravil vse, kar je Moskva zahtevala in spremenil celo svoj centralni komite v druščino zavistnih tekmecev in ljudi brez hrbtenice. Za Rako. szija je značilno tudi to, da je pred letom 1948 slavil jugoslovansko komunistično partijo, ko pa je bila v juniju sprejeta zloglasna resolucija, je postal eden največjih nasprotnikov Jugoslavije, in v svojih lažeh celo tekmoval z Moskvo. Povsem razumljivo je, da je tak človek moral privesti Ma. džarsko tja, kamor je prived- la sovjetska vladajoča kasta Sovjetsko zvezo samo m vse satelitske države. Danes so Rakoszija odstavili. Na njega zvračajo glavno krivdo za neuspehe. Toda že v začetku smo rekli, da ni glavna krivda na njem, kajti sicer bi bilo tako stanje samo na Madžarskem in ne v vseh državah pod sovjetsko nadoblastjo. Na vsak način pa je bilo sedaj razkrinkano in postavljeno na laž vse tisto oboževanje in vsi tisti slavospevi na račun ((voditelja madžarskega ljudstva« Rakoszija, ki ni bil nič drugega, kot navadna lutka moskovske klike in predvsem Stalina, nič drugega kot navaden posredovalec ((stalinskega družbenega reda«. Z njegovim zatonom pa je šel v pozabo tudi eden najbed-nejših Stalinovih lakajev. Arena v Pulju, kjer se vrši prvi glasbeni festival. DELO AKADEMIJE KRAJŠA ČAS MED PORODOM ZAMISLI IN NJE^PRAKIjČNOJJPORARO «lskanje iesnice je po tej strani težko, po drugi strani pa lahko. Jasno je, da nihče ne bo resnici popolnoma zagospodoval, nihče pa je tudi ne bo popolnoma zgrešil. Vsak bo nekaj prispeval k znanju o naravi in skupna dognanja ustvarjajo veličino>> bert Oppenheimer, Arthur H. Compton, Robert A. Millikan -in drugi. Med člani, ki jih je imela akademija v preteklosti, najdemo imena največjih znanstvenikov, s katerimi se lahko ponašajo Združene države; velikega naravoslovca Louisa Agassisa, fizika Alexandra Dallas Bachea, vnuka Benjamina Franklina matematika Benjamina Riercea in mnoge druge. Dejavnosti Akademije znanosti v znanstvenem svetu so j mnogoštevilne in nekatere edinstvene. Tako je na primer edina ustanova, ki je po določilu kongresa znanstveni svetovalec vlade. Rri izvrševanju dolžnosti vladnega svetovalca nastopa akademija samostojno ter kot nepristranski partner vlade. Akademija znanosti ima vsako pomlad svoje redno zborovanje, ki traja teden dni. Tedaj se možje, ki se ukvarjajo z atomsko energijo, specialisti zdravniške vede, kemiki, biologi, inženirji, zvezdoslovci, skratka, znanstveni voditelji vseh poprišč, snidejo pod isto streho. Kako se vzdržuje Najvažnejše delo, ki ga Akademija znanosti vrši v mirni dobi, je porazdeljeno v tri Ameriško akademijo znanosti so ustanovili 3. marca 1863 na podlagi zakona, ki ga je podpisal tedanji predsednik Združenih držav Abraham Lincoln. Sedež akademije je eno najlepših poslopij v Washing-tonu. A jen ustroj in dejavnosti Člani akademije so sodelovali pri razvoju atabrina, ki je uspešno sredstvo proti malariji, nove vžigalne naprave za eksplozive, raketnih izstrelkih in radarju. Mnogo syojih neutrudljivih prizadevanj so posvetili vprašanjem usmerjenim k reševanju človeškega življenja, kot na primer preučevanja, ki so podaljšala uporabljivost krvne plazme in krvi na splošno. Po zaslugi napredka zdravniške vede niso rešili samo mongo stotin človeških življenj na bojnih pozo-riščih druge svetovne vojne, ampak jih rešujejo še danes. Posebni odbor akademije, ki je v zadnjem delu druge svetovne vojne sodeloval s tako ime' novano »U.S. Army, Navy and Veterans Administration« ter z industrijo, je dosegel zavidljive pspehe v izboljšanju u-metnih udov. Člani akademije bodo pomagali uresničiti taka cuaa, kot r--------------------- so redni prevozi z letali z nad-1 gjavne panoge, in sicer koor- zvočno hitrostjo, odkritje u- j Minira in vodi znanstvena pri-spešnega sredstva proti raku zadevanja, vzpodbuja ta _pri-in podaljšanje človeškega ziv-1 zadevanja in končno združuje ljenja na splošno. Z delom, ki čisto znanost s praktičnim iz-ga vršijo pod pokrovitelj- vajanjem njenih dognanj, ali stvom akademije, bodo še na- ]j0j. je t0 lepo povedal pokoj-dalje izboljševali ceste; poseb- . nj predsednik dr. Frank Jeni odbor, ki posluje pod nje-|wett. ( raz mer, že privadilo na novi..d vek, so se ti pogoji v marsičem spremenili. Predvsem se je ob- restna mera počasi nižala in prišla lansko leto že na tri odstotke; drugič, nagrade so se zmanjšale in je najvišja na" grada za novo posojilo določena samo na deset tisoč rubljev, tretjič, nov izplačilni rok nl več det deset let, kot prej, ampak dvajset in to ne velja samo za na novo vplačana P°* sojila, ampak tudi za .VBe,za" ostanke, ki jih sovjetski drza.^“ ljani še niso dobili izpla°anI • Posebna značilnost sovjetskega notranjega posojila an, kor bi ga lahko tudi vali, drugega davka je y da se iz leta v lei° , ,-ud. prvi petletki je »gS^nekaj stvo vplačalo skup* nad sedem m^p^je moralo lie,\'r manfkot 36 mi- vplačati mč me(J dejanBko a prvega in zadnjega vrednostjo P ,,ila sicer ni ta-državnega P bi na prvi k° ,Vf kute^‘ sklepati po številkah, kajti vHnh^vsej trdi finančni poli-mv? na račun življenjske rav-pi ie bila v SZ inflacija dejansko vendarle občutna. To se odraža tudi v nominalnem dvigu povprečnega prejemka, Jh ^ je od prvih državnih posojil dvignil za sedem krat. Toda državno posojilo se je od tedaj dvignilo po svoji nominalni vrednosti kar za 23 krat. Kako pa se država obnaša nasproti svojim državljanom-upnikom. ki so vplačali držav- iPrtAnlVi nnHdtlrrtV ni, vendar se računa, da je v SZ okoli sedemdeset milijonov prebivalcev, ki so z vplačevanjem teh posojil postali upniki države in po povprečnih, toda zelo verjetnih računih dolguje država tem sedemdesetim milijonom svojih upnikov ‘lepo vsoto 250 milijard rubljev. To pa ni tako malo, saj pride na vsakega državljana SZ nič manj kot 1-20 rubljev, ali na štiričlansko družino kar šest mesečna povprečna plača kvalificiranega delavca. Zakaj pa sovjetska birokratska uprava ravna na tak na; čin? Kaj jo sili k temu? Ali zares potrebuje toliko finančnih sredstev? To je ceil niz vprašanj, ki se nujno postavljajo v zvezi s tem. Ze prej smo rekli, da je državno posojilo postalo drugi davek. Ker pa vemo, da pobira vsaka država davek zato, da krije svoje izdatke, in da razpiše posojilo le v izjemnih primerih, bi kazalo, da je v SZ to izjemno stanje že stalno. Pa ni res Sovjetski državni proračun je danes eden tistih redkih proračunov v svetu, ki je stalno brez primanjkljaja. Se več. Pri sovjetskem proračunu opažamo iz leta v leto visok prebitek neizkoriščenih finančnih sredstev. Pri tem pa je značilno, da je ta prebitek skoraj vedno v razmerju z državnim posojiiom. Nekaj primerov: Leta 1946 je znašal prebitek v proračunu 14.1 milijarde rubljev, posojilo pa je prineslo državni blagajni 24.7 milijarde rubljev; leta 1947 je bil prebitek 20.1 milijarde rubljev, posojilo pa je prineslo 257 milijarde rubljev in razen leta 1950 in 1951, je bilo to razmerje več ali manj vedno enako. C e ima torej sovjetski proračun prebitek, zakaj se državne finance potegujejo za to da pritegnejo v državno blagajno še druga finančna sredstva, ki bodo ostala tu neizkoriščena? Odgovor je zelo enostaven in je povezan s tem, kar smo rekli že v začetku. Davek, ki ga mora vsak državljan plačati državi, je posredno zmanjševanje njegove kupne moči in Hkrati nižanje njegove življenjske ravni. Davek pa je danes nekaj nujnega, ker je vloga države postala s časom tako obsežna, da ima pravico zahtevati od vsakega državljana, da ji vsaj v določeni meri vrne to, kar ona troši zanj. To velja za SZ, kot velja za katero koli državo. Ker pa postaja v SZ iz leta v leto stalno večja razlika med blagovnim skladom in skladom plač, torej med blagom, ki je na razpolago državljanom, in kupno močjo državljanov, si država pomaga s tem da s posojilom potegne iz žepa državljanov ves tisti denar, ki bi ga ti ne mogli uporabiti zaradi pomanjkanja blaga na trgu. Vse to bi bilo skoraj neka dobra finančna poteza, kajti znano je, da privede prevelik obtok denarja do zvišanja cen in.posredno do zmanjšanja realne vrednosti povprečnega dohodka državljanov. Toda to teoretiziranje v tem primeru ne drži. Zakaj? Vzroke moramo iskati drugje. Sovjetska zveza se je v vsej dobi «velikega Stalina« posvetila samo težki industriji. Poleg tega je odpovedalo tudi njeno poljedelstvo. Na drugi strani pa je lahka industrija tista, ki izdeluje velikansko večino potrošnega blaga. In ker je bila slednja na račun težke industrije zapostavljena, je povsem razumljivo, da ni mogla in da ne more proizvajati toliko potrošnega blaga, da bi krila vsaj osnovne potrebe sovjetskih državljanov. Pomanjkanje blaga pa avtomatično dvigne cene in seveda izprazne tudi skladišča. Moskovski mogotci pa so si izmislili nekaj drugega. Sovjetskemu državljanu je treba vzeti vsa razpoložljiva sredstva in to delajo z opisanim notranjim posojilom. Tako torej je blaga vedno na razpolago, kajti sovjetski državljan si ga ne more privoščiti. Samo ob sebi se pa razume, da gre vse to na rovaš življenjskega standarda sovjetskih državljanov. Toda kdo se je za njih zmenil. V preko-uralskiih predelih SZ s0 rasli novi giganti, nove tovarne in sovjetski državljan je dajal, dajal, dokler je mogel. Toda Cehi ne morejo več, podobno je tudi s Poljaki, Madžari in drugimi. Kaj pa Rusi in vsi oni narodi, ki žive v SZ? 2e na Stalinovem pogrebu je Malenkov rekel, da se bo življenjska raven dvignila. Na račun te izjave so se v Moskvi širili glasovi, da bo prišlo do večjih sprememb v petletnem načrtu in da se bodo trinoga sredstva, ki so bila določena za težko industrijo, investirala v lahko industrijo. Mnogi so se celo spraševali, če bo sploh razpisano novo državno posojilo, ki je bilo Stalinova zamisel. Od vseh teh ugibanj se je le bore malo uresničilo, toda spremembe so pa vendarle značilne. Posojilo je bilo sicer razpisano, vendar pa je zahtevana vsota za polovico manjša od lanske. Poleg tega je 'bilo posojilo razpisano z dvomesečno zamudo. Kaj to pomeni? Vemo, da je bil odlok o znižanju cen potrošnega blaga, o čemer se je moskovska propaganda toliko razpisala, le navaden bluf; toda zakaj zahteva država le polovico od tega, kar je zahtevala lani, in zakaj je razpisala posojilo z dvomesečno zamudo? Ali to ne pomeni, da so Malenkov in njegova druščina uvideli, da se kljub patriotizmu sovjetskih državljanov zares ne more iz njih nič več iztisniti. To pa je hkrati tudi dokaz, da je sovjetski režim žrtvoval svoji zgrešeni gospodarski politiki blagostanje svojega ljudstva. In skrajni čas bi bil. da se ne posveča vsa pozornost samo novim strojem in tovarnam, ki izdelujejo topove, ampak da se posveti pozornost tistim, ki bodo te stroje lahko spravili v obratovanje. Toda to je za moskovske ((gospodarstvenike« in »politike« že neizvedljivo, kajti pregloboko so že zabredli. Sicer pa to tudi ni več njihova naloga, ampak revolucionarno dejanje sovjetskega delovnega ljudstva samega. IzSla je knjiga o Tilu v slovenščini 8. julija t. 1. je izšla v slovenščini knjiga «Josip Broz-Tito« — prispevek za biografijo, ki jo je napisal Vladimir Dedijer. Knjiga vsebuje nekaj novih poglavij, med drugim tudi popolno besedilo predgovora, nadalje kratko pismo ameriškega Slovenca, ki je delal skupno s tov. Titom, in poglavje o srečanju predsednika republike Tita s Togliattijem. V knjigi, ki jo je opremil arhitekt Dušan Omahen, je 62 slik, med njimi več talcih, ki v dosedanjih izdajah še niso bile objavljene. Originalne vinjete je izdelal akademski slikar France Mihelič. Knjiga ima 769 strani in je bila natisnjena y 30.000 izvodih. TRST, petek 10. julija 1059 VREHE Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno, morebitne kratke plohe. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 29,2 stopinje; najnižja pa 21,5 stopinje. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.40: Pojeta Tržaški kvintet in ženski oktet iz Tolmina. Trst II.: 20.45: Dvorak: Slovanski plesi. 21.00: Slavni pevci. — Trst I.: 18.30: Glasba iz baletov. — Slovenija: 21.15: Pester spored slovenskih narodnih pesmi. - t1. i lil....... . JNiitni m::.. MANS - NANTES ETAPA: SEDMA NEKAJ V ODGOVOR LISTU «MESSAGGERO VENETO» Še o belih glasovnicah Kljub grožnjam protest proti vladni raznarodovalni politiki - Nezadovoljsvo tudi med Furlani N acionalno-šovinistični dnevnik «Messaggero Venetov nam v nekem polemičnem članku o-čita, da potvarjamo resnico, ko trdimo, da pripada tistih 1.825 belih glasovnic, ki so bile oddane pri zadnjih političnih volitvah v Beneški Sloveniji, slovenskim volivcem. V resnici nismo imeli niti namena odgovoriti na te očitke Časopisa, ki jo znan vsem našim čitateljem kot glasilo, ki je vedno potvarjalo resnico glede na slovensko narodno manjšino v Italiji. Vendar pa nikakor ne moremo mimo nekega dejstva, ki bi ga eMessag-gero Veneto rad prikril«. Gla. sovi, ki so jih vse stranke nabrale v Beneški Sloveniji, so brez dvoma glasovi slovenskih volivcev, kakor so furlanski glasovi vsi tisti, ki so bili oddani za razne stranke v Furlanijii. Tistih 1.825. belih glasovnic, in to bi moral vedeti tudi on. Fantoni, ki tokrat ni uspel, predstavljajo tisti del volivcev, ki se niso bali groženj in ki so hoteli na ta način protestirati proti vladi in njeni raznarodovalni politiki, zahtevajoč, da se ustvari tudi pri nas bolj svobodno ozračje, da se dovoli Furlaniji deželno avtonomijo in da se končno vendar enkrat izda zakon, ki naj bi zaščitil slovensko narodno manjšino v Italiji. «Messaggero Venetov pa bi hotel te bele glasovnice pripisati k nekemu splošnemu pojavu, ki naj bi se izvršil v vsej Italiji. S takimi argumenti se lahko prepriča samo velike ne. vedneže. Dejstvo je, da če bi vsi italijanski volivci odgovorili raznim strankam na enak način, kot je odgovorilo naše ljudstvo, bi bilo v vsej Italiji najmanj tri milijone belih ali neveljavnih glasovnic, ne pa 1,300.000, kot je to uradno objavil on. Scelba. Kdor tega ne verjame, naj le kontrolira odstotke in lahko se bo sam prepričal, kdo je potvoril resnico. Desettisoče belih ali neveljavnih glasovnic, ki so jih položili Furlani v volilne skrinjice, imajo vsekakor tudi ne. kaj skupnega z nami. Tudi oni so hoteli v tej obliki protestirati, ker še do sedaj Furlanija ni dobila deželne avtonomije. Mi se prav tako borimo za deželno avtonomijo in smo se vedno zanjo potegovali. Furlanija je vse preblizu Koroške, da bi ne videla kakšno korist prinaša deželna avtonomija. Zavednejši del furlanskega na_ roda zahteva, naj dobi Furlanija samoupravo s posebnim statutom, kakor jo ima Koroška dežela. Na Koroškem ne uganjajo takega šovinizma kot v Vidmu. Tam v večji meri spoštujejo pravice Slovencev in njihova deželna vlada je na poti, da bo odstranila vsako obliko narodne nestrpnosti, ker je razumela, da se le s spoštovanjem narodnih manjšin u-stvarja podlaga za politiko do. brega sosedstva s sosednimi državami. To pa je tudi naš namen in z nami si želijo isto stvar tudi desettisoči Furlanov. Zato se eMessaggero Ve-neton zaman trudi osmešiti to dejstvo, saj vsebuje resnico, ki jo lahko zakrije samo bebcem. (Iz »Matajurja«) Seja pokrajinskega sveta in Trgovske zbornice Prihodnjo soboto, dne 18. julija, se bo v dvorani Trgovske zbornice vršila seja pokrajinskega sveta. Dnevni red bodo sestavljale točke važnega značaja ter bodo tudi razpravljali o točkah dnevnega reda, ki niso prišle na vrsto pri zadnji seji. * * * Te dni se je na sedežu Trgovske zbornice vršila seja, na kateri so bili prisotni, predstavniki Trgovske zbornice in zveze industrialcev. Na seji so predhodno reševali problem o potrebi opeke v našem kraju in to tudi v zvezi z uvozom tega materiala iz Jugoslavije. Seji je prisostvoval tudi predsednik zveze ing. Ferfoglia, podžupan dr. Poterzio jn ravnatelj Trgovske zbornice dr. Candutti. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Ra-štel štev. 26 - tel. 33-49. Nerazumevanje delodajalcev za potrebe brezposelne mladine Prevelik odstotek mladih brezposelnih - Zahteva delavstva Kadar stopijo delavci v sindikalno gibanje, tedaj poleg zahtev, ki se nanašajo na njihove delovne pogoje, postavijo tudi zahteve po sprejemu vajencev na delo Tako so postavili to zahtevo delavci kemične tovarne SOLVAY iz Tr. žiča, delavci Združenih jadranskih ladjedelnic iz Tržiča, ter delavci drugih podjetij in tovarn. Delavci CRDA iz Tržiča so zahtevo po sprejemu 200 vajencev na delo postavili že pred časom, toda ravnateljstvo je odgovorilo, da bo namesto zahtevanega števila za. poslilo samo 60 vajencev. V zavrnitvi sprejema 200 va. jencev na delo in v podobnih nesocialnih vztrajanjih številnih delodajalcev v goriški pokrajini je vzrok za žalostno stanje brezposelne mladine Malomarnost občine za popravilo cest Nesreča ne počiva Nevaren padec delavca v CRDA - V livarni SAFOG - Nesreča kmeta pri mlatvi Včeraj sta se v tovarni CRDA v Tržiču pripetili dve hudi nesreči. Žrtvi nesreče sta bila dva delavca. Prvi je 32-letni Egidij De Rosa iz Turjaka, kj je padel z 12 m visokega stropa in si je pri tem zlomil stegnenico leve noge, močno udaril v prsni koš, izpahnil ramena in zlomil koleno desne noge. Ponesrečenca so odpeljali v mestno bolnišnico, kjer leži v zelo resnem stanju. Doslej še niso znani vzroki nesreče. Druga žrtev nesreče na delu je 30-letni Alojz Mandian iz Aiella, ki je tudi padel s precejšnje višine. Pri padcu si je ta resno poškodoval zatilnik in si baje zlomil vratna vretenca. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v mestno bolnišnico in se bo zdravil 20 dni, ako ne bodo nastale posledice. * * * Tudi včeraj ni nesrečna usoda prizanesla delavcem v livarni «Safog» v Stražicah. Tokrat je nesreča zadela 63-let-nega Alojza Bordona iz Stan-dreža, kateri ,je tamkaj zaposlen. Med delom je Bordon nesrečno padel ter zadel s prsnim košem ob neki vrč. Delavci so takoj priskočili nesrečnežu na pomoč in poskrbeli, da je prišel na kraj rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal delavca v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravnik, ki ga je sprejel v pregled, je ugotovil, da si je pri padcu zlomil rebra na desni strani in je zato ponesrečenca obdržal v bolnišnici. Si di * Včeraj okrog 1315 je rešilni avto Zelenega križa prihitel na pomoč 25-letnemu Jožefu Prinčiču iz Jazbin. Prinčič je pomagal pri mlatvi in pri tem je nesrečno padel ter si zlomil levo nogo v piščali, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil. Sleparil je delavce Policija je te dni zaključila preiskavo v zvezi s ponever. bo delavskega denarja v livarni SAFOF. Poneverjen denar bi morala notranje komisija dati na račun nekaterim trgovcem za nakup blaga. Po nepotrjenih vesteh naj bi predsednik notranje komisije Branco Faganel zelo pa. zil na vse izdatko in dohodke, ki jih je opravljal tajnik no. tranje komisije 38-letni Leone Bove iz Gradiške. Čeprav pa je bil Bove znan za poštenjaka je bilo iz računov razvidno, da si je prisvojil okoli milijon lir, ki so jih delavci v obliki obrokov plačali njemu, da bi tako čimprej plačali dolg dobaviteljem blaga. Pri drugi podrobnejši pre-iskavi po so iz Bovejevih za. piskov ugotovili, da je poneverjena vsota veliko večja in da znaša 1.758.000 lir. Ponever. be so se pričele že leta 1949. Prijavili so ga sodnim oblastem zaradi krivične prilastitve denarja. Umik carinskeqa oddelka Glavna direkcija carine v Gorici sporoča, da bo carinski oddelek, ki pregleduje pakete za izvažanje v Jugoslavijo in ima svoje sedeže na glavni pošti, obratoval od ponedeljka, dne 13. t. m. dalje samo trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah, in petkih od 8. do 12. ure. Delovne cenfre bi mestih - Slabo sta Goriška občina ne daje za popravila cest iz svoje blagajne skoraj nobenega denarja. Vsa cestna dela opravljajo delovni centri, katere na predloge in prošnje županstva odobri ministrstvo za delo v Rimu. Tako je že pred časom ministrstvo odobrilo pet delovnih centrov. Na Rojcah, in sicer v bližini begunskega naselja, zopet popravljajo cesto ki so jo prav tako z delovnim centrom pričeli širiti že pred dvema letoma, dalje popravljajo Drevored XX. septembra, opravljajo nekate-ra dela v Grojni in Ul. Scod-nik. Za vsa ta dela je dala država na razpolago nad 24 milijonov lir. Zaposlenih je 235 delavcev. Nedvomno je, da so delovni centri močan čini-telj, saj so skoraj edino sredstvo za popravilo obč. cest. Vseeno pa smo mnenja, da bi morala občina delovne centre drugače razmestiti. Ze lani se je govorilo, da bi bila Cesta sv. Mihaela že dav-naj razširjena in izgotovljena, če bi jo prevzelo kakšno zasebno podjetje. Govorilo se je tudi, da bi to podjetje delo bolje opravilo in tudi nekoli. ko ceneje. Ce to drži, zakaj potem županstvo popravlja to važno cesto samo z delovnimi centri, za katere je na žalost znano resnično dejstvo, da je njihova gradbena moč majhna, delavnost pa počasna? In ker smo že pri cestah, moramo omeniti, da so nekatere okoliške ulice v zelo slabem stanju, in sicer prav zato, ker občina iz svojega proračuna daje za njihovo popra-vilo odločno premalo denarja. Prav zato je Gorica med me. sti, ki so po vojni zelo malo žrtvovala za izpopolnitev svojega cestišča. Med take slabe poti spada Ul. Čampi, ki je dokaj prometna. Med hišno številko 23 in 29 pa je ta ulica tako ozka, da se ne moreta srečati dva avtomobila Kole- morali drugače ražnje okoliških cest sarju v resnici slaba prede če ga v tistem ozkem delu dohiti tovorni avtomobil. Na eni strani ceste je živa meja, ki jo sestavljajo tudi drevesa, na drugi strani pa je iz zarjavele pločevine napravljena ograja. Cesta na tistem kraju ni širo. ka niti tri metre. Županstvo bi moralo od kme. tov odnosno lastnikov hiš, ki so lastniki tamkajšnjih njiv in vrtov, odkupiti potrebno po. vršino zemljišča, odstraniti ograje ob cesti in cesto razši. riti, da ne bo več v Ul. Čampi tistega nevarnega in prometu škodljivega ozkega grla. pod 21. letom starosti, odnosno mladine, ki išče prvo za-poslitev ali pa ki je pravkar prišla od vojakov. Taki in po. dobni delodajalci, kakršni so v CRDA, ki so odklonili upra-vičeno zahtevo delavcev, čeprav znaša povprečna starost vseh delavcev v ladjedelnici 42 let. so krivi, da je bilo, na primer, v lanskem septembru od 10.993 brezposelnih v celi pokrajini, kar 4.629 mladincev pod 21. letom starosti, medtem ko jih je bilo v mesecu oktobru od 11.213 brezposelnih 4.742 brezposelnih mladincev, novembra od 11.655 kar 4.933 in decembra od 11.491 brezposelnih kar 4.857 brezposelnih mladincev. Številke govorijo, da sko-raj polovica brezposelnih v goriški pokrajini odpade na mladino. Zato bi bilo bolj kot nuj. no, da delodajalci in predvsem oblasti uvidijo, kako nepravično je onemogočati mladini, da si poišče zaposlitev, se primerno izuči in usposobi, da bo dobila zaposlitev in da se bo predvsem kot strokovno u-sposobljena mogla vključiti v proizvodnjo. Zakaj prav od vključevanja mladih sil v proizvodnjo je odvisen njen u. speh in dvig, njena kakovost. Izlel na Viš Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 12. t. m- izlet na Viš (2666 m). Odhod s Travnika z avtobusom do Nevejskega sedla v soboto IX. t. m. ob 15. uri. Prenočevanje v koči Corsi — povratek v nedeljo zvečer. Vožnja za člane 700, nečlane 800 lir. Vpisovanje do četrtka 9. t. m. zvečer pri urarju Darkotu Šuligoju. Z Isottijem prva italijanska zmaga Asi se zadovoljujejo z nadziranjem Kobleta f VRSTNI RED NA CILJU 7. ETAPE LE MANS - NANTES (181 km): 1. ISOTTI (It.) 4.46’08”; 2. Quentin (Ile de France), 3. Quennehen (NEC), 4. Remy (Fr.), 5. Labertonniere (NEC), 6. Rotta (SE), vsi s časom Isottija; 7. Mahe (O) presledek 7’31"; 8. Koblet (Sv.) 8’6”; 9. Darrigade (SO); 10. Robič (O); 11. Schaer (Sv.). — Nato skupina, v kateri so poleg drugih: Astrua (It.), Baroni (It.), Bar-tali (It.), Corrieri (It.), Drei (It.), Magni (It.), Rosselio (It.), Close (Belg.), Impanis (Belg.), Van Geneugden (Belg.), Van Est (Hol.), Wagtmans (Hol.), Voorting G. (Hol.), Bobet (Fr.), Deledda (Fr.), Gauthier (Fr.), Geminiani (Fr.), Lauredi (Fr.), Le Guilly (Fr.), Rolland (Fr.), Teisseire (Fr.), Bober (Ile), Caput (Ile), Hassenfor-der (NEC), vsi s časom Kobleta. — Odstopila sta: Sabbadini (SO) in Guerinel (O). NANTES, 9. — Na današnjo kratko etapo so se dirkači odpravili šele ob 11.30. In kar kmalu se je pričelo prerivanje u ospredje. Holandec Nolten je izkoristil zmedo, ko je kakih 30 dirkačev padlo, in pobegnil. Zdi se da ga včerajšnja nezgoda, ko je prišel na cilj■ zelo pozno zaradi naporov' prejšnjih dveh etap, ni nič kaj izmodrila. Pridruži pa se mu še drugih sedem dirkačev in | med njimi Italijan Isotti. In čeprav so to šele prvi kilome-. tri, je vendar že na pozornici tudi Koblet. Seveda je takoj za njim Magni, potem Van Est in drugih sedem. Ko pa Svi- NEURJE IN TOUA ter kasna pomoč Kot je znano, je v maju to-ča hudo prizadela razne hribovske kraje Furlanije, poseb. no pa občine v Nadiški dolini. Županstva so se takoj zavzela pri prefekturi za pomoč prizadetim krajem. Kmetijsko nadzorništvo je napravilo obširno poročilo, Pokrajinska u-stanova za gorsko gospodarstvo se je tudi zanimala za zadevo. Po vseh teh prizadeva, njih je notranje ministrstvo nakazalo 8 milijonov lir za pomoč po toči prizadetim krajem. Pravijo, da bo šele zdaj prišla pomoč vlade prizadetim po snežnih zametih lanskega leta; za tako zamudo je seve. da odgovorna rimska birokracija. Lanski sneg je povzročil veliko - škodo na gospodarskih poslopjih in kmečkih hišah-Posebno je bil prizadet gornji del Nadiške doline, kjer se je pod težo snega porušilo več hiš. Ze takrat so se krajevne oblasti takoj zavzele za pomoč prizadetim. Po dolgih preiskavah in pregledih je vlada do- se oS £Do$eido&hkem Igmui delila 30 milijonov lir za ob. novo in popravila poškodovanih stavb. Te dni pa so pri «Genio civile« oddali naročila za zgradbo 8 stanovanjskih hiš za brezdomce vasi Matajur, sovodnje, Kras, Pačjuh, Zuodar in Obrneto za skupno vsoto 8 milijonov lir. Gradilo bo podjetje Marin e Vidoni iz Forgarie. Tudi pretekli teden je razsajala huda nevihta pri Fojdi in bolj proti severu. Zaradi neurja so močno narasli potoki in voda je preplavila njive in polja, nanesla mnogo ka. menja in zelo oškodovala pri. delke. Tudi nekatere ceste in poti so zelo prizadete, ker se je nanje usula zemlja in je voda tudi tja nanesla kamenja. Vzeli so na delo več delavcev, da bi očistili poti. Tudi toča je povzročila škodo za več milijonov lir. SPLOSNA OCENA PO 7. ETAPI : 1. HASSENFORDER (NEC) i38 50’41”; 2. Schaer (Sv.) pre-j i sledek 48”; 3. Wagtmans (Hol.) j t’50”; 4. Renaud (Ile de Fran-j ce) 4’18”; 5. Roks (Hol.) 4’43”; 6. Bauvin (NEC) 5’25”; 7. Meu-j nier (NEC) 5’31”; 8. Van Est j (Hol.) 6T4”; 9. Close (Belg.) 6’27”; 10. Mahe (O) 6’34”; 11. Robič (O), Anzile (NEC), A-strua (It.) 6’48”; 14. Ernzer (Luks.) 6’53”; 15. Voorting G. (Hol.) 6’56”; 16. Diot (Ile) 7’55”; 17. Lauredi (Fr.) 8’36”; 18. Caput (Ile) 8’50”; 19. Impanis (Belg.) 8’54"; 20. Serra (Sp.) 9’11; 21. Debruyne (Belg.) 9’20”; 22. Rolland (Fr.) 10’8”; 23. Geminiani (Fr.) 11T6”; 24. Rosselio (It.) 11T8”; 25. Mirando (SE) 11’57”; 26. Audaire (O) 12’33”; 27. Van Geneugden (Belg.) 12’54”; 28. z istim časom 13'25”: Koblet (Sv.), Bobet (Fr-), Magni (It.), Bartali (It.); 38. Mallejac (O); 35. Quentin (Ile); 36. VValkovviak (NEC); 37. Le Guilly (Fr-.); 38. Hein (Luks.); 39. z istim časom 19'55”: Trobat (Sp.), Corrieri (It.), Van Genechten (Belg.), Teisseire (Fr.), Baroni (It.), Huber (Sv); 47. Bober (Ile); 51. Deledda (Fr.); 52. Isotti (It.) 22’55”; 59. Remy (Fr.); 71. Nolten (Hol.); 82. Drei (It.) 50’56”; Zadnji 100. Lanparica (Sp.. IZ REZIJE Tragična smrt pod vlakom Žalostno je zaključil svoje življenje 30-letni Al°iz Moznič iz Stolbice, ki se je te dni vr. gel pod vlak. Neki domačini, ki so se zvečer vračali domov so prestrašeni zagledali na že. lezniški progi Videm-Trbiž njegovo truplo presekano na dvoje. Vlakovodja ni verjetno niti videl nesrečneža, ker se vlak sploh ni ustavil. Moznič si je služil grenak kruh, kakor marsikateri Rezijan, kot brusač. Zadnje čase je bil v Trstu in se je bil vrnil pred nekaj dnevi. Tu je dozorel njegov sklep, verjetno zaradi žalostnih gmotnih razmer, ki mu niso dopustile niti da bi se poročil. Pri njemu so dobili listek, na katerega je napisal: «Moje truplo pokopljite v Reziji«. Njegova zadnja želja se je iz. polnila in bo počival v doma. či grudi, ki jo je moral zapu. stiti, da bi si izboljšal življenje, pa mu ni uspelo. Prosnid V nedeljo 5. julija je bil praznik financarjev To je da. lo povod, da so priredili posebne slavnosti v vseh krajih, kjer je kakšna postaja financarjev. Izrabili so seveda priliko, da bi v teh krajih pri. tegnili čim več domačinov in prikazali »italijanstvo« Bene- ške Slovenije. Toda nedavni proces zaradi dogodkov v PTosnidu, o katerem smo ob. širno pisali, dovolj zgovorno dokazuje, kako «prisrčni» so odnošaji med financarji in tukajšnjim prebivalstvom. Podbonesec Jugoslovanski obmejni stražarji so te dni izročili italijanski policiji na bloku pri Stu. pici Angela Federiga iz San Vito al Tagliamento, ki je bil skrivaj prekoračil mejo in iskal v Jugoslaviji zaposlitve, ki je kot zidar ni mogel najti v Italiji. Ker ni imel v redu svojih dokumentov, so ga odposlali domov Poleg brezposelnosti bo sedaj imel opravka še s sodnijo kjer se bo moral zagovarjati zaradi bega čez mejo. KINO VERDI. 17.15: «Družina Baret« N. Shearer in C. Laughton- CENTRALE. 17: «Dan groze«, R. Ryam. VITTORIA. 17: »Zverina z avtomobilske ceste«, E. O’ Brien. MODERNO. 17: »Vljudni tolovaj«. LETNI. 21: »Neapeljska taranteli a«, barvni film. car opazi, da se drugi zadovoljujejo s tem, da njega kontrolirajo, opusti nadaljnje poskuse. Kmalu pa se stvori druga skupnica, ki si pridobi pri 40. km minuto prednosti, ki jo do 75. km še poveča na 2’45”. Na okrepčevališče pri In-grandesu (118 km) prispejo prvi še nekoliko prej, k_ot se je računalo, torej so dobro vozili. Njihov naskok pa znaša že 6 minut. Toda asi se za to ne zmenijo, kajti najboljši med ubežniki je v splošni oceni nekje daleč zadaj in torej nenevaren. 50 km od cilja poskuša de-vetorica voziti v beg za prvimi, a čez nekaj časa odneha razen Maheja, ki še vztraja, Kakih 40 km od cilja pa Koblet ponovi svoj poskus, vendar pa mu Francozi in Italijani ne pustijo ubežati. Prva šestorica pa je med tem že dosegla Nantes, kjer jih sprejme ogromna množica. Etapa ima konec na dirkališču, na katerega privozi Isotti kot peti. Na progi na nasprotni strani tribune prehiti dva tekmeca v zadnjem delu proge pa prehiti še Quentina in Quen-nehena in tako pribori prvo zmago italijanskemu moštvu. Toda medtem, ko je bil Italijan Isotti prvi pa je drugi Italijan Grosso prispel na cilj prepozno, to je izven maksimalnega časa. Kobleta so danes zjutraj še pred startom obstopili novinarji raznih držav in povedal jim jč nekaj o vzrokih svoje borbenosti. Predvsem je zanikal, da bi imel kak načrt, kaiko se bo boril. itVem, da so moji nasprotniki zelo nevarni in je torej vedno odvisno le od posameznega primera, kaj bom storil. Italijani n. pr. sploh ne kontrolirajo več dirke, temveč moram sam brzdati poskuse drugih, ki hočejo ubežati. Francozi in Italijani so namreč raje tudi na zadnjih mestih splošne ocene, kakor pa da bi mi pomagali. Vsem sem «sovražnik št. J» in proti vsem se moram braniti; najboljša obramba pa je napad. Zato moram izkoristiti vsako -,pxir ložnost. Včeraj n. pr. sem pri zaprti železniški zapornici prvi pohiteli pri stranskem ozkem prehodu. Potem pa je nastala gneča, v kateri so moji najhujši nasprotniki nekoliko zaostali. Morali so potem krepko voziti, da so me dohiteli. Sicer sem moral kolesariti zares tudi jaz, vendar pa sem sedaj zopet popolnoma svež. Občutek imam, da sem se povrnil v formo iz 1.1951. Brez škode prenesem še tak napor, ne da bi drugi dan čutil posledice». Mogoče bo jutrišnja, etapa pokazala kaj novega. Vzpetin sicer ni, toda dolga je 345 km — nekaj primernega za Barta-lija. Pripeljali se bomo v Bor-deaux, kjer so nam pripravili za en dan počitka, ki se nam bo vsem prav prilegel. GASTON DUBOIS OCENA ZA VELIKO NAGRADO PETDESETLETNICE TOURA: 1. SCHAER 80 točk; 2. Robič 84; 3. Magni; 4. Van Est; 5. Rolland; 6. Koblet; 7. Gemi-niani; 8. Diot; 9. Voorting G.; 10. Astrua; 11 Caput; 12. Mahe; 13. Impanis; 14. Bartali; 15. Bruyne; 16. Bauvin; 17. Renaud; 18. Lauredi; 19. Bobet; 20. Hassenforder- Belgijec Van Geneugden je zmagal v Le Mansu; drugi ** tretji za njim sta Caput in Deledda- Kvalitetna prireditev v Ljubljani Dva nova državna rekorda na izbirnem tekmovanju za Oslo V sredo je bilo v Ljubljani izbirno tekmovanje za sestavo lahkoatletske reprezentance Jugoslavije za nastop v Oslu. /rireditev je bila zelo uspešna in nekateri rezultati so prav dobri; predvsem velja to za Lorgerjev čas na 110 m z zaprekami, kakor tudi za rezultat Blaževe v teku na 800 m, ki je nov državni rekord. Sa-ferjeva je postavila hrvatski rekord, Slamnikova pa držav, ni mladinski rekord. V teku na 100 m (ženske) je zmagala Babovičeva v času državnega rekorda. Knezova je dosegla slovenski rekord, Stanej-čičeva pa izenačila državni mladinski rekord. Odlična sta tudi rezultata Mihaliča na 5000 m in Radovanovičev skok v daljino. Tehnični rezultati: — 100 m: Pecelj (CZ) 10,9, Lorger (KI.) 11,(5, Kuzmič (D) 11,1, Kopše (KI.) 11,2; — 400 m I. skupina: Grujič (V) 49,3, Stankovič (P) 49.9, Miladinovič (CZ) 50,6: — II, skupina: Hočevar (P). 49A, Zupančič (K) 50,3, Višnjič (CZ) 50,3, Relja (D) 50.5, Urbajs (KI.) 51,6. — 5000 m: Mihalič (P) 14:40,8, Ilič (CZ) 15:53,2, Kranjc (Odr.) 15:47.4. — 110 m ovire: I. skupina: Lorger (KI.) 14,8, Zurkovič (Spartak) 15,8, Srb (Ml.) 15,9, Černe (Odred) 16.0- — II. skupina: Petrušič (Odred) 16,4, Kovač (KI.) 16,8, — skok v višino: Dimitrijevič (Partizan) 190, Cerpez (Ze'ez-ničar M.) 185, Miler (Ml.) 180. — skok v daljino: Radovanovič (CZ) 7,19, Miličevič (CZ) 6,91 Pokorn (Odred) 6.79. •— kro- gla: Jelisijevič (Gor. Milaitf vac) 14,92, Mueller B. (Odred1 13.93, Gale (KI.) 13,91. — ZE* SKE — 100 m: Babovič (M|J 12,2, Butja 12,4, Knez (Z. M1 12,5, Stamejčič (Odred) l3-{ Bajželj (Zel. Mar.) 13,0. — & m: Blaž (O) 2:17,0, Safer (Ml1 2:18,4, Slamnik (KI.) 2:20,1. " skok v daljino: Knez (Zel. M; 5,21, Majcen (KI.) 4,90. Bajže1 (Zel. M.) 4,70. — Krogla: K«1' lušek (Odred) 11,69, Celeči (KI.) 11,14, Pristovšek (Iv 9,95. Ščerbakov-troskok 16,12 nov evropski reko^ MOSKVA, 9. — Sčerbakov' ki si je na olimpiadi v Helsi5' kih priboril srebrno medalj® v troskoku s 15,98 m, je stavil nov evropski in sovje*‘ ski rekord v tej disciplini 1 skokom 16,12 m. Svetovni kord je postavil Brazilec Fer reira de Silva v Helsinkllj kjer je za prvo mesto prej* zlato medaljo. Jadralne priredilve v V dneh 11. 12. in 13. j«*1!* bodo imeli meščani Pulja , , udeleženci »Puljskega restr^3 i priložnost gledati redko, ve'1^ | in množično manifestacijo i*’ I dralnega šjiorta. V soboto H. j nedeljo 12. julija bo II. puli5*’: j regata, v ponedeljek 13. ju'1! ; pa se začne s startom iz «Jadranska regata«. V pulil regati bo sodelovalo rekord5 število jadrnic — 93. V ob* regatah bodo razen doma5’; tekmovalcev sodelovali h* tekmovalci iz tujine. Vse ja